Sli«. 355 (Posamezna atcvtitoi s vhmjev.)_f Trstu, ir pcimliUek 24, decembra 117 fefcaia ittk lual od nedelja* 1» orofrv»« v Trsta, ti tira Sv. PfančiSt« Atifkega & 2Ql Telefon uredništva ta uprav« ittv. 11-67. IfaroCnlna ?n«Sa: 2a cato teto....... K 31*29 «a po? let?................15-69 Sa bi b«kcs ...................., 799 • a n etfelJ*lro I ađajo a* tel* . , , . . . . §-29 ® pil Mi .»«.»••. 0 Posamezne itevllke ,'cdinosii* sc nrnf;]^« po a ostarel* Številke po 10 vlnar-r*. Oglaai »c rp:ai»gjc ,d milimetre v »ir.kosti ene koioi;*. Cene: Oglasi (recvcev in obrtnikov . ... mm po 10 vi% Osmrtnice. lahvale po.lmi! c, oglasi »le-. n!h :ee. Armada kraljeviča R«ipreht3 : Od Blanckaertskega jezera do De le |e trajal živahni artiljerijski ogenj ia mraki. Z ne?e oh železnici Boesing-fre-Sfanen !zv dei.e akcije e bi!o dovedenih 30 'ljetih Angležev. obeh stra-oeh Scarpe Injužnj St. r tira s* je razvilo popoldne IV ilmo t povsko dejanje. Številni uspešni fzvldnišV.1 boj! med Arrasom In St. Onentlnom. — Ar-mirfti ner*. resgrjevfč? : Na obeti straneh Mo?e je artiljerijski ogenj ob večernih arah narave!. Če? Hia v mio^lh odsekih zefo močno !~tal)sT o kovanje Je ostalo živahno *i»dl ob Izrinem svlur po-c.oči. Shernes?, Dover, Dar.kirchen te Železniške iapi^/e Ia laur.Icijska skfr«. Jlšča za angiiško in francosko fronto to biJi kr?pko z bo i"->a:;«i. Vzhodno bojiire. — Nič naveza Macedon ..d -»lila. — H-j »o delova-ije je bi:, uenatno. Taiiidi.skn frotii . — Snnek Ita ij-njv eapaano Mi. Asoi na >e «e izjalovil, Prvi crni i ihl kv.it t^rrK.Hter f id-ndo^ff i SOVRAŽNA URADNA POk«>CILA. Italija."-^tMi>0ilo. 22. decembra. V okolišu Mt. Asclona so sc na5e hrabre ?te vč raj vkljttb r^u^cd-ieir!«i vremenu krenko boje^le ar neko' ko napredovak. Sov ažen proilnf-pad e ' ? '.ak »j za rnjen. Pri Oster a al Lepre ;e '.>il s aztn cc'detek, Ki jč pod za-ilMo meje k*:ša! vdf.'i v n Se p©s<'japk*, '.ao "m nr tifti i, -iv^ah trr zav n en po tirrha-ra strel a-jn iz r. Na Mt. r»oi i-roiu jc d nen^if n napad /avrrj«n p t ži-k2h:ietn hciu z rečnimi /anatam!. — Na osiii iromi famo artfl'V-ti s-o (lefovanje. Na pla oti so bile so^ ražne čete spio-^no ot» Vzhr' ino nnstn pri Pri-1 ali so b»'e 'tirane sovražne ba^e ije. Mte»h mMtil ]iREŠČ-iJTOVSh, J2. (Kvf.) — Državni tai'.ik či. pl. Kiih'ri, nn je dosp J s gvi jim spr-msUom snoči s^niliaj. isto ^sno je dospela bolgar-ka Je.egi^ija. Kaiilmaa je zvečer :>estal l zastopniki ćetveozv« ze In 2. ru k tni icit^rtii. Dsncs oi> 4 popoldne so bila v BresčuLit vsk ni otvorjena mii ..na pen janja s slovesno oe]o. Piinc Leopold a sk: je v svoji lastoo^a kot vrhovni poveljnik \ h*'dne fronte pojavil astop: ike četveiozveze in Rusije z n, govorom, v ter.m je. s^licuio- se na »<»odnf in uspesni potek p4 ga'anj o premirju, izražal nado, di bi tudi sedaj pričeta pogiianja čim prej do-veola do narede osrečujcčfga mi:»i Princ Leopol s Bavarski je povabil končno p v. ga tir kega zastopnika ibrahim Halrki pa-o, da kat staresini prev^scdni'i prev. el pred^ed-Hv . Le-ta se je. ko je prevzel predsedniško mesto, /alivaiii za ukazano mu čas*., pozdrav i delegate ter oboril pogajmji z željo, da bi potekla upe dno. Prju lagal e, da t>i državni tajnik dr p'L KiiiiLiiann k .t prvi pre zl predsedstvo pri pogajanjih, čemur se je ^c^lasno priti ;iio. Dr. p'. Kuhi-mana je prevod predsedsno ier je imel aa.', ;7or, v katerem se Je predvsem zahvaljeval za • isoko čast, da more predsedovati današnjim prvim posvetovanjem, pri katerih se sestajajo zastcpirki zveznih Tlasti z delegati Rusije, da napravijo konec vojni ter vzpostavijo stanje miru in prijateljstva. Na-daijeva je: Po sedanjem stanju razmer ne mo-e biti govora o tem, da bi se pri sedaj započetih posvetovanjih ustvarja v najmanjše podrobnosti izdelana mirovna pogodba. Kar imam pred očmi, je določitev najvažnejših m.čel in pogojev, tb katerih bi se moglo vzpostaviti normalno občevanje, zlasti na kulturnem in gospodarskem pol.u, in pa da ;=e posvetujejo o »ajb >ijših sredstvih, s ka-tcri;r naža pogajaaja v znamenju onega praznika, ki je že dolga st letja obetal človeštvu : „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre vo je", in smem pričeti podajanja z iateeno ž?ljo, da bi naše de'o potek ilo hitro^in uspešno. — V smisiu predsednikovih predli gov so lil sprejeti na-s ednji sklepi: Vprašanja vrstit ve se bodo reše /al i po vlaslih, ki so zabe ežene v al-f. betlCnem izkazu. V predsedtvu g avne^a ghsovanja sc men aja prvi pooblaščenci peterih vlasti. Kot razpravni jezil-i so pripu-ščeni nemški, bolgarski, ruski, tur.-k' in francoski je^irr. Vpraš nj\ ki zanimajo se po-s«iuezr»e udeležer;ih vlasti, norijo tvorili p.edmct ločenih podajanj med n;«mi. Ofici-lei.ia -ejca poročila ss določajo s upno. — i a povabilo pre seu. ika je nato n:ski . a-stopnik v daljšem govoru ra vj;al terneijoe mi ! ruskega mi o ..ega programa, ki se v 'jis v enem krijejo z tanini sklepi delavskega in vojaš. ; a svtta^in iseruskaga kmetske;; i kongresa. — Za-t pniti četverih zveznih vi iii su zt izjavSi pi.pruvlj ni, tla preso-! d!; ' luska izvajanja. Ruzul ?.t te preboje bo; t v o SI predi et ^riliotlnje se]c. if^atijs 9 Rasni Odesa v rok-«h Ukrajincev. AMS'1 ERDAM 22. (Kor.) .Times" javljajo iz Odese 19 t. m.: Nemir! so sedaj z: »rti Utcrrimske čeie obvladujejo neslo. Kaledln odstopil? AMSTERDAM, 22. (Kur.) „Times41 javljajo iz Petrograda : Kale d n je izjavil, čz zaradi svoje ne priljubljenosti ori fronlnth č tah, ki odreka.o pokorščino. Po nek;, drogi vesti sta odstopila Kaiedin n voj^šea kozaška vlada, da omogočita m eno ukrajinsko ljudsko vbdo. servativni grof Hohenwart, liberalni Auer-|tvojo politiko: fraterniziranja z vsencmci soerg, na vse strani transigujoči Taaffe, in Madjari, čeprav se morajo zavedati, di Gautsch, Beck in kakor so se imenovala -- - • 11 druga ministrstva pc vrsti. Seveda so bili Poljaki pri tem vedno previdni računarji in za se skrbeči gospodarji — kar pa spa da v drugo poglavje, ki se ga tu ne mislimo dotikati. Vslfd takega, malone splošnega odpora so prišli naši merodavni krogi do druge formule za ureditev poljskega vprašanja v smeri varovanja interesov monarhije: v smislu odcepljen a Galicije in personalne un je z Avstro-Ogrski. Tudi proti tej formuli so sc odločno izjavili nenemški narodi v državi. O hi in Jugoslovan- so zahtevali junetim mrd re šitvijo poljskega in ono svojih narodnostnih vprašanj. To je: hočejo, da ae poljsko in njihova vprašanja hkratu rešijo. Kajti, ako bi odpadla Galicija in bi s tem poljski poslanci odšli iz dunajskega parlamenta, bi b»!i Čehi, Jugoslovani in U-krajinci izročeni nemški hegemoniji; prisil bi zanje časi težkih borb in Bog ve, ali b: bilo sploh še kake nader da bi se nji-, hova narodnostna vprašanja kdtj resi a v smislu praviee in na načelu enakopravnosti in svobed^?! Pa tudi nemški socijalni demokratje in velik d"l liberalcev so izražali pomb'rk* proti rešitvi v smislu ^rsonalne unije. To pa v oni vrsti iz gospodarskih razlogov. Po odc°pljen?u G .1 c;ie bi odpadlo 8 milij on' v prebivalcev, a ni vseeno, ali plačuje d ig kakih 85 milijard 28. ali le 20 milijoiiov avstrijskih državljanov. IChjti v:: rršanje je, ali bi od;očena Galicija hotela prevzeti obvezo z?, razmereu dei tega do;ga ? In kakvi bi bi o z odškodnino za vojno škoJo, ki jo je L;retrp la Gaiiciia ? A'i bi to odškodnino plačale skupno Avstrija in Ogrska ? Kalio bi se ured lo petem kvot no razmerje med Avstrijo in Ogrsko ? 1 Vs* to so vprašanja tolP^e teže, d.i o-pravičujejo težife oomi«;lek^ m hud' 00-ja-žin ! Ali to vprašanja račanaječega razuma. Mi pa bi bot ii izpregovor ti besedo so s tem grobokopi narodne svobode dru-ih slovanskih narodov! In roko na srce, gospoda Poljaki: ali bi s<=. mogli veseliti svobode, ki bi si jo pridobili z usužnenjem Č>hov, Malorusov, južnih Sto-vanov, Slovakov in drugih slovanskih narodnosti na Ogrskem?! A i bi j h ne morala v s/ce peči zavest, da so — brate pali tili v grob. da morejo sami živeti od milosti uovražn kov nj hovih bratov — sovražnikov, ki so v resrvci no-vra?niki tudi poljskega niroda ? ! Ves, v resnici svoi odo ljubeči svet bi neizogibno odt- gnil poljskemu narodu simpatije, pri dob'jene s toliko srčne krvi in tolikim mučemštvom ! Roko na srce, bratje Poljaki ! Vprašajte to svoje srce, ki vam — ako je ostalo zvesto slavni minolosti polj »kega naroda, njegovim častnim tradicijam, njegovi neizmerni ljubezni do svoje svobode — odgovori: ne mogla bi vam biti v blagoslov nova bodočnost, rko bo pridobljena z zasužnjenimi narodov, ki imajo istotako pravico ao s/oje svobode in »i z ist^tako vročim srerm koprneče čakajo nanjo, in ki jim je — kakor poljskemu narodu — vsa njibuva zgodovina le zgodovina narodnega trpljenja! — srcu Poljakov; p polirati 9a njihovo čutstv«:n< s .! Ponašajo ie —in po pravici — f Pollakom - na srce! r jn sotrudni!: hBev!iner Tageblatia", Ir Lr;o L-^drrer, je napisal z ozirom na pc! eki problem besede: „Z začudenjem je moral grof Czernin na svojem povratku u Derolic?. na Dunaj videti, ia je vest o ureditvi poijskeap vpiaš-nja udarila v dr-ž'ivni zbor kot Domba." Is res je bilo take. Eni so videli v na-merovani ureditvi pevskega vprašania u-!arec preti ustavi in državnim financijam v Avstriji, Nenenske narodnosti so se razburile, ker oi nameravana u. editev pri-nrsia nevarnost za njihovo pol tično pozicijo jn narodno bodočnost in celo za nji hov obstanek: Videli so se postavljene pred življensko vprašanje v najresničnejem m najusodnejem smis'u te besede. Zopet tirugim so se vzbuiali pom>slt ki in bojazni s sta! šča monarhi e in nje položaja kot veleviasti. Ako bi se — tako so obrazlagali svoje mnenje — ustvarila samostojna poljska država, bi v naši Galiciji neizo ^ibno nast .la pol ska irredenta, kar bi bilo tem nevarne je, ker so se kolesa državnega sf.roja ž® desetletja mazala z poljskim oljero ; to je: ker je bilo ix>ljsko pa:'.> m-ntarno zastopstvo vsikdar — vlar«i stranka ! Pa naj je b:l že na krmilu ken- PODLISTEK Slovanska strast« Ro nan. Francoski ^pi^al Danijel LcSuetir. Ali trpi vs cd iega ? Hul ert si ni rnal odgovi riii na 10 vprala^e, toda bil jc pre-piKan, da je ^ i!a pen Rvanje, ki je bilo j ar jO v teh odredbah kajti ko je v sprejem niei svojega hetelskega stanovanja, čigar pt -sto i so si biibii u, da so se dale vsakdanje navade p^av 'ahko nad orovati, st Is z ir-go okitvijo, da je grof doma in Ja se bo veselil, da bo mc^el pozdraviti njenega p^setnika, je očiv Jno zar 'e'a. Saj je vend r morala pred vrat", voel čirni v sosednjo soho, poroti *> pctrVati kot bi bila tujka ! Ko je, s br tom o! rr:! na nr nj mu, • a afa pred zak tn}nninii vati, je ncrkl opazil temno r< ečico, kf ii je obiilo t:lni<, in bo elo ga je ^ ar adi zadrege, ki ja ji je povzroč I proti svoji vc?ji. Lemer ji ]e cdprl. Imtl je v roki zopet težko palico, v kateri jt pač tičalo bodalo ali pa je bila napolnjena s svincem. V največjo Hnberovo začudenje sc slu^a ni um?knfi. da bi moja grofica stopiti v sobo svojega soproga, temveč je s svojim širokim teiesom zakrd poluodprta vrata. — Javite ekscelend, da je marki de Brtnaz tu, — je oeja a grofica. Mužik je izginil in vrau so se zaprla >a njim. Trenutek pozneje je stopil general, visoko vzravnan, s težkim koiakom v sobo, vendar pa mu je igral na obr zu prijazen smešek in pr srčno je ponudil roko markiju.. pravcati kroiilec zverin, kedar je dobre volje. Ocividnu je bila duša tega človeka tako mogočna, kot njegova vnanja pojava, in nesposobna malenkostne občutke: poznati je pač moral samo popolno sovraštvo ali popolno simpati o. Njegov ' e^pi.tizem je deiovai snin iz sebe, kot naravna si a, ne da t i imH kake malenkostne namene... st*l ie visoko nad ntzaupnostjo in i;uoosum-nosijo. iakoj je pokazal napram markiju 7 s »ko s poštovanje, da, celo iop!u prijaznost tei ga pritegnil v svoje bii/iije obče-var.]c. ?:e da bi mi !il na tOj 'Ja bi v- ^cr moge; ra tako n^'ado In k p žen s:ot je nlegOiT, do?»8!» nevaren ;ru>rb^?k v da je vsa horb, trpl>enia,* mučeništva za njihovo narodno svobodo, za samostojnost za z^petno ujedinjenje, V imenu avoje zvestobe in Ijubezi'i do stvari svojega pJenaen'iega rodu, v imenu svojega hrepenenja po naroJni svobodi, po samodoločhi so apelirah vedno na ves civilizirani svet in so res povsodi nahajali najprisrčit^je simpatije. Naslov poljskega pol t čneg t pro gnanca je bil n. pr. v Parizu naičastne I naslov. Njihova borba za narodno svo bodo jim je pridobivala srca :n simpatije narodov I A bi menili — da povemo, kar smo hoteli reči srcu Poljakov — da tis I, ki tako hrepeni po svobod?, ki v borbi za svojo narodno svobodo prosi in spelira na s ca na plemenitost čuvstvovanja Irugih r a \ d )v, ne more in Re sme hoteti, da bi se drugi narodi potlačili v —• nesvobodo F Saj b; s tem oskrunil «voje lastne naj-svetr.^e ideale ! Narod, ki je v neprostani borbi zi uresničenje svojih idealov, n i bo nikdar p?dajal roke v poraoč njim, ki hočejo drugim narodom za redno zagraditi poti do udejstitve najdšega ideala — svobode. S sveto jezo in ogorčenjem bo cd laaial m da bi se drugi narodi za-sužoili za vedno ! Najma»}e pa narodi, s katerimi ga vežejo vezi plemenskega in jezikovnega sorodstva! To ne bi b:la le skrunitev, lzneverjenie lastnim idealom, skrunitev vzvišenega načela svobode in pravice, ampak tudi največi gr h p'-oti samemu sebi, ker bi neizogibno izgubil tiste simpatije, tisti nrpi ecenljivi moralični zaklrd, ki mu |e bil v njegovi borbi naj-trdneja opora, da je mogel vztrajati v težlvih časih, dl se mu je onranila vua v povrnitev srečneje raocdne bodočnosli! Odkrito in naravnost povedano: tako novarao, nečrstno hrep-nenia po fa^.tni svobodi se igrajo gališfr Poljaki s £-1 a njo Rizrs pelitline Volilna reforma na Ogrske»n. Og s'no v šestih tedr ik. četnega križa imajo voMno pravico pod do-vrš 'nim 24. letom starosti. Poleg tega imajo volil 10 pravico vj-I v volilskem imeniku leta 1914. vpisani volilci. dokler obstoji pravni vzrok za to. — Splošni predpogoj za žensko voll'no pravico je 24. leto starosti, ogrsko državljanstvo ter zn mje čitanja in pisanja Na podlagi teh predpogojev' ma vo-I ino pravico ona ženska, ki je z dobrim u pehom dokončala četrti razred meščanske šole; ali če je njen soprog tekom vojne s u-žil aktivno in padel, ali če je umrl vsled bolezni, ki jo je do it v službi, ali za adi ranitve ali naporov v vojni, če ima za tem soprogom zakonitega otroka; ali pa ona, ki |e že dve 1 ti delavna članica kakega znanstvenega, literarnega ali umetniške društva Angleški ministrski predsednik LIoyd OeorgC je v četrte u v daljšem govoru o-čital sed; nji vojni položij na morju in na suhem. Poudanal je, da je podvodniška vojra le za 6•/» znižala angleški uvoz in da je Anglešsa izgubila stmo 20% to-niže. Nemci so b li na zapadu por^ž^ni v več bitkah in so imeli en sam znatnejš uspeh. Izgubili so 100 000 ujetnikov, stotine topov in dragoceno ozemlje. Če bi oila ruska armada izpolnila nade in storila svojo nalogo, bi bila pruska vojaška moč popolnoma ponižana. Omenjal je na dalje zavzetje Bagdada in Jeruzalema, ter poudarjal dve dejstvi, ki ste v zidnj h tednih znatno pogrozile položij : nepriča kovani joraz Italije in premirje na ruskem bojišču. Angleške in francoske čete so s svojo hitro pomočjo ve?»ko pripo-mogie, da se je vzpostavil po lož ij na italijanskem bojišču. Treba je bilo znatno št: vilo divizij poslati s francoskega na italijansko bojišče. Glede premirja na ru skem boj šču je dejal, da se je sicer spre'el pogoj, da se ne smejo nemške čete z \zhodne frote prevaža'i na zapad no, toda to je le na papiriu, in dežela, ki bi svojo varnost gradila na to, da bodo Nemci drža l svojo obljubo, bi bila d žela katere izkušnja ni nauč-Ia ničesar. Te o koliščine silijo Anglijo v nove žrtve za prihodnje leto. Viada pokliče može, ki doslej še niso bili klicani pod orožje. Prihodnji meseci bodo naj kriti čnejš\ ker se je ena velevlast izločila iz vojne, druga pa še ni popolnoma udeltžena v njej. fl&ro vizacSiske stvari. DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato prav;co do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki. zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas «< 1 27. dec do 30. dec. t. I., dopolnilno lzvaznico št. 48 ter morejo nanjo do vštite sobote, 5. janua ja, v običajnih prcKlajalnah dobiti po 3 dkg slanine.. D poluun^ izkaznice št 48 veijajo do vštete sobote 29. dcc. t. I. Skedenj po 1, Sv. Ana 2, Fameto, Sv. Ivan, Birlo.lje, od drugod 1), škrla- t i c e 1 (Skedenj), trebušnega l e-oarja 10 (St ro mesto 2, Stara mitnica 4, Skedenj, Sv. Ana, Rojan, Opčine po 1). — Umrla je za legarjem 1 oseba (bo!- nišifca). Premog za Industrijske obrate, Od srede, 26. l. m., daijc morejo lastniki prejemnic 1. in II pregnanega razreda (rdeče prejemnice) svojo desetdnevno potrebščino premoga in koksi za Čas od 25 dec. 1917- do 3. januarja 1918, lastnik? prejem.lic I., II., Dl. Ia IV. prejeranega razreda (rdeče prejemnice) pa svojo desetdnevno potrebščino drv in o^lja prejeti pri svojih dobaviteljih. Dobava premoga in koksa v III. in IV. prejemnem razr du je zaradi nedostatnih zalog premoga in koksa pri tem razdeljevanju nemegoča. Šolska refekclja. Tekom božičnega tedna — razdeljevalo s - bo samo p.« eno mr lo jedilo (kruli z marmelado , ker ni pl na l\ kuho — se bo razdeljevanje pričenjalo ob 10 dopoldne. Otrokom ne bo tre a ostati toliko časa v jedilnicah, da bi p jedli svoj odmerek, temveč ga lahko vzamejo s seboj. Slovensko gledališče. Opozarjamo na gled liš I predsia i, ki se viš te na božičn i d a^nika v „N r dnem domu". Prepričm smo. da bo uprizoritev dobro 1 aac ,Char »eyi-eve t:tkeu pii ab l.i mnogo obči stva. Ob in t onaj s; nab vi vst pnice p-prej, di v zadnjem tr nut u ne bo ta e;i na al i p i bi gajni. Zače!ek bo ob 4 in pol po-p Iciiie, t ko da si 00 občinstvu , ri po ratku eio nov Inhko p si iži o cestne žel z< ice. Osrednji odbor za vrnitev begurcev in obnovo Primorja na Dunaju 1. Bank-gasse 2 n znanja : Pr* vzviš- ni knezona 1-š of gorški dr. Fr nčiš k B. S-dtj j; na-zn tnii z dopi o n 13. t. m., da z ves*" j m ozdravlja u-tanovit v toi potr« bn c ga in ko> istnega odbora za b gunce......tor d v lil, da ga izvo rno za ia tne<:a o:edsed ikr. Os e i« ji oibor je v svoji tej« 10. t. m. «=og asno p« t dil že z vs^ga p čet a 1 ame-rava o izvol te^ za ča>t tega pr ds-c!nika. Ta forma na izvolit v se je zakasni a vslel te.a, ker je f .evzviš ni knezonrdšk f bil med tem t asom v Gorki in je prej 1 naš dopis š le ob povratku v ZatiČino. Tiiko ima naš osr- dnji odbor dva • astna prci ednki na Dun ju in oba višja dušna pastirja v ozemlju za kat ro je vse naše de!o nan e« jeno. Ako r,c bo zadržka a železn ci, pr de v n d jo v Gorico vsem zn n zasto pnik naš ga < sred j ga odbor . Ostane tam tu i v pon-deljek. Tsii go.p dje župa i z oko'tce, o1 činsKi tajniki in drugi rodo'jubi, ki se zanimaj za begu ce. i: za obnovo dežele so vljudno naprošeni, da bi to priliko porabili ir? prišii na pog vor v teh prevaž-njih vprašanjih. Sestanek v gostil i , pri zlatem ?nge u". Da'je prosimo, da nam zdaj ni če več r.e pošilja sez a * ov svoje škode, inventarjev itd. Vse o naj sicer vsak o ski i no s s'avi naj si o nanl poznejšo prliko, ko bo pravi čac, da se predloži na S*ratt fL JEDINOST* m*. 354 * irstif, not 24. aectmora pr s 1 o nust», nak^i i^jio po iv ja i uradni raz i«?si in b do op »zarjali n ši ća-opisi. K'i.etovalceiđ. Poljtdesko ministrstvo je tio'uc poJi o. o lt p is; eievar.je gojit e dec t n p scbno iuce;n\ Posestnikom i tržaške oko ;c , Ki misijo ii ejati Iucerno in Joitl, in ki h ej > b. i č ležni tc (ser sk;u:iinc) podpore, nni sc ug'ase ti.n p ej \ Tržcške kr aij ke družbe (Duna^kj ut: a št. 10;. R^zdelje.mg se bv> seme « i lasionj, ali pa po inizani ceni. Tržaška kine ij-k i uiužba. K. s naj se ubranimo pr lr.etne stike v ©-'.bnem prometu? Zelcznice služijo da-i>c> pred Vivin velikim potrebam vojne. — Zavodi za zgradbo lokomotiv in vozov trpi] na pomanjkanju gradbenih snovi in delavnih moći; zaradi tega ie treba kolikor mogoče varovati prevozna sredstva. \ železniškem prometu se rnora tudi šte-diii s premogom, ker ga }e veliko manj na razpolago kakor lani. Razbremenjen železniški obrat ie v prid prebivalstvu, ker d< ni to prihranjen premog. Promet prebivalstva se mora torej izdatno skrčiti. — V-akdo naj zaradi tega sani omeji kolikor mogoče potovanja ter naj tako pomaga razbremeniti železnico. Vsako nepotrebno ali take železniške vožnje, katere se da odložiti, je torej opustiti. Voziti se more le toliko potnikov, kolikor je v vlaku prostora; na pomike, ki vstopajo na poti. se mora tudi ozirati. Vlakov po potrebi za odpravo zaostalih potnikov ni na razpo-beo. Prenap' tnieni vlaki delajo v dana-njih razmerah neizogibne zamude. — Ne:ed v pre metu je prvi vir najhujših nevarnosti za varnost obraia. Kdor prispeva z nepotrebnimi potovanji k prenapol-11 ic 'ju vlakov spravlja sebe in druge v nevarnost. Ing. Ladislav Duniewicz sedaj c. in kr. poročnik Milka Milič poročena. 23. 12. 1917. Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no a!i pismeno podpisanemu, ker prekatne naročbe ne borno sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. — Novoletno voščilo za 1. januvarja 1918., v obliki vi-zitnice, stane 10 K. — lnseratni oddelek r. Edinosti«. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven giavne poste.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. M is Bale strti naznanja, da se preseli po deležni komtsiji za preskrbo vračajočib se vojakov organi'irana delavnica za popravljanje obuvala, z dnem 24. t m. v ulico detle Acque štev. 13 I. nadstropje, d?sno. mm, mUMi spr jme pisarna odvetnika dr.* Ei&fiRDA SLA91K V Trstu DUBBl-sKu ulica šteti. 10,1. nnifctrop.e (Ulo Vleibta). ZA BOŽIČ! ( Parfumirano, elegantno opremljeno na- p domestilo j — TOALETNO MSLO — § ducat 14 K 40 vin.; prekupci večji popust. Zahtevajte tudi cenik o Vrselinl pralnem prašku In Arabik n-nađcmesti'nim lepi'u ter drugim pri tvrdki T. & M. TomaŽin Ljubl'ona -prsd p'aki št. 23 Velika MALI OGLASI. 7»loztk >vić, Op v mj« vi >4 ia tekočem iti žiror.tčunu p > dogovoru - A . re leti i čeki ia cikazalce aa tu-ia iaoi,imi{ » tr ii; i KUPUJE IN PRODAJA: vrelno^na papirje, rente, obligacije, zaitavaa pismi, pri;onte e de!nit-e. srečke, valute devi e, proines • itd I >»j e PREOl'JMB na vrednos'na pa:>i"i« in b 8 lcžefie v javnih sklah. SAPE ' DEPrKIM PItOMtSE. - — Prod ja sr čk razredne lote rje Za-.arovanie vxakovr-tnih rjev proti knrzni izpahi, revizija 2reb!A NS K A. k 11 DAROVI — V počastile s, oni na svoie^a dragega ia, • rl-t arodn a, po^oj-a 11 M rt na Po^c a dsruj^ Ant n ki K 10 mri .i 1 odružtiici CMD. Deli ar» u Ti v». — i:e j ko o.ki podruža.c\ C. M. D. je tov.t! g. Anton Frank, peksrnar v Via t K 10" , a otroškemu v tc i ste po-užnice Je «4aro' 1 g. Ern-st V »ar ć K 20 —. — Za bož ćnico C. M. D. e a a . An onie a Fo rsier 50 K/ ga. Be ka se bode razde jevxlo apioviza-cij-ko Tino v ponedeljek 2 . t m in v četrtek 2". 't- m in sicer ca oue vasi ka kor po ravadi. Ant. Kette. 1'ifcS lis Cptinoh Kcze dve. ena z mleknm araerikun-ke pa-me, proda Marku-a. Vetta Scoruda 8« um v ake vrste kupuje Jako^> Marjjon. Via Solitano 21 (pri inertni b dn š i.-i) (IK27 Prtmcr 10 K. Slouensko tltMže u Tnta v»jatel.,» iz ital jan^ine in nemš■ 5.) Uplata dionica u cijelosti mora uslijediti izmedju 24. decembra 1917. i 20. januara 1918. odnosno prigodom predb.lježbe, te u tom roku treba takodjer izvršiti pravo opcije. _ . . . _ _ ... • *:i: 6.) Upravno vijeće sebi pridrŽaje pravo razdiobe neootiranih dionica, ali će uzeti naroč.ti obzir na dosadan,e dioničare, koji su izvršili pravo opcije i predbilježili daljnje dionice slobodne supskripcije. . , , , 7) U slučaju, da prigodom razdiobe bude pot pisatelj u dodjeljeuo manje dionica, negoli je predbilježio, poratit će mu se uplaeem visak nakon provedene reparticije. . . . . , , • i 8) Po provedenoj reparticiji izdat će mu Jadranska banka u Trstu medjutomnice. koje će trebati povratiti, čim budu tiskane nove dionice . . ,. •• 9) Dobitak na tečaju novih dionica pripasti će — po odbitku svih troSkova i pristojbina — društvenoj pricnvn >j zakladi. 10.) Supskribirati se može osobno ili poštom kod J«4»ansk« bank« M 1>fftu I mazinih u Beču I. Teg«tt- hoffstrass« 7, Dubrovnika, Kotar«, LJualjaai, Malaui«»o«s, Opatiji, Splitu, Šibeniku i Zadr«. U TRSTU, dne 23, pramca 1»17. _ ...... UPRAVNO VIJEĆE »Balkon"-a.