AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. JSVET S STALINOM , TO V KRATKEM Se^as^in§ton. — Predsednik Roosevelt je namignil, da ,%i»ari od konference v Quebecu že toliko izboljšale in Ca Am6' mor^a ni več daleč' čas, ko se bo vršila konferen-' ' in Rusije, na kateri bo navzoč tudi pre- 1 fovaln h'- 24 urah se je v tej smeri toliko napre- ^ je vojni koncil teh treh držav bolj gotov, kot je bil še kdaj poprej. Že prej je bilo j avl j eno, da so gotovi vsi načrti za sestanek zastopnikov teh treh velesil. Namen tega sestanka bo izvesti večje sodelovanje tako v vojaškem oziru v Evropi, kot izdela-načrte za povojno sodelova- Jrarna priporoča naj Ura elektriko and ape m industrijske tun t- Cleveland Electric Ci°-apelirajo na Hwlektrične sile- naj z s J mogoče hranijo, s 11% l bo Prihranilo tudi na ;e' a del°vni sili in na po-^aterialu za vojne na- %o KZbva je razP°slala to" r°Suro na vse razen ,,e/ H k > ^jemalce. koralf i , Sn0 Je drt>žba storila 2a 2 vladnim progra- ^%iainZerVacij° kritične-HduJ.'.8 katerim naj go- l5'Sew» ,Je Začno varčevati om- Waku pravi» da jo k te- ■^elelrt^ Prisilil° P°manj- e treba 6 Sile' ampak to' ^lovnIarMeVati s prem0-0 silo, opremo in materialom za vojni Po^tUje' naj" se tekom ^ n.!?* Zapre razne in oglaševa- ! IL, " "aj se jih pa 1110 dve uri potem, %uTak- Napisi' ki ®u Podjetje v pro- ti nje. Zadnje čase se je organizira-a zavezniška komisija za Sredozemlje, na kateri je dobila udi Rusija svoje zastopstvo. Neka važna oseba je izjavila, da je namen te organizacije de-ovati na tem, da se spravi Sredozemlje iz vojne. Med ameriško in angleško vlado je prišlo do sporazuma, da bosta generalna štaba obeh dežel sodelovala tudi potem, ko 30 odjeknil zadnji strel v Ev-roji. Od tega časa pa do mirovnih pogajanj bo nekaka ohlajevalna doba, tekom katere bosta Amerika in Anglija vzdržali mir v Evropi, če po-rebno tudi s silo. S**) fc razsvetljeni sa- >, aSa' dokler podjetje % f Snč»7adevni Program ® ^jemalce bo iz-^ Pozneje, vendar se S Sra> naj se rabi iS p6žf lp°močke, kot le-• °b1or&dij k m T* Satti0 grelce in za največje po- S^hzačeia*pro 1% na Vanje 2 elek" >Cjat?dla«i »varila «»,, » kuriva, Harold Registrator j a z; VnačeiJ0sePh East K Cakdaz-0jn0pr°- V Nelsona, ki funt Porabi 2a skup- i & / MacArthur je opazoval, kako so se ameriški para-šutar ji spuščali na tla Pacifik, 7. sept. — General MacArthur je s strategično potezo dobil v past 20,000 japonskih vojakov v sektorju Lae in Safamaua na Novi Gvineji. Do-čim je razposlal preko džungle pred japonske pozicije vojaštvo, je poslal Japoncem za hrbet ameriške in avstralske parašu-tarje v nedeljo zjutraj. General MacArthur je krožil nad krajem v bombniku in je opazoval, kako so se spuščali pa-rašutarji na zemljo in sicer so jih spuščala na tla transportna letala tako nizko, da Japonci niso nimeli časa streljati vanje. Predno so pripeljala transportna letala parašutarje na dogovorjen kraj, so prišli tje bombniki, ki so leteli tik nad vrhovi dreves in spuščali umetno meglo, da Japonci niso mogli videti parašutarjev, ki so se začeli kmalu potem spuščati na zemljo. MacArthur je izjavil, da ima zdaj v pasti 20,000 Japoncev, ka. terim je odrezana vsaka pot za umik in vsaka pot za dobavo potrebščin. Na to japonsko armado zdaj prodirajo zavezniki od treh strani, na četrti strani je pa morje, kjer čakajo bojne ladje. V dveh mesecih so izgubili Vemci poldrug milijon vojakov na Ruskem London, 8. sept. — Rusi so izdali uradno poročilo glede nemških izgub v prvih dveh mesecih ruske ofenzive letošnjo poletje. Več kot 420,000 nemških vojakov je bilo ubitih, najmanj 1,080,000 ranjenih in 38,600 zajetih. Poleg tega so Rusi razbili ali vzeli Nemcem 5,729 letal, 8,400 tankov, 5,192 topov in več kot 28,000 trukov. Od 12. julija do danes so Rusi vzeli Nemcem 30,000 štirijaških milj ozemlja. Rusi so že v predmestju Stalina, industrijskega mesta v bazenu reke Doneč. Nemci so mesto zažgali, kar je znamenje, da ga ne nameravajo dosti braniti. Ru. si še vedno napredujejo vzdolž vse 600 milj dolge fronte. -o- Svet pričakuje sila važne novice WASHINGTON.—Iz Anglije poročajo, da vsa Anglija napeto čaka na sila važne novice v teku prihodnjih par dni in morda v teku prihodnjih ur. Te novice bodo tako važne, pravijo, da bodo spremenile vso bojno sliko v Evropi. Premier Churchill je še vedno v Washingtonu, dasi je že vse opravil, radi česar je prišel v Ameriko. Zdaj da čaka samo še na "bombo," ki bo presenetila ves svet. Za pomoč domovini! $10,000 .."."a olja premoga, vsa S k! V'Sak kubični če S da *0re Prihrani j >i S?" »C;v«a " ;30 bo darov maša rail v vana za poli 4Svriv 'spomin 3- IMENA VSEH OTROK SO S ČRKO "V" Corinth, Miss. — V družini C. D. Smith je 13 otrok in ime vsakega začenja s črko V: Virgil, Virlen, Viola, Vadie, Vina, Viri, Van, Vester, Varnell, Vera, Ver-line, Vernon in Vandel. šesta oblietnica V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Ludwiga Jakuš v spomin 6. obletnice njegove smrti. V dveh železniških nezgodah je bilo ubitih najmanj 81 oseb Philadelphia. — V železniški nezgodi, ki se je pripetila na Delavski praznik pri tem mestu, je bilo ubitih, kolikor je dozdaj znanega, 78 oseb. Do včeraj opoldne so izvlekli iz razvalin vlaka še sedem oseb. Ranjenih je bilo pa 123" oseb. V bolnišnicah je pa še mnogo ponesrečencev, ki so blizu smrti. Vsega skupaj je bilo na tem vlaku, ki je vozil iz Wash-ingtona proti New Yorku 541 potnikov. Ta vlak je bil znan, da je najhitrejši na svetu. Razdaljo 226 milj je moral prevoziti v 210 minutah. Nezgoda se je pripetila vsled tega, ker se je vnela os pri enem izmed voz. Odtrgalo se je kolo in voz je skočil iz tira, za njim pa osem nadaljnih voz. Blizu Canasota, N. Y., je pa skočil s tira brzovlak, ki vozi iz Chicaga do New Yorka. Počil je cilinder pri lokomotivi. Vsi trije uslužbenci na lokomotivi so bili ubiti in sedem oseb med potniki je bilo ranjenih. Nezgoda se je pripetila včeraj zjutraj ob 4:34 in sicer 20 milj vzhodno od Syracuse. $9,000— 8,000- $7,000— $6,000- $5,000— 4,000— $3,000- $2,000— $1,000- ^IRKUS BO OBISKAL NAŠ ZA zabavo meščanom a. ki JO' t* / N? £1 M 'MoiJ^tn Je pripe-mestni sta- H^ih bok- 0,.%okar3ihjebiloš7v v0) k*r S-SSzni iS S' IsS na 25. sep-medna- M slavni aynard, Ameriki - 11 "> v5 a> kate a Preko vsega umetna j Miss ero bo- stadiona, Bee Kay, ki skoči z višine v tank z gorečo vodo. Nastopili bodo najboljši klovni, trenirani konji, psi itd. To bo predstava, da je ne bomo nikdar pozabili. Predstava bo trajala dve uri in pol. Vršila se bo pod pokroviteljstvom mestne požarne brambe in čisti dobiček je namenjen za dobrodelni sklad. Vstopnice so že naprodaj v mestni dvorani. Nov grob Nagloma je umrl rojak Joseph Lozar iz 3507 Independence Rd. Star je bil 42 let in doma iz Vr-tovine, odkoder je prišel v Ameriko pred 20 leti. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ. Poleg žalujoče soproge Antonije, roj Roje, zapušča sina Josepha in Roberta ter hčer Dolores, bratranca Ignaca Lozar in Lojzeta Krpane, v starem kraju pa starše in dva brata, v Argentini sestro Mary. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia Gl. blagajnik župnijske akcije, Anton Grdina, poroča sledeče prejemke: Trgovsko podjetje Poje, 631 E. 185. St. $10. Po $5: Mathias Klu-cevsek, Johnstown, Pa.; Marija Jene, 20931 Na u man ; Andrej Z d e š a r. 20601 Arbor Ave; Jerry Strojin, Geneva, O.; Joseph Sa-bec, 16103 Hunt-mere Ave. Nace Arko, 645 N. Raymond Ave. Pasadena, Calif, je poslal$10 in sicer: sam je daroval $4, po $2: Josephine Meglen, 514 Mof-fath Ave., Pueblo, Colo., Rose Cim-perman, 315 E. 155, St., Mrs. A. Cek, 22677 Ivan Ave. Mrs. Mary Vihtelič, 807 E. 222. St. je dala $1. P. Bernard Ambrožič je poslal ček za $49.50 in sicer so darovali: Mr. in Mrs. Frank Bam-bich, Fredonia, Kans. $7.50 Mrs. Maronic, East Helena, Montana $25, Alojzija Kobal, Conemaugh Pa. $1, Josephine Pintar, Bur-gettstown, Pa. $10, Marija Sadar Eveleth, Minn. $1, Johana Pavli-nac, Cadillac, Mich. $5. Mr. Grdina poroča, da ima sedaj naloženega na banki $8,348.23. V Ameriški Domovini so pa darovali: Mrs. Agnes Jazbec, znana trgovska hiša iz 222. ceste v Euclidu $10 in John J. Prince, 17805 East Park Drive, pomožni okrajni pravdnik $5. Najlepša hvala vsem, ki so se tako velikodušno spomnili svojih revnih rojakov v stari domovini Priporočamo se še drugim. -—o——— Zavezniki so raztegnili linijo v Italiji na 60 milj ob obrežju Afrika, 7. sept. — Osma angleška armada prodira stalno naprej ob južnem in zapadnem obrežju Kalabrije. Linija se razteza zdaj 60 milj na široko, do-čim sega v notranjost že več kot 15 milj. Angleži so zasedli zopet dvoje italijanski mest, Palmi in Delianuova. Angleške in kanadske čete nimajo posebno opozicije od sovražnika, pač pa zadržujejo hitrejše napredovanje razbite ceste, uničeni mostovi in porušeni predori. Te je sovražnik uničil pred umikom. Sicer pa zavezniki nočejo prenaglo prodirati v Italijo, ker še vedno vozijo iz Sicilije dodatno moštvo in razne vojne potrebščine. Osiški'radio pravi, da izvajajo zavezniki invazijo v južni Ita. liji zato tako počasi, ker pričakujejo novo invazijo na nekem drugem kraju Italije, ali pa na kakem drugem kraju Evrope. Ameriške zračne trnjave nadaljujejo z bombardiranjem pri Neaplju. Zato nekateri sodijo, da bo pričela v tem sektorju z invazijo 7. ameriška armada, ki je še vedno nekje na Siciliji. AMERIKANCI SO IZVEDLI SILNE BOMBNE NAPADE Največji hotel na svetu je prišel zopet v zasebne roke Washington.—Vojni oddelek naznanja, da je prišel hotel Stevens v Chicagu zopet v zasebne roke. Armada ga je prodala za $5,251,000. Kupil ga je pa hotelir A. S. Kirkey. Kupna London, 7. sept. — Ameriški težki in srednji bombniki so ponesli bombe po vsej zapadni Evropi in to že šest dni zaporedoma. Bombardirali so danes dopoldne tarče po Belgiji in Franciji, dočim so angleški letalci bombardirali tekom noči Monakovo, kjer so važne nemške industrije in rojstni kraj Hitlerjeve nazijske stranke. Skozi Monakovo vodijo vse nemške železniške proge proti prelazu Brenner v Italijo. Prejšni dan so pa ameriške V četrtek se prične v Clevelandu kampanja za tretje vojno posojilo V Clevelandu je vse pripravljeno za kampanjo, tekom katere bodo morali prebivalci v okraju Cuyahoga kupiti za $233,000,000 vojnih bondov. To je takozvano tretje vojno posojilo, ki ga vpraša ameriška vlada za nadaljevanje vojne. Več kot 20,000 oseb se je priglasilo, da bodo šle od hiše do hiše prodajat vladne obveznice. Gornja kvota je velika, zlasti če se vzame v poštev, da mora okraj Cuyahoga podpisati ali kupiti več vojnih obveznic tekom te kampanje, kot pa 35 posameznih držav v Uniji. Samo države New York, Pennsylvania, Illinois, California, Mas- Jersey, so pa zračne trdnjave bombardirale nemško mesto Stuttgart. V tem mestu izdeluje nemška industrija letala in motorje za podmornice. Ameriški letalci so izvedli ta napad v osmih urah, dasi je razdalja na oba kraja 900 milj. Vrnivši letalci poročajo, da so pustili Stuttgart v ognju in dimu. V vseh teh napadih so izgubili Amerikanci 35 letal, dočim so jih izgubili Nemci v spopadih z Amerikanci najmanj 70. Tekom noči so prileteli nad Angliji nemški bombniki. Lon don je bil opozorjen na napad, toda v mesto niso vrgli Nemci nobene bombe. DENARJE DEŽEVAL NA CESTO Baltimore. — Abraham Wat-i sachusetts, Ohio, New ner je imel na svoji pisalni mizi $22,000 v bankovcih. Ko je segel po telefonu, je prevrnil obtežilnik na bankovcih. Kot bi močno pihnil v denar, tako ga je prepih dvignil z mize in skozi okno osmega nadstropja. Veter je raznesel bankovce na vse piačno strani, ljudje pa po njem, kakopak. S pomočjo policije je Abraham pobral na cesti ban- Connecticut, Texas, Missouri, Wisconsin in Indiana imajo predpisane večje kvote kot pa okraj Cuyahoga. Nocoj bo pa v mestni dvorani predkampanjska prireditev, na katero pride lahko vsak brez-Vrata bodo odprta ob sedmih zvečer in program bo jako zanimiv. pogodba se glasi, da mora dati kovcey y vgoti ?9>910> a za ka kupec v 10 dneh $175,000, osta- $12 000 manjka> lo vsoto pa v 120 dneh. Letalski kor je prevzel hotel pred 13 meseci, toda zadnji mesec ga je zopet izpraznil. Hotel Stevens je zgrajen v 22 nadstropij in ima 3,000 sob. Zgradili so ga za vsoto $27,000,-000. Dohodninske pole Mrs. Mary A. Svetek naznanja, da bo pomagala ljudem prirediti listine za dohodninski davek. Zglasite se v Svetkovem pogrebnem domu na 152. cesti. Zahtevajo odškodnino Pri okrajni sodniji je vložilo sedem hišnih posestnikov tožbo proti Steel Improvement & Forge Co. 950 E. 64. St. za od-škodninov vsoti $43,500. Ti hišni posetsniki trdijo, da so se temelji pri njih hišah vsled neprestanega razbijanja s težkimi kladivi v tovarni tako razhljali, da niso več zanesljivi. Važna seja nocoj Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima nocoj ob osmih važno sejo na Recher Ave. Virs. Roosevelt dospela v Sidney, Avstralija Sydney, 7. sept. — To največje avstralsko mesto je danes pozdravilo Mrs. Eleanor Roosevelt, ki je dospela sem v letalu. V zadnjih petih dneh je obiskala Mrs. Roosevelt tri največja avstralska mesta. Naši vojaki Obisk iz La Salle Iz La Salle, 111. je prišla na obisk Miss Mary Gramce, ki se je ustavila pri družini Joe Baškovič, 6614 Bliss Ave. Za gospodinje Poroka Na Delavski praznik sta se poročila v cerkvi Marije Vnebovze-te Ludvik Miklauisich in Miss Lillian Jadrich. ženin je doma iz Biwabika, Minn., kjer ima svoje starše, nevesta je pa hčerka družine Mr. in Mrs. John Jadrich iz 948 E. 207. St. Mr. Jadrich je že nad 30 let uslužben kot strojnik v naši tiskarni Mladi par je poročil msgr. Vitus Hribar. Značilno je,* da je č. g. Hribar krstil nevestinega očeta, 91161 potem je krstil tudi sedanjo mla- Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. do nevesto in jo končno tudi poročil. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Za 10 dni je prišel domov na dopust poročnik Carl Seliškar, sin dr. in Mrs. J. M. Seliškar. Carl je dovršil častniško šolo v North Carolina, nakar je bil povišan v poročnika. Po dopustu bo poslan v Kalifornijo, kjer bo služil pri protizračni bateriji, ki je del obrežnega topništva, čestitamo in dobro srečo, Carl!, ta n » Na 27. avgusta je odšel k mornarici Leo Selan, sin Mrs. Mary Urbank iz Gowanda, N. Y. Za treningo je bil odposlan v taborišče Sampson, N. Y. želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. ta na dopust za 9 dni Pfc. William A. Nosan, sin Mr% in Mrs. Anton Nosan, 6102 St. Clair Ave. William služi v taborišču Campbell, Kentucky ,kjer je kot mehanik pri vzdrževalnem oddelku. Frank Jeršan iz 853 E. 95. St, je prejel od vojnega oddelka br-zojav, da se je njegov sin Stanley smrtno ponesrečil v Elkins, W. Va. Stanley je služil eno leto v armadi. Truplo bo prepeljano v Cleveland, kjer bo pogreb iz Zakrajškovega pogrebnega za-voda. čas pogreba še ni določen Naše sožalje težko prizadeti dru- Zadnji četrtek je prišel domov | zim. Kako se pripravi dober paradižnikov sok za prezerviranje, naj služi sledeče navodilo. Zre-žite sveže in dobro zrele paradižnike na male kosce, jih zmečkajte in nato pretlačite skozi fino sito. Dodajte k vsakemu kvortu pol čajne žličke soli in pol čajne žličke sladkorja, naj še enkrat zavre, potem pa sok naglo zlijte v sterilizirane steklenice in takoj zaprijte. Na isti način se lahko pripravi večina sadnih sokov. Sadje se kuha, da je mehko, nakar se ga pretlači skozi dvakratni zgib "cheese cloth." Za vsak kvort se pridene okrog ene tretjine skodelice sladkorja ,sok se zopet prekuha, da zavre, naglo zlije v steklenice in takoj zapre. Glavno pravilo pri tem pa je to, da si gospodinja ne naloži prevelike količine naenkrat. Boljše je večkrat, pa vsakikrat v manjšem obsegu. OJNIMI BONDI POMAGATE K ZMAGI! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St, Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axc»pt Sundays and Holidays NAROČININA: Za Ameriko in Kanado na leto $8.60. Za, Cleveland po poitl, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poiti, pol leta $4-0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $3.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: celo leto $0.50; pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $6M per rear. Cleveland by mall 97-60 per year O. S. and Canada $SJ50 tor 9 month«. Cleveland by mail $4.00 for 6 month« U. S. and Canada $2.00 for 9 montha. Cleveland by mall $X25 for 9 months Cleveland and Euclid by carrier $«£0 per year. $1.50 for $ month«. $2.00 far $ month« Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 211 Wed., Sept. 8, 1943 Pokojni bolgarski kralj Boris Bolgarski kralj Boris, ki je preteklo soboto v tajinstve-nih okoliščinah umrl, je zasedel prestol po odstopu svojega očeta, kralja Ferdinanda, ki je spravil tekom prve svetovne vojne Bolgarijo ob strani centralnih sil v vojno, radi česar se je moral odpovedati prestolu. Kralj Boris pa je leta 1941 podpisal pakt z osiščem, nakar je na stežaj odprl vrata svoje dežele nemškim četam. Hitler, ki je med tem porazil Grčijo in Jugoslavijo, je nagradil Borisa, s tem, da mu je dovolil zasesti grške pokrajine Mekedonije in zapadne Tr^kije, poleg tega pa mu je dal tudi kontrolo nad okrajem Skoplje in dolino reke Vardar v Jugoslaviji. Vse to je dobil Boris, ne da bi mu bilo treba poslati osišču na pomoč enega samega vojaka. Toda razmere so se izpremenile. Hitler je pričel z vso silo pritiskati na Borisa, naj odpošlje svoje vojaške čete na rusko fronto, kakor sta jih poslali Madžarska in Rumunija. V Bolgariji, kjer je ljudstvo zaslutilo, da se bodo ponovili dogodki iz leta 1918, je nastala revolta. Dne 1. maja 1943, ko so proruske demonstracije v Bolgariji dosegle svoj višek, je bil proglašen nad deželo preki sod, in kralj je bil prisiljen ,začasno zbežati iz Sofije. Kralj Boris, katerega so mnogi smatrali za "najbolj prekanjenega diplomatičnega lisjaka Evrope," je izšel iz nemške saksonsko-koburške rodbine. Njegova žena je hčerka italijanskega kralja Viktorja Emanuela, s čemer je prišel Boris v "žlahto" s fašizmom. Bolgarsko ljudstvo pa je v svojih simpatijah odločno slovansko. Kralj Boris je sklenil s pokojnim jugoslovanskim kraljem pogodbo "večnega prijateljstva" ter je še celo potem, ko se je pridružil osišču, vzdrževal nekaj časa diplomatske odnošaje z Rusijo. Rečeno je, da če bi bilo po njegovi lastni volji, bi bil Boris rajši kaj drugega: zoolog, botanik ali strojevodja, kakor pa kralj. Ob neki priliki je dejal, da če bi bil prisiljen odpovedati se prestolu, je njegov namen, odpotovati v Ameriko, kjer bi zaprosil za službo profesorja na kakem ondoT-nem učnem zavodu. Pod določili neuillske pogodbe je bila Bolgarija po prvi svetovni vojni razorožena, naloženo ji je bilo plačilo velike odškodnine in odvzeta ji je bila Dobrudža, ki je bila pride-ljena Rumuniji. Caribrod in Strumico je dobila Jugoslavija, del Makedonije in egejske obali pa je bil dan Grčiji. Dne 14. aprila 1925 je bil izveden na Borisa poizkušen atentat. Prvi tak poizkus je bil izveden leta 1921, ko je kralj prisostvoval vojaški paradi v Sofiji. Leta 1929 pa sta eksplodirali pod kraljevim železniškim vagonom dve bombi, ki pa nista povzročili posebne škode. Pokojni kralj Boris je bil izvrsten lingvist ali poznavalec jezikov ter jih je gladko govoril osem. Bil je tudi izbo-ren mehanik in strojevodja ter je zn^no, da je svoje avtomobile lastnoročno popravljal. Bogat ni bil kralj Boris nikoli; nasprotno: znan je bil kot najubožnejši monarh Evrope. Leta 1928 je bila kralju zvišana njegova apanaža ali plača na 6 milijonov levov na leto, kar je zneslo v ameriškem denarju približno $43,000. Oženil se je, ko mu je bilo 36 let, z italijansko kraljičino Giovanno, ki je sedaj v Bolgariji znana kot kraljica Ivana. Boris je bil rojen katoličan, toda je iz političnih razlogov prestopi] v pravoslavje. Kralju in njegovi ženi je bilo rojenih v zakonu dvoje otrok: kraljičina Marija Lujiza in kraljič Simeon, ki je sedaj sedem let star in katerega je bolgarski ministrski svet proglasil sedaj za kralja. Bolgarija je postala fašistična z državnim udarom meseca maja 1934. Kralj Boris je odobril novi režim. Kralj Boris je moral drago plačati Hitlerju pomoč, ki je je bil deležen od Nemčije pri dodelitvi novih ozemelj Bolgariji. Hitler je namreč zahteval, da se pridruži kot satelit njegovemu tretjemu rajhu in da napove vojno Zedinjenim državam, kar je tudi storil dne 13. decembra 1941, nakar je predsednik Roosevelt napovedal dne 4. junija 1942 vojno Bolgariji. Boris je tudi uveljavil vse nacijske antižidovske zakone v Bolgariji, toda napovedati vojno Rusiji pa si kljub silnemu Hitlerjevemu pritisku ni drznil, ker je bolgarsko ljudstvo silno navezano na Rusijo, katere glavna zasluga je, da je postala Bolgarija svobodna in neodvisna država. Louis Adamič: "A Very Valuable Document" Objavlja P. Ambrozič OFM TO IN ONO Po zadnji svetovni vojni so se zavezniki takorekoč razšli. Zedinjene države so se ogradile z visokim zidom in pustile ostali svet svoji usodi. Francija in Britanija sta začeli delati druga proti drugi. Tako je bila končna zmagovalka sicer poražena Nemčija. Današnji zavezniki bodo storili pametno, če si prikličejo to v spomin in ne store iste napake. Zlasti pa morata ostati tesno zvezani tudi po vojni Anglija in Amerika, ki bosta združeni lahko vse dosegli, cepljeni pa vse izgubili. Kot največji demokratski državi na svetu bosta lahko tudi veliko dobrega storili za ostali svet in za nov s'vetovni red. (Nadaljevanje.) Naj navedem en slučaj, kako so neodgovorni elementi izzvali represalije od strani Nemcev, oziroma jim pripravili dobrodošlo priliko za zmanjšanje našega števila: V Kruševcu je neki cigan ubil nemškega komandanta, ki je bil le nižji oficir. Mrtvemu Nemcu so izrezali srce in ga nabili na kol. Maščevanje Nemcev je bilo tako strašno, da je stotine naših ljudi plačalo z življenjem uboj enega samega navadnega Nemca. Maščevanje je zadelo po vrsti: Kragu-jevac, Kraljevo, Gornji Mila-novac, Šabac, več vasi po Mačvi in vzhodni Srbiji. Z eno besedo: vsepovsod. Število pomor-jenih se bo celo po vojni kaj težko ugotovilo. Radi indiskretnosti in včasih potom izdajstev se polnijo ječe s takimi ljudmi, ki lastnoročno obdelujejo zemljo in jim je zemlja najbolj potrebna. Okupator se poslužuje vseh metod politične demagogije. Hujska na vse strani in izigrava ene zoper druge. Vse to seveda s ciljem, da nas drži razcepljene v medsebojnih bojih. Vse to mu je dobrodošla prilika, da nas uničuje. Bolgari Poročila, ki jih dobivamo iz krajev, anektiranih in okupiranih po Bolgarih, ne vzbujajo velike vere in zaupanja. Vendar je treba priznati, da ta poročila v glavnem govore o dosti znosenem postopanju Bolgarov do našega naroda. To je za patriotične naše ljudi neko olajšanje, toda bati se je, da Nemci ne bodo dolgo trpeli takega ponašanja Bolgarov. Bodo že našli kako sredstvo, da se to predrugači, zakaj prijaznost med Srbi in Bolgari njim ne gre v račune. V okolici Leskovca; se je letos v februarju in marcu udeleževalo akcije čiščenja komunistov okoli 10,000 Bolgarov. V teh bojih je pogorela vas Voj-nik in prebivalce so postrelja-li. Povod za to je dala okol-nost, da so bili Bolgari od komunistov napadeni med odmorom, pri čemer so imeli Bolgari 12 mrtvih in 20 ranjenih. Bolgare je razkačilo dejstvo, da so poprej vaščani zatrjevali Bolgarom, da jim ne preti ni-kaka nevarnost. Arnavti •Sredi zime so se dvignili Arnavti okoli Kosovske Mitrovice in navalili na Srbe. Napad je veljal v prvi vrsti ondi naseljenim dobrovoljcem. Požganih in razdejanih je bilo mnogo vasi, število ubitih pa ni znano. Dandanes uživajo Arnavti razne olajšave v administrativnem pogledu. Imajo, kot že omenjeno, svoj poseben statut. Hrvatska Ustanovitev Nezavisne Hrvatske vzbuja nezaupnost in negotovost. Samo najbolje informirani ljudje okoli Paveliča so vedeli naprej, kaj ima priti. Seveda pa tudi partnerji osi-šča. Ves ostali svet je mislil, da bo teritorij Hrvatske nekako zatočišče za vse, nekaka zmanjšana Jugoslavija, kjer bodo razni begunci mirno čakali na konec vojne in na zopet-no upostavitev Jugoslavije. Bi- prijatelji do včeraj postali medsebojni sovražniki ... da se je človek izprevrgel v zver. ... Za kakšno idejo, komu v prid? Mnogo samoodpovedi je treba, da se pogleda stvarnosti v oko in se pove resnica, kakor je tudi bridka in boleča. Na Hrvatskem so pričele svoje delo stare sile, o katerih se je mislilo, da so davno mrtve in pokopane. Oživelo je mrtvo truplo stare Avstrije, ki je bila "apostolska in katoliška," in začelo krvavi ples po zemlji, ki je bila prepojena s krvjo in je postala grob prav tistim, ki so se skozi stoletja otepali te himere in Evropi omogočili rešitev in napredek. Najprej so odhajali v grob Srbi, potem Jugoslovani, končno pa vsi oni, ki so' bili za medsebojni bratski sporazum. Vsi so prišli na vrsto, da jih zadene čast akcije in obsodbe pred oživelim avstrijskim kadavrom, ki je vstal od mrtvih v Paveličevih usta-ših. Toda ljudstvo se je začelo trezniti in sprevideva svoje zablode in potrebo, da se brani. Najprej Srbi, potem vsi oni, ki so bili v nevarnosti, končno splošna nezadovoljnost z mrz-kim režimom in sram nad njim Vse to spodbuja ljudi, da se upro režimu. Pavelič je leta in leta prepri čeval svoje pristaše, da bo Hr vatska samostojna, da bo ime^ la svojo lastno vojsko, da bodo vsi njegovi prišli do dobrih slu-ženih mest, itd. Toda kakšni so njegovi "politični" uspehi? Izguba Medjimurja, sporazum z Italijo z izgubo Dalmacije. . . . Isti sporazum je onemogo čil vzdrževanje neodvisne vojske, aviacije, gradnjo utrdb, itd. Okupacija dežele po Nemcih in Lahih mu je odbila del maloštevilnih pristašev. Njegov dolgoletni sodelavec Per-čec je že izgubil glavo radi odstopa dalmatinskega Primor-ja. Druge je požrla drugačna pozabi j enost. Samo strahoviti teror, ki mu za hrbtom stoje Nemci in Lahi, vzdržuje Paveliča na površju. Nemci so se uradno in v javnosti držali proč od dogod kov na Hrvatskem, toda v res niči so bili tajno močno udeleženi pri vsem. Glasno neprestano poudarjajo, da so neprijetno iznenadeni in da niso nikoli pričakovali takega postopka Hrvatov napram Srbom. Zato da tudi niso mogli preprečiti strahovitega terorja. Posamezni so celo, pa le redko iz človekoljubja, ampak radi dobička, reševali naše ljudi in jim pomagali preko meje v Srbijo. Italijani so — v hrvatskih krajih, kjer so se bili nastanili — branili Srbe in jih jemali v zaščito, toda na skrivnem so dajali Srbom orožje in jih huj-skali na Hrvate. Mnogo pozneje so pa sami planili tudi po Srbih. V anektiranih krajih Dalmacije so sprva dovolj znosno vladali, toda kmalu so začeli strožje in huje. Vse narodno je moralo izginiti in se ita-lijanizirati, začenši z deco v ljudskih šolah. Kdor se temu ustavlja, mora takoj v koncentracijo ali je drugače kaznovan. Vsepovsod pa doživljajo sabotažo in proteste v raz- lo jih je mnogo med Hrvati sa- nih oblikah. Prebivalstvo očit mimi, pa tudi med Srbi, Slovenci, Dalmatinci itd., ki so mislili tako. Radi tega je bilo tudi razočaranje toliko bolj boleče, ko so dogodki pokazali vse nekaj drugega. Uboji, zločini, ropi ... so se vrstili na vse plati. Ljudje so se z začudenjem spraševali, zakaj in čemu se vse to godi. Ali more, na primer, kdo danes razumeti, zakaj se je dogodilo, da so frankovci-katoličani iz Like navalili na frankovce — pravoslavne istotam ... da so no kaže svojo mržnjo do Lahov. Bosna Ko se je začela situacija bistriti in ko se je videlo, da se Nemci (v^Nezavisni) ne mešajo v medsebojne spore (vsaj uradno ne), se je začelo misliti na to, da bi večje število borcev odšlo v Bosno in tam stopilo v borbo z ustaši. (Dalje prihodnjič) —1—-o-— Ropot v zaprtem prostoru je veliko bolj nevaren sluh kot pa na prostem. Prijazni obiski na Hubbard Ed. Krasno jesensko vreme pe privabilo mnogo naših prijaznih rojakov v prosto naravo predzadnjo nedeljo iz Cleve-landa. Toliko ljudi nas je obiskalo, da še vseh imen ne vem, ker si nisem mogel vseh obdr-žat v glavi, kajti prišlo je bilo toliko prijaznih deklet, da mi še sedaj rojijo po glavi. To vam je bilo stiskanje rok ob prihodu in potem zopet ob odhodu. Obiske smo imeli ves dan, ko so prihajali obiskovalci in si ogledavali naš park in pa moje rožice, katerih je kar na tisoče. O tem so gotovo že prepričani Euclidčanje, kjer jim je Mr. Grdina gotovo že kazal naše slike. Še predpoldne se je pripeljal Peter Dolinar iz 176 ceste in z njim seveda tudi njegova prijazna soproga "Zauračanka," to se pravi, da je doma iz Zaurac v stari domovini, z nima pa sta bila tudi Mr. in Mrs. John Robol od istotam ter Mrs. Markovič. Jako zgovorni in prijazni so ti ljudje in smo se pogovorili o maršičem in seveda tudi o starem kraju, čeprav jaz dosti ne vem več o lijem, ker mi je tekom dolgih let ušlo iz glave in pa menda tudi zato ne, ker sem t&ko zaljubljen v to našo preljubo deželo. ■Skoraj pa bi bil v nezavest padel, ko sem zagledal na našem borjaču našega urednika Franceljna Turka.. Se reče saj ni turškega rodu in če se ne motim je Notranjec, pa naj bo že kar hoče, fest fant je. Noja, tak gospOd urednik pride, sem si mislil, pa mu nimam s čim postreči, ko bi bile vsaj krvavice zrele, pa bi mu jih bil en par spekel. Upam, da ko bodo tiste gotove, da nas bo tudi takrat obiskal. Kakšno klet pa imamo pri nas, o tem sem pa tudi že pisal, da je taka, da ne "cera" nobene alkoholne pijače. In tako ni bilo pod milim nebom nobene postrežbe. Upam pa, da se Franceljnu ne bo feržmagalo, ker pač ve, da ni bilo drugače mogoče. Postregel pa sem mu s sladko koruzo, ki je bila takrat ravno v najlepšem razmahu in vem, da je bil zadovoljen z njo, ker je res tako sladka, da je le kaj. Mene je že precej raztegnila, odkar se bašem z njo. Z Francetom pa sta bila tudi njegova dva sinčka in pa njegovi starši Mr. in Mrs. George Turek iz Waterloo Road. Torej prav prijazna družba. Lepa hvala za obisk in pa še kaj se oglasite. Nato so se pa pripeljali Miš-maševi iz 72. ceste in pa Može-kovi iz 60. ceste. Ko so si malo ogledali naše lepe kraje, so se pa posedli krog mize in se po-krepčali z dobrotami, ki so jih prineseli s seboj. Saj sem bil tudi jaz deležen nekaj tistih dobrot. Za prigrizek so imeli kurja bederca. Oja, tako pa že gre. Toliko časa smo kranlja-li, da se nas je bilo nabralo poln naš park samih prijaznih Clevelandčanov. V tem času pa je prikočiral na naše dvorišče Lojze Strnad iz 77. ceste in vogal Donald Ave., kjer imajo svojo trgovi no z mesom in grocerijo. Z njim je bila tudi njegova prijazna soproga ter Mr. in Mrs Pauček z njih ljubko hčerko iz Norwooda. Saj pravim, ti ljudje so pa že tako prijazni, da nikol tega. Lojze je naročil, da naj preskrbim nekaj tistih nebeških dobrot in sem tudi jih, da sem se še par dni potem zabaval z njimi. Noja, saj je bil Lojze vedno fin dečko, saj ga poznam že precej dolgo vrsto let. Vsi so si ogledali te lepe kraje in so rekli, da dosti čitajo o tem v Jiubb^irdskih npvicph, y da tam še iz daleka ni vse tako opisano kot v resnici je tukaj. Torej lepa hvala vsem za prijazen obisk, pa se še kaj oglasite ob priliki. (Nato pa so se pripeljala tista dekleta, o katerih sem bil že zapisal v enem prejšnjem dopisu, da pridejo k nam na oddih in so tudi res prišla. To so: Jennie Mrhar iz 63. ceste in pa Annie Kollar od istotam. Bil je spet sprejem. Odkazan jima je bil prostor, to je, tista nova hiša ali moj "office," kamor hodim tožit vam svoje križe in težave. In 'ko so videle, kje bodo prebile svoje počitnice, tedaj se obrne k meni Jennie in pravi: "Stric, prav lep urad za pisanje imate, o katerem sem slišala praviti že večkrat." Pa še tako lepo po slovensko se je bila odrezala. Saj pravim, ta sloveska dekleta rojena tukaj, pa tako lepo in pristno slovensko govore. Prijazni dekleti sta in tudi naš park se jima kaj dopade. Posneli sta tudi že več slik in tako sem tudi jaz "namalan" med njima. Upam, da bodo prav krasne slike med tako krasnimi rožicami in prijaznimi dekleti; tako bom ostal "namalan" med njima na vse večne čase in ko mene že več ne bo, bosta lahko obujali spomine name. Tako vidite se mi godi kar naprej vse poletje, da niti za nobeno delo ne morem prijeti, komaj da prinašam dekletom svežih rožic. Ker nimam prave pisalne mize, moram za danes končat in bom pa prihodnjič kaj več poročal. Lep pozdrav, Frank Leskovic. Dr. Fran Tominšek umrl (Posneto iz ljubljanskega "Ju tra" z dne 28. marca 1943) Zadnje slovo od dr. Frana Tominška Včeraj popoldne so položili k zasluženemu počitku zemeljske ostanke enega najzasluž nejših javnih delavcev planin ca dr. Frana Tominška. Spo štovanje, ki ga je pokojnik užival v vseh krogih prebivalstva, je bilo najbolj izpričano ogromno udeležbo pri pogrebu. Zastopani so bili vsi sloji od preprostega rojaka do naj odličnejših meščanov. . Visak je hotel z udeležbo pri pogrebu dokazati svoje priznanje nesebičnemu delu dr. Frana Tominška in poslednjič počastiti nje gov spomin. Pred kapelico sv. Nikolaja in na prostranem prostoru pred-molilhico na Žalah je bilo že mnogo pred časom pogreba zbrano številno občinstvo. {V tihem pomenku so pogrebci obujali spomine na srečanja s pokojnim v življenju. Ko so duhovniki blagoslovili krsto s truplom, je spregovoril dr Franu Tominšku v slovo predsednik Slovanskega planinskega društva dr. Josip Pretnar. Podal je sliko neumornega in plodonosnega dela dr. Frana Tominška za slovensko planinstvo. Za njim se je od rajnkega v imenu Turistovskega kluba "Skale" poslovil prof. Tone Ravnik. Tudi on je poveličeval nesebično delo pokojnega dr. Tominška za naše prelepe gore. Z Žal se je nato začel pomikati dolg pogrebni sprevod proti pokopališki kapeli, kjer so molili za pokoj duše. Krsto so nosili člani Slovenskega planinskega društva, ki jim je bil pokojni dr. Tominšek mentor in vzgojitelj v ljubezni do pri-rode. Iz kapelice so krsto prenesli do pokojnikovega zadnjega počivališča, kjer mu je v slovo spregovoril njegov planinski tovariš in sodelavec odvetnik dr. Jos. Oblak naslednje besede: "Mračno zro danes planine z one strani, kjer vzhaja sonce, s severa, kjer doseza zenit, ; juga in napada, kjer zahajajoče sonce rumeni glavo našega očaka uad Prešernovo pokraji- M Gc no. Kakor da bi imele s^ kor da bi znale govorit), med skrivnostnim njih glas: Ta mož, ki i gate v naročje prerane ba, je bil ves naš! . Ljubil nas je z Y<#* svojega srca, boril se jew z ostrino ostro brušenj ča svojega duha — &jj še poreklo in pravo ^ idejo." - Tam onstran V ^ ne stavbe Savinjskih P'^ ysj zavekal pred 75 leti To®J ^ vi zakonski dvojici v 21 zvestejši glasnik. — ^ , to. q si izbrale, h katerem« stopile rojenice PraV ti. y kraljevske Ojstrice inJ,ivail( lovale. Vedele so, da., hov naj zvestejši gl«®"^ t ^ ga so si izbrale in Ljit,je le nase. _ V družbi ^ brata Jožeta so ga W k sebi in ga nikoli vec tudi tedaj, ko seje pr-njihovo kranjsko stra» , so zrle Savinjske P1^ njegovo zibelj, tako ? na njegov grob. P1^1. Gosti zavile v žalost. Ali naK mo šemi? Ali je s®^, nika, ki nosi v sebi . ^ nosti, prostorno in omejenega, večnega , nobljivega, resnična s tako1 To je samo videz njegov duh prav ^ živi v nas vseh in■ "" , vseh drugih, ki Prld ^ mi. Borec Fran To® j j čiščenje svileni robcev Da očistiš svilene ^ piš nekaj kromP^i^fe baš na ribežnju, ^ baš na ribežn;p malo vode in če » meš krompirjevo p ^ di, ki ostane, pote® ^ * ce. nato razgrni d,. ■ - in na VB j nena robca svilene robce, ko s z zmerno vročim 11 ^ SOS klic na Znani znak za v„ kj ji - «0 O.S-i na pomoč .p vojni doživel ze ^ uporabe, bo skoraj v znak S.S.S.S. ci za morje prtfp, Mvelft navijanje istih kov bolje sliši na lje, kakor pa «blc8J 3 Leta 1900 je P ^ parnik brezzično P^; pomoč in sicer s , dve črki sta povZ' •„ njo zmedo v oz^jf mestili so ju s ' je s "C.Q-D-" - m i! 'id, S Šele leta 1906. f^. ^ mednarodni rad'j-. v da naJ fOu! ci v Berlinu, pomoč •S.O.S." P*1 vojna je zdaj - , . gla in nadonie^1 t m - .11" "Ti si osel- lju, tako bolj ll % f "Čakaj, ti kaj si ti," ' drugi. "Veš, njalo, da sem 11 e„> red m * ■•"v. n" 8 ■A naravnost P** pri potrkal na P01 ^ Ta odpre li«lC°; tem pa P°JaSl1' ampak ^ moreš druga^,^ "Kaj n»J sto bim kako ^ V, ,vest Kf ki si moj *vesiia poletim grabim, se ti v Jlt}r ha j d nazaj Pr J torn. y , ••Tam zopet odP^A Peter ka VW ^.priv jaznoreče: - pf> talile k V leV? vS 'Aij \ 8en tS °č 1» 'Ha '»či s K J>6 bil S? to t.i> i ligi' gaf i«' m jeiss ne«'1 0 Povest. Spisal dr. Ivan Pregelj 'Molčiti Tubi V je zavpil, "tukaj «gubil denar, tu, prav tu. "moral biti _ pa ga ni." jstilničarka je od jeze po- - POnoviš to> če hočeš. "I* J? l.6 ne Poslušam, ker si 5jalaje bila' tudi Peter je »Jan. Spat pojdi!" ti?" je vprašal srdi- 1U s04 idno180 mu kar gorele;oči-v 1 e namen, jo udari- i» t Jjm hipu la1. 0Va s^'.y^^ug možakar, ki sta !eno zamahni- rd i?a .....1UPU pa sta vstopila °vf gosta v sobo. — Juri y ^i« i!lVrgu zakasnila. Vzrši Omarica leno zamahni-C zraku in stopila k bivšima. Prinesla Je vina ; li^ievi« • • rnnesia ji-P^i!2ain sedla je k njima 8 r Ni,? f°VOriti z Jurijevim pltfrt t, , levalcem. zr# i naj» luha , H srf Ta" iko" bo dej" I minšf fcstaia,kozarcev m prazna vina r je zaklical. pa ni hotela ib** V , Je bil zaporedoma iz- --- AAA JJi Mili njim steklenica. esi vina i . ®ičarka 'Vin Prinesi še! Ali ne »klica! £ Ze Vse Prazno?" je % g izmed gostov. Zela Je Se nima dovolj?" v lun° posodo in od" %rjal ; petra so gostje J vri ln ko se je krčma-30 ^silili, daje 'Ce jP * z°Pet nazaj. * Je Pa tak .t" 'Ij Pijan. 'Vkl zis ■ ' glejte: a J- Ali ni morda! Hf« Š in zbadaš, če j0>]kk fejte! - jaz dra. 4Dadam t IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 26th Street, Chicago, Illinois začel?" 6 (»a. se je branila 3Ju »irili, in pola- Wii4anadVa reS P°mi" h;ianci odmora, ka-, dos' VSI naenkrat; in »fca,0 Začeli govoriti, da Q.J^rija sram. Mi-^e bi ona revica tukaj govore; jnta] v° in °n' njen mož %rka sladko je pričela S m!4°Voriti petru ter ^^atizočmi: I)ose«f,er' kako si srečen, imaš in pridno >ft^esto tebe dela. ' razui*ieti, ali r0c»l»J SL go pijan. a]. 'ako ■JSu? ga je grd0 v ).V S 0 da J So se Ha v g0stilničarkinim ^ na st„lll; hu. % ' Pridna ■' Hi] »J lepa," je mr- N. iUredini' ki ni šale \ ltl Plačal m t0Variš sta Saj" .men°J' peter, p,Wo ^ P°trkal fant ^ j^ijal Peter. j, Zena doma ča-vkj, • Pa joče se," je trov \ sosed. Pe- VobraP20.Wu in zavpil }[ tolažit! Saj 6del. tovariš ga S®b°3. Odšla sta. fetTr dal!" se je za-m Padel nazaj b Jujj Hegla 7 ■h, se m-Pred se.' Bi-in po pol- st°Piv?i Za!"'ila zve" - 81 s tovarišem vabi spremljevalec. "Saj bo menda res najbolje. Zadnji naliv je ravno nad Dr-tino zrahljal pot, tako, da če ni človek ^>rav oprezen, kmalu zdrkne po Bregu," pomišlja Juri. "Kako bo pač Peter prisopel nocoj domu " "Toliko pametni bodo pa menda vendar, da takega v tej noči pridrže v gostilni." Krenila sta jo po vasi. Pol ure pozneje sta že spala zavita do glave v senu. Tretja ura je bila že zdrknila na steni pri Zabregarju. Njega pa še ni bilo. Čuden strah se je polaščal uboge žene. Hodila je po hiši gorindol, sedla je, pa zopet vstala, šla na vrata, šla na pot. Bilo ji že ni več prestati. Po prstih je šla v soho. Otroka sta spala, stopila je k njima, ju prekrižala, prižgala leščerbo, ogrnila zimsko ruto in šla po klancu doli. Tako je dospela v vas. Noge so ji trepetale, ko je stala pred gostilno. Vrata so bila zaprta, eno okno pa je še bilo razsvetljeno. Potrkala je z vso silo. Hitro se je odprlo razsvetljeno okno. "Ali je Zabregar tu?" "Saj se je že davno odgun-cal; kot živina je bil natrkan. Pa kdo izprašuje?" Franciki je nekaj grlo stisnilo, da kar ni mogla govoriti. Še bolj se je stisnila v temo . "Z Jurijem sta se bila nekaj sprla. Ko je bil oni odšel, je šel Zabregar kmalu za njim." Franciki je planila rdečica v obraz. Gostilničarka jo je bila torej spoznala. Na vso moč je stekla od hiše, okno pa se je hreščaje zaprlo . . . Vračala se je po klancu navzgor, šla je počasi. Vsak kamen je pogledala, vsak grm. Nič, nič! Groza, strah, bolest, obup —-vse je divjalo v nji. Krvave slike so ji vstajale pred očmi, po ušesih pa ji je donel porogljivi smeh gostilničarke. Dohodi-la je bila pol pota in se vzravnala. Hrbet jo je bolel in črez lice ji je s čela tekel mrzel znoj. "Peter! Peter, kje si?" je klicala. Dospela je do Drtine. Zazdelo se ji je, da vidi neke sledove na tleh, čisto ob robu. Stopila je prav na kraj; zemlja se je vdajala pod njenimi nogami,, kamenje in gruda se je vsipalo po bregu navzdol v temo. Visoko je dvignila svetilnico in strmela doli po melju. "Peter! Peter!" Nihče ji ni odgovorila. Začela je misliti, ali bi se ne spustila po Drtini navzdol. Mrzla sapa ji je zavela od spodaj v obraz. "Saj ne morem, saj si ne upam!" je obupno zašepetala in se odpravila proti domu. Klicala je še vedno .oglasil se ji ni nihče. Našla je otroka speča, pregledala vse kote doma, hlev, seno — a Petra ni nikjer. Ko se je vračala v hišo, je bil že beli dan. Po klancu gori je zaslišala nekoga korakati. Nekdo je skoro letel sem gori. Zabregarica je skočila na klanec. Pred njo je stal Juri, bled kot stena. "Ti?" "Ne ustraši se! Peter —" je jecljal fant. Združeni odbor Kakor že vemo, se je med nami pred kratkim ustanovil ,Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev, da pospešuje čvrsto edinstvo med Amerikanci južnoslovanskega izvora in pokolenja v naših vojnih naporih proti osiščnim silam kakor tudi v povojnih načrtih, zlasti kolikor se ti nanašajo na južne Slovane. Vrh tega pa se je sestavil tudi za to, da govori pred Amerikanci in ostalim svetom za južnoslovanska ljudstva, ki pod osiščno peto nikakor ne morejo govoriti sami zase. Ker je naša organizacija v smislu resolucij, sprejetih lani na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu, dala pobudo za ustanovitev tega odbora, v katerem ima sedem članov, in ker je drugače tesno povezana z njim, se nam zdi prav, če se naše članstvo vsaj v bistvu seznani z njegovimi cilji, smotri in nalogami. Na podlagi pravih demokratičnih načel, ki edina priznavajo vsem narodom, velikim in majhnim, pravico do samoodlo-čevanja tako, da pride oblast v roke od ljudstva izvoljenim in z demokratičnim duhom prežetim zastopnikom, in pa z zahtevo, da postanejo balkanski narodi gospodarji svojega sveta pa ekonomičnega in kultur- obveznice najmanj za 25 milijonov dolarjev; sodelovati hoče kar naj iskrene je z uradom vojne informacije in oblastjo za povojno pomoč; skušal bo priti v kar najtesnejše stike z državnim vladnim oddelkom in uradom za strategično službo; pospeševal bo kar najbolj povezano edinstvo južnoslovan-skih Amerikancev za demokracijo in proti fašizmu; bo ameriško javnost sploh o južnoslo-vanskih in širših balkanskih vprašanjih ter jim skušal dopovedati, da so bodoči razvoji na Hrvaškem, v Srbiji, Sloveniji, na Bolgarskem, v Macedoniji in Črni gori lahko prav tako važni.v njihnem življenju kakor dogodki v tej ali oni državi te dežele; z vso odločnostjo bo vztrajal pri tem, da se ukl j učijo v bodočo južnoslovansko državo vsi slovenski in hrvaški kraji, ki so pod Italijo, Avstrijo (sedaj Nemčijo) in Madžarsko od zadnje svetovne vojne sem; podpiral bo moralno in bržko bo to mogoče, tudi gmot-nb ljudske boritelje po balkanskih deželah, ki se že več kakor dve leti ob strahovitih žrtvah tako junaško bojujejo proti osiščnim razbojnikom; izdelati hoče tudi načrte za pomoč, ki jo naj nudijo južnoslovanski Amerikanci in njihni prijatelji drugih pokolenj ljudem južno- nega življenja, si je Združeni slovanskih narodovv časunjih- odbor na svoji seji dne 7. avgusta v Glevelanduj naložil sledeče naloge. Prizadeval si bo po vseh svojih močeh podpirati našega predsednika in vrhovnega poveljnika Roosevelta v naših prizadevanjih za popolno zmago nad fašistično nasilnostjo; zastavil bo vse svoje sile v to, da se v naši kampanji za prihodnje vojno posojilo pokupijo med Amerikanci južnoslovanskega pokolenja vojne vladne ne obnove; pred ljudstvi zavez niških dežel bo razgalil prevladujočo skupino v jugoslovanski vladi v Londonu, ki misli vzpostaviti vojaško diktatui'o v Jugoslaviji; priporočil bo Združenim narodom —- zlasti Združenim državam, Sovjetski zvezi, Angliji in Čehoslovaški, naj stopijo v stik z Narodnim protifašističnim osvobodilnim svetom v Jugoslaviji. Naše gibanje je prijavila nova podružnica št.' 90, Kirkland Lake, Ont., Kanada, nastala iz društva Sloge, št. 14 Vzajemne podporne zveze Bled (VPZB) in društva št. 619 SNPJ. V istem času so prispevale sledeče podružnice: Št. 18, Sheboygan, Wis., $28; št. 23, St. Louis, Mo., $8; št. 29, Fred-ericktown, Pa., §15; št. 40, Kemmerer, Wyo., $13.29; št. 47, Pueblo, Colo., $5, št. 54 Chicago, 111., $7; št. 60, Chicago, 111 (št. 8 JPO-SS), $500. Podružnica št. 79, Girard, O., nam je plačala $4 za 20 izvodov Čokove brošure. Iz Enumclawa, Wish., nam je pisala Mrs. J. Logar, da ji je žal, ker ni tamkaj naše podružnice, pa nam kar sama pošilja $5 v podporo. Mr. Mike Zugel nam je poslal $45.25, ki sta jih nabrala on ($38.75) in Mrs. Mary Truden ($6.50) med člani društva št. 12 SNPJ in drugimi ljudmi v Murrayu Utah. V pismu pravi, da jih je še nekaj, ki nabirajo prostovoljne prispevke tamkaj. Člani društva št. 513 SNPJ, Scranton, Pa., so po Josephini Vogrin poslali $3, a Mr. Matt Simons, Salt Lake City, Utah, pa $58, ki jih je nabral med našimi ljudmi v tamošnji naselbini. Shodi, seje, sestanki, prireditve iSeja podružnice št. 1 in postojanka št. 34 JPO, SS, Detroit, Mich., bo v soboto dne 4. septembra o pol osmih zvečer v cerkveni dvorani na 16620 Twelfth in Geneva Ave., Highland Park. Naš predsednik Etbin Kristan bo govoril dne 11. septembra v Sheboyganu, Wis., a dne 12. septembra pa v Milwaukke, Wis. -o- Za $1.25 kupljenih varčevalnih vojnih znamk (War Savings Stamps) plača za eno deščico (ki se jo rabi za vravnavo zlomljenesifoke^- in en ducat ob- Vojaški dopust je bil zdaj prenaporen Leavenworth, Kan. — Korpo-ral Leslie Victor je prišel nazaj v garnizijo z 10 dnevnega dopusta. Takoj se je javil pri poveljniku in ga prosil za par dni, da bi se od dopusta odpočil. Prvih pet dni dopusta je moral doma čistiti novo hišo, drugih pet dni je pomagal pri reševalnih delih v Kansas Cityu v poplavi. Temu ječa ni neznana institucija Brooklyn, Conn. — James Fri-ery, je bil oni dan obsojen na 30 dni v okrajno ječo. Kazen je sprejel kot nekaj vsakdanjega. Prvič je bil obsojen v ječo leta 1888 in od takrat je sedel že 107 krat. DELO DOBIJO Press Operatorji ki razumejo delo ali začetniki. Mi vas naučimo. Dobra plača od ure. Delo 58 ur na teden. Nočno in dnevno delo. Dickey-Grabler Co. 10302 Madison Ave. (216) Od 19. do 26. avgusta se nam!vez za ranjene vojake. Tukaj čaka naše vojake mnogo dela samo pri gradnji cest, kajti na Novi Gvineji ni cest, kot smo jih mi vajeni. Predno morejo v notranjost dežele, morajo zgraditi ceste, ker drugače bi vozila ostala v močvirju. 4 ■e'1 Padel ker \N/bkPr ag. - ;Sebi! Kaj ndejal ■ h bi s sprem Hi 2a roke. ve?1 ,V 1 WPoJ4i * % W; 0c°j; kaj bi ' 1 v Globel," ga "Kje je on, kje je?" je za-vpila jadna žena. "V Drtini leži!" Fant je vihral proti domu, da pokliče brata in očeta. Ona se je krčevito prijela ograje in dolgo nema strmela za njim. "Ti!" je zavpila s čudno rezkim glasom, da je fant nehote obstal in se ozrl. "Ti!" je ponovila in mu zagrozila z roko. Amerški topničarji odgovarjajo s topovi na mcijsko obstreljevanje ob St. Mauro cesti, na severnem obrežju Sicilije.- Naciji so se trmasto branili, toda končno so se le morali'umakniti premoči Amerikancev in Britancev, ki so po srditem boju zasedli'Messina in zapodili Nemce iw Italijane v beg. ŽENSKE OPERATORICE NA STROJIH in UČENKE Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (216) DELO DOBIJO ženske za čiščenje uradov ponoči. Zglasite se 605 Society for Savings poslopje (213) ijtf Moške in ženske j se potrebuje za splošna tovarniška dela i 4 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^e na uro Ženske 62V&C na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (216) AKO STE NEIZVEDENI VAS BOMO MI IZURILI HOTEL STATLER je kot malo mesto, ki ima odprto vse vrste zaposlitve za skoro vsako uro, ki joželite delati delno ali ves čas. Zastonj zdravniška postrežba; zastonj zavarovalnina; jedilnica za slu-žabništvo; prijetne sobe za odpočitek; plača. ^ Zglasite se v sobi 335, vhod za slu-žabništvo na 12. cesti od 9. dopoldne do 5 popoldne. (212) MOŠKI 18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH in UČENCI Plača od ure. Cleveland Cap 4 Screw Co. 2921 E. 79. St. (216) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO Predznanje ni potrebno. Plača od ure in overtime. Availability statement required. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. & Crane 1 block južno od Union Ave. (211) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste jia razpoloženju. THE DRAPER , MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (216) MALI OGLASI Stanovanje iščejo Išče se 5 ali 6 sob v collin-woodski okolici za odrasle ljudi Najraje bi kupili hišo. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN-dicott 1456. (HI) ŽENSKE ... MOŠKI 1 za važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCR0DS CORP. Sobe iščejo Išče se 3 sobe za 2 odrasli osebi in sicer od E. 55. St. do 70 St. Zglasite se ali pišite na Mary Baricovich, 7617 Lock-year Ave., Cleveland, O. (111) Dve sobi iščejo •Dve ženski iščeta 2 sobi v newburški okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Diamond 3413. (213) želim kupiti hišo Rad bi kupil malo hišo v Eu-clidu ali izven mesta, en aker več ali manj. Ali pa malo farmo za kokošjerejo. Kdor ima kaj pripravnega, naj spofbči naslov v urad tega lista. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (216) Ženske za Išče stanovanje Starejša mož in žena bi rada dobila 4 sobe in kopališče, zgo-rej, pri mirnih ljudeh, med 70. in 61. cesto ter med St. Clair in Superior. Želita dobiti zdaj ali vsaj pred zimo. Pokličite ENdicott 7197. ' (213) Stanovanje iščejo Dve odjgt§U ženski iščeta stanovanje 3 sob s kopalnico v okolici g. po. St. do E. 105 St. Jin blizu ulične železnice. Kdor ima kaj naj pusti naslov v ura-'du tega lista. (213) V« V V • čiščenje 3:30 zjutraj do opoldne Dobra plača Za pomoč v ■ pralnici 45 ur na teden Prijetne delavske okolščine Pomočnica za kuhinjo t Plača in hrana ter uniforme Dobre ure. Nič dela v nedeljo Zglasite se v 8. nadstropju Halle Bros Co. (216) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Predno pa odidemo od tu pod- izogiben žalosten pogin. Nji taknite, fantje, ogenj njegovi gnili bajti, ker hočem pokazati vsej tej prokleti rebelski ga-dji zalegi tod okoli, kaj se pravi kljubovati cesarski vladi in cesarskim oblastim!" Pa ni niti utegnil čakati, da bi izpolnil kdo drugi njegovo trdo in brezsrčno zapoved, marveč je segel kar sam hitro v žep, stopil bliže h kupu suhe ječmenice, ki je bila nakopičena ob hiši in služila za živinsko klajo, ukresal ogenj in ga brž podtaknil v slamo. Rdeči ognjeni zublji in gosti, visoko v zrak se dvigajoči oblaki sivega dima so postali kmalu nato žalostne in neme, pa vendar na svoj način dovolj zgovorne priče nepričakovanega jutranjega obiska oholih Lo-pezovih krvnikov, ki so se tedaj že pripravljali s svojim težko vklenjenim, od starostne onemoglosti in globoke tuge slabotno opotekaj očim se jetnikom na odhod nazaj proti glavnemu mestu, od koder so se bili ne dolgo tega pripodili. XIII. Gad na prsih. Nenadna in vznemirjajoča vest, ki se je razširila z bliskovito naglico po vsej deželi, da se je namreč francoski cesar Napoleon III. zares odločil umakniti polagoma vse svoje čete iz mehiškega ozemlja, seveda ni zgrešila učinka, ki bi ga bilo v takem slučaju naravno pričakovati. Bilo je sedaj v prvi vrsti več kot jasno vsakemu tujskemu vojaku, da so s tem obsojeni ne samo vsi njihovi prejšnji galantni vojaški čini, ampak tudi vsi njihovi sedanji ter bodoči začasni uspehi in napori slednjič le na ne^ OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. 'hov stari, skor-aj pravljični po^ gum v boju, njihova dosedanja resnična požrtvovalnost, vztrajnost, odpornost, iznajd ljivost in dobra volja so jih jele sedaj kar nagloma zapuščati in tako je v ljutih spopa dih, ki so se vršili prav tačas povsod s čimdalje besneje pritiskaj očimi liberalnimi vstaški-mi četami, vsakdo raje gledal le na svojo telesno varnost kot pa na dvomno slavo, ki bi si jo sicer morda lahko priboril v boju. Ni bilo treba dolgo čakati na povsem naravne posledice tako usodne izpremembe v bojnem razpoloženju francoskega in drugega inozemskega voj a-štva; vsak dan številneje liberalne armade, podžgane po tej novici z novim upom in pogumom, so začele pritiskati posebno na skrajnih krilih močneje in močneje, tako da so se videle sedaj docela demoralizovane cesarske čete kaj kmalu na umiku skoraj na vseh bojnih črtah. Mesto za mestom se je podajalo zmagovitim in od veselja vinjenim republičanom, medtem ko so se umikale in stiskale povsod bežeče francoske in mehiške cesarske čete vedno dalj proti jugu in proti vzhodu v smeri svojih glavnih zbirališč v osrednjih državah in pa ob Mehiškem zalivu. Veliko, lepo in bogato mesto Ghihuahua, ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi( visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite 1 meni, da vidim, kaj morem sto riti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih sluča jih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. [ (Wed. — x) prestolica obsežne države enakega imena, Monterrey, glavno mesto države Nuevo Leon, Sal-tillo, sedež vlade države C huila, važno pristaniško mesto Matamoros blizu meje Združenih držav, nadalje znana mesta Santa Isabel, Camargo, nillo in še mnogo drugih nič manj važnih vojaških postojank so se podajala drugo za drugim revolucij on ar jem v roke, kakor hitro so jih zapustile pogumne francoske čete, na katere se je mogla cesarska vlada skoraj edino v resnici zanesti. Maksimilijan in njegovi bi ji svetovalci so začeli uvideva-ti v najkrajšem času, da bo treba zdaj ukreniti nekaj popolnoma novega, če naj obdrže sumljivo majajoče se cesarstvo še za naprej na nogah. V nadomestilo za umikajočo se francosko vojako, se je zdelo, da bi bila hitra ustvaritev toliko močnejše domače armade pač še edino sredstvo, ki bi morda moglo odvrniti drugače docela neizogibno, vedno s hi trejšimi koraki se bližajočo nezgodo. Da se torej natančneje pregleda in kritično presodi celoten dejanski položaj, politični, verski, vojaški in gospodarski, v kakršnem se je ta čas nahajala dežela, obenem pa da se odžene najpriročnejši način kakor tudi v resnici pronajdejo potrebna sredstva za izpeljavo in uresničenje načrtov, ki bi jih sprejeli, je sklical cesar Maksimilijan k izrednemu posvetovanju v svojo sijajno uradno palačo na "Zocalu," lepem in prostranem trgu sredi glavne ga mesta, ne le vse svoje ministre in osebne svetovalce, am pak tudi vse vplivnejše politične voditelje in ter izkušene vojaške izvedence in gospodarske strokovnjake cele dežele. Prvo, kar je prišlo na reše-to, je bilo seveda vojaško vprašanje, ki je bilo vsekakor najnujnejše in zato tudi prvo potrebovalo temeljite in res zadovoljive rešitve. Navzoči generali in nekate- ri drugi visoki vojaški dosto janstveniki so najprej podali vsak svoje osebno poročilo skupno z nasveti, ki so njim zdeli najbolj potrebni in umestni za zaščito postojank, ki so jih stopnjema zapuščale francoske čete. Med temi je vzbujal brez dvoma največ pozornosti načrt mladega pa spretnega doma-činskega generala Miguela Mi-ramona, ki je bil tedaj začasno načelu cesarskega vojnega urada in do katerega je cesar že od nekdaj gojil toplo osebno prijateljstvo ter visoko poklicno spoštovanje, ker ga ni samo smatral za enega svojih najz-možnejših in najpogumnejših vojaških vodij, temveč obenem tudi za enega svojih najzve-stejših in najnesebičnejših pristašev. V kratkem povzetku njegovega govora in njegovih nasvetov bi bilo najbolje razdeliti celo deželo v tri docela samostojna in medsebojno neodvisna vojaška okrožja, osrednje, vzhodno in severozapadno, od katerih naj bi se prepustila vsakemu posebej popolna in neposredna skrb za celoten vojaški položaj v njegovem odnosnem, vnaprej natančno določenem okolišču; vrhovni vojaški poveljniki vsakega teh okrožij naj bi ukrepali po svoji lastni volji in previdnosti glede vseh vojaških činov, tako manjših in osamljenih strategičnih potezic cakor tudi velikih in odločilnih vojnih operacij v dotičnem okraju, kakor bi se jim že zdelo najbolj umestno za čim prejšnjo in čim gotovejšo dosego zaželjenega končnega namena, ker bi se na ta način ne tratilo po nepotrebnem dostikrat tako bistvenega in odločilnega časa s posvetovanji z oddaljenim osrednjim glavnim stanom spričo slabih občeval-nih vzez, kakor se je dogajalo do zdaj. Neposredno pred svo-jib sklepom, je pa še pristavil kratko in resnobno: "Medtem ko bi jaz odšel na severozapad in prevzel osebno vodstvo nad vojnimi početji v onem kraju, pa bi bilo seve potrebno namestiti koga drugega tu v vojnem ministrstvu, da prevzame in upravlja, četudi le za nekaj časa, važne posle v omenjenem uradu." |Cuje se hirati omenjenih na- glas več imen dobro znanih in obče čislanih poveljnikov cesarske vojske, vendar pa se zdi, da se ne morejo zediniti navzoči odlični zborovalci navsezadnje glede ni kogar, ki bi jim bil vsem po volji. Končno meni cesar sam: "Meni se pa zdi, gospoda, da bi ne bil ravno polkovnik Miguel Lopez tako slab minister vojne! Visokosti, kaj je neki Vaše mnenje?" Slišijo se od povsod odločni ugovori in burni glasovi vidne nejevolje; ker pa cesar le še vstraja trdovratno pri svojem mnenju in priporočilu, pa se končno zopet dvigne general Miramon sam s svojega sedeža in odide urnih korakov v sosedno sobo, od kjer se pa kmalu zopet vrne z veliko belo polo uradnega papirja v roki. Obrne se spoštljivo proti cesarju ter pravi z mirnim, pa gotovim glasom: "Veličanstvo, dovolil sem si oporekati Vam v tem oziru tudi sam, to pa samo iz tega vzroka, ker je prošlost službovanja polkovnika Lopeza zanj vse kaj prej kot častna. Dovolite mi, Veličanstvo, da Vam prečitam v potrdilo tega, kar sem rekel, in v Vaše lastno poučilo samo tole kratko uradno spomenico, ki jo je objavil dne 8. junija 1854 glavni štab tedanjega najvišjega vojnega poveljstva v Mehiki in ki se glasi tako: 'Njegova Visokost gospod predsednik mehiške republike general Antonio Lopez de Santa Anna veleva, da se izključi Miguela Lopeza, praporščaka aktivnega konjeniškega polka "Monterrey," iz Nuevo Leona, brezpogojno in za vedno iz armade in sicer zaradi njegovega sramotnega obnašanja v mestu Tehuacan, država Major H. Lynn Wilson iz Forest Ifills, N. Y., ki je član medicinskega oddelka na Siciliji ,je silno zaposlen z obve-zovanjem ranjencev iz bojev tui Siciliji. Pq težkem dnevnem delit si želi tudi malo počitka in m sliki ga vidimo pri umivanju pred svojim šotorom. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV D O 8, VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Puebla, kjer je pregovoril telesno stražo njegove Visokosti gospoda predsednika republike k uporu, medtem ko je osebno poveljeval vojaškemu oddelku v vojni proti Združenim državam. To povelje naj se da na znanje vsej armadi, tako da ista izpozna, da Najvišja vlada ne samo povrača svojim zvestim služabnikom po njihovih zaslugah, ampak da istotako tudi kaznuje na odgovarjajoč način vse one, ki niso v da bi pripadali še vnap« stivrednemu vojaškemu i* . Po višjem povelju »«* cu im Vašim podrejenim v« Quijano.' — z njegovim ročnim podpisom!" _ m Na sliki vidimo soprogo angleškega Pre"'!'rO,]0> Winston Churchill, ki je bila prišla s svojni sop ( konferenco v Quebec, Kanada. Z njo trn sliki 1 ■ministerski predsednik W. L. Mackenzie W POZOR GOSPODARJI HIS- ^5 Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z ^f^fpas. jjj j> popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite« gl0,ei uu že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mQt,B .i ^ Plačate lahko prav na lahke obroke. _ i [j J \ K MElrose 0033 0110 L, U ti A UM A V a. ^ Kadar pokličete, vprašajte za MR> A. " The Elaborated Roofing C° 6115 LORAIN AVE. aocaoi ŽENINI IN NEVESTE1 Naša slovenska unijska tiska*" na vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Podite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. 6117 St. Clair Ave. Ameriška Domovina J ^ tfEfld* m K UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLESRU-SLOVENSKEGA 'ENGLISH-SLOVENE RHAOEB" A kateremu je znižana cena d* 9 V in stane samo: 5 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRflN*, 0 6113 St. Clair Ave. Clevel»>*"