Št. 10. V (ioriei, v petek dne 1. fobruvarja 190 Letnik IX. Izhaja vsak torek in soboto ob 10 uri predpoldne. Akopadenata dneva praznik izido dan prej ob 6. zveÖer. Staue po pošti projernaii ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 0 K, polletno 5 K in četrtletno 250 K. Prodaja sevGorici v to- bakanian Schwarz v Šolskih ulicah, JelJersitz v JSunskih ulicah in Le- b&n na Verdijevein tekaliäöu po 8 via. GORICA UredniÄtvo in upravniStvo se nahajata v «N a r o d n i t i s k a r n i», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po pelit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Ljudslvo ]e govorilo! Včeraj je pošteno blovensko goriško Ijndstvo na sijajen način pokazalo, v če- gavem taborn stoji; sijajno je manifesto- valo za naše ideje. Liberalcev, ki so g!e- dali vcliča&tni shed, je poslalo strah in pOBkrili so se. Da je bil shod res prava nianifestacija, dokazoje sinočnja „Soča", ki je Čisto znorela in ki priznava, da se je našega shoda zanpnikov udeležilo okoli 400 mož. Tadi o svojem shoda so pisali, da je bil sijajen, čea, ker bilo je navzočih 400 mož, akoravno jih je bilo komaj 250. Na naä shod pa je v resnici prišlo nad 800 mož iz veeh krajev goriäke dežele. Največja dvorana goriškega mesta, dvo- rana „Central", je bila natlačeno polna. Mnogo Ijudi je moralo oditi, ker ni bilo ne vstopnic in prostora. Glede udeležbe so se odlikovali posebno vrli Gerkljani, katerih je prihitelo na shod do 40. Čez kolena so gazili sneg, a to jih ni astra- šilo, da se udeleže shoda ter raanifesti- rajo za svoje prepričanje. Cast takim naožem! Dobro so bili zastopani gorski krajj ob železnici, krasna je bila ude- ležba iz vipavske doline, lepa s Erasa in goriška okolica je bila častno zastopana. Bili so to možje vseh slojev, revni in bogati, kmetje in delavci, vsi pa pošteni slovenski možje. „Soča" jih psuje, da so ^ili „mežnarji in ljudje tretje vrste". Do- bro, liberalci ! Zapomnite si, da od Ijudi tretje vrste ne dobite ni enega glasn pri volitrah, akoravno bodete äe beračili za nje. Naše Ijodstvo je za vas „tretje vr- ste"; zato liberalcem nobenega glasn! Z velikim navdušenjem so pozdrav- Ijali zborovalci dr. A. Gregorčiča, ko je otvoril zborovanje. Na predlog dr. Der- niastije je bil soglasno izvoljen za pred- sednika shoda zaslnžni dr. A. Gregorčič, z& I. pedpredsednika deželni poBlanec Bolko, za II. podpredsednika strojar Cotič iz Mima. Za I. zapisnikarja je bil izvo- Ijen dr. Pavlica, za II. zapisnikarja žnpan černic iz Št. Petra. Na dnevnem redu so bile 4 tcčke: 1. Volivna preosnova, v čem ob- stoji in kakäen pomen ima za Slovence. 2. Delovanje goriških Slovencev in njih zastopnikov na gospodarskem polju T zadnjem šestletju. 3. Zadražništvo na Gariskem s po- sebnim ozirom na „Goriško zvezo". 4. Priprave za bodočo državnozbor- ske volitve in za nadaljni razvoj življenja mad goriškimi Slovenci. Govor dr. Gregorčiča. O prvi točki je poročal državni in dež. poslanec dr. Ant. Gregorčič. Govornik omenja najprej prejänji volilni red, ki je dajal predpravice vele- posestnikom, meäöanom, trgovcem in onim davkopöevalcem, ki volijo v prvem in drugem \olivnem razreda v občinske zastope. GoriŠki Slovenci so bili pbvsod prikrajäani, kajti v veleposestvu, v tr- govski zbornici in v mestni skupini so bili priklopljeni italijanski večini, v kmečkih občinah so pa imeli za tri okrajna glavarstva enega poslanca, med- tem ko Italijani so imeli tadi enega samo za eno glavarstvo. Še le peta ku- rija je nekoliko zmanjäala to krivico. Na to govori o novem volivnem redu, ki sloni na splošni volivni pravici. Vsak moški, ki je dovršil 24. leto in biva vsaj eno leto v dotični občini, ima pra- viloma volivno pravico, kar je popolno opravičeno v razširjajoči se omiki, v zavednosti in zanimanju ljudstva za javne zadeve, v žrtvah, katere doprinaša VEak državljan za moderno državo. Vo- livna pravica je tudi enaka glede na posamezne volivce, a žal ne tudi glede na posamezne dežele in narode. Nepo- srednost volitve ima to dobro, da voli vsakdo donna, a tajnost varuje volivcu neopravičenih uplivow Zastopanje interesov veljalo je nekdaj in velja tudi zdaj ; ali dandanes so drugačni interesi, katere treba zasto- pati, nego nekdaj. Dandanes šteje vsak državljan, kolikor drugi; varstvo zahteva tovarniški delavec, navadni težak, kmet, obrtnik in vsak delavec, na kaleremkoli polju. Gospodarska in socialna vpraäanja postala so pereča. Za rešitev teh vpra- šanj potreben je državni zastop, ki iz- haja iz Bplošne in enake volivne pravice. Za Slovence pomeni novi volivni red pomnožitev slovenskih državnih poslan- cev od 15 na 24, česar ni dosegel v razmeri noben drugi narod v državi z volivno preosnovo. Goriäkim Slovencem se je pomnožilo ätevilo državnih poslan- cev od 2 na 3, in to v prvi vrsti po prizadevanju govornika in tovariäev. Zskonu o volivni preosnovi je pri- družen zakon o volivni in zborovalni prostosti, ki popolnnje splošno in enako volivno pravico. Vsled dejanskih razmer pomenja volivna pravica pa tudi volivno dolžnost, katero je vsak državljan dolžan vräiti po svoji vesti in svojem prepričanju. Razun gospodarskih in socijalnih vpra- šanj reäevati bo moral novi državni zbor razna vprašanja, ki se neposredno dotikajo verskega prepričanja krščanskih državljanov in kračanske vzgoje mladega naraščaja. Za take posle so sposobni le poslanci, ki se ujemajo s prepričanjem in težnjami svojih volivcev, nikakor pa ne možje, ki z besedo in dejanjem na- sprotujejo nauku katoliäke cerkve. ' Žal, da se je zasejalo tudi med Slovence sploh in med goriäke Slovence posebe seme brezbožnosti, ki skuäa izru- vati iz sre katoliäkega ljudstva versko prepriuanje ter iztire iz ljudske sole vsako pozitivno veroizpovedanje, poudar- jajoč in zahtevajoč tako zvano „svobodno solo", ki je Sola brez Boga. Nov volivni red in nove volitve imajo za Slovence tudi ta pomen, da se razsodno ljudstvo slovesno izjavi s svo- jim glasovanjem : ali odobruje novodobno, brezversko, protikatoliško strujo, ali pa stoji še vedno zvesto na trdni podlagi kračanstva in neomahijivih krsčanskih nazorov v zasebnem in javnem življenju. Za omahljivce ni prostora; napočil je odločitve čas l Govor dr. Gregorčičev so več čas spremljali navdušeni „živijo"-klici. Ko je govornik dejal, da se v bodočem državnem zboru odloči ali dobimo svobodno solo ni razporoko je kar grmelo po dovrani proti tern liberalnim nakanam. „Ali ob- velja pri starem, ali pa se vpelje svo- bodna sola je dejal govornik. In zagro- melo je podvorani „Pri starem ostanemo!" Vihar se dolgo ni mogel poleči. Poročilo posl. Berbuča. Prof. Berbučje razpravljal o de- lovanju stranke na gospodarskem polju, Kazal je v svojem govoru na ustano- vitev „Centralne posojilnice" in „Go- riäke zveze. Naglaäal je, da je bilo to šestletno zasedanje dež. zbora in delo- vanje dež. odbora zelo plodor.osno. O=no- vala se je deželna hipotečna banka, zgra- dila dež. norišnica in ustanovila deželna trtnica, Obširno poroča o vspehih pri ožitnini vsled pobiranja iste po (Inančnih orgamh ter dokaznje na temelju uradnih podatkov, da je znašal letni dohodek od vse ažitnine I. 1905 za 508.000 K več nego 1. 1904. S tern so se izdatno zbo- ljšale deželne in občinske finance, lako je bilo mogoče obuditi k življenju zakon za pospeševanje goveje živine, ki slane deželo lepih tisočakov. V tem letu se izvede tadi zakon za zavarovanje goveje živine, t. j. deželna zavarovalnica živine. Priredi se tudi še v tem letu dež. cen- trala za umno prešičjerejo. V tej dobi izvedla se je uravnava Grajščeka in ceste iz Lokavca v Ajdovščino, gradijo se tako- zvane obmejne ceste, ki stanejo nad 48.000 K, istotako lijaška cesta, ki stane 68.000 K. V tej dobi rešilo se je učite- ljsko vpraäanje, ne da bi se povišale do- klade na izredne davke, odbor in „Slo- gini" poslanci so izposlovali pri vladi 90.000 K za brezobrestna posojila, ka- terim je dodala dežela 60.000 K itd. Konečno navaja naloge prihodnje deželnozborske dobe, namreč zgradbo deželne bolnišnice in ureditev bolniških stroškov, pod katerimi trpe naše občine ; upeljavo deželne zavorovalnice proti po- žaru in zavarovalnice na življenje, urav- navo gorenjega in spodnjega dela Soče, uravnavo Vipave, ustanovitev melijora- cijiskega zaloga, zgradbo cestne mreže na banjški planoti in ceste iz Čepovana k Sv. Luciji. Treba bo tudi urediti vpra- šanje šolskega zaloga, ki neznosno obte- žuje tri slov. politične okraje; tudi cestno vprašanje zahteva preosnove. Veliko po- zornost bode treba obračati na železnice po soški dolini in progi od Sv. Lucije preko Idrije na Vrhniko. Dogovorno s kranjskimi poslanci treba bode skrbeti za podaljšanje vipavske železnice, temeljito poučiti vprašanje o briski železnici, ki se kaže na površju, graditi cesto skozi Grojno v Brda. Govornik pozivlja zborovalce, naj volijo poslance, ki so edini in Bložni, da se to doseže, ter sklepa, da so „Slogini" poslanci izpolniti svojo dolžnost na vse LISTEK. v Stefan Možakec. Sem pa mislil, da boiu oficir Zdaj sein \>a pastir V štalci 'mam kvartir.... (Nar.) Štefan Možakec, penzijonist, je sedel v svoji Bobi in se vdajal sladkim sanjam. ^a vam povem — Štefan Možakec je bil P^pričan v svoji važni vlogi, ki jo je Jgral na svetu, on, vpokojeni državni uslnžbenec, ki je dobival od države po stoindvajset kron na mesec za svoje za- služno delovanje na patrijotičnem polju. A kmetje in inteligenca v Srednjem, kjer Je vžival svojo pokojnino, niso častili še gospoda Štefana in njegove boljše polovice in nežne hčerkice v cvetni dobi 16 let tako, kakor bi bilo želeti. Le ma- lokdo je prijel za krajec svojega klobuka, ko je srečal gospoda Štefana, tako ne- *ako, kakor bi se bal, da ma veter ne odnese špehastega pokrivala, odkril se Pa ni nikdo. In to je žalilo gospoda Penzijoniata Stefana Možakca, äe bolj pa njegovo boljäo polovico, najbolj pa seveda gospodično Josipino. „Kaj hudirja, bi ga pozdravljal? ßaj je 8voj čas smolnato dreto vlekel !", si je mislil, marsikateri kmet. „Jaz že ne bom klobuka trgal in ga pozdravljal... Bog, da ga ne vidim; še žandarja ne 8rečam rad, ne pa takega, ki od cesarja denar vleče, pa niö ne dela !" In to je bolelo gospoda Štefana, njegovo boljäo polovico in njegovo nežno hčerkico Josipino. In tuhtal je in pre- miäljeval, kako bi priäel do uglednejšega mesta v Srednjem. Zvezda mu je bila mila. Tisto leto je bilo razpisano v Sredujem mesto poätarja. Za to je bil vložil proänjo prejäni poätar, Anton Borovščak, lep mladenič, ki je že prej opravljal službo poštarja in na katerega je tuintam mislila nežna penzijonistova hčerka, in pa naä ljubi znanec Štefan Možakec. V začetku naäe povesti je sedel torej naä jnnak v svoji sobi in pre- miäljeval, kako bo to lepo, ko on dobi poäto, kako se bodo kmetje ponižno odkrivali, ko bodo prihajali k gospodu poätarju in kako slavno bo povzdignjen v Srednjem Štefan Možakec. Kajti da je le edino on sposoben in vreden za službo poätarja, ne pa tisti predrzen go- lobradec, ki jo je imel do tedaj — o tem je bil naä junak že davno prepričan. Hej, vse se bo klanjalo njegovemu bla- gorodju, äe gospod fajmoäter se bodo skuäali sprijaziiiü z njim, dasi se do tedaj nise dosti brigali zanj! Kajti tega menda ni treba praviti, da je gospod Stefan trobiJ v liberalni rog, dasi sam ni prav natanko vedel, kaj je liberalize«). Le to je vedel, da je ta „äport" za izobražene Ijudi, in to mu je bilo dovolj, In äe tisti golobradec, tisti ponosni Anton Boroväcak, äe tisti pride lepega dne v sraku in cilindru, se pokloni in mu da roko in poreče: „Saj sva stara prijatelja, gospod Štefan... Veste, za- radi važnega opravka sem priäel, vaäo hčerko Josipino bi rad za zakonsko ženo . . ." O zlati čas, ko se to zgodi, ko se izpolnijo goreče želje boljše polovice gospoda Štefana, njene hčerke in go- spoda Možakeca samega! Vsega bo tedaj dovolj —: časti, veselja, ugleda... In tudi s tistirai stoindvajsetimi kronami ne bo treba stiskati, kakor do sedaj, ker pride marsikatera kronca vsak daa več v žep. Tako je mislil Štefan Možakec in si slikal lepo bodočnost v duhu. A iz teh sanj ga je vzbudil njegov pes, snho- rebro, odurno ačene, ki je slišalo na ime Karo. Naenkrat je začelo godrnjati in vchati krog vrat — nemara se je bila kaka mačka priplazila v hiäo. „Karo, mir 1" je komandiral Mo- žakec — a pes je renčal dalje. Konečno mu je poäla potrpežljivost, z vso stra- žarsko umetnostjo je pograbil psa za vrat, odprl vrata in ga brcnil ven. Potem je lepo zopet zaprl vrata in legel na zofo in zopet začel premiäljevati, kako lepo bo, ko bo poätar v Srednjem Stefan. Možakec. Tedaj je nekdo ppotrkal na vrata Možakec je zaklical: „Gerajn" in v soba je stopil poätni sei z velikim pismom v roki. Kakor äe nikoli poprej se je ponižno priklonil ia dejal: „Dober dan gospod, tule je odlok, s katerim ste imenovani za naäega poätarja !1' „Kaj res?" je vzkliknil ves vesel naä Stefan in odprl pismo. (Dalje prih.) strani brez bobnanja in kričanja, ne zme- neč se za vse žaljivo in krivično oči- tanje od nasprotne strani. Govornika bo posluSalci opeto- vano prekinili z odobrovanjem. Ko je omenjal poslanec ažitnine, za katero so delali naši poslanci, da pride v npraro države, čemar pa so nasprotovali libe- ralni poslanci ter psovaH naše „s sleparji Jjadstva", akoravno imajo sedaj občine in dežela mnogo stotisoč dobicka, je po dvorani kar grmelo: „Liberalci so sle- parji Ijndstva ! Doli ž njimi! Ne maramo jih !" — [Gvornika se je izrekla za lepi govor zahvala. Predsednik dr. Gregorčič je nato prečital brzojavni poadrav cerkljanskih somišljenikov, ki se niso mogli adeležiti shoda. Ploskanje. Iz Bovca je poslalo „kat. politično druätvo" piamen pozdrav, T katerem pozdravlja sbod, a udeležiti se ga ni mogoče vsled snega. Zadružništvo na Goriškem. 0 tretji točki je govoril gospod Svetoslav Premrou, vodja „Go- riäke zveze". Povdarjal je, da teži sedanji čas za združevanjem, katerega mora vpo- števati tudi kmečki stan, če ai hoče iz- boljšati svoje gospodarske razmere. Na to je podal kratek zgodovinski obris vsega kar se je doslej storilo na zadražnem polja od strani naše stranke. Pojasnii je vpliv, katerega je imela na to delovanje spočetka „Sloga", uatanovitev „Ljadske posojilnice" in „Trgovsko obrtne zadruge", ki so za časa razkola preäle v liberalne roke. Omenil je ustanovitev in razvoj „Gentraine posojilnice", ki je vsled svo- jega nesebičnega poslovanja zadobila tak ngled, da se je poslnžajejo celo pristaši narodno-napredne stranke. Govornik je na to opisal delovanje in namen „Go- riäke zveze gospodarskib zadrag in društev", ki je nastala vsled potrebe, razdeliti posojilniäko in zadfažno zvezno poalovanje „Centraine posojilnice". Pov- darjal je, kako se je naše zadražništvo krepko razvijalo naprej, vkljnb gonji, ki so jo vprizorili liberalci proti omenjenim dvem zavodom in celi ostali naši za- družni organizaciji. Glede „Goriäkega kmetijskega druätva" je rekel, da ga bo naša stranka odslej javno in očitno po- bijala, če bo složilo zhhrbtnim političnim agitacijskim namenom nekaterih oseb. H konca je pozval vse somišljenike, naj še intenzivnejäe delnjejo po goriäki deželi za razäirjenje in vveljavljenje zidražne ideje in njenih osnov. Lepemn govora je sledila živahna pobvala in „živijo"-klici. Na delo ! Na boj! 0 čctrti točki poroča g. dr. Der- mastia. Govornik pravi, naj se usta- novi 08rednji volilni odbor, v katerem naj bodo zastopani poleg „Sloginih" od- bornikov zastopniki vseh stanov. Usta- nove naj se potrebni okrajni in krajni volilni pododbori, ki bodo v stalni stiki z osrednjim volilnim odborom v Gorici. Govornik povdarja, da bo ta volilna or- ganizacija podlaga nove, krepke organi- zacije stranke, ki se bode potegovala za koristi vseh produktivnih stanov. Na pod- lagi te organizacije hočemo z vsemi močmi delovati za gmotno in duäevno blaginjo našega ljudstva po preskušenih načelih starcga narodnega programa z vednim ozirom na nove razmere in potrebe naäe dobe, toda enako tadi z vednim ozirom oa nespremenljiva načela vere naših očetov. Vsak naj vrši ne le svoje volilne, ampak tadi agitatorično dolžnost, kar ne bo težko, ker je nspešno delovanje „Sloge", posebno v gospodarkem oziru, kakor je razvidno iz besed gospodov predgovor- nikov. Nato govori o bodečem gospodar- skem in cerkveno-političnem programa ter pozivlja navzoče, naj vsi z vserai silami delajejo le za takega kandidata ki bi deloval proti tem programa. Govornik z vbo odločnostjo ožigosa liberalnega odvetnika, ki se je na libe- ralnem zaapnem shodu norčeval iz ver- skega čuta našega ljadstva. (Veliko ogor- denje. Klici: Doli ž njim! Sramota !) Ver- ski čat naj izgine iz naäega naroda in ž njim izgine tadi slovenski narod 1 (Odo_ bravanje). Nikdar ne bomo pnatili, da se vrže iz sole verski poak in križ (Barno odobravanje. „Nikdar! Nikdar !"), kar ho- čejo liberalci doseči s svobodno äolo. Na zaapnem shoda pa si niso upali omeniti razporoke, ker se boje našega ljadstva. (Odobravanje). Na delo, na agitacijo za naše kandidate. Po delu pa naj sledi lepa zmaga ! (Vihar navduäenja je zagr- mel po dvorani ter trajal več minat). Dr. Gregorčič se zahvali govornika za krasne besede. Možje, sedaj pa po- glejte okoli sebe in seštejte, koliko Vas je. Polem boste y& videli, kako bodo liberalni listi pisali o našem shoda, ceä, da je bilo le nekaj cerkvenikov, delavcev in revežev. Tako delajo vedno. Dokler vidimo v našem ljudstva toliko zavesti in gorečnosti za dobro stvar, se nam ni bati ničeaar. Vsi na delo ! Z« delom naj sledi zmaga! Z-nage želim Vam. Zmage želim našim načelom! Zmage želim naši stranki ! Nepopisno nav- duäenje je zavladalo zopet ob teh besedah. Ko se je vihar nekoliko polegel, je predlagal rihemberški župan gospod Pav- lica z a u p n i c o pred vsem dr. G r e - gorčiču in vsem deželnozborskim po- slancem „Sloge". (Navdušeno odobra- vanje.) — Dr. Gregorčič se zahvaljaje in ob- ljabi, da bodo naši poslanci še dalje neumorno delali, dokler imajo tako za- apanje v Ijndstvu. Delali bodo z Ijubez- nijo do ljudstva, v korist ljudstva ! (Pri- srčne navdušene ovacije.) — S tem je bil končan veličaaini shod. Ta shod je bil krepka in odločno protiliberalna manifestacija. Naj bi ta shod vzbadil na delo nove moči, da bomo vsi goriäki Slovenci ena velika navdušena armada za naša sveta Ijudska in katoliška prava vnetih borilcev. Preko bevskanja liberalcev, ki jih je zbor ljadstva obsodil z vso odločno3tjo gremo naprej neustrašeno. Dopisi. Iz Skrllj. — S trebahom zakrahom Tadi iz naše doline so jo začeli pihati proti Ameriki kakor že pred leti z J)n- lenjskega. Preteklo leto so šle tri osebe iz naše občine čez morje, letos ta teden pa odpotuje iz Skrilj in Lokavca sv. To- maža in Ceste poprečno 25 oseb, kakor da bi se tam cedila sama medica. Pa Bog jim daj srečo ! Letošnja zima ni po- zabila tudi nas takaj pod Čavnom. Malo katerikrat pomnijo stari ljudje tako burjo in mraz. Ko bi tako trajalo 8 dni, bi Jjadje zmrzavali po hišah. Pa hvala Bogu, da ni trajalo več kakor par dni. Preteklo leto je takaj v naši občini delalo v kamnolomih danajsko podjetje, katero je delalo tovarno v Ajdoäcini. De- lali so domaöini in precej prislužili. Po- prečno je delalo 45-50 delavcev na dan, večina domačini in nekaj ltalijanov, a po- šteni ljudje. Zahvala gospodn župniku Roseca za delovanje in trud v naši občini in posebno v naši cerkvi, kjer je on že to- liko uredil, da malo kateri župnik pred njim toliko ; in to večina na svoje stroške> ker so dohodki naže cerkve zelo pičli. Lani so ob cerkvenem shoda ob sv. Mar- jeti dali preslikati veliki altar tako lepo, da se zdi kakor nov. Sedaj pa, ko so v ku- pili v Kamnjah nove lestence, je pa prešnje v naso cerkev daroval. Toraj srčna hvala blagema gospoda! Za danes naj bo to zadosti, v kralkem kaj več, gospod arednik, ker se bližajo občinske volitve. Polifični pregled. Državni zbor razpuščen. V sredo je priobčila uradna „Wiener Zeitung" cesarski patent, s katerim se raz- pušča sedanji državni zbor, ter s katerim se razpisujejo državnozborske volitve. Apel vlade na volivce. „Wiener Zeitang" je priobčila v 8redo od cesarja sankcionirano volilno reformo, cesarski patent ki razpusti dr- žavni zbor in naredbo, kako izvesti nove volitve. V neoficijoznem delu pa priob- čaje „Wiener Zeitung" vladni apel na volivce, kjer v glavnem izvaja sledeče : Politiäka enakopravnost odslej od- stranja vsako ločitev .vlade od Ijadatva. Sedaj je padel razloček med državnimi in med Ijadskimi potrebam?. Z<*to naj vo- lilci, predno izvolijo svojega zastopnika, predvsem premislijo, da je dandanes naj- bolj potrebna soc;alna zakonodaja in go- spodarska politika. Naše kmetijstvo se hoče v mogočnem konkurenčnem boju obraniti indnstrija udeležiti se razvoj a svetovnega gospodarstva, obrtništvo pa zagotoviti si častni obstanek. Najvišja na- loga prihodnjega državnega zbora bo enotna gospodarska in socialna politika. Za to nalogo so potrebni možje, ki lju- bijo svojo narodnost, pri vsem tem pa ne pozabijo na to, da je potreben na- rodnostni mir, ki bo šele razvil vse sile naše domovine. Vlada nato objavi, da bo nove volitve kraala razpisala, medtem pa izvedla ravnokar sklenjene postave, ki so* v občni ljadski blagor ter bo pri- pravila fmančna sredatva, ki /bodo po- trebna, da bo novi državni zbor raogel izpolniti svojo visoko nalogo. Reforma pravniških študij. Na vseačiliačn na Danajn se je vršil dne 29. t. m. na shod vseh juristov ki se je bavil z reformo pravniških študij. Nepotrebna tvarina iz zgodovine prava naj se eleminira in ta stroka ob- dela v treh semestrih. Državni izpiti naj se združijo z rigorozi. Profesor dr. Ber- natzik je dijaštvu objavil, da se pro- fesorski kolegij že dalj časa bavi z re- formo pravniških ätudij. Na predlog dr. Bernatzika je shod sklenil, poslati vsem jaristom povpraše valne pole, kjer naj vsi povedo, kaj mislijo o reformi in kako bi se izvedla. Novi nemški državnl zbor. V novem državnem zbora bo cen- trum z Alzaeani vred štel 103 do 110 mandatov; konzervativci skupno z dr- žavno stranko in Gospodarsko zvezo 95, Poljaki 20, socialni demokratje 40; če jim pri ožjih volitvah pomaga centrum, pa tadi 50; nacionalni liberalci težko več kot 51, toliko, kolikor so jih do zdaj imeli; svobodomiselci (mla'Ji liberalci) najbrž 45 — ti so se precej povzdignili. — Vlada bo novemu državnemu zborn predložila novo mornariško predlogo. Uredba bogoslužja na Francoskem. „Osservatore Romano" priobčuje 8ledeči komunike : V svoji zadnji konfe- renci so francoski škofje sklenili bOBta- viti pogodbo po pravilih državljanskega zakona, katero bodo škoije in duhovniki po celi Francoski predložili županom in prefaktom. Pogodba bo cerkve zagotovila duhovski oblasti v bogoslužne namene. Ako pogodbe ne sprejmejo civilne oblasti po celi Francoski v vsakem okraju, jo bodo Skofje revocirali tudi tam, kjer jo bodo sprejeli. Darovi. Za Gregorčičev sporaenik. Ivan Kovačič. župnik v Podmelca 10 K; dr. Fi\ Pernö, c. kr. profeaor v Kranja 15 K; Ivan Tomše, posestnik in predsednik kmetijske podružnice v Mo- ravčah 110 K; Beneški slovenski bogo- slovci in dijaki v Vidmu darujejo za spomenik odličnemu sinn Slave, ki se je vrnil prerano in za vedno nazaj v pla- ninski raj, 10 K. Namesto vstopnine h koncertu „Šol. Doina" so darovali: Družina Klančič 10 K; dr. Gregorčič 20 K; dru- žina Kokole 5 K; svet. Vodopivec 3 K; j gospa Koren 4 K; Luka Dagar 2 K. j Vseh dohodkov je bilo pri kon- certu 234 K 80 h. t Srčna hvala. Novice. f PR. JOSIP ABRÄM, odvetnik ter dolgoletni deželnl poslanec in odbornik. Zopet nam je ugrabila neizprosna smrt moža, ki je v svoji dobi delal za svoje slovenske rojake ter odlikoval se po uzorni ziiačajnosti in poštenosti, ki mu je pridobila spoštovanje in ljubezen vsakterega, ki ga je poznal. Njegov spomin ostane trajen med vsemi, ki so ga poznali; njegovo življenje je vredno, da je posnemajo potomci ter da služi kot ravnilo marsikomu, ki v današnji vihravi in vrtoglavi dobi, ne ve, kako bi vredil svoje korake. Dr. Josip Abram, sin priprostih, a premožnih roditeljev v Tupelčah na Krasu, je dovršil z odličnim vspehom nižje in srednje sole v Gorici ter visoke sole v Gradcu. Usoda ga je zanesla že ob njegovem vstopu v javno življenje v deželno hišo, kjer je opravljal spretno in točno službo deželnega tajnika. Spoštovanje, katero je užival pri svojih ožjih rojakih na Krasu, prineslo mu je deželnozborski mandat, kateremu je delal cast, dokler ga je imel v rokah. Ko je šlo za preosnovo deželne ustave na škodo Slovencem, so se slovenski poslanci temu vspešuo vprli na ta naciii, da jih je le toliko ostalo v zbornici, kolikor jih je bilo treba za navadna zborova opravila, a da skupno število navzočih ni doseglo tričetrtinske večine, ki je potrebna pri preosnovi ustave. Italijanska odborova večina je za- htevala, naj deželni tajnik dr. Abram, ki je bil ob enem deželni poslanec, ostane pri dotičuih razpravah deželnega zbora v dvorani ter pomaga tvoriti potrebno večino proti slovenskim koristim. Deželni poslanec dr. Abram tega ni hotel storiti; zato je zgubil deželno službo. Italijanska gospoda je sama spo- znala, da je predaleč šla v svojih zahte- vah; zato je sama delala na to, da je dr. Abram postal deželni odbornik, ka- tero mesto je ohranil do leta 1902. Ko se je sešel po zadnjih volitvah v decembru 1901, pri katerih dr. Abram iii bil več izvoljen, deželni zbor goriški, določil mu je v seji 4. januarija 1902 časten dar v znesku 2400 K na leto za čas življenja v priznanje njegovih zaslug za deželno upravo. Dotično porocilo dr. Gregorčiča pravi med drugim: Z dnem 2. t. m. se je umaknil iz našega domačega parlamentarnega živ- ljenja mož, ki je 39 let nepretrgoma deloval za blaginjo dežele, prej kot de- želni tajnik in poslanec, potem kot po- slanec in deželni odbornik. Neutruden delavec za koristi dežele in neustrašen boritelj za njetie pravice deležil se je javnega življenja od početka vstavne dobe do danes. Z neumornim naporom pridobil si je v teku let liatančno po- znanje vse deželne uprave v njenih naj- manjših posameznostih. Natančeii in ve- sten ni prezrl niti najmanjše stvarice, ki je bila izročena njemu v rešitev. Do skrupuloznosti nepristransk ni poznal drugega ozira, ko onega na pravico in postavo. Varoval se je celo sence pri- stranosti; za deželo delujoč je pogosto pozabil svoje koristi. Mož neomahljivega prepričanja in železnega značaja je znal ceniti in spo- štovati prepričanje drugih. Svojih nazo- rov ni nikoli zatajil, a kadar je potreba nanesla, znal je solidarno nastopiti s svo- jimi tovariši. Ni bil mož mnogih besedij, ampak vztrajnega dela. Zvest svojemu narodu, je vedno cenil in spoštoval dru- gorodce ter bil jim pravičen. Zato je vžival spoštovanje in zaupanje vseh, ki so ž njim občevali. Njegovo delovanje je doneslo de- želi mnoge in trajne koristi ter je vre- dno, da se stavi mladiui v posnemalen izgled. Njegov spomin bo časten in trajen v zgodovini goriškega deželnega zbora in odbora. V svojem odvetniškem poklicu ve- ljal je sploh kot jako nataučen, vesteii in nesebičen. Sprejel je ponudbo, ako je bil prepričan o pravični stvari ali ako se mu je zdelo možno, da se skaže kot opravičeno. Takih pravd, katerim se vidi že na čelu, da niso utemeljene in da izvirajo le iz prepirljivosti ljudij, ni sprejemal. Zadnje case je bil nekako bolj sam za se in je ljubil mir. Ko mu je pokojni deželni glavar Franc grof Coronini, ki ga je visoko spoštoval in vedno cenil njegovo mnenje v raznih deželnih vprašanjih, hotel nakloniti ve- liko in za odvetnika hvaležno pravdo radi otoka Morosini, je Abram ponudbo odklonil, češ, da bi trebalo radi te pravde večkrat iti v Benetke, kar ga ne ^ veseli. V mnogih vprašanjih deželne :uprave je bilo njegovo miienje odlo- čilno za grofa Coroiiinija in s tern za deželni odbor. Svojemu narodii je ostal vedno -zvest. To je pokazal ludi v svoji opo- roki, ko je volil doniači občini 2000 I< in „Šolskemu Domu" v Gorici 1000 K. Pogreb rajnika je bil danes pred- poludne med rnnogoštevilno udeležbo od strani občinstva. Zastopani so bili deželni zbor in odbor, politične in sodne oblasti v Gorici, odvetniska. zbornica, dežclni uradi, duhovščina, sorodniki. razni sloji mestnega občinstva in de- želni zavodi. Tern so se pridruzili raz- redi ljudske sole v „Malem in Šolskem ¦Domu . Po cerkvenem opravilu prepeljali so truplo na domače pokopališče v Kob- ljcglavi, katero si je dal napravit raj- nikov stric stolni korar Janez Abram, ki pa je pokopan na Sv. Gori. Siava pokojnikovemu spominu; mir njegovi duši! lmenovanj». — Kaicor se nam po- roča, imenovana je g.ca Lavoalava Kor- šič, pomožna učiteljica na takajšnji c. k. dekliški vadnici, za uöiteljico na istem zavoda. G.ca I. Co stan ti ni, podučite- Ijica na državni dekliški äoli v Trsta, je imenovana za učiteljico na c. k. de^ki vadnici v Gorici. Na njeno mesto v Tr- stu je imenovana g.na Irma P i r j e v e c, do zdaj pomožna uöiteljica na tukajšnji c. k. deški vadnici. Veselica ženskega oddelka „Šol- skega Doma" v korist druätvu, prirejena v goriški Čitalnici dne 26. januarja, se je v VBeh točkah prav dobro sponesla. ¦Žal, da radi alabega vremena udeležitev ni bila tolika, kakor bi bilo želeti. Oceno prinesemo prihodnjič. Toliko pa lahko že danes rečemo, da se sliši od raznih stra- nij glas, naj bi izborna igra ne bila samo enkrat igrana, ampak naj bi se kmalu ponovüa. Simon Gregorčič o Breginju. — Pred par leti je pisal raj. pesnik: „Pro- sim, delojte na to, da se s poštnega pe- Čata in sploh iz uradov odpravi: »Bergonja", ker to je res prava »Vergogna!" Ptajci so zatrosili med ljudstvo polno ptojk, zlasti uradniki: n. pr. aba- dencija, antverh, äterment, kompličk, šentenca, partilo, maranče, legat, poses, rata itd. Prav tako so prišle v ar de tudi ptaja nazivanja krajev; potem pa govoTe, da smo mi ptajci v avoji deželi. V 11. stoletja so pisali n. pr. Wurgrin, ˇ 16. Bergin, v 18. Borgin; v Švici (kjer je v 3 kantonih še mnogo besedi slo- vanskega izvora) nabaja se tudi večja vas Bergün (Bravuogu) nad Eagadinom; ali, ker je zdaj mej ptajci in potajčenci, bi ne smelo bili v čisto slovenski deželi ! Nihče naj torej ne pristsvlja be- sedi Breginj dragega naziva, in po pes- nikovem naročilu naj se breginjsko ža- panstvo obrne do pristojnih viäjih oblastnij in na vso moč poteguje, da se odpravi ta [sramotna beseda, bi je živ Človek med narodom ne pozna! Strani z bergonjo ! In enako tadi s Karfrait! j | Posinrtna maska S. Gregorčiča, i ki jo je snel kipar S. Perazzi, je raz- : ßtavljena v oknu Bahovčeve trgovine na j Marijinem trga v Ljabljani. Posnetek je izvanredno dobro uspel. Tadi repro- | dakcije, izvräene na Danaju, so brez ! hibe. Opozarjamo pesnikove čestilce na ta nesmrtni manom genijevim posvečen i spomin. Naročila sprejema : S. Peruzzi, akad. kipar, Ljubljana, ali J. Bahovec, trgovlna s papirjem v Ljubljani. „Soča" trdi v svoji predzadnji številki, da „Gorica* ni hotela priobčiti vabila kobariäkih gospa. To je laž ! „Gorica" je objavila dotično naznanilo 1. jan. t. 1. Vidi se zopet, da Gabrščekov list ne more živeti brez lažij. Shod v Mirmi. — V Bredo zvečer je bil Miren razsvetljen in po vasi je vi- hralo vae polno zaatav. „Katoliäko delav- sko druätvu" je sklicalo namreč shod, da proslavi na njem sankcijo volilne re- forme, ki je bila v sredo uradno razgla- äena, Na shoda je govoril arednik g. Kremžar. Povdarjal je važnost volivne preosnove, s posebnim ozirom na širše sloje ljadatva. Rekel je, da boj za volivno relormo je z današnjim dnem končan, in obenem da se prav s tem dnem za- čenja nov boj na političnem in soci- alnem polju. tlmrla je v Gorici v četrtek zjntraj ob 5. uri soproga gostilničarja g. Joaipa ' Garjanca go?pa RDzalija Gorjanc ro- jena Povšič v 32. lota svoje dobe. Po- greb bode v soboto 2 svečana ob 1. in pol pop. iz hi3e Žalosti na Kornja St. 3 (krčniR Altems). Blaga pokojnica naj po- čiva v mirn, g. Gorjancu pa naše iskreno sožalje na britki izgubi. — V Jamljah je zgorel po noči od 29.— 30. t. m. tamoanjema posestniku in krčmarju gosp. Antonu Soban hiev z veliko krme slame in sena. Ogenj so opazili, ko ni bilo nič več mogoče rešiti. Zgorela so tri govoda : ena krava in dve teleti, 7 kokoši, in mnogo repe; kamenje za novo stavbo je vse razpokalo. Skoda je znatna, toda k sreči, da je bil za- varovan. Kmetje, to vam je zopet lepa šola, da se pravoöasno zavarajete, — se- veda pri domači vzajemni zavarovalnici v Ljabljani. Sveto vam bodi geslo : avoji k avojim ! — SrednjeSolska matura. — Ker namerava nančno ministerstvo poostriti naredbe glede na maturo na srednjih äolah, je sklenil občinski svet v Pragi pozvati svoje zastopnike pri deželni vladi in vse češke poslance, naj delajo na to, da se matara sploh odpravi ali vsaj o- meji na najpotrebnejäe predmete. — Tas pogorcla. — Iz Pazina poročajo, da je dne 23 m. pogorela skoro vsa vas Br6st na Uöki. Vas je imela 45 hiš. ki so skoraj vse pogorele. Zjjoreloje tadi vse seno, živež, mncgo ovac, svinj, mezgov in krav. ZtvarovHn ni bil v vasi nihče. Škodo cenijo na 60.000 K. — Velika defravdacija ua Reki. — Na Reki je n«ki Maks Epstein, poslo- vodja tvrdke Pick & Winteratein, defrav- diral 30.000 krön. Defravdanta so zaprli. — Pred poroko se je obesll. — Iz Vidma na Laškem poročajo: Dne 26. m. bi se imel v Aviano poročiti 25 let stari Jeremija Gipolat z neko lepo de- klico. Predvečer poroke so ženina prija- telji priredili slovesnost. Žonin je sredi veaelja izginil. Ro so ga iskali; naäli so ga obeäenega v hlevu. — Zuaiii Ijubljauski snliist Milan Vidmar je na danajskem turnirja ša- hovskih raojstrov dosegel velike vspehe in dooil tudi darilo zato. „N .Fr. Presse" menuje njegovo igranje izborno, Sedem iger je dobil, naredil je dve remizi in nobene izgubi!. — Nagla sinrt — Sekcijski ätf Wurmb je na Danaju včeraj naglomi umrl. — Nove železuice. — Tovarnar pl. Frosimi Sessler namerava zgraditi vzpenjaöo na sv. Goro pri Gorici, nadalje električno železnico od Lovrane do Kraja, in železnico iz Gjrice v Sesljan. Za vse te koncesije je že- vložil proänjo. — Tajni tunel na avstrljsko-itali- janski meji ? — Neki beneäki listi so priobčili vest, da je Avstrija na meji Italije skrivaj zgradila tanel, skozi kateri zamore udreti v Italijo. Ta tanel se baje nakaja pri mesteca Agerdo. — V duuajskl poslauski zbornlcl so pričeli z mizarskimi deli, da napravijo sedeže za one poslance, kolikor jih pride po novi volilni reformi vec v zbornico, kakor jih je bilo dosedaj v parlamenta. Drušfva. gc. V. Pahor, ki ao imele vsaka posebno vlogo in gc. Emi Arko za spremljevanje na glasoviru. K sklepa, iskreno zahvalo vrlim gg. dijakom tambarašem, ki so s svojimi toökami podaljšali program. dr Oboul zbor. „Goriškega vinar- skega druHvo" se bo vršil v Prvačini dne 3, fdbravarja 1907 ob l2'/2 uri po- poladne v prostorih ljudske sole, v zmisla §§: 13, 16, 17, 18, 19, 20 društvenih pravil. Podpisano načalstvo si U3oja va- biti vse predsednike podražnic, soposlance in ude tega društva. ünevni red : 1. Ime- novanje 3 pregledovalcev zapisaika obö- nega zbora. 2. Poroöilo predsednika za I upravno dobo. 3. Potrjenje letnega računa in bilance. 4. Sprememba draU- venih pravil. 5. Volitev izžrebanih iz na- čelstva in osrednjega odbora in izločenih. 6. Slačajni predlogi po § 16. Načelstvo. dr. ,.Sloven§ka Čltalnica" v Doru- bergu priredi dne 3. sdbruarja plesno zabavo. dr Slovanska tržaska mladiua vabi vae Slovane na veliki narodni plea, ki se bode vrsil v nedeljo dne 3. fabra- varja v Narodnem Domu v Tratu. OJbor ki delaje neumorno tradi ae na vse mogoče načine da zadovolji slavno ob- činstvo stem da je izbral jako bogat in zanimiv program, ki bode obsegal raz- lične druge zabave. Ker je namen tega plesa dobrodelen in sicer prirejen na koriet slovenske in istrske družbe Sf. Girila in Metoda, pozivlja ae Še enkrat vse Slovane da prihitijo čim v večem številu na to redko pu^tno zabavo. dr Zahvala. — Podpisani odbor „Slov. Čitalnice" v Dol. Vrtojbi se iskreno zahvaljuje g. Je>3. Urbančič-u, nad- učitelju v Biljah, kateri je daroval dra- stveni knjižnici 8 lepih knjig. — SrČna hvala 1 Odbor. dr Odbor žeiiskega oddelka društva „Šolskl Dom" izreka najpri- » siönejäo zahvalo vsem cenjenim gospem, gospicam in gospodom, ki so na kateri- koli naöin pripomogli do iztrršitve spo- reda. Posebno se še zahvaljaje g. avet A. Šantel-nu, ki je prevedel spevoigro, ter tako omogočil nje oprizoritev; g. pe- vovodja I. Mercinu za njegov obilca trad, in vsem gospicam pevkam posebno pa : g. I. Fon; gc. K. Hrovatin; gc. D. Šantel; Jlß J$a Mm hupcf diklili lie. ¦ Jw, tau b&YYi It zato dxy^^Iy, JubVßWi Jdkmmi\im kam ml. Nihče naj bi ne pi močno razburjajoče zr- nate kave ncmcšane! Kntlirviiiorjova Kiici]tpovu »ladiin knvii sama sl* je obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko prcbavna, redilna in \\ ( krvotvorna speSi zdravje. /g Užaljenim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš brat, oziroma .stric in svak, gospod PRJOSIP ABRAM, odvetnik, dolgoletni deželni poslanec in odbornik, odlikovan z redom železne krone III. vrste, po kratki in mučni bolezni dne 29. januarja ob 8. uri zvečer previden s sv. zakramenti za umirajoče v 74. letn svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti ulica Morelli št. 30. v petek 1. februarja ob 10. uri predpoludne. Po cerkvenem opra- vilu se truplo prepelje ua domače pokopališče v Kobleglavo. Gorica — 30. januarja 1907. — T u p e 1 č e. Kodbina Abrain. ZAHVALA Ginjenim sreem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri- jateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu izkazali zadnjo čast našemu nepozabuemu bratu, stricu oziroma svaku, gospodu DRJOSIPU ABRAM, spremivši ga k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo slavnemu dež. odboru za prekrasni venec, kakor tudi vodstvom dezeine gluhonemice, dezeine kniet, šole, „Šolskega Doma" in „Malega Doma", ki so se s šolsko mladino udeležili pogreba. Zahvaljujemo se tudi tem potom najprisrčnejše vsem onim, ki so nam ob smrti nepozabnega pokojnika izrazili bodisi ustmeno ali pismeno svoje sožalje nad britko izgubo. Gorica — I. febr. 1907. — T u p e 1 č e. llodlmia Abram. Književnosf - umefnosf. * „Dom in Svet" piäe v 1. št. t. I. na strani 37., da je pesnik Simon Gregorčič posvetil prekrasno pesem „Da- ritev", ki je v I. zvezkn, nekemu Smrekarjn. Tako da je pesnik sam zapisal v rokopisu. V istem rokopisu da je tndi razločno opaziti v tej resni do zdaj nepoznati stavek, ki ga izražajo za- četne črke posameznih stihov: Dolgo t e Bog ž i v i. Omenjeni Smrekar je bil vrli duhovnik Franc Smrekar, ki je slnžboval uajprej kot kaplan na Libušnjem, (roj- stna duhovnija pesnikova), potem kot vikar v Srednjom Logo, potem kot karat spet na Libušnjem in na zadnje kot kn- rat v Medani, kjer je nmrl dne 28, novembra 1893. Bil je vnet duhovnik, ki Ijndstvn še Bedaj v živem spominu. Nje- govo življenje in delovanje je bilo res — daritev, * Cvicce slovenskoga pjesničtva. — Sobrav dr. Fran Ileäid Izdala Matica Hrvatska. To je naslov enemu izmed deve- torice književnih darov, ki jih naročniki letos prejriiejo od Matice Hrratske. Knjiga je v prvi vrsti namenjena hrvat- 8kim ljubiteljem slovenske Maze. A vsaj v toliko dobrodošla mora biti slthtmema inteligentnemu Slovencu, ker nam prvič nudi z bra no Dajlepše cvetje, ki sta se . tekom več nego enega stoletja z njim okrasila „vrt in njiva" naše poezije. Poshusite ir? priporočife ; —~— . = izdelhe = iTijdrope torarne hranil j DPragi VIII. Cenooni)?zassonj. Spričo tega dejßtva pe ta antologija paö sama najbolj priporoča. Gen a nkut-no vezanemu izvodu: 1 K 40 h, * „Zora", glasilo kat. nar. dijaštva. ima svoje uredništvo sedaj: phil. M. Božič, Danaj, IX Waisenhansg. 16/3, kamor naj blagovolijo vsi pošiljati ured- ništva se tikajoče stvari. 1 nUJdKI. priiiki „šolskega doma". Ugodna prilika Namesto 18 K, ^^ samo ^^ 1 K. \| I Krasnarem. glo- n| rija 8rebrna ura B 3močnimi po- krovi lepo gravirana, ratančno idoča 31etno garancijo, prcti povzetja za 7 K J. König, Uhrenfabrik Dunaj VII., Westbahngasse 36. l Hnton Ivanov Peicnhc B Gorica g priporocu svojo veliko zalogo pristnih B bclih in črnih vin iz lastnih in drugih I priznanih vinogradov; plzenjskega piva | >prazdroj« iz sloveöe češke >Meščanske pi- itj vovarne«, in domace^a žganja I. vrste v g steklenicah, kojega pristnost sc janiöi. * Zaloga ledu katcroga se oddaja le na $ debolo po 5ü kg naprcj | Vino dostavlja na dorn in razpošilja | po železnici na vse krajo avstrijsko-ogrske ß države v sodih od 56 1 naprej. | Cene ztnerne. Postrežba poš- | tena in toöna. m m m m m m J ,CentFaItxa posojitaiea' Fcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesBčna odplačila v pefih letifi in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menicB po 6°|OI na vhnjizbo po S^l V Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Ha f Rojahi! hupujte norodni kolek Jalskga Qoma". Krojaški mojster \m 1\ I( J) irtr is J] II n if IT jA V Gorici, pod Kostanjevico št. 10, se pripoloča slavncmu občinstvu in čč. duliovščini v niestu in na deželi za obila naročila. Posebno se priporoča za izdelovanjc talarjev. Peter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanja, da ima dobro nrejeno krojacnico, ter so sl. obcinstvu v mestu in na dcžcli priporoča za mnogobrojna narosiila. Izvrstno pecivo priporo&i spoštovanim meščanom iu okoliCanom pckovski niojstor 3ÜR0B BRÖTUS v Gorici Šol^k« ulica st. 6. V zalogi inia in prodaja moko prve vrstc iz Majdičevega mlina. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Anton Kustrin. trgovec v Gorici GosposkaUicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in siav- nemu občinstvu v mestu in na dežcli svojo Irgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Aiigelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Pctrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob Va kila in od onega funta. Testenine iz tvoniice Žnideršič & Valcnčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. kupite vedno najboljše pr domači tvrdki J. MIL GORE št. 10 208ka st. 10 Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. ^O mizar in 'v lesni irgovec v Foättori, i oeIh novep železnišketta niosta (na cesti, ki peljeproti GradiSki) o o o Trgiijü tudi L opeko, inia ve- liko zalogo vHakovrstuega trde- ga in mekhega lesa domačega iu tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskili posod, stiskalnic itd. I „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, pre- mičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica!