Izvršujemo vsakovrsll'ne tiskovine
oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 3, 3.952
ŠTEVILKA kNUMBER) 68
•lOžEF SKLEPIC
Včeraj zjutraj okrog 6. ure je Umrl Jožef Sklepič, stanujoč na 1396 E. 53 St. Star je bil 53 let
je bil samski. Zbolel je v to-rek zvečer. Doma je bil iz Pod-turna ob Muri v Medjumurju. Služil je v prvi svetovni vojni in Vojake je "služil v Ljubljani. Ko so Nemci zasedli v minuli vojni Jugoslavijo, je odšel v Nemčijo •u je prebil nekaj let na bojišču. V Ameriko je prišel letos janu-3-i'ja meseca. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9.30 uri iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
IRENE SKORLICK
Po kratki bolezni je premini-13- v Glenville bolnišnici Irene Skorlick, stara 53 let, stanujoča Ua 6420 St. Clair Ave.
Tukaj zapušča soproga, poznanega Nick Skorlick, dva brata Earl in Ernest Meredith, ter dve sestri, Mrs. Vera Brack in ^i's. Ethel Konelers. Pogreb se Vrši v soboto popoldne ob 1.30 Uri iz pogrebnega zavoda Joseph
žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave. »
Mary stautihar
V St. Alexis bolnišnici je pre-'uinila Mary Stautibar, wh Gnidiza, stara 49 let, stanujoča ^a 3598 E. 80 St. Doma je bila iz Bostanjske fare pri Savi na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 35 leti. Bila je članica društva Bled, št. 20 SDZ iu podružnice št. 15 SŽZ.
Tukaj zapušča soproga Johna, tH sinove: Johna, Franka in Jo-*epha, dve hčeri Mrs. Mary Tro-yan in Rose, vnuke in strica Vin-centa Gnidiza. Pogreb se vrši v ponedeljek zjutraj ob 8.30 uri iz I->ouis Feifolia pogrebnega zavo-da v cerkev sv. Lovrenca ob 9. ^i'i ter nato na pokopališče Calvary.
moskva hoče razbiti upad; nic novega v izjavi stalina
WASHINGTON, 2. aprila—V četrtek 3. aprila se otvo-ri v Moskvi svetovna gospodarska konferenca. Po mnenju Washingtona gre za propagandno akcijo, ki pa stremi tudi za tem, da bi se trgovina med komunističnim in nekomunističnim blokom oživela. Konference se je udeležila tudi neka britanska delegacija. Izjava Stalina se tolmači v tem smislu, da se hoče razbiti zveza med Ameriko in državami zapadne Evrope.
Moskva je začela v zadnjih^
dneh z mirovno ofenzivo. Predlagala je konferenco štirih, ki naj
sklenejo, da pride do zedinjene Nemčije in do mirovne pogodbe 3 to zedinjeno Nemčijo.
Zapadni svet si je na jasnem, da Moskva nima resnične namere pristati na zedinjeno demokratično Nemčijo. Tudi ne, da sklene z Avstrijo mirovno pogodbo.
Bela hiša je dala k izjavam Stalina samo ta komentar, da nima "nobenega komentarja, naj Stalin reče karkoli."
Državno tajništvo ne vidi nobenih posebnih znakov, da bi bila Moskva v resnici pripravljena, da se spravi z zapadnim svetom. Kar je Stalin izjavil o ze-dinjeni Nemčiji, o tretji svetovni vojni, o možnosti sožitja med komunističnim in kapitalističnim svetom, ni ničesar novega in se ponavlja le to, kar je bilo že izrečeno, četudi v drugi obliki.
Predsednik Truman je ponovil svojo pripravljenost in to ponovno, da je za sestanek s Stalinom, e ta pride v Washington. Truman v kak kraj izven Amerike ne gre.
Nadalje se podčrtava, kar je enotna parola Amerike in zapad-nih zaveznikov zadnjih dni, da bo le vojaško pripravljeni in gospodarsko organizirani Zapad z Ameriko na čelu prisilil Sovjete, da bodo morali začeti pogajanja v polnem pomenu te besede. Vse drugo je le propaganda. Rusija slej ko prej stremi za svojim imperializmom, ki ga ne bo opustila, dokler ne bo našla močan obrambeni zid, ki ji bo branil na-daljni pohod.
Nemški socialisti pridobili
MONAKOVO, 2. aprila — V zvezni državi Barvarski so bile izvršene občinske volitve. Volitve v Nemčiji se vršijo pod parolami, ki so krajevnega značaja. Gre za konkretno krajevno občinsko politiko in konkretne krajevne potrebe. Pri teh volitvah so komunisti skoraj izginili, pač pa so pridobili socialisti. Razmerje med socialisti in krščanskimi demokrati je 651,253 glasov za socialiste in 610,454 za krščanske demokrate.
Napredek socialistov v Bavarski je važen, ker je veljala Bavarska od nekdaj za trdnjavo katoliških političnih strank, najsi so nosile ime "bavarska ljudska stranka" kot je to gibanje imelo ime pred Hitlerjem, ali pa ime "krščanskih demokratov,'' katero ime si je nadelo sedaj.
v rudnikih bakra ne bo stavke
SANTIAGO, Cile, 2. aprila — Stavka v rudnikih bakra, ki na bi začela 6. aprila z ustavitvijo dela, je bila odložena na 25. april, da se lahko vršijo nadaljna pogajanja. Rudniki bakra v. državi Cile so glavni dobavitelji bakra Ameriki.
Bolezen
Mr. Frank Bučar se že nekaj časa nahaja pod zdravniško oskrbo na svojemu domu na 13901 McEllhatten Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi kmalu zapustil bolniško posteljo!
Morilec v vojaških Vrstah
LAMPASA, Texas, 2. aprila— Pfostak Michael F. Kunak, 19 Slar in doma iz Baltimore, je ustrelil poročnika Wil-'amsona iz Washingtona. Kot I'azlog dejanja je Kunak nave da se je odločil, da bo ubil hekoga, da gre tako ven iz vojaških Vrst ali pa tistega, ki bi to branil. Kunak trdi, da je ejanje storil premišljeno in da i^ičakuje, da bo obešen. Vkljub emu so ga dale vojaške oblasti
opazovanje.
Mu bilo usojeno .. .
BENTON HARBOR, Mich., 2. ^pi'ila—Arthur Tollas je imel v nici ženo in prvorojenčka. ollas si je gradil novo hišo in ^ delal noč in dan, da bo hiša feOtova, ko se bo vrnila žena s ^^'Vorojenčkom iz bolnice.
g "hollas je dokončal hišo in šel
KRAUICA JULIJAMA V AMERIKI
3^vtomobilom po ženo. Vsled ^^ciapornega dela in nespanja ^e noči, je v vozu zaspal, prišlo je do nesreče in Tollas je bil ubit.
"starih mater"
NEW YORK, 2. aprila—New-svet je soglasno naj imajo tudi ameriške ^*"6 matere svoj dan. Predlaga
»G. da
^^delja v dan
se proglasi vsaka druga
mepecu oktobru kot Htarih mater.
WASHINGTON, 2. aprila — Danes je prispela v ameriško prestolnico nizozemska kraljica Julijana. Julijana bo stanovala v Beli hiši in bo tako prvi gost prenovljene Bele hiše. Za ta primer so okrasili okolico s tulipa-mi—narodno cvetlico Nizozemske.
Na letališču je kraljico Julija-no pozdravil osebno predsednik Truman, ki je izdal posebno okrožnico na šefe uradov, da pustijo uradništvo za čas prihoda Julijane svobodno, da so se lahko udeležili sprevoda. V družbi Julijane je njen mož princ Bern-hard.
Za četrtek, 3. aprila, je napovedan nagovor kraljice Julijane pred ameriškim kongresom.
Uradno zadržanje Julijane v prestolnici je določeno za tri dni. V celoti bo bivala Julijana na zapadni polobli tri tedne in bo v tem času obiskala-tudi Kanado, kjer je živela v vojnem času kot begunka in kjer je rodila svojo tretjo "hčerko.
O namenu svojega obiska v Ameriki je Julijana izjavila, da gre za koristne zveze med Zedi-njenimi državami in Nizozemsko. Pri vsem tem pa ostane glavni namen obiska, da izreče zahvalo Zedinjenim državam, ki BO pomagale Nizozemski.
mnenja du ponta o ameriški produkciji
Potomec ustanovitelja ameriškega podjetja E. I. du Pont de Nemours % Co., James du Pont se je izjavil o Ameriki takole:
Preveč smo zaverovani v misel, da je treba samo pro-ducirati, premalo pa se zavedamo, kako gori okrog nas.
Du Pont je za svobodo v gospodarstvu, ki je dala najvišji standard življenja. Povprečni Amerikanec ima več kopalnic, radijskih aparatov kot 72 Rusov skupaj. V Zedinjenih državah se dela 25 ur, da se zasluži za eno obleko, v Rusiji 125 ur.
Komunizem uspeva povsod, kjer najde duhovno praznino, pa bodisi med revnimi, srednjimi sloji ali bogatini. Človek mora spoznati v sebi neko misijo. Toda ne sme biti samo okupiran s to "čudovito sireno," ki ji je ime Produkcija ali s to lepo ženo, ki ji je ime DELO.
Brez zapadne Nemčije ni varnosti:
Nemčija je važna za ves svet
IZ POROČILA EISENHOWERJA O STANJU ZAPADNE EVROPE
V valovih stavkovnega
PARIZ, 2. aprila—"Malo je upanja, da bi se dala doseči na daljšo dobo v Evropi varnost in stabilnost, če ne bo gibanja zapadna Nemčija na strani in v vrstah svobodnih držav. y industriji jekla ni konkret-Kakršen je položaj sedaj, naše sile se ne morejo staviti v^n^iga sporazuma. Obstoja mož-obrambo onstran reke Rena. Brez Nemčije v skupni obram-l nost, da bo vlada zasegla jeklo, j bi izgubi Zapad važne gospodarske in vojaške sile in iz-; Ta možnost se je podčrtala v
postavi Dansko in Nizozemsko. Nemčija na naši strani pa: vladnih krogih. Ta rešitev, ce ne f	.,	v .	1 T- -1 J	^ o u- pride pravočasno do sporazuma,
1)0 F,omenila rncxznc, m riezloinljn/o silo cxi sei/eriiegfa Balti- i. bOaTrurnanu lx,lj sinipatična
ka do južnih Alp in v srednji Evropi." To je vojaško politično mišljenje generala Eisenhowerja glede vloge zapadne Nemčije v Evropi in v svetu.
General Eisenhower se je, ko"^
je podal poročilo o delu njegovega glavnega stana, ki dbstoja
Nimajo drugih skrbi...
SAN FRANCISCO, 2. aprila— Katherine Loraine, sedaj v službi kot uradnica, ima glavno skrb, kako pridobiti nazaj svojima hčerkama, 12-letni Sarolti in 10-letni Hildiki, kraljevske pravice. Katherine trdi, da izhajajo otroci iz kraljevske habsburške rodbine, da sta potomki nadvojvoda Albrehta, ki je imel ob rojstvu otrok skoraj vse izglede, da bo postal madžarski kralj.
Katherine je šla na sodišče in hoče zavarovati tudi dedne pravice po Albrehtu. O Albrehtu trdi, da je potem, ko mu je spodletelo, da bi postal madžarski kralj, pustil ženo in otroke, odšel v Nemčijo, nato v južno Ameriko, kjer da še vedno živi v Bonus Airesu. Otroka sta ostala na Madžarskem, dokler nista pobegnila z materjo v Zedinjene države. Madžarskemu prestolu se ni odpovedati, tako trdi Katherine.
spor med achesonom in županom
Iz Los Angelesa poročajo, da je nastal spor med državnim tajnikom Achesonom in županom mesta Los Angeles. Župan Brown se jezi, ker je državno tajništvo odredilo, da bo Julijana ob priliki poseta Zapada bivala v Beverly Hills, ne pa v Los Angelesu. S tem je državno tajništvo hotelo prikazati Los Angeles kot kraj, ki ne zna sprejeti kraljice.
Acheson je na protest odgovoril, da je "Beverly Hills posebno prikladen za Julijano, za njeno
varnost in komodnost."
#
tudi figel pride v ameriko
Iz Dunaja se poroča, da bo obiskal meseca maja Washington tudi avstrijski kancler Leopold Figel. Obisk bo uradnega značaja in namenjen izmenjavi pogledov na skupne interese.
črnec zdravnik na jugu
MIAMI BEACH, Fla., 2. aprila—Ravnateljstvo bolnice Sinai je sprejelo med svoje zdravnike črnca dr. Aubrey W. Henrya. Bolnica Sinai je "bela" in gre za prvi slučaj, da bo med belimi zdravniki na jugu tudi enakopraven zdravnik—črnec.
prvo leto, obrnil s posebnim^yvo-iom na članice severno Atlantske zveze. Trdil je:
Ni vse zlato, kar se sveti, pa tudi ni vse črno, kar na videz ka že tako barvo. So uspehi in sc težave. Težave članic Severno atlantske zveze so poleg domačega gospodarstva, prispevkov za skupno zapadno evropsko obrambo, tudi v tem, ker so te članice zaposlene materialno in človeško v borbah na Koreji, v Indokini in na Malajskem polotoku.
Sončna stran te zveze je v vojaški pripravljenosti, v višini morale in tehnični usposobljenosti vojaštva. Pristop Turčije in Grčije k tej zvezi je bil pomemben korak. Gre za dvoje držav, ki imata samozavest in sta odločeni, da aktivno sodelujeta in po magata.
Oprema vojske gre dobro svojo pot naprej. Na političnem po lju se v zapadni Evropi postopoma gradi zbliževanje. Prišlo je do enatne uprave premoga in jekla, skuša se dobiti isti cilj na polju kmetijstva, električne sile, davčne uprave in drugih gospodarskih panog.
Eisenhower je ponovno podčrtal soudeležbo Nemčije, katero ceni in vidi v tej udeležbi važno garancijo za ohranitev miru. Številčna moč njegovih čet je bila že objavljena.
elizabeta bo kronana leta 1953
LONDON, 2. aprila—Britan ska poštna uprava je javila, da se bodo izdale za kronanje Elizabete, ki da se bo vršilo leta
kot pa uporaba Taft-Hartleye-vega zakona, da se stavka, ki je itak bila odložena za polnih 90 dni, zopet odloži za 80 dni. I Podjetje Kaiser Steel v Oak-! land, Cal., je prvo, ki je prišlo do [ sporazuma z jeklarji.
Nemčiji naj pripada nebo
BONN, NEMČIJA, 2. aprila—!
Prometno ministrstvo zapadno j Trideset tisoč namescenccv nemške vlade je napovedalo, da j Western Union družbe ]e anes bo z mirovno pogodbo, ki bo pod-1 zjutraj nastopilo stavke^ 500 v pisana v maju določeno, da je Clevelandu in 2,000 v lo iz-"nebo" za Nemčijo svobodno in ven Clevelanda.
Ohio Bell Telephone Co. in nameščenci, zastopani v uniji CIO, so še v pogajanjih.
Enako je bila odložena stavka v californijski telefonski družbi na ponedeljek. Isto se poroča iz Detroita glede 18,000 Michigan Bell Telephone Co. nameščencev, ki so stavko odložili enako na ponedeljek.
da bo Nemčija v letalstvu neodvisna. Nemčija bo oživela vse zračne proge, ki jih je imela pred vojno nemška Lufthansa ter bodo nemška letala letela najprvo po zapadni Evropi in na progah v severno in južno Ameriko. Te proge se bodo po tem zatrdilu odprle že spomladi leta 1953.
$L50 na dan za odškodnino
WASHINGTON, 2: Spodnja zbornica je
aprila
Iz Akrona poročajo, da je v podjetju Firestone Rubber nastopilo stavko nadaljnih 2,000 I zaposlenih, tako da stavka v tej sogias	20,000 nameščencev,
sprejela sklep, da se plača vsem	/ ,	.
. , I Glede stavke v avtobusnem pod-uietim Amerikancem, vojakom
^ c-1 KO J A ■ letju, ki je nastopila včeraj, ni in civilistom $1.50 na dan od- •"	,
,, , . ^	. • 4. 1 „ I novega momenta.
skodnine. Gre za vojne ujetnike, | ^__
katerim je sovražnik vzel pro-i
•stost in jih v tem položaju silil i Pr0iiflil'i0 na Korcji na delo. Pa tudi če ni bilo prisil-1	•'
nega dela, so pa bili Amerikanci \ vidlkU?
slabo oskrbovani, dobijo za vsak I
tak izkazan dan $1.50 odškod-i MUNSAN, Koreja, 2. aprila—
; š f ameriške delegacije podadmi-; ral C. Turner Joy je na čelu ame-ameriška jajca	riške delegacije za premirje otl
za korejo	110. julija 1951, ko so se začeli
CHICAGO, 2. aprila —V po-1 razgovori. Joy, kateremu/je de-sebnem letalu šo odposlali iz j lansko že imenovan naslednik, Chicaga kakih 70,000 jajec v Pu-!le napovedal, da zapusti Korejo san na Korejo. Jajca so določena I zgodaj v poletju, ker gre kot za valjenje. Ob priliki odleta so j upravnik ameriške pomot ske ta dogodek komentirali tako, da | akademije v Annapolisu nazaj v so se Združeni narodi odločili, da; Ameriko. Do takrat pa bo po iz-začnejo na Koreji s kokošjorejo, i javi admirala Joya doseženo pre-oziroma jo spopolnijo.	' mirje na Koreji.
I 1953, posebne poštne znamke. Velik požar v Clevelandu | Datum in leto kronanja ni stvar V skladišču Great Lakes | poštne uprave, ampak dvora v Storage 0 Moving Co. 6904 j sporazumu z vlado. K tej trditvi Wade Park Ave., N. E., je pono-j poštne uprave o kronanju v letu či nastal ogenj in povzročil veli- j 1953 ni bilo nobenega komentar-ko škodo, ki se ceni najmanj na I ja od pristojnih krogov.
$100,000. Kako je nastal požar, ni bilo mogoče pojasniti.
Redna seja
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu. Po se-ji se bo kazalo zanimive slike.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom poznani Mr. Frank Krivec iz 17705 Grovewood Ave., kjer se še vedno nahaja pod
NOVI PREDSEDNIŠKI KANDIDATI
začel svojo volilno borbo za predsedniškega kandidata, v kolikor pride v poštev država Ohio, s svojim nastopom v Clevelandu v soboto, 5. aprila. Govoril bo opoldne v City Clubu. To bo prvi večji nastop senatorja Kefau-verja v Ohio in v Clevelandu. Ohijci in Clevelandčani poznajo iz
japonska prodaja
SANTIAGO, Chile, 2. aprila— Vlada je sprejela sklep, da nakupi na Japonskem 20 lokomotiv za gorske vožnje, 300 tovornih in 300 voz za prevoz petro-i leja.
Prijazno ste vabljeni na
KONCERT
MLAD. P EV. ZBORA
Slov. del. doma
na Waterloo Rd.
V NEDELJO, 6. APRILA
PRICETEK OB 3.30 POP. Po programu zabava v spodnji dvorani
WASHINGTON, 2. aprila —
V demokratskih vrstah sta se pojavila za predsedniške volitve leta 1952 dva nova kandidata;
Podpredsednik Alben Barkley je star 74 let in njegovi prijatelji trdijo, da je veliko južnjakov,
ki ga silijo, naj kandidira. Bark-ley sam je zatrdil, da hočejo njegovi prijatelji po vsej Ameriki, i Kefauverja le iz televizijskih naj kandidira in da bo vso stvar' prenosov, ko je Kefauver vodil zdravniško oskrbo. Zahvaljuje j pj-g^nislil in nato povedal svojo I preiskavo zoper zločinstvo in rase vsem prijateljem za obiske, odločitev. Pričakuje se, da bo i ketirje kot predsednik posebno darila, cvetlice in voščilne karte, g^rkley najavil, če ^ kandidira; komisije senata.
ki jih je prejel. Prijatelji ga se-	^e ta teden. '	j	.
daj lahko obiščejo, mi mu pa že- y	Yorku se je postavil |,
limo, da bi kmalu zapustil bolni-1	odbor, ki bo vršil agita-|
ško posteljo!	; cijo za Averella Harrimana kot j iz Columbusa se poroča, da
predsedniškega kandidata na | silijo prijatelji goverperja Lau-
demokratski listi. Harriman je j scheta, da stopi tudi governer
sedaj na čelu urada, ki izvršuje i Lausche na polje volilne borbe
program o medsebojni varnosti |	med kandidate
v okviru severno Atlantske	.	, ,
; za ameriškega predsednika. Od zveze.	I	. .r ,	1 •„
i svoje strani Lausche ponavlja,
i da nima druge politične ambicije
qj^jjYELANDU	i kbt da postane zopet governer
i kaj pa lausche?
Novo balinišče
Vodstvo Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. prosi vse one, ki so obljubili pomagati pri delu za novo balinišče, da pridejo, kadar jim čas
dopušča. Čas hitro beži in treba i y—p .	v
je poprijeti za delo, da bodo pro-1
stori pripravljeni, ko se sezona!	, ; , .
' Senator Estes Kefauver bo države Ohio.
prične.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
3. aprila 1952
it
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev)________
For Three Months—(Za tri mesece)______
_$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
MOSKVA-NEMCIJA-KOREJA
(3)
Ameriški tisk se je o vseh teh vprašanjih ponovno in na široko razpisal. Moram reči, da sem bil sam radoveden kake nove momente bo iznesel. Za mene novih momentov ni bilo. Tudi se mi zdi upravičena trditev, da ta tisk ne gre stvari do dna. Ni treba ponavljati, kar trdi. Tisti, ki so brali te članke v angleškem jeziku, bodo potrdili, da niso dobili preveč jasnosti.
Slovenski delavec v Ameriki, katerega interesirajo današnja svetovna socialna stremljenja, bo izhajal pri pre soj an ju sedanjega položaja Nemčije, ruskega predloga za mirovno pogodbo z Nemčijo in sovjetskega gledanja na Evropo kot tako pod sledečimi temeljnjimi vidiki:
Evrope ni brez Nemčije. Nemški narod ni socialno revolucijonaren. Četudi je tekla zibelka marksizma, socia lizma in komunizma, delavske diktature in socialne revo lucije v Nemčiji in sta stala ob njej ustanovitelja marksizma Marks in Engels, Nemčija je šla naprej svoja pota Šele po prvi svetovni vojni je prišlo do socialne revolucije v prestolici Bavarske, načeloval pa ji je Kurt Eisner.- Toda ta revolucija je bila v življenju nemškega proletarijata le —epizoda. Epizodo imenujemo dogodek, ki ni naravni člen v skupni verigi naroda. Toda iz istega Monakovega je kaj hitro razplamtela nemška nacistična revolucija, če na; se ta izraz sploh imenuje za to 'gibanje, in objela v krat kem času vso Nemčijo! Četudi je bila pred Hitlerjevim nastopom silno močna nemška komunistična stranka, nem ška socialno demokratska stranka in njene frakcije, krščan sko socialna stranka vključena v politično stranko nem ških katolikov "Centrum," med zadnjo svetovno vojno ni bilo nikakih pomembnih uporniških-partizanskih nastopov Kam so izginili vsi nemški socialisti in komunisti z vsemi njihovimi programi in to vkljub njihovi stoletni tradiciji?
Slovenski delavec v Ameriki, ki spremlja razvoj poli tične vzgoje narodov, ve, da nemški narod kot narod še ni politično odgojen in da je šele na poti, ko mu bo vedno lebdela pred očmi misel o skupnosti usode vseh Nemcev kjerkoli bivajo, kakor je to slučaj pri politično zrelemu Amerikancu in Angležu. Temu delavcu je tudi jasno, da se ta pot ne da ustaviti, ne da zajeziti, tudi če govori orožje Potemtakem ne more niti Vzhod niti Zapad pričakovati da bi ne prišlo do združene Nemčije, četudi tečejo leta— toda v kakšni obliki?
KONCERT GLASBENE MATICE
Slovenskemu delavcu je nadalje znano, da ni bilo po litičnih zvez med Nemčijo in Rusijo. Po francoski vojni leta 1870-1871 je sicer nemški kancler Bismarck skleni pogodbo z Rusijo, ki pa je bila le epizoda z vso vsebino, kakor smo to označili v zvezi s to besedo. Kanclčr Bismarck je sicer čutil, da bi bila nemško-ruska politična zveza nekako naravna zoper premoč anglosaksonske rase. Vkljub temu vanjo ni verjel. Kot praktičen politik je raje šel v Italijo in Avstrijo in s tema državama sklenil tro-zvezo, ki je veljala do prve svetovne vojne. Hitlerjev dogovor s Stalinom leta 1941 o nenapadanju in o medsebojni pomoči ni bila niti epizoda, ker je vsakdo vedel, da nobena stranka podpisnica te pogodbe ne misli resno. Hitler je hotel imeti zavarovan hrbet, ko naj obračuna z zapadnimi državami Evrope, Sovjetska zveza pa naj bi preskusila svojo organizatorično moč, kako mobilizirati in kako zava rovati svoje vzhodne meje. Dogodki so dali tej razlagi prav. Hitler je napadel Sovjetsko zvezo vkljub temu, da je popreje z njo razdelil Poljsko ir; dovolil Sovjetski zvezi velike koncesije na račun baltiških držav, Romunije in Finske.
Rusija si želi, vsaj po besedah zedinjeno Nemčijo. Vsak ljudskošolski otrok ve, da Rusija ne bo pristala na nobeno drugačno združeno Nemčijo, kakor na tako, ki bi bila izoblikovana po njeni zamisli. Demokratska Nemčija, kakor pojmuje demokracijo Zapad, bi uničila vse sedanje pridobitve Sovjetske zveze, bi ne bilo satelitske Poljske, ne Cehoslovaške, bi ne bilo ne Madžarske pod sovjetsko upravo, in bi prišlo do ureditve avstrijskega vprašanja. Obratno pa ve enako vsak politični otrok, da Nemci, tudi oni iz vzhodne Nemčije, ne marajo sov j etsko-ruskega nadzorstva nad seboj. Kakšen razlog ima torej novi sovjetski predlog po zedinjeni Nemčiji?	L. C.
CLEVELAND, Ohio — Kot običajno, bo naša Glasbena Matica podala svoj spomladanski koncert v nedeljo, 20. aprila ob 4. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Upravičenemu pričakovanju našega občinstva pri prireditvah Glasbene Matice za dober užitek bo tudi to pod ugodeno.
Na programu, kateri vsebuje večinoma zborove skladbe, kar mislim se tudi našemu ljudstvu najbolj dopade, bomo slišali najlepše skladbe kot: Vilhar-Zor-manovega "Mornarja," Foerster-jevo "Ave Marija" iz opere "Gorenjski Slavce k," Verdijev "Zbor sužnjev" iz opere "Nabuc-co," K. Maškovo "Pri zibeli," Ru-binsteina "Rajska pesem," Straussovo "Finale" iz operete "Netopir" in slovesno Handelovo "Alelujo" iz oratorija "Mesija,"
katera mislim bo prvič nam podana in res naj tu omenim, da še dandanes jo v Angliji ljudje stoje poslušajo. Če pomislimo, da je ta skladba izšla že leta 1742, vemo, da je res impozantno delo.
In tako naj tu omenim le par točk programa, o katerem bomo več poročali pozneje.
Tu gre našemu cenjenemu občinstvu vabilo, da složno pose-tite ta najlepši koncert in na ta način izkažete priznanje Glasbeni Matici za njeno odlično delo pod vodstvom Mr. Anton Shube-Ija.
Pomnite, sedeži za ta koncert bodo vsi rezervirani, zatorej nič ne odlošajte! Vstopnice po $1 in $1.50, se kot vedno dobe pri pevcih Glasbene Matice, pri Anton Schubelju v Slovenskem nar rodnem domu na St. Clair Ave. in v Oražmovi trgovini istotam.
E. Safred.
Slike v Domu zapadnih Slovencev
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 6. aprila bodo predvajane slike iz Jugoslavije, posnete tam po Andy Turkmanu lansko leto Te sliRe so v zelo lepih naravnih barvah in se vam zdi, ko jih gle date, da res uživate resnične krasote Slovenije, katere naravnih lepot nismo znali preje ceniti.
Videli boste pridne žanjice v Poljanski dolini, kosce v Idriji furmane pri Postojni, izvirek Soče, Bled, Bohinj, Kamniške planine, Begunje, Vrhniko, Pred jamski grad, Ig pri Ljubljani, Spodnji Kašelj, Planino, nove hiše v Cerknici, vas Lipsenj Turjak, Žužemberk in Novo mesto na Dolenjskem, vinske gorice in še več krasnih stvari.
Pričetek predstave bo ob 5. uri popoldne. Vstopnina bo samo 75 centov. Ves prebitek je namenjen relifnemu odboru Progresivnih Slovenk in za nakup brizgalne v Loški dolini.
Torej, pridite, imeli boste par ur krasnega užitka, poleg tega boste pa pomagali potrebnim v domovini.
Na svidenje v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. v nedeljo, 6. aprila 1952.
Ložanka.
Na proslavi petindvajset letnice čitalnice SDD
CLEVELAND, Ohio—Na proslavi 25-letnice Čitalnice SDD v nedeljo, 16. marca je bil predvajan veličasten spored slovenske pesmi, podane od vseh pevskih slovenskih zborov Clevelanda in okolice. Bil je to nekaki skupni zaključek zimske sezone v prirejanju njih koncertov.
Kot prvi na tej prireditvi so nastopili naši malčki Mladinskega, pevskega zbora SDD, tretja generacija. slovenskih priseljencev. Zimska sezona se je zaključila in že se je oznanjalo spomladansko sezono vseh teh pevskih zborov.
Prvi bo zopet naš priljubljeni in veliko obetajoči pevski zbor naših ta malih, ki se ga je napovedalo, da se vrši v nedeljo, 6. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Gotovo, da bo tudi sedaj kot vedno, dobro posečen od vseh onih, ki ljubijo slovensko pesem in razumejo nje vpliv na mladino kot odrasle.
S tem se jim da novega poguma v njih vztrajnosti. Obenem se bodo navdušili tudi drugi slovenski domovi po Clevelandu, da se tudi oni potrudijo, da ustanove svoje mladinske pevske zbore. Tako se bo zagotovilo obstoj te lepo doneče in v srce segajoče naše slovenske pesmi še za mnogo let v tej deželi.
Vse priznanje staršem in drugim požrtvovalnim osebam, ki se trudijo, da si naš slovenski na-
raščaj potom kulture ustvarja lepše duhovno in telesno življenje.
Torej, na svidenje v nedeljo, 6. aprila v Slovenskem delavskem domu, 15335 Waterloo Rd.
Joseph Jauch.
Predavanje, bazar in Dan Progresivnih Slovenk
CLEVELAND, Ohio—Najpr-vo vam sporočam, da po seji krožka št. 1, ki se vrši nocoj, 3. aprila, bomo imele zelo zanimivo predavanje. Predaval bo Mr. John Meadlaw o "socialnem zavarovanju" (Social Security Benefits). Ker bo predavanje zelo zanimivo, ste vljudno vabljeni, da se ga udeležite. Članice, pridite gotovo točno ob 7.30 uri na sejo, ker takoj po seji bo predavanje. Predavanja se lahko udeleže tudi moški in ne-članice. Vstopnina je prosta.
V soboto, 5. aprila pa priredijo velik bazar naše mlade članice od krožka št. 7 Progresivnih Slovenk. Ker ta dekleta šivajo že celo zimo, bodo gotovo imela nekaj posebnega na bazarju. Oddala bodo tudi nekaj krasnih dobitkov, katere so same našile. Me starejše članice pokažemo, da cenimo njih delo s tem, da se udeležimo njih bazarja. Zato ne zamudite ga v soboto, 5. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Bazar se prične takoj popoldne.
Na 3. in 4. maja pa bomo Progresivne Slovenke praznovale svoj Dan v Chicagu, 111., kjer se dekleta od krožka št. 9 že pridno pripravljajo za ta dan. PričaMi-jejo, da se nas udeleži veliko število. Članice, katere nameravate iti in se udeležiti banketa, sporočite to na naši seji nocoj. Cena vožnji s busom je okrog $15 na oba kraja, vlak pa stane $24.69, istotako na oba kraja. Več o tem bo še poročano.
Theresa Gorjanc.
Odlična gosta iz domovine
CLEVELAND, Ohio—Te dni imamo clevelandski Slovenci v svoji sredini odličnega znanstvenika iz Slovenije, antropologa dr. Boža Škerlja in njegovo soprogo, ki sta pred dobrim mesecem prispela v Zedinjene države na enoletno študijsko potovanje na povabilo Rockefellerjeve ustanove. Tpčasno študira profesor dr. škerlj v Peabody muzeju slovite harvardske univerze v Cambridge, Mass., kjer bo ostal do meseca junija, nakar odide v Minneapolis, Minn., za tri mesece od tam pa v zapadne države kot New Mexico, Arizono in Californijo.
Naravno je, da si želita dr. in Mrs. Škerlj o priliki bivanja v novem svetu ogledati tudi našo slovensko metropolo, kjer si je ustanovilo svoj dom največje število naših ljudi-, ter-si zgradilo tudi devet narodnih Domov in dokaj drugih organizacij in institucij, da je naša naselbina zaslovela tu in onkraj morja.
Ker je želja dr. in Mrs. škerlj, da bi si tekom njiju tridnevnega obiska Clevelanda čimbolje seznanila z našimi ljudmi in aktivnostmi priredijo Progresivne Slovenke njima v počast družaben večer v petek, 4. aprila v prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in prijazno vabijo našo javnost na udeležbo.
Vprašajte za vstopnice pri sledečih: Mrs. Cecilia Subelj, Mrs. Viki Poljšak, Mrs. Theresa Gorjanc, Mrs. Mary Šter, Mr. John Pollock in Mr. Joseph F. Durn.
Mr. in Mrs. škerlj pa kličemo: Iskreno dobrodošla in da bi odnesla najboljše vtise iz našega Clevelanda in naše nove domo-
Ivo Pirkovič:
ČUDEŽ BELE POLITIKE POD GORJANCI
(Nadaljevanje)
Nazadnje je Janko Debeljak zajetim kmetom še zapretil, da bodo vsi, ki ne pristopijo k belim oddelkom, odgnani v Italijo in tam internirani. Za premislek jim je dovolil pet minut časa.
In to dobro, pobožno ljudstvo izpod Gorjancev, ki je vedno brez pomisleka in obotavljanja poslušalo svoje duhovne gospode in njihovo voljo, je sedaj drugič rešilo svojo ogroženo čast:
odločilo se je rajši za pregnanstvo v sovražno tujino, kot pa da bi se z "angleškim orožjem pod okupatorjevo zastavo borilo za kralja Petra," kakor je terjal beli poveljnik.
Prav vsi? Ne! V množici pogumnih se vgdno najde strahopetec, med odločnimi vedno slabič, med zvestinii tudi zavržen izdajalec. Kramarjev Lojze z Grb pri Št. Jerneju, piroman,
ki je že pred leti iz neugnane strasti do ognja ljudem požigal,
da so kmetje z vilami in pihalni-ki cele noči pred njim stražili svoje domove, ta strašni, nasilni človek je stopil naprej, za njim pa s težkim srcem zbegani,
ustrahovani in omahujoči, počasi kapa joči, še nekateri redki,
vsega deseti del prijetih kme tov—30 slabotnežev iz tristogla-ve mrmrajoče množice.
vine;
Josephine Petrič.
Glejte, takšno je bilo rojstvo bele garde v šesterih občinah pod Gorjanci, ki so zapisane za najbolj belogardistične v naši deželi—rojstvo iz posilstva in nelegitimnosti.
Odslej so se vršili pogoni na svobodne kmete prav tja v zimo ,in so Italijonam pozneje poma gali že tudi prvi belogardisti, ki jim je v belih suknjah pod bre menom tujega' osvajalčevega orožja polagoma kamenelo srce za strašno narodovo nesrečo in za plemenito in ponosno človeško dostojanstvo.
ALFONZ GSPAN:
iz zgodovine slovenske knjige
KOVA.Č NA LUNI
Temno pego na površju lune, ki s pomočjo domišljije predstavlja nekako človeško figuro, Slovenci imenujemo kovača na luni. Ameriški izraz za tisto pego je Man in the Moon. Ameriški znanstvenik dr. H. C. Urey je mnenja, da so tiste temne pege velikanske jame ah prepadi, v katerih globine ne seže sončna svetloba, luna pa nima lastne svetlobe. Tiste jame da so povzročili ogromni asteoridi, to je kosi nekega razbitega planeta, ki so pred tisoči milijoni let padali na luno. "Kovača" na luni da je povzročil asteroid, ki je meril najmanj 120 milj v premeru. Med planetoma Marsom in Jupitrom kroži še danes okrog 1,500 asteroidov, ki merijo v" premeru od 10 do 500 milj: toliko so jih ugotovili znanstveniki. Luna nima niti zraka niti vode in svetloba, ki nam jo daje, je samo odsev sončne svetlobe.
—NOVA DOBA
(Nadaljevanje)
V Prešernovem času gre setev, ki so jo opravili naši pisci prejšnjih dob bogato v klasje. Naše slovstvo vzbudi zanimanje tudi onkraj domačega plota. Reakcionarna cenzura sicer ovira njegov razmah toda že se čutijo boljši pogoji, da se knjiga razširi, namreč: razvijajoče se šolstvo. Ce velja, da tiskarji prejšnih dob niso čutili slovensko, potem se tudi v tem pogledu razmere obrnejo na bolje ko prevzame eno ljubljanskih tiskarn Jožef Blaz-nik. Ne le da je ta svojo ofinico izpopolnil z modernimi stroji za brzi tisk, litografijo in vlivanje stavnega materiala, marveč je tudi sam dajal pobudo za izdajanje ^^-aznih knjig in časopisja. Tiskal je gotovo vse najimenitnejše ljubljanske tiske tistega časa kakor n. pr. Metelkove in druge učbenike v metelčici pesniški zbornik Kranjsko Čebelico, Korytkovo izdajo slovenskih narodnih pesmi prvo slovensko izvirno povest. Srečo v nesreči Prešernov Krst njegove Gazele in Poezije skrivaj pa še Sonetni venec. Smoletove edicije ter poučne knjige za Kmetijsko družbo in Bleiweisove Novice. Svojske zanimivosti so Blaznikovi tiski v čipevščini in otavščini dveh narečjih indijanskega jezika, ki se prej sploh še nista tiskali. Gre za dela misijonarja Friderika Barage. Ta je razen nabožnih knjig za Slovence oskrbel tudi slovnice, slovarje, molitvenike in podobno za omenjene ameriške staroselnike. Večino teh knjig pa so tiskali v Parizu, Buffalu, Detroitu in Cincinatiju. Za Ljubljano je na prvem mestu spet Celovec z deli Urbana Jarnika, Ahaclovo zbirko pesmi in nekaterimi Slomškovimi knjigami.
Sledi Gradec z izdajo Dajnko-vih del v dajnčici Slomškovimi ^njigami. Murkovo slovnico, zlasti pa Kremplovimi Dogodivšči nami, knjigo, ki je opravila velikansko delo za utrditev narodne zavesti na Štajerskem. V Trstu 80 izhajali predvsem razni učbe niki, na Dunaju mimo le-teh učene Kopitarjeve razprave. Medtem ko je v Mariboru tiskanje naših knjig nekako zastalo, se poleg Celja uveljavi Zagreb z izdajo Vrazove zbirke slovenskih narodnih pesmi pa tudi Gorica pošilja v svet slovenske knjige, med njimi več Staničevih. Kakor poprej menda koroški duhovnik Andrej Šuster-Drabosnjak, tako si je tudi Stanič umislil lastno tiskarno in je v Banjšicah in Ročinju sam natisnil nekaj svojih del, jih vezal in razdal ljudem. Omenim naj, da so imele Novice v 2 letu izhajanja do 800 naročnikov, da je bila kmalu potrebna aova izdaja 1. in 2. bukvic Kranjske Cbelice; da pa so se Prešernove Poezije tiskane v 1200 izvodih sramotno slabo prodajale; do pesnikove smrti so pokupili le 33 izvodov. Za najlepše tiske tega časa veljajo Cbelica. Smoletove izdaje Vodnika, Garricka in Linharta, Korytkove narodne pesmi in Prešernova pesniška zbirka. Preprosta, klasično umerjena lepota teh tiskov priča o izbranem okusu te posebno nadarjene generacije.
Ko je marčna revolucija odpihnila cenzuro in je začel naš narod nastopati kot politični faktor, se je tok naše književnosti razlil prvikrat zelo na široko. Bachov absolutizem ga je sicer spet potisnil nazaj v ožjo strugo a parlamentarno življenje, ki smo se ga udeleževali do razpada (Dalje prihodnjič)
To je bilo tiste mesece, ko so partizanski poveljniki po vsej deželi in tudi v Gorjancih iz svojih čet odpuščali vse omahljive in plašne, da bi uporniki postali močni za težke obrambne boje, ki so se bližali od zahodnih meja pregažene domovine.
Zgodba o nastanku domo-branstva pod Gorjanci pa je še neverjetnejša in mračnejša. Omeniti jo hočem samo bežno; saj bo treba tudi o njej o priliki napraviti podroben obračun.
Triindvajsetega oktobra leta 1943 so za plazom nemške ofenzive pod Gorjanci ostajale vasi v plamenih in kupi trupel postreljenih kmetov, kakor je bUo nekje že popisano. V mrkogle-dih oddelkih Hitlerjeve telesne straže—SS Division Adolf Hitler, Leibstandarte des Fuhrers —so se skrivali preoblečeni belogardisti, izbrani iz kostanjevi-ške čete kapitana Vuka Rupni-ka. In ko so žene in-dekleta po dolini zbijale preproste zaboje ubitim možem in bratom za krste, sta župnik Cerkovnik in kaplan Mohor, ki sta bila po zmagi nad Italijani zbežala k Nemcem, pošiljala iz varne Kostanjevice kurirje v svojo faro in čez, v vasi onkraj Tolstega vrha, z novicami, da se pripravlja še hujša nemška ofenziva, ki da bo brez obzira in razlikovanja pobijala vse, ki jih bo zalotila še žive po domovih; da naj se ljudje rešijo k Nemcem, čez 14 dni pa da se bodo za hrbtom ofenzive vračali lahko zopet na svoje domove.
In kamor so sli prihajali, so se dvigale cele vasi in, kakor brezumne od prestane grozote in strašeč se še hujšega, drvele v utrjeni kostanjeviški otok, ki so ga sredi Krke držali Nemci.
Ofenzive ni bilo, iz nemško-domobranske pasti v starodavni Kostanjevici pa se je le malokomu posrečilo uteči. Prevaranim kmetom so veleli podpisovati neke papirje, jih preoblekli v vojake in jih v zaledju mesteca začeli uriti v orožju.
'katoliški dnevnik je s pohvalo pisal o zavedni "dolini tisočerih domobrancev."
Ta dolina pa je segala le do Brusnic. Tam je namreč Gubče-va brigada župnikove sle zasačila in se je zato prav tan) tudi ustavil val panične "domobranske mobilizacije"—brezumnega bega kmečkih množic pred strahom smrti.
Iz strahu pa se rodi lahko le malodušje. Zato so bili kakor slak ob tujem plotu: ko se podre plot, ki daje slaku oporo za pokončno rast, pade kakor izpod-sekan tudi slak.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
KONEC
Mali slavčki vabijo na koncert in igro .
CLEVELAND, Ohio—Slovenski Mladinski pevski zbor SBD v Collinwoodu priredi v nedeljo, 8. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. J koncert in igro.	/
To je edini Mladinski pevski | zbor v Clevelandu, ki še obstoja, dasi je v zboru zastopana že druga generacija tu rojene mladine. Zbor se nahaja pod vodstvom dobrega in delavnega pevovodja Mr. Gregurinčiča. Vsej tu rojeni mladini, ki se udejstvuje pri pevskih in dramskih zborih' moramo dati vso čast in podporo.
Da ta edini mladinski pevski zbor še obstoja, se moramo zahvaliti našim trdim in neustrašenim delavcem, ti so; Mr. in Mrs. John Trlep, Mrs. Vidrich, Mr. in Mrs. Tomšič in še nekaj drugih.
Javnost je vljudno vabljena, da pride poslušat naše mlado slavčke v nedeljo, 6. aprila in jim damo s tem pobudo in moralno zadoščenje za njih nadaljno delo.
Po koncertu in igri se vrši v spodnji dvorani zabava in ples.
Torej, pridite, ako hočete imeti on dan prijetno zabavo v dobri družbi!
John Mcdvešek.
i
ENAKOPRiVTJOaB
KnON 3
Fran Milčinski;
Cvetje in trnje
o TREH MICKAH
(Nadaljevanje)
Saj sta bila oklešček in fižg-ovka skraja namenjena prav za prav njemu. AM ko sta«Smukova
Kotička spoznali položaj, sta obrnili svojo silo njemu v prid in 2oper skupno sovražnico, pričet-®ico vsega zla. In sta jo hitro Ugnali in temeljito, da je odne-^ flala in odstopila.
Potem je Smukova z dolgima prstoma vzela rešenemu Smu-^ ^ znamenito frizuro, se namrdnila, rekla: "Fej!" in jo y^gla za sovražnico. In Rotička Je z orjaškim glasom, ki se ga ^ lahko čulo do cerkve zgoraj postaje spodaj, namignila, ^ ® se ljubljanska ta slina in ® omina še kdaj prikazala v teh rajih, naj že preje obudi kes, ^Jti potem utegne biti prepozno.
Dobri Smuk pa je bil takšen, obema pritrdil rekoč: _^^dun!" Kratko in jedrnato!
Zakonski par brez otrok
ijjj ® stanovanje s 3, 4 ali 5 soba-Ako K • ^Poslena in zanesljiva. coi];„iniel kdo kaj primernega v
cnll:„, ""ci ivuu K.aj priiueniega v ni E^^oodski naselbini ali v bliži-■ 185 St., je prošen, da pokliče KE 1-8140 ali KE 1-7616
Prijeli sta ga pod pazduho vsaka od ene strani in ga gnali domov. "Prav treba ti je bilo tega!" je rekla žena in drugega nič.
Uboga zapuščena gospodična Mici je ostala sama sredi ceste, ječe lovila sapo, gladila si strgano krilo in se bridko jokala. Poizkusila je zaklicati za onimi tremi: "Sem že lepše videla!" in "Pik aduti!" pa ni bila kos govoriti in ni mogla drugače dati duška svojim občutkom, nego da je z roko ob nosu pokazala za odhajajočimi rogoviliee ali kakor pravijo v Ljubljani—osle.
Blažene Koseze je niso videle nikdar več.
Niti ne bi vedeli v Kosezah, ali še živi ali ne, da ni par let po popisanih dogodkih prišlo pisanje od ljubljanskega župana na onega v Kosezah zastran čisto majhnega otroka, ki spada pod Koseze in ga naj prevzemo in rede. Ime je bilo detetu Marija Menart in je bila hčerka gospodične Mici in njenih desetih ženinov oziroma neznano katerega izmed njih. S takimi otroki imajo občine veliko sitnosti in stroškov, da molčimo o pohujšanju.
, EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkovšek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. ^£KAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose 'er si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
Velikonočno NAZNANILO!
LOUIS NOVAKA
SlOVA MESNICA na 826 EAST 300th ST.
Se priporoča vsem našim gospodinjam v Euciidu pri nabavi dobrega, svežega mesa in posebno za VELIKONOČNE ŠUNKE — DOMAČE NAREJENE ŽELODCE in KLOBASE ^UUDNA POSTREŽBA	KEnmore 1-2251
No, s tem otrokom izjemoma ni bilo posebnih križev, kajti Menartovi so ga brez besed in prerekanja vzeli za svojega in ga lepo vzredili in vzgojili in mlada Micka je bila ubogljiva, rada je delala in rada molila, zato je pa tudi dobila o svojem času enaki delež kakor drugi.— Le o Smukovih še par besedi. Dobri Smuk je polagoma res zlezel pod kuratorja, kakor je kazalo že od kraja. Njegova žena pa je ostala pridna in poštena. Morebiti bo še kdaj srečna. Toda s tem dedcem ne!
Zakaj pijanec je kakor prašiča : če se prašiča navadi v rž, jo moraš pobiti ali pa rž požeti,— ne poboljša se ne!
S to lepo domačo priliko, biserom narodne modrosti, pa končam.
KONEC
PREKOP SOO
Tam, kjer naša država Michigan meji na canadsko provinco Ontario, je bil pred desetletji zgrajen prekop Soo, ki veže jezeri Superior in Huron, kar od tam omogoča plovbo v jezero Michigan in jezero Erie. Na michi-ganski strani prekopa je mestece Sault Ste. Marie in na canad-ski strani mestece istega imena.
Prekop z velikimi zatvornica-mi je močno zastražen, kajti preko tega preliva prevozijo parniki 85% ameriške železne rude za plavže in jeklarne v Illi-noisu, Indiani, Ohio, Pennsylva-niji in vzhodni Canadi. Ogromni tovorni parniki, ki plovejo po naših Velikih jezerih, prevozijo skozi zatvornice prekopa Soo več rude in drugega blaga na leto, kot ga je prevoženega skozi Sueški in Panamski prekop skupno. To kljub dejstvu, da so zatvornice prekopa Soo štiri zimske mesece zaprte.
—NOVA DOBA
l|»|IIWIII|«|ll|B|lipill[«lllllllip|ll|«llip|ll|»|ll|»|lip|l lllllliallllBllliailllBllllBllIiBlIilVlIlllllllallllBlIllBlIllBlI


Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO MERCHANTS ZNAMKE
The BAILEY Go's
4 popolne modne trgovine
VROČINO ODVRACAJE...NEPREMOCLJ1VE...INSULIRANE
Equality
Vinyl plastične
namizne podloge
•^ere 53x53 inčev
$
2
'^ere 53x7 Sed
$3.98
Mere 53x90", $4.98
v	vsaka hiša lahko privošči protekcijo za mizo
... za POLOVICO cene po naročilu in iz ^"/"^'^^SajoCih se podlog. 3 plasti debele . . . vrh je s ,^Gga vinyl plastika . . . notranjost je napolnjena plg^F.^lstijo, ki se ne segreje . . . spodaj je močna oblike ' ne sprijemlje. Prilagodijo se mizi vsake
telefonska NAROČILA CHerry 1-3820
i
Jovan Hadži:
DEČEK ALI DEKLICA
Preobratne . . . pralne živo barvne patchwork
Plahte
Nercg.
$8.98
vrste
S
s
Poletne patchwork plahte velike mere 80x84" . . . privlačni vzorci v reza, plavi, zeleni ali temno rdeči barvi. Samo 300 komadov teh plaht po nenavadno nizki ceni, $5.98.
TELEFONSKA NAROČILA CHerry 1-3820
BAILEY'S četrto nadstropje in v vseh podružnih trgovinah
To prastaro vprašanje, ki se vedno znova postavlja, ne zanima le starše, ko pričakujejo prirastka, temveč — v spremenjeni obliki, na primer teliček ali telička?—tudi kmete. Temu vprašanju pa se navadno pridružuje še drugo, ali ni mogoče po želji vplivati na spol zarodka oziroma otroka ali mladiča? Menda ni biološkega in s tem tudi medicinskega problema, ki bi dal povod za toliko različnih domnev ali hipotez, kakor vidimo v primeru problema, kaj odloča o spolu mladiča, kdaj se o tem odloča in ali se ne bi dalo umetno vplivati na samo odločitev.
Glede človeka samega so minili časi, ko je rešitev tega problema v praktične namene bila pereča. V demokratski in socialistično urejeni človeški družbi je prav vseeno, ali se rodi deček ali deklica. Glavno je, da se po naravnem zakonu povprečno narodi enako število dečkov in deklic. Le v časih, ko so se v družini podedovali privilegiji— spomnite se le na prestolonaslednike v dednih monarhijah— in sicer le na moške potomce, bi bil zdravnik porodničar lahko zaslužil veliko nagrado, če bi vedel svetovati, kaj naj starša storita, da bo zanesljivo deček.
Drugačno je vprašanje v kmetijstvu. Tukaj je človeška druž-
ba zelo interesirana na tem, da se ugodno reši problem določanja spola pri domačih živalih, prav po potrebah in načrtih ekonomije. Prav zato se znanstveniki trudijo, da rešijo problem tako imenovano dedovanja, pravilneje izraženo določanja ali de-terminacije spola. V tej smeri so sedaj naredili odločilen korak naprej in o tem hočemo poročati. Vendar bo treba odkritje, ki se je posrečilo sovjetskemu biologu šrederju, še preveriti v drugih laboratorijih. Da bi lahko doumeli delo Šrederja, je potreben kratek uvod s področja nauka o določanju spola.
Z izjemo tako imenovanih najnižjih organizmov, ki so obenem tudi med najdrobnejšimi in ki jih ne moremo prav šteti ne med rastline in še manj med živali (bakterije in sinje alge), vidimo povsod v okviru ene in iste vrste posebne na osebkih izražene znake in lastnosti dveh oblik. Te razlike se pri nekaterih vrstah kažejo le redko, od časa do časa, pri drugih so vsaj na odraslih osebkih stalno vidne in aktivne in sta bodisi obe obliki izraženi v vsakem osebku (indi-viduumu)—tedaj govorimo o obojespolnosti in hermafroditiz-mu, kakor je izražen na primer pri deževniku in vrtnem polžu—^ ali pa je vsaka izmed obeh oblik, to je moška in ženska oblika, iz-
ražena le v enem osebku (samcu in samici); temu pravimo ločenost spolov ali gonohorizem.
Do tako splošne uveljavitve spolnosti je očitno prišlo v teku dolgotrajnega razvoja živega sveta v zvezi z veUko prednostjo, ki jo spolnost nudi organizmom s tem, da je povezana s ploditvijo in ki sestoji v tem, da se organizmi tako hitreje in laže spreminjajo, to je prilagode" spremembam okolja, v katerem živijo. Bistvo spolnosti (seksualiza-cije) je namreč v tem, da pride do oploditve, to je spojitve v najožjem pomenu besede dveh celic v eno samo (oplojeno jajce) in s tem do mešanja lastnosti dveh ascendenc (prednikov), to je obeh staršev.
Vidne splošne razlike so izraz razlike v načinu presnavljanja ali metabolizma, to je v kemiz-mu, ki vpliva na zelo različne življenjske morfološko-fiziološke manifestacije tja do najsubtil-nejših udejstvovanj možgan (nagone, občutke, mišljenje). Sedaj se postavlja vprašanje, ali je odklon tega metabolizma ali seksualizacije z vsemi posledicami za celico in celotni organizem v smeri enega ali drugega spola nekaj absolutnega v smislu, da je odklon v drugo smer izključen ? Že sam obstoj tako številnih vrst organizmov fierma-froditskega značaja priča za neverjetnost absolutne različnosti.
S časom se je nabralo toliko dejstev, v naravi opazovanih ali s poskusi dognanih, da je nem-
ski biolog Hartman mogel formulirati prav dobro utemeljeno teorijo o splošni potencialni bi-seksualnosti. Ta nauk uči, da ima vsaka celica in torej vsak organizem zmožnost, pomakniti svoj presnovo ali metabolizem in s tem preiti v neko posebno spolno stanje v smer enega ali drugega spola (-|- ali —). O smeri diferencije odločajo notranji in zunanji činitelji različnih vrst. Organizem pa lahko vztraja v indiferentnem stanju daljši ali krajši čas ali pa preide iz enega aktivnega stanja v drugo z vsemi mogočnimi vmesnimi stopnjami.
(Dalje prihodnjič)
IŠČE SE STANOVANJE
IŠČE SE STANOVANJE
Slovenska dvojica želi dobiti stanovanje s 3 ali 4 neopreml j enimi sobami. Najraje v naselbini med St. Clair in Superior Ave.
Pokličite kadarkoli HE 1-9887 ali HE 1-2470
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za euo družino
je naprodaj v Euciidu, v slovenski okolici, blizu Tracy Ave. Ima 6 sob, fornez na plin, garažo za dva avta, lepi vrt. Vse je v najboljšem stanju. Cena je zmerna in se lahko takoj vselite.
Pokličite
Matt Petrovich
BROKER KE 1-2841
'

Mandelnovi trgovini čevljev
Samo za 3 DNI
f
se bo dalo POPOLNOMA BREZPLAČNO EN PAR ŽENSKIH NYLON NOGAVIC
najboljše kakovosti, z v^kim nakupom ženskih čevljev.
v ^
NE ČAKAJTE!	Dobite brezplačno darilo.	KUPITE SEDAJ!
Ne pozabite, da je ta posebnost
samo pri MANDELNU na 6125 ST. CLAIR AVE.


u
COOSE
SHOES
Vse naše •
NOVO SPOMLADANSKO . in
VELIKONOČNO OBUVALO NARODNO ZNANEGA IZDELKA, za moške, ženske in otroke, je vključeno v tej VELIKANSKI POSEBNOSTI
CENE SO OD
$
3
NAPR
Da ste deležni tega popusta, prinesite izrezek tega oglasa z vami

■

Mandel Shoe Store
6125 ST. CLAIR AVE.

dvoja vrata od North American banke

1
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
JOllAI^f BOJER:
IZSELJENCI
K o M A N '
(Iz Norveščine prevedel Božo Vodušek)
(Nadaljevanje)	I
Per znova pravi hm in mora! znova premišljevati. Nazadnje j se poigra z brado in odgovori,, da mora biti cerkev norveška.;
Vendar Morten najde reši-; tev. "Kupili bomo zvon in orgle,"; pravi Peru. "Lahko nama jih| poceni prodasta. Za nekaj merni-, kov pšenice."	|
Tedaj se zjasni Peru ojaraz. To| pa je druga stvar. Na to pristane.;
Morten se takoj dogovori z| rdečebradeem. In pristavi, da je; samo po sebi umevno vsak do-j brodošel v cerkvi. Irec pozdravil s klobukom in gre. Ta mož je! pač tudi vse leto dni živel tukaj, v divjini in neprestano pogrešali svetišča. Zdaj se je naravnosti oklenil tega, ki so ga končno postavili. Ali videti je prav tako, kakor bi ga hoteli krščanski bratje odgnati.
Tik pred posvetitvijo je sklical Morten sestanek, da bi dobila občina urejeno vodstvo, in izvolili so stavbni odbor za občinski svet. Spet stari naseljenci. Neprestano oni. Saj ni bilo
čudno, da je marsikdo pričel godrnjati.
Pri tej priliki je povedal, s čim bo cerkev znotraj okrašena, in je dodal, da še nimajo nikake oltarne slike. Vendar, ali mu dovolijo obesiti nekaj, kar je pravkar dobil od svoje matere? In pokazal je prt, ki ga je brat prinesel s seboj.
Norveške barve! Spominjalo je na zastavo. In bila je domača tkanina. Marsikaka žena v stari domovini je tkala take prte v čast in okro-F-. Gladili so ga z rokami. Ne, kaj takega!
"Ampak preden ga obesimo, moramo vprašati župnika," je predlagal Morten.
Tedaj pa je udaril Per s pestjo po mizi. Župnika! Ne, vraga, to vendar mi sami odločamo.
In tako napoči dan s sijajnim solnčnim vremenom. Širokolistna pšenica valuje na ravnini. Niso več krpe njiv, kakor pri kočarjih v stari domovini. Ne, ravnine posejane zemlje so. In kmalu bo nemogoče pomagati si medsebojno pri delu. Vsak posameznik potrebuje ljudi in stroje zase.
I^UKOVNIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
V takem pričakovanju je pravi j dan za posvetitev cerkve poljdel-cev. Zdaj se oglasi zvon iz ma-i lega zvonika. To je Oluf Skaret, | že več dni se je vadil in končno! je prišel veliki trenotek. Zdaj, stoji tam zgoraj in zvoni in zvoni | prve glasove zvona preko pro-j strane zemlje. Fant je star sede-1 mnajst let, nikdar še ni bil ob-! čutil takega vznemirjenja. Zdi I se mu, kakor bi mnogo milj nao-! krog vztrepetavala prerija in se! izpraševala: Kakšen tuj glas je: to? Spala je tisoč let, zdaj se! mora prebuditi. Ding, dong; kaj j je to? In škrjanec visoko v zra-! ku—ali ne bo utihnil ? Ali ne poslušajo polja, koče, razsejani ob-' laki? Ding, dong, ding, dong!I Oluf zvoni in zvoni in čutSkakorj neki klic. Zdaj ve, kaj hoče po-, stati na tem svetu.,
Župnik je prenočeval pri uči-1 telju Bergu, ki bo igral danes na i orgle. Drug ob drugem prihajata, župnik že v črnem talarju in z nabranim ovratnikom, v roki j nosi veliko knjigo z zlatim kri-i žem, učitelj na novo obrit in v j praznični obleki. In daleč in da-' leč z ravnine prihajajo ljudje., Zdaj se ustavijo in poslušajo-zvon jen je. To je velik dan. Končno je napočila tukaj v divjini i nedelja, poslušaj, zvoni! Mnogo| so tukaj pretrpeli, revščine in| muk, trdih zim, razočaranja in! predvsem domotožja,—ali poslu-, šaj! Tudi tukaj je zrastlo krščan-j sko bivališče, naselbina s cerk-j vijo in zvonovi, ki jim bodo od-i zdaj zvonili vsako nedeljo in i praznik.
Posebno znižane cene
NA ŽENSKIH IN DEKLIŠKIH OBLEKAH TER OPRAVI ZA DECO
Vse najboljše kakovosti. Imamo tudi razne potrebščine za moške in fante, kot srajce, spodnje perilo, nogavice, itd., ter mnogo drugih drobnarij.
Obiščite trgovino—ugajalo vam bo. Cene so vedno nizke. Posebna zaloga za velikonočne praznike.
MARY'S VARIETY STORE 7600 ST. CLAIR AVE.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Slreel; yhod samo na East 62nd Street, tn-ad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. y. ŽUPNIK
Najbolj čudna vozila prihajajo preko zemlje brez vsake poti, prerijski vozovi z volovsko vprego, polni žensk in otrok. Seveda, v diru ne gre, vendar se voli le premaknejo, samo treba jim je pustiti časa. In vmes je kub-berull s kolesi kakor z mlinskimi kamni in samo s par deskami počez, kjer sedijo žene in otroci. Možje hodijo poleg in voli vlečejo. Irec in Nemec in nekoliko drugih farmarjev, ki so se z denarjem v žepu priselili iz vzhoda, se vozi v visokih kočijah z dvojno vprego. Starim naseljencem pa tako ni treba napraviti nikake poti. Prihajajo z počasnimi koraki, večidel v prazničnih oblekah iz stare domovine. Tam je Kal s svojimi. Pavlina Skaret je zdaj prav za prav odrast-la; dobila je novo obleko, ki ji jo je napravila Ana, Perova žena, in hclo ruto z rdečimi pičicami. Maha z velikimi rokami in videti je odrastla,—če bi se le malo bolje držala. Kaj je že preveč težko delala, ko je pomagala očetu? Kar se Kala tiče, danes nima kučme, ampak široki klobuk, ki ga je zanj kupil Morten v mestu. Karen je v isti obleki in v istem ogrinjalu kakor tisti-krat na dražbi, preden so potovali semkaj. Ali na konec robca je kanila dišečo vodo in v roki nosi, molitvenik. Vendar je spet na poti v cerkev. Anders hodi zraven gvojega očeta, plavolas s širokimi usti, iu poveznil si je slanvnik na uho. Ampak Siri je zaostala. Ni skončala svoje nove obleke do nedelje. To jo je tako užalostilo, da je danes ostala doma in jokala. Vendar poglejte— ali ni to ona, ki le prihaja za njimi? V roki bihti čebriček, čisto nov, še ne rabljen, odkar je bil kupljen v mestu. Saj to mora vendar nekoliko pomagati, da ljudje ne bodo toliko gledali stare modre nedeljske obleke? Seveda mora pomagati, čebriček I es tako blešči v soncu. Solze so j/u.:ahnile. Siri gre vendarle v I cerkev.
I Tam pa sta Per in Ana z naj-I starejšim fantom v sredi, mlajšega pa nosi oče na levi roki. Zdi se, da bi bil ta orjak lahko oče vsej občini, tako pa prihaja samo z ženo in z dvema otrokoma. Ana kar izgine poleg njega, čeprav je zelo vitka in lepa.
' • In tam prihajata Ola Vatne in Elza s svojima malčkoma.
Eden je že dosti velik, da lahko koraka med njima, drugega nosi Olo v naročju. Ola kljubovalno gleda. Kolikor ljudje spoštujejo njegovo ženo, tako malo cenijo njega. Na vožnjah v mesto se ne zna obvladati. To je res. Ampak doba med posameznimi vožnjami je vendar zelo dolga. Ali ni svojega kosa zemlje prav tako hitro obdelal kakor drugi? In vendar nihče ne glasuje zanj, kadar volijo odbornike.
i Je pa že Anton Noreng drugačen mož. Prižnica mu je napravila dober glas. Jasno je bilo, ia so mu morali poveriti kako službo, in tako je postal cerkovnik. Danes bo sedel v koru in vodil petje. Prihaja v modri obleki in s slamnikom na glavi. Ne-oženjen, zastaven fant okrog petindvajsetih let.
Nekaj otrok je prišlo bosih preko prerije. Sedejo ob cerkveni steni na tla in si obuvajo nogavice in čevlje. Nekoliko mož stoji okoli groba, na katerem je zasajen belo pobarvan križ. Doz-daj je ta grob edini. Govore o možu, ki počiva v njem, Erika Fossa ne bodo tako kmalu pozabili. .
Cerkev ? Sicer ni večja od mo-lilnice, vendar ima zvonik, križ na zvoniku in zvon. Ime veliko pomeni. Ljudje so hoteli, naj se imenuje cerkev. Zunaj sicer leseni oboji še niso pobarvani in znotraj klopi nimajo naslanjal. Harmonij že igra, učitelj Jo ima zares spretno roko. Na šoli je bila godba edina stvar, o kateri se ni prepiral z učitelji. Kadar se vrata odpro, se začujejo zvoki pesmi. Možje se že dolgo prej odkrijejo, preden primejo za kljuko. Že zunaj vsi govorijo potihem. Ko pa pridejo v cerkev, popolnoma utihnejo. In samo po sebi se zgodi, da je kakor doma: žene na eni strani, možje na drugi-
In tam prihaja Nemec. To pot ima bleščeč cilinder. Sicer ne bo razumel prav mnogo pridige, ampak cerkev je cerkev. In prav zares, saj tam prihaja tudi Irec z ženo in z obema mladima rde-čelasima hčerama. Da saj nihče ni mogel prepovedati katolikom, da ne bi prišli. Seveda so se prekrižali na čelu in na prsih, ko so stopili skozi vrata. Ampak celo Per Foil pravi, da se je treba s tem sprijazniti.
(Dalje prihodnjič)
We iUve and Redeem Etigle Stamps
i
i

THEMAYCaiBAlEMEKT
razprodaja posebnega nakupa!
Otioške in dečje vse-volnene
Suknje in seti
Najnovejše mode so predstavljene v "paradi naraščaja" . . . vse-volnene flanelaste in covert suknje za pomlad ... v krasnih pastelnih temnih barvah . . . nekatere z barvitimi rayon rut^i . . . nekatere z belimi pique ovratniki. Suknje z čepicami iz enakega blaga za deco . . . mere 2 do 4. Otroške mere 3 do 6.
Dekliška nova Rayon in bombažna krila za velikonoč
*1
Baš za velikonoč . . . dekliška rayon ill bombažno spodnja krila 7. lepimi obrobljenimi priveski . . . okrašena i čipkami. Mere 4 cto 14.
Otroški pastelni Nylon Slip-over jopiči
1.99
Krasni novi pastelni nylon jopiči . . . slipover stila s kratkimi rokavi. Per-(ektni s krilami ali "jeans." Mere do 0.
Deške 2 kom. bombažno jersey obleke
1 .99
Obleke za majhne dečke; bombažno jersey blago; lepe pisane polo, srajco s kratkimi hlačami i/, enakega blaga. More 2 do (i.
Otroške reg. 1.00 do 1.39 Polo srajce
69^
(3 za $2)
Barvite polo srajce v lepih pisanih progah ali solidnih barvah ... za majhne dečke ali deklice. Mere 1 do 6.
Poštna in telefonska* naročila sprejeta od 2.01 naprej (davek vklj.) —Pokličite CHerry 1-3000 The May Co. Basement oddelek z otroško opravo
PRODUKCIJA MESA V NAŠI DEŽELI
V	Zedinjenih državah se porabi ogromne količine mesa, kajti meso ene ali druge vrste se dnevno uživa skoro v vsaki ameriški hiši. Povprečna poraba mesa je zaradi visokih cen te čase morda nekoliko manjša kot je bila pred nekaj leti, vendar predstavlja meso še vedno znaten del naše dnevne hrane. Pravijo, da povprečna ameriška gospodinja potroši okrog 6 odstotkov čistih dohodkov za meso.
Mesna industrija, ki se začne z gojenjem klavnih živali na farmah in pašnikih, predstavlja med industrijami včasih prvo mesto, toda nikdar ne nižje kot tretje. Njena letna vrednost se ceni na deset tisoč milijonov dolarjev.
V	deželi je okoli 4,000 velikih klavnic, ki kupujejo od približno pet milijonov farmerjev in živinorejcev živali za z{ikol. Lansko leto je bilo na ameriških farmah in pašnikih okoli 60 milijonov glav goveje živine. Ako k temu prištejemo še okoli 30 milijonov ovac in desetine milijonov svinj, si moremo vsaj nekoliko predstaviti, koliko mesa se pase na ameriških farmah in pašnikih.
Največ mesa producirajo veliki pašniki ali ranchi našega za-pada, juga in jugozapada. Največ goveje živine producira naša največja država Texas, okoli osem milijonov glav. Tam je največji pašnik. King Ranch, ki meri 900,000 akrov. Na drugem mestu je država Iowa, ki redi do štiri milijone glav goveje živine.
Goveja živina, prašiči in ovce se sicer v večji ali manjši meri gojijo v vseh državah, toda države na zapadu, jugu in jugo-zapadu prednjačijo; v prednje vrste spada tudi del srednjega zapada.
Zadnja destletja se je živinoreja močno razvila v naših južnih državah, kot v Floridi, Louisiani in drugod, kjer je podnebje marsikje vlažno in soparno, in vsled tega nekoč ni bilo pripravno za živinorejo. Zdaj gojijo tam večinoma govejo živino, ki je nastala iz križanja domačih vrst in indijske živine, ki jo imenujejo Brahman. Indijska živina se ne zmeni za vročino in soparico in je tudi razni klošči in drugi mrčesi ne napadajo. Večino teh lastnosti so Brahmani prenesli tudi na svoje križane potomce, zato se ta živina dandanes z uspehom goji tudi v krajih, ki nekdaj niso bili smatrani za primerne za živinorejo.
V	teku desetletij so ameriški živinorejci vzgojili živinske pasme, ki so najbolj primerne 'za razne kraje naše velike dežele. Po nekod gojijo čiste pasme evropskega izvora kot Hereford in Angus, po nekod pa križane s pasmo Brahman in z drugimi vrstami in podvrstami. Na prej imenovanem "King Ranchu" v Texasu pa imajo doma vzgojeno vrsto goveje živine, ki nosi ime Santa Gertrudis.
Večji del goveje živine, ki prihaja na trg oziroma v klavnice, dorašča na velikih pašnikih ali ranchih; nekatere črede štejejo po več tisoč glav. Edina hrana te živine je trava. Ko pa živina doraste do prave velikosti, jo pošiljejo v velike ograjene "kr-milnice," kjer jo kake štiri mesece krmjjo s sočno alf alfo in s koruzo. Pri taki hrani živina hitro odebeli, nakar jo odpremijo v klavnice.
Znatno seveda prispevajo k splošni produkciji govejega mesa tudi manjše črede, ki jih gojijo farmerji v raznih krajih dežele kot stransko ali dodatno panogo splošnega kmetijstva. Vendar brez tisočglavih čred, ki leto za letom prihajajajo z velikih pašnikov ali ranchev, ki ne mogli izhajati pri sedanji potrošnji mesa. Morali bi se najbrž privaditi na več brezmesne hrane, s kakršno ae preživlja stomilijone Iju-tli v Evropi in drugih delih sveta, —NOVA DOBA
I Na planincah solnčice sije, ' na planincah luštno je, če imate s seboj solnčna očala, ki jih vam naredi po va.šemii receptu
SLAK
OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti is avtomobilskimi nezgodaod
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNlTt
FLOWER SHOP and 2 GREENHOUSES — Fully stocked spring. In South Shore. Doif' over $50,000 a year. Terms.
SAginaw 1-8400
WANTED- TO RENT
RESPONSIBLE Newlyweds to tX (Ex-Servicemah) need 3-4 roo"' unfurnished apartment. An) good location.
PEnsacola 6-24?^
RESPONSIBLE Carpenter, wi#' baby need 5-6 room unfurnisli®'^ apartment. Any good location Will decorate. Moderate rental' Buckingham 1-77^!
_ HELP WANTED MALE
SALESMAN
FOR MUNTZ TV
WONDERFUL CHANCE FOR YOU NOW! TOP EARNING SELL THE NEW MUNTZ TV. FULL TIME JOB AVAfLABLB FOR THE DEAL OF YOUR LlF#' APPLY
MUNTZ TV
5447 W. BELMONT
STOCK ROOM , HELP WANTED
Active man, 21-45 years to work in stock room, handling incoming and outgoinff
merchandise.
High school education esscntii''' 5 day week.
Best working conditions.
Call E. M. PERKINS HARRINGTON 1260 for detail and interview.
SALESMEN
5 DAY WEEK BEST WORKING CONDITIONS Call
FOR DETAIL AND INTERVlK^ E. M. PERKINS
BARRINGTON 1260
>000000000000000

Here's the Dope
MAYBE I BCTTCR. STOP AND GET THE WINDSHIELD CLEANED
rtu <