KATGLJSK CERKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljd po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za V, leta 3 krone, za «/4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LV.	V Ljubljani, 1. avgusta 1902.	List 31.
Iskrice.
(Dalje)
18. Pijančevanje.
Skoro nobena druga pregreha nima toliko in tako žalostnih posledic nego pijančevanje. To je veliko socijalno zlo našega časa, ki napravi brezmejno več gorja in nesreče nego še tako grozovite vojske. Prepričamo se, da je temu res tako, ako le nekoliko premišljujemo grdost pijančevanja.
Pijančevanje poniža človeka pod žival. Pomislimo le, kaj je človek? Človek je podoba Bcžja. In kdo bolj poniža, oskruni in onečastiv to podobo nego pijanec? Slabši je kakor žival. Žival pije, dokler je žejna, pijanec pa pije, dokler more. Žival nima pameti, a vender ne ravna nespametno, ker živi po nagonu, ki ga ji je Stvarnik odločil, pijanec pa ravna, kakor da bi bil brez pameti. Pijanost je grda in nedostojna, naj se človek upijani od vina, piva ali ! žganja. Najgrše je seveda, če kdo postane pijanec-žganjar.
Pijanec zapravi svoje premoženje. Popivanje stane mnogo denarja. Zato pravi sv. Duh: „Kdor vino (in mastnino) rad ima, ne i bo obogatel." (Preg. 21, 17). Pijancu se kaj radi pridružijo prilizovale!, ki ga hvalijo in se mu dobrikajo, da pijejo na njegov račun. Iu to stane mnogo novcev. Sv. Ambrozij pravi: „V enem dnevu zapijejo mnogi delo mnogih dni."
Pijancu se tudi delati ne ljubi. Poseda po gostilnah uro za uro, a delo doma počiva, i Da gre potemtakem pri gospodarstvu vse navzkriž, ni mi treba povdarjati. Delalci in podlož-niki so brez nadzorstva, zato opravljajo delo
površno, le na pol. Kdor pije vse dneve in noči, je nezmožen, da vodi gospodarstvo. Propad gospodarstva je pri njem naravna posledica. Mar ni res tako? Mar nas ne uči tega vsakdanja izkušnja? Odkod to, da pride na Slovenskem vsako leto toliko posestev na boben? Ali ni poleg mnogih drugih vzrokov tudi ta, da se preveč pije in premalo varčuje. Marsikdo pozna ljudi, ki so prejeli od svojih starišev lepo neza-dolženo posestvo, a so sčasom prišli vsled pijančevanja na beraško palico. Ne pozabimo, kar veli m"dri S:rah: »Rokodelec, ki se vda pijančevanju, ne bo obogatel. (Sirah 37. 34).
Pijanec zapije družinsko srečo. Ali ni veselje videti družino, v kateri vlada mir, sreča, zadovoljnost? O kako ljubijo stariši svoje otroke, in otroci svoje stariše. V složnosti in prijateljstvu delajo vsi za enega in eden za vse. Vse gre posreči, skupno se trudijo, skupno molijo in skupno se vesele srečnih dni. Bog rosi nad tako družino svoj blagoslov.
A vsega tega ni v hiši, v kateri ie pijanec. Le poglejmo v tako družino! Sreče, blagoslova Božjega, zadovoljnosti nikake, nego le kletvina, jok in prepiranje se čuje iz take hiše. In kaka beda! Pijanec popiva vse noči, a žena in otroci nimajo ničesar jesti in z ničim se oblačiti. Ali ni to velik, grozen greh, da pijanec pahne samega sebe, lastno ženo in lastne otroke v nesrečo, v časno in včasih tudi večno. Saj je znano, da gre v hiši pijančevi versko življeuje navzdol. Moli se ali nič ali malo in še tisto slabo, sveti zakramenti se malo prejemajo, pač pa se mnogo kolne, prepira in sploh Bog žali na razne načine.
Pijanec si izpodkoplje lastno zdravje. Ze modri Sirah govori: ,,Zavoljo pijanosti jih je
že veliko pomrlo, kdor pa je trezen, daljša si življenje.44 (Sirah 37. 34.) Pijanec si pokvari kri. mozek se mu posuši, živčevje mu oslabi, želodec ie pokončan in ne more več preoavljati jedil, sploh vse telo postane dovzetno za vsako bolezen. Pijanec se trese, kakor trs na vodi. Za delo ni, dokler ne pije, a po pitju zopet kmalu oslabi. Po m en en ju zdravnikov bi izginilo izmed človeštva tri četrtine bolezui, a k o b i n e bilo pijančevanja. Da se prepričamo. stopimo v bolnišnico. Tu vidimo različne bolnike. Tam v kotu leži bolnik ves razmesarjen. Bil je v gostilni, nastal je prepir, pretep, pri katerem mu je bilo prizadetih mnogo ran. Poleg niega leži tesar, ki je v pijanosti padel raz oder in si zlomil nogo. Med bolniki opazimo pijan čeka, ki je po noči na poti domov obležal in so mu prsti (»drznili. O, premnoge bolezui so posledica pijančevanja, kdo bi jih mogel vse našteti? Koliko mladih ljudi pahne pijača v prezgodnji grob!
Pijača spravi človeka ob pamet. Pijancu um počasi otenini. Odlični, po svoji uče-no>ii znameniti ljudje so vsled pijančevanja tako globoko padli, da niso bili zmožni za nikako delo več. Pijancu ugasne vsako pošteno veselje, loti se ga neka žalost, katero hoče zatrdi s popivanjem. Neka neznana groza ga navdaja, pamet mu otemni in naposled znori. Znana je bolezen, katero zdravniki imenujejo norost vsled pijančevanja, ki se javi v razli nih a groznih oblikah. Zdravniki trdijo, da je največ norcev, ki jim je bila vzrok bolezni pijača.
P i j a n c i k v a r i j o čl o v e š k i rod. Pijanec ne uniči le lastnega zdravja in sreče nego tudi zdravje in srečo svojih otrok. Otroci pijancev so telesno slabotni. Skrofulozni, jetični. božjastni in bebasti otroci se premnogokrat pokore za grehe svojih starišev. Taki otroci so mnogokrat nravno pokvarjeni ljudje, kar pa tudi ui čudno, saj nimajo nikake prave vzgoje, in pregovor pravi: ^Jabelko ne pade daleč od jablane.44 Od očeta pijanca se navadi sin pijančevati, od matere pijanke se navadi hči pijančevati. V hiši pijančevi se navadno sliši preklinjevanje, prepiranje, kvantanje. a moli se malo ali nič. Da v takih razmerah ne more vzgoja dobra biti, jasno je samo po sebi. Gorje, stokrat gorje narodu, ki se je vdal pijančevanju. Od roda do roda ljudje telesno hirajo, nezmožni so za omiko, napredek in blagostanje.
Pijanec se pripravi ob dobro ime. Kdo spoštuje pijanca? Kdo ga čisla? Ali se ne
izogne vsakdo rad pijanca? Pregovor pravi celo: Pijancu se umakni senenim vozom na cesti. Vsak pošten človek ne mara imeti s pijancem ničesar opraviti. Noben gospodar ne vzame rad v službo posla, ki je vdan pijači. Premnogi posli morajo svojo službo zapustiti zavoljo pijače, ker opravljajo svoja dela površno, mnogokrat tudi zvesti niso svojim gospodarjem. Pijanec nima nikake veljave pri ljudeh. Dokler ima denar, ima seveda prijatelje, da zanje plačuje pijačo, a ko mu poide denar, ozira se zastonj po prijateljih. Nihče več se ne bo zanj brigal, v pomanjkanju in sramoti bo životaril. Dobro ime je več vredno nego bogastvo, zatorej bodi pameten, zmerno živi in pridno delaj, in čislali ter spoštovali te bodo ljudje.
Pijanec zapije tudi svoje dušno izveličanje, in to je največja nesreča za človeka. Prostovoljna pijanost je vselej greh, le s tem razločkom, da včasih mali, včasih smrten, kakor je pijanost majhna ali velika. Ob veliki pijanosti človek izgubi pamet in poživini. Včasih tudi mala pijanost vsled okoliščin postane smrten greh; n. pr. ce nastane vsled tega veliko pohujšanje ali če se zanemarjajo radi tega stanovske dolžnosti. — Pijanost je mati premnogim pregreham. Kdor za^ne pijančevati, njega ne veseli ne molitev, ne sv. zakramenti, sploh nič božjega več Ker pijanci svojih verskih dolžnosti ne opravljajo, zato jim otemni luč sv. vere. Kje se več govori celo zoper sv. vero, zoper cerkev, rimskega papeža, škofe in duhovnike, zoper svetno oblast, da zoper tamega vladarja, če ne po gostilnah? Kje se več preklinja, klafa, prepira in pretepa nego po krčmah? Človek vdan pijači, ie zmožen za vsako pregrtho. Zato piše sv. Pavel svojemu učencu Titu, naj ljudi svari pred pijačo, rekoč: „Mladeniče opominjaj, naj bodo trezni!44 — Pijanosti je sestra nečistost. Kedaj se zgodi največ nespodobnosti? Ali ne tedaj, kadar ljudem vino pamet zmeša? Zato opominja z vso resnostjo sv. Pavel: „Nikar se ne upijanite z vinom, v katerem je nečistost." (List do Efež. 5, 17.) In v knjigi pregovorov beremo: „Vino nečistost dela in pijanost hrup; kdorkoli ima nad tem veselje, ne bo nikdar moder.44 (Knjiga pregovorov 20, 1.) Na drugem . mestu zopet beremo: „Tvoje (namreč pijančeve) oči bodo gledale po ptujih ženah in tvoje srce bo spačeno govorilo.44 (Knjiga pregovorov 23, 33.) Zato pravi sv. Avguštin: „V pijanosti se čistost potopi.44 Hudobni duh to dobro ve. „Zato zapeljivci najrajši naročajo pijač, kadar zapeljujejo nedolžnost. Tudi muham se nastavlja stru-
pena sladka pijača, da jih omoti in ugonobi. Kakor muhe v nastavljeni strup, tako pijanci in pijanke padajo v greh." (Slomšek). Pijanci se nočejo odvad.ti svoje pregrehe in umrjo premno-gokrat nespokorno. Resničen je pregovor: „Pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo zvrne." Kakor izkušnja uči, poboljša se pijance jako težko. Starosti pijanec ne dočaka (seveda so tudi izjeme), največ pijancev umrje nagle in ne-previdene smrti. Pijanca ali mrtvoud zadene ali pade v vodo in utone ali zmrzne po zimi ali ga uhiti druga nezgoda. Takih in podobnih slučajev imamo vsako leto brez števila tudi v svoji mali slovenski domovini. Kako grozna pa je smrt umreti v pijanosti in stopiti nepripravljen pred ostri sodnji stol pravičnega Boga.
Mar se bo pijanec 'zveličal? Poslušajmo, kaj pravi sv. Pavel: „Nikar se ne motite! — Pijanci ne posedejo Božjega kraljestva.'1 (1. list do Korinčanov 6, 9. 10.) — Iz navedenega je razvidno, kako velikanska škoda preti na duši in na telesu vsakemu posamezniku, kakor tudi družini in državi, če se v njej pojavi in širi pijančevanje. Kaj sledi iz tega? Slovenci! varujmo se prav kakor najhujšega strupa opoj 1 j i v ih pijač.
19. Sredstva proti pijančevanju.
Malokatera strast se tako težko ukroti kakor strast do pijauče\anja. Toda odločna volja premaga z Božjo pomočjo tudi to pregreho. Seveda čimbolj je kdo vdan pijančevanju, tem težja mu je vrnitev k rednemu življenju. Da se bo vsakdo varoval pijančevanja, nai sledi tu nekaj nasvetov.
Ne pij nikdar brez potrebe. Najboljše je, da ne piješ nobene opojne pijače. Pijača v mali meri vžita ne škoduje, koristi pa tudi po sebno ne. Nekateri znameniti zdravniki sploh svetujejo, da bi se ljudje popolnoma zdržali vseli alkoholnih pijač, če hočejo biti zdravi in srečni. Znano je, da so najbolj zdravi in najbolj krepki in srečni ljudje tam, kjer se popije najmanj alkohola, Pindarov izrek: »Najboljša je voda," naj bode kakor starim Grkom tudi nam zlat. Torej bodi ti pravilo: Ne pij! Ce pa ze iz kakih važnih vzrokov moraš piti, pazi, da bos le malo pil, nikdar ne čez mero.
Ogibaj se priložnosti in pijane družbe. So slučaji, kakor: ženitovanja, veselice, shodi, snidenje prijateljev, ko človeka okolnosti prisilijo, da pije. Toda tudi ob takih prilikah
moraš poznati pravo mero, kajti opijanjenje je nedostojno, sramotno in pregrešno. Boljše je, da te zasramujejo in zasmehujejo, nego do bi pil čez mero in tako postal Bogu t»ovražn;k. — Nihče ne bode pijanec od danes do jutri, nego le počasi. Premnogokrat so krivi slabi prijatelji, v katerih družbo človek zaide. Tu vidi, kako drugi praznijo kozarce, tudi on noče za njimi zaostati. Izprva se morebiti pijača nekoliko upira, a kmalu se privadi in dobi neko neugasljivo žejo po alkoholu in tako pjstane pijanec sebi in človeški družbi v nesrečo. Vsakdo, komur je neumrljiva duša in zdravje mar, naj se ogiba slabih in sprijenih tovarišev. Ce pa že imaš ž njimi kako zvezo, pretrgaj jo takoj, kajti boljše je, da se ljudem zameriš nego Bogu.
Varuj se lenobe. Lenoba je vseh grdob grdoba in vzrok tudi pijančevanju. Človek je na svetu, da moli in dela in da se tako izveliča. Lenuh se pa ne bo izveličal, ker ne moli in tudi ne dela, nego čas trati premnogokrat z grehom, zlasti s pijančevanjem. Da bi si lenuh čas krajšal, zahaja v gostilne in popiva, in pri tem se navadi pijače. Ce hočeš biti vreden ud človeške družbe, pravi kristijan in pošten ugleden mož, tedaj se varuj lenobe. Pijanec ne bos, Bogu in ljudem boš všeč. Po mnogih krajih se je vdomačila razvada, da ljudje kar redno, n. pr. celo po krščanskem nauku, zahajajo v gostilne. Prej ni nikomur prišlo kaj tacega v misel in je šel iz cerkve memo. Sedaj gre noter. — In kar je še hujše! Poprej je, če je kedaj kam šel, koj plačal. Sedaj pije na kredo. Tako se je zgodilo v mnogih krajih, da je postal doižnik v gostilni ponosit posestnik, ki ni imel do sedaj še nikoli krajcarja dolga.
Moli in rad prejemaj sv. zakra men te, kajti to je imeniten pripomoček proti pijančevanju. Pijanca je težko ozdravitii a z Božjo pomočjo se vse doseže. Svetovati je, da pristopi k družbi treznosti vsakdo, ki je pijači vdan. Seveda to, da je kdo vpisan v tako družbo, še ni dovolj, nego mora tudi izpolnjevati družbine dolžnosti, moliti in prejemati sv. zakramente. Kdor se res ogiblje vsake priložnosti, rad moli in pogosto prejema sv. zakramente, ta kaže, da ima resnično voljo se poboljšati. A zakaj pijanci tako redko-krat prejemajo sv. zakramente? Zato ker se nočejo poboljšati. In zares, kdor ne moli, ne hodi ne k izpovedi ne k sv. obhajilu, tudi nima moči, da bi se ustavljal strasti. Izkušnja uči, da so iz pijanosti postali trezni, delalni in spošto-
vani možje oni. ki so opravili dolgo izpovul ter	uči izkušnja: čim bolj kdo pije opojno pijačo,
so nato vestno in natančno izpolnjevali svoje	tembolj je žejen, in čim manj kdo popije alko-
verske dolžnosti. zlasti da so večkrat pristopali	liola, tem manj je žejen. Da si ugasiš žejo, je
k mizi Gospodovi. Oni pa, ki niso rabili ver-	in ostane najboljše — voda.
škili pripomočkov, so ostali kljubu vsem sklepom	Mar ni za zdravje merica žganja, n. pr.
navadno stari nepoboljšljivi pijanci.	prj želodčnem krču i. dr.? Res je, da za nekaj
Vsi, ki jim je na srcu blagor človeštva,	časa bolečina poneha. To celo zdravniki trdijo,
morajo delati na to, da se grdo in pogubno pi-	a obenem uče, da se bolečine kmalu vrnejo v
jančevanje zatre ali vsaj omeji in zmanjša.	v«čji meri. Zatorej je najboljše, d* se ne zdraviš
Pred vsem je v to poklicana vlada,	z žganjem.
Novim prosilcem naj bi se nikdar ne	Kdor hoče (»stati zdrav ter biti časno in
d alo gosti I niš kega dovoljenja razun, kadar	večno srečen, naj ne pij*. Oe pa si že vdan pi-
s > razlogi za to v resnici tehtni. Število obsto-	jači. tedaj ni drugega leka nego da se vzdržiš
jc ili žganjarnic in gostilnic naj bi se počasi	in ne piješ: seveda je to izprva težavno, toda
skr ilo. Gostilničarji in drugi prodajalci opojnih	bodi junaški, naštetih sredstev rabi in prepričaš
pijač ne bi smeli nikomur dati pijače cez mero.	se, da z Božjo pomočjo dosežeš svoj namen.
Županstva naj bi pazila, da bi se nikdar ne	„Varujte se, da vaša srca ne bodo preob-
točilo dalj časa v noč nego je policijsko dovo-	ložena v pijanostii" govori in svari naš Izve-
ljeno. V svoji vesti so župani in drugi v to po-	ličar. (Luka 21, 34.) — „ Varujte seu, pravi
klicani možje obvezani, da pazijo na red,	torej Krist. Ta opominj velja vsakemu. — Po-
pomislij" naj. da bodo tudi o tem pred Bogom	mislimo le, kako velikansko število pijancev je
dajali odgovor.	na vsem svetu. Mar je kdo izmed teh mislil v
Pijanci imajo navadno raznotere ugovore.	8Voji m,ado8ti< da bo enkrat Srd PU^nec? Zatorej Tako pravijo nekateri: Oe ne pijem, sem	varuJ 8e< da ne I)r,0m* P°Pivati- Ogibaj ^ prisluh. da nisem za delo. Ali je to res?	btž: pred slabimi, sprijenimi tovariši. Saj
Znano je, da nimajo opojne pijače nie ali vsaj	Pravi sv* Pavel' da 8e Dltl ne Pe*aim<> * PUanci. jako malo redilnih snovi v sebi. kajti alkohol
ni reilijo. Po pijači sem bolj krepek, je sama	(D^ P„5 domišljija. < 'loveku. ko zavžije pijačo, se živčevje razdraži in zaradi te razdraženosti se čuti nekako pokrepčanega, toda to je le za trenutek,	. , . . kajti kmalu po tej razdraženosti živčevja nastopi	IZpr60DrMt8V SV. Ignacija, se večja utrujenost in nezmožnost za delo. Kdor	(Za 51-
noče verjeti, naj poskusi sam. Pij en mesec al-	Rojen v gradu Lojola v Španiji, prišel je
koliol. drugi mesec se zdrži vsake opojne pijače,	Ignacij Lojolanski na dvor kot plemič kralja
in boš videl, da si več naredil oni mesec, ko	Ferdinanda v Madridu. Pohlepnost do časti in
nisi pil. Poleg tega se boš čutil krepkega in	do slave gnala ga je. da je dvorno življenje za-
zdravega. imel boš okus do jedil.	menjal z vojaško službo. Odlikoval se je s svojo
Zato kličem vsem: Ne iščite v alkoholu	hrabr08tj°i da> P0^ kmalu poveljnik trdnjave
krepčila!	v *ra, cosko-španskej vojski leta 1521. Ali v
. .	vojski je bil ranjen na desnej nogi in prenesli
Piti moram, da morem mraz prena-	80 ga v bolnico. Ker mu je bilo dolgčas, prosi
sati, — ugovarja zopet drugi. V resnici uči	8VOjega strežnika, naj mu prinese kako knjigo,
izkušnja nasprotno. Kdor ne pije alkoholnih	Strežnik je imel pa samo »Življenje Jezusovo in
pijač, lahko prenaša mraz. saj je znano, da	svetnikov" pri rokah. Torej mu da to knjigo,
vselej pi«ncc\ največ zmrzne po zimi. S ved-	To čitanje je napravilo na Ignacija velik vtis.
skenm kralju Karolu XII. je v neki vojski	Spoznal je, v čem je prava slava in čast. Sklenil
zmrznilo J 4000 vojakov, ki so se prej okrep-	je 0d onega trenutka posvetiti se božji službi
cali z žganjem. V severnih krajih rabijo	ju izveličanju duš svojega bližnjega. Bil je takrat
na ladij ah mornarje, ki ne pijejo	Rtar 30 let. Ker pa mu je manjkalo potrebnih
opojnih pijač, ker taki mraz laglje pre-	znanostij, obiskoval je latinske šole. Pozneje je
nasajo in bolj vztrajajo pri delu.	sel ,,a vseučilišče, kjer je bil v Parizu imenovan
In kdo poreče: Moram piti, da si	doktorjem. Kaj je samo sv. Ignacij storil za iz-
u g as i m žejo. To je zopet predsodek. Ali ne	veličanje duš, je neverjetno. — lz Ignacijevega
življenja ti jasnttje, kako nedoglednih posledic ti utegne časih biti, če bereš dobro knjigo.
Gospica M. R.
Sv. Avguštin Gažotič, zagrebški škof.
(3. avgusta.)
Dominikanski red se je jako zgodaj razširil tud» po jugoslovanskih zemljah, že 1. 1241. so imeli dominikanci svoj samostan v Zagrebu. Velike zasluge za razširjenje tega reda v Dalmaciji in na Hrvatskem si j*1 pridobil sv. Avguštin Gažotič. Rodil se je 1. 12G0. v dalmatinskem mestu Tro-giru od plemenitih slovanskih starišev, Nikaloja Gažotiča in matere Dragoslave, ki sta svojega sinčka izvrstno vzgojila. Rastel je v nedolžuosti in strahu božjem in je že v nežnih letih želel dati slovo svetu ter iti v samoto, da bi v ponižnosti in revščini služil Bogu.
Ta čas je bil dominikanski red v najlepšem razvoju in Dominikovi sinovi so širili slavo božjo po vseh krščanskih deželah. Avguštin je čutil veliko nagnenje do tega reda in je sklenil vauj stopiti. To je tudi storil star šele sedemnajst let.
Ko je prejel redovno obleko, imel je edino željo, da postane popolen kristijan in vreden naslednik sv. Dominiku. V ta namen se je trudil popolnoma odmreti svetu. Mrtvičil je svoje telo, brzdal vse strasti, vadil se v poslušuosti in strogo izpolnoval redovna pravila, tako da so ga imeli vsi tovariši za vzor. Potem je študiral bogoslovje, napravil slavnostne obljube ter bil posvečen v mašnika. Z navdušenjem se je posvetil pro-povedavanju, v katerem se je posebno odlikoval. Odbral si je za vzore slivne cerkvene učenike sv. Avguština, sv. Ambroža in sv. Jeronima katerih dela je pogostokrat imel v rokah. Zlasti je rad rabil sv. Avguština ter je večkrat ž njim ponavljal: „Dobro zna oni živeti, kdor zna dobro moliti"; „Molitev je ključ do nebes"; »Molitev gre kvišku in božje usmiljenje prihaja doli k nam". Ker je bil že po naravi zelo živahen, imel je v izbranih besedah tajno in neodoljivo moč do svojih poslušalcev. Pri propovedavanju je navajal besede sv. pisma, izreke cerkvenih učenikov. Pojasnjeval pa je svoje nauke s pripravnimi podobami in primerami, ter z izgledi iz lastne izkušinje. Prav tako goreče in uspešno je deloval za izveličanje duš v izpo-vednici, pri bolnikih in v zasebnem občevanju z verniki. Upravljal je zaporedoma razne samostane svojega reda v Dalmaciji, vstanovil tudi več novih, iz katerih so izšli goreči oznanjevalci in zago-
vorniki katoliške vere, junaško je pobijal krive nauke Bogomilov v sosedni Bosni.
L. 1304. ga je papež Benedikt XI. poklical v Rim in g* postavil za zagrebškega škofa v kraljestvu hrvatskem. S tem je Gažotič prevzel težko breme na svoje rame, zakaj ta čas je bila zagrebška nadškofija strašno opustošena po divjih Tartarjih. Mnogobrojne cerkve in samostani so bili v razvalinah. Duhovnikov je bilo jako malo in še ti so bili slabo poučeni, plemenit ni ki pa so bili v medsebojnih prepirih in bojih.
v
Skof Gažotič je najprvo skončal stolno cerkev v Zagrebu ter pri nji postavil dominikanski samostan, da bi bil tako v vedni zvezi s svojim redom in da bi s pomočjo in izgledom domini-kancev izboljšal ostalo duhovščino. Dal je mnogo cerkva popraviti, mr.ogo pa na novo sezidati. Vstanovil je več župnij, napravil v Zagrebu bolnišnico, skrbel za ubožce ter je rad vsakouui. ki je potreboval pomoči, pomagal in svetoval. Sam je živel priprosto in strogo po redovnih pravilih ter zaničeval vsako razkošje, potratnoat in vgodnost. Posvoji škofiji je navadno pes hodil in se ni strašil slabih potov in mnogo drugih nevarnosti ter je povsod, kamor je prišel, deloval za moralno povzdigo in izboljšanje ljudstva. Verniki so ga na teh vizitacijah pozdravljali kot angelja iz neba, zakaj njegova zgovorna usta so jim oznanjevala sveti mir in uteho, potrjevala jih v veri in jih navajala k pokori; a njegova radodarna roka je pomagala vsem, ki so potreb »vali gmotne podpore. Po njegovem trudu in delovanju je bila zagrebška škofija duševno prenovlje :a: grešniki so zapustili svoja kriva pota in se izpo-korili. Ponehali so prepiri, mnogi plpmenitniki so popravili krivde in uasilstva, ki so jih prizadel. podložnikom, cerkvam, duhovnikom in samostanom.
Zlasti se je veliko trudil, da bi izboljšal duhovščino. Deloval je na to pri vsaki priliki in je strogo zahteval, da so duhovniki izpolnovali svoje pobožnosti in živeli čednostno. L. 1307. je sklical škofijsko sinodo, na kateri je proglasil znamenite ukaze glede na krščansko življenje. Pozneje je sklical še dve taki sinodi. L. 1307. se je udeležil cerkvenega zbora v Bononiji.
Nato so prišli žalostni časi za škofa Gažotiča. Nekateri hrvatski plemenitniki so kruto postopali z ljudstvom, delali so nasilstva tudi duhovščini in cerkvenemu premoženju. V tem oziru je najhujše počenjal rod Subičev, zlasti hrvatski ban Mladen Subic, ki se ni zmenil ni za pravo, ni za zakone ter je svojevoljno od-stavljal opate in druge cerkvene dostojanstvenike,
jemal cerkveno premoženje, podpiral roparje na suhem in na morju ter kruto ravnal z ljudstvom. Skof ga je lepo prosil in opominjal, toda vse ni nič izdalo: nasilnik ga je za to še preganjal. Ker škof Gažotič ni mogel odprav ti vseh teh pregreh in hudobij, ugodil je rad pozivu neapolj-skega kralja, da bi prevzel upravo škocerske škofije v Apuliji. Papež mu je to tudi dovolil. Gažotič se 1. 1322. odpove škofovski časti v Zagrebu na veliko žalost duhovščine in hrvatskega naroda, kateremu je bil 18 let izvrsten pastir, ter odide skozi Dalmacijo potem po morju na svoje novo mesto v jušno Italijo. Tu ga je čakalo mnogo težavnega dela. Vinograd Gospodov je bil tukaj zanemarjen, zakaj bilo je skoro več mohamedancev nego kristijanov. A Gažotič se je lotil dela z mladeniško čilostjo ter se na vso moč trudil za povzdigo krščanskega življenja. Tudi v tej škofiji je uvel dominikanski red. Tako je deloval za čast in slavo božjo, dokler ni 2. avgusta 1320. zaspal v Gospodu (po poročilu drugib 1. 1323). Dominikanci in vsi verniki, ki so poznali blagega škofa, so ga jeli takoj častiti kot svetnika, in vojvoda kalabrijski se je pogaujal v Rimu, da bi ga proglasili za svetnika. Rimska stolica je dovolila dominikanskemu redu ter noctrski, trogirski in zagrebški škofiji, da časte Avguština Gažotiča kot svetnika.
U češkega: ,,0'trkeo viteznd — Frontisek Ekert
Kapelan A. Merkun.
Sv. Afra.
(5. avgusta)
Sv. Afra, najstarejša mučenica Bavarske, je živela v začetku 4. stoletja. Njena rodovina je došla semkaj iz Cipra in je posebno častila boginjo Venero z najostudnejsimi dejanji. Bog se je milostno ozrl na malo hčerko Afro. Škof Narcis jo je pridobil za sv. vero. Malo mesecev po prestopu h krščanstvu je prišla pred paganskega sodnika Gaja, kateri ji je ukazal, naj daruje malikom. Toda ona izpove, da pozna le enega Boga in temu hoče darovati — svoje življenje. Stauovitno je pretrpela grozno mučeniško smrt na gromadi.
L. P.
Sv. Ožbolt.
• 6. avgusta.)
Sv. Ožbolt, kralj, je vsak dan dal na svoje stroške nasititi na raznih krajih kraljestva mnogo revežev. Ko povabi nekoč sv. škofa Haridana k
obedu in se vsede k mizi, izve po svojem bogo-ljubnem dvorjanu, da ga čaka na ulici tropa gladnih revežev. Urno vzame iz mize skledice in zlate posode, nese jih revežem. Potem razdrobi zlate posode in razdeli kosce mednje. Njegovi povabljenci so se pa morali zadovoljiti z navadno mizno opravo. — Ves presenečen poprime pobožni škof kraljevo roko in izgovori znane besede: „Ta radodarna roka naj bi pač nikdar ne strohnela". — Častiti Beda zatrjuje, da se je to tudi res izpolnilo.
L. P.
Zatajevanje ne krajša življenja.
Prazen predsodek je misel, da zmnrno zatajevanje krajša življenje. Tej misli oporekajo pu-ščavniki, ki so daleč od ljudi proč živeči jedli le enkaat na teden kaj gorkega, sicer pa živeli ob kruhu in vodi, ob koreninicah in zeliščih: vsi skupaj so doživeli nenavadno visoko starost. Znan je sv. Nil, ki je umrl v starosti pet in devetdesetih let; sv. puščavnik Pavel je živel sto in devet let. Tem nasproti pa vemo iz vsakdanjega življenja izgledov, kako zgodaj, v cvetu življenja, legajo v grob pijanci, nečistniki; sploh ljudje, ki živeč v pregrešnosti, ne poznajo čednosti zatajevanja. — Nikar naj nas tedaj strah pred hitro smrtjo ne odvaja od zatajevanja in pokore. Odložimo vživanje na posmrtno življenje, ne odide nam če to storimo; odide pa gotovo, če tega ne storimo.
L. P.
i __________
Dva blagoslova.
Bilo je majnika meseca leta 1857. V neki vasici na Tirolskem je bilo prav živahno. Staro in mlado je hitelo krasit vasico. Posebno jedna izmed hiš se je odlikovala pred drugimi. Na hiši ste bili pritrjeni dve transparentni podobi, iu marsikatera kmečka ženica si je skrivaj obrisala solzico, ko je pogledala podobi. Na levi se je videl deček z dežnikom, zapuščajoč rojstno j hišo. Oče stoji ob njem, prekrižajoč mu čelo. Na desnici pa se je prizor spremenil. Oče kleči pred možem v škofijski opravi. Skof ga blagoslavlja. Kar zagromeli so to-piči na hribu in tišina je zavladala po vasici. ; Po cesti navzgor prihaja voz, obdan od duhovnikov, občinskih predstojnikov. V vozu pa sedi mož najboljših let. Voz se ustavi pred hišo z onima podobama. Približa se prišlecu 86leten starček. Jedva je zagledal cerkveni knez starčeka, kar
vstopi raz voza in mu hiti naproti. Kar je sledilo, je težko opisati. Ginljivo je bilo videti, kako sta si oba prizadevala poljubiti drug drugemu roke. Cerkveni knez je bil slavni briksenski knezškof, Vincencij Gasser, starček pa njegov oče.
F. St.
Razgled po domovini.
Sv. Jurij ob Taboru na Štajarskem. Lepo krščansko življenje je podobno skrbno obdelanemu vrtu, kjer rasto zale cvetlice mnogovrstnih pobožnosti. Naša župnija je podobna takemu vrta, v katerem se nahajajo raznovrstne pobožnosti pod vodstvom domačih gorečih dušnih pastirjev. Posebno stara je pri nas bratovščina živega rožnega venca, v kateri so večinoma vsi župljani razdeljeni po stanovih v rožah. Tudi bratovščina sv. Uršule pri nas že dolgo deluje. Po milosti božji imamo že več kot osem let podružnico tretjega reda sv. Frančiška. V njej imamo svoje shode, sprejemajo se novi udje in obljube delajo. Opravljamo petnedeljsko pobožnost sv. Frančiška vsako leto pred vtisnjenjem njegovih ran; šestnedeljsko pobožnost sv. Alojzija, katere se z veliko vnemo vde-ležuje ljuba mladina. Bratovščina sv. Družine Nazareškeje pri nas vseobča: v njej so vse naše krščanske družine. Tudi karmeljski škapulir ljudje hvaležno sprejemajo. Posebno ginljivo je bilo letos na binkoštni ponedeljek popoludne ob sklepu tridnevnice, katero smo obhajali, ko se je vsa župnija posvetila presvetemu Srcu Jezusovemu. Vpeljala se je tudi bratovščina presvetega Srca Jezusovega, ki je kanonično vstanovljena in zdiužena z uadbratovščino v Rimu. Vsi, kateri smo že vstopili, se naj damo še enkrat vpisati, da bomo vsi župljani v eni knjigi zapisani. Za moliti je pa prav tako kakor je bilo poprej pri bratovščini presvetega Srca Jezusovega in Marijinega.
Pred tremi leti se je tudi, hvala Bogu, slovesno vstanovila cerkveno potrjena „Mladeniška in dekliška družba." Obhajali smo zdaj o binkoštih slovesno tri-dnevnico, katero sta vodila dva veleč. gg. lazarista iz Maribora. Goreči misijonarji so nas živo opominjali, da naj bi grehe in strasti iz srca iztrebili, da nam bo ljubi Jezus potem toliko obilniše milosti delil. Tisočera zahvala bodi Jezusovemu najsvetejšemu Srcu za vse milosti, ki so se nam delile tiste presrečne dni. Od zgodnjega jutra do poznega večera so bile izpovednice obdane od skesanih Petrov in spokornih Magdalen. Dekleta smo imele skupno sv. obhajilo na binkoštno nedeljo ob desetih med sv. mašo. Velečastiti g. superijor Fran Javšovec so v govoru z ozirom na število belo oblečenih deklic, z venci na glavi, razlagali: kaj pomenja vse to? Bela obleka pomeni krstno nedolžnost. Krščansko dekle mora imeti v rokah belo lilijo, ki pomeni sv. čistost. Na glavi jej mora biti venec štirih cvetlic. Vijolica na glavi pomenja ponižnost, solnčnica pokorščino, rudeča vrtnica trpljenje, rožmarin pa pravo pobožnost. Mladeniči so imeli pa na binkoštni ponedeljek zjutraj med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Z ginljivo pobožnostjo so prejemali sv. Rešnje Telo. Nosili so šopke in svetinjice na sinjem traku pripete na prsih. Veleč. g. Vincencij Krivec so jih v govoru opominjali, da se ne smejo
nikdar sramovati nositi očitno svetinjic, kadar jjim tako odločijo duhovni voditelj. Rekli so tudi, da im ostane v vednem spominju binkoštni ponedeljek, ko so imeli Šentjurske mladeniče Savinjske doline pred seboj zbrane v tako lepem redu. Pretresljivo je bilo poslu-j sati, ko so konec govora glasno vsi obljubili, da bodo goreči častilci presv. Srca Jezusovega in Marijinega, j da bodo vbogali stariše, predstojnike in dušne pastirje, ! da bodo drug druzega napeljevali na dobro.
V ponedeljek popoludne smo se zbrali v obilnem številu od blizu in daleč mladeniči s svetinjicami na prsih, dekleta z venci na glavi. Razvile so se pred nami krasne zastave mladeniške in dekliške družbe. Blagoslovili so ji veleč. g. dekan Braslovški Jakob Hribernik. Mladeniško zastavo krasi na eni strani podoba sv. Alojzija, zaščitnika družbe, na drugi strani pa podoba Izveličarja, ki stoji pri vratih in trka, kdo bi mu odprl. Dekliška zastava ima na eni strani podobo patrone dekliške družbe: Kraljice brez madeža izvirnega greha spočete; na drugi strani je pa Jezus z modrimi devicami.
Ob nedeljah in praznikih se dekleta zbirajo pred večernicami, da molijo sv. križev pot; po večernieah pa molijo iz knjige „ Večna molitev." Tudi drugi stanovi se jim pridružujejo.
Bog daj po Marijini priprošuji, da bi po vseh j pobožnostih bilo obilnega duhovnega sadu. Dušnim pastirjem pa Bog povrni obiluo, in jim daj srečno in mirno si nabirati množino duhovnih zakladov za sv. nebesa.
Ilenvi C"lk, Marijina hčerka
Rimsko.
Litrska kapelica za vatikanske vrtove y Rimu.
Lurški škof SchOpfer je odredil nabiranje uiilodarov, da se izdela za vatikanske vrtove kapelica, posneta natanko po lurški votlini v skalini Massabiele. Od 14. julij a 1.1. se je nabralo nad 40.000 frankov. Pred podobo Brezmadežne bode stal kakor v Lurdu altar, kjer bo sv. oče maševal za vse potrebe sv. cerkve, v duhu združen s pobožnimi častilci lurške Matere Božje. — Prostozidarsko časopisje v Italiji si mnogo prizadeva, da se vladi izroče v oskrb katakombe, katere oskrbuje posebna komisija od papeža priznanih starinoslovcev. j Seveda je jasno, kam streme njihove namere. Upati j je, da se to ne zgodi. Staroslavna, posvečena podze-I meljska pokopališča so nedotakljiva last cerkve; za i njo, nikakor ne za posvetno vlado so ti prostori velikega pomena.
L. P.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostolstva.
a) Glavni namen za mesec avgust 190 2:
Krsitmsko ><{>auje.
b) Posebni nameni.
1.) Vezi »v. Petra. Radovoljno prenašanje križev in težav in pohlevna vdanost v voljo Božjo.
2.) Poroljonkula. Naše žene. Pridno vporabljanje odpustkov. Tietjercdniki in tretjerednice.
H.) Najdba it. Štefana. Naši možje. Pogum in neuatra-ienost katoličanom, t .-eganjani redovniki.
4.) Sv. Dominik. Slovenski mladeniči, ki jih Beg kliče v duhovski stan Slovenska dekleta.
"o Sv. Oibolt. Vestno izpolnovanje stanovskih dolžnosti. Pogostna misel na smrt.
K > Sv. Slkit II. Posvečevanje nedelj in praznikov. Družbe trezne s* i.
7 Sv. Kajatan Blag namen pri naših dobrih delih Marijine bratovščine.
S.
Raznoterosti.
Spomenik redovnika. Pred dobro polovico leta, 1"». avgusta >e je odkril v brazilijanskem mestu Par& spomenik ne morebiti kakemu diplomatu, ne razglašenemu pesniku, ampak izmed najponižnejih sinov sv. Frančiška enemu, kojega ime je Kajetan Brandao. Umrl je sicer že 1HJ5, a hvaležni Paranci, ki uživajo sedaj sadove njegovega truda, se ga živo spominjajo in so mu postavili spomenik, ki naj bi poznim ro» dovom pričal, kaj je bil slavljenec njihovim prednikom, kaj je njim in kaj bo potomcem. Nešteta ninoži«a ljudstva od blizu in daleč, vsi meščani, v lepem številu svetni in duhovski dostojanstveniki — vse je prisostvovalo redkej slovesnosti odkritja spomenika in s tem pokazalo, kako visoko zna ceniti za-lnge — če tudi frančiškana. Zasluge si je pa stekel v kratkej dobi svojega škofovskega pastirovanja tako velike, da bo njihove sadove vžival še vnuk za vnukom. Sosebno ob dveh delih usmiljenja, katera so prišla vsestransko v prid Brazilijanom in katerih se bodo ve>elili njihovi potomci, si je postavil neizbrisen spominj v srcu vsakega domačina. Vse obrečje velikana Amazona in Kio Negra je živa priča njegove apostolske gorečnosti in neštevilni dobrodelni zavodi kažejo in bodo kazali, da je vneti Kristov pastir tudi hodil okrog po svoji škofiji in povsod delil dušne in telesne dobrote. Tudi bornim redovnikom se stavijo spomeniki po onih, ki poznajo in cenijo njihova dela. Imena Las Casas. o. Manjuette, o. Anchieta in slednjič naš slavljenec Brandao so nam temu priča. Čednost in vestno izpolnovanje dolžnosti svojega poklica vzvišnje in prikupuje vsacega in povsod; vsacega — bodi si vojak, bodi si državnik — bodi si kupec, bodi si učitelj — bodi si zdravnik, bodi si vratar — bodi si duhovnik; in če si v vrsti duhovnikov tudi le ubeg frančiškan.
L. P.
--I
Škofijska kronika.
Posvečuje in vmesčenje prevzv kneznadškofa Andreja Jordan. Redko slovesnost smo obhajali v nedeljo 20. t. m. !
v stolni cerkvi goriški. Milostljivi škof poreški dr.Flapp je posvetil ob navzočnosti ljubljanskega knezškofa prem. dr. Jegliča in tržaškega škofa msgr. dr. Nagla našega nad-pastirja premil. monsign. Andreja Jordan. Slovesnosti so se vdeležili namestnik grof Goess in nam. svetovalec grof Attems, kot zastopnika vlade. Navzoči so bili tudi namestnik deželnega glavarja dr. Gregorčič, deželna odbornika dr. Verzegnassi in dr. Marani. mestni župan dr. Venuti, podpredsednik kupčijske zbornice Mighetti, zastopniki okrožne sodnije, okrajnega glavarstva in vseh drugih uradov v Gorici. S posebno vdeležitvijo se je odlikoval častniški zbor.
Točno ob 9. uri pričela je cerkvena slovesnost, katero je povzdigovalo izborno petje na korit. Pri vstopu novega nadpastirja so pevci zapeli mogočni „Ecce Sacerdos magousu. Orkestralna maša se je izvajala uprav mojsterski. Všečeval je ,.Tractus" in „Sanctus~, katera je zložil domači glasbenik gospod Danilo Fajgelj.
Po „beriluu pričelo se je pravo posvečevanje. Vsi trije škofje so položili roke na glavo posvečencu. rekoč: ^Accipe Spiritum sanetum — prejmi svetega Duha*'. Nato je škof posvečevalec pomazilil s sv. krizmo glavo in roki. V tem obstoja bistvo škofovega posvečevanja. Nato se je maša nadaljevala.
Po končani sv. maši posadili so škofje novega nadškofa na nadškofijski sedež, kamor se mu je šla poklonit vsa navzoča duhovščina, ki je vkljub slabemu vremenu v obilnem številu prihitela skazat čast in pokorščino svojemu novemu nadpastirju. Na koncu je novi nadškof zapel trikrat: Ad mnltos annos t. j. na mnoga leta in podelil prvikrat slovesno sv. blagoslov.
Ob 1. uri popoludne je bil v nadškofijski palači slavnostni obed. Prvo napitnico je izustil kneznadškof Jordan na sv. Očeta papeža Leona XIII. in na Nj. Velič. presvetlega cesarja Fr. Jožefa; drugo c. kr. namestnik na novega nadškota. Mej obedom je svirala na dvorišču nadškofijske palače mestna godba.
Mesto goriško je bilo na predvečer te redke slavnosti prav lepo razsvetljeno. Neugodno vreme je zadržalo še marsikateri pojav katoliškega ljudstva, ki spoštuje v škofu namestnika Gospod a Jezusa Krista.
Svojemu nadpastirju in očetu kličemo zdaj iz dna svoje duše: Ad multos annos t. j. na mnoga leta! Obrani Vas Bog mnogo let v dušni in gmotni blagor sebi izročenih duhovnikov in vernikov ! Vladajte dolgo, vladajte modro, vladajte srečno !*)
Po »Pri moškem Listu".
*) Ljubljanski knezškof dr. Jeglič je zapustil Gorico nedeljo zvečer; tržaški škof dr. Nagi se je podal ponedeljek od tod na Dunaj: poredko puljski dr. Flapp pa sredo domu. — Novi kneznadškof podeli že petek jutro, 25. t m., v svoji nadškofijski kapeli nekterim bogoslovcem subdijakonat, saboto 26. t. m. dijakonat, ▼ nedeljo 27. t. m. pa ▼ stolnici maSniški red.
Odgovorni vrednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.