PRIMORSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 205 - Cena S.- lire TRST, sobota 26. januarja, 1946 Uredništvo tn uprava, Piazza Goldoni it. 1-L Tel. It. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo Kaša kri -našplebiscit hl dnem pošilja primorsko *■ -stvo resolucije tov. Kardelju v London. Niso pisane v visokem di-matskem Jeziku, pisane so z o-iftoo roko, v trdi, domači govori-cl. Pa Je njih vsebina vendar mo-foejja, kajti argumentirana J« z Stvarni in prelito krvjo. Kopriva na Krasu Je majhna vas, evo, njenih silnih argumentov: *Vai vaščani lz Koprive na Krasu *noduino izjavljamo, da hočemo bl- Prtključeni k ljudski republiki j^tfoslevijl. Pogumno smo šli v bor- Proti italijanskemu fašističnemu okupatorju naše zemlje ln nismo se n**raŠUl njegovih motoriziranih divizij. Za dosego tega cilja smo v Pl žrtvovali 15 n Jih naj-Jj°lj8ih sinov, 15 trpečih v inter- v Titovo armado smo da-M borcev. 51 družin je oro-*/. sovražnik, porušil je hiše, rojaUJančUi go nam 51 si0Ven-nSi.^nen> naših vaščanov so Posiljeno izselili, 8 pa neusmiljeno pretepali kvesturini, 18 so r® °dvedli na prisilno delo, v sporih je prenašalo muke 16 ®»*th ljudi. Torej, ne potrebujemo nobene "Markacijske črte. Naša de-Markacijska črta je že označena Potoki prelite krvi naših naj-Hših sinov. jT« so dovolj močni razlogi, da "M*0 upamo v pravično rešitev ° e8a vprašanja in da živimo .Prepričanju, da bomo v tem Priključeni k ljudski repu-J®« Jugoslaviji, ki je edina, ki jMP®i pravice in srečo našemu In iftvu. Ce ne — še nas je osta-bvih — ki smo še pripravije-^ ®a žrtve». • T nnšetn osvobodilnem boju so J** delež doprinesle tudi prlmor-žene. Padali so v boju proti fa-1^tom njihovi možje, njihovi sinovi so same kot borke za svo-ij/®1 Zato je tem močnejši njihov kot' iz zaupajo Kardelju Zastopniku Primorcev na za-Združenih narodov In pravnosti smo pretrpele ln žrtvo- Prvi nastop Višinskega na skupščini Združenih narodov Sovjetska delegacija ponovno zagotavlja vso svojo podporo za zavarovanje miru ^Jo; vale, nJe *a dosego ciljev in za žlvlje-•*ho pripravjene žrtvovati le». Rivalstvo Iz Fojame — Barba-je poslalo vodji Jugoslovanske ču v Londonu, tov. Edvar- Kardelju, sledečo resolucijo: uj* otroka do starca, deklet 'kal (*oma *n borcev iz naše j?*1 — vsi smo se udeležbi ob " Mni zaveznikov težke borbe jjbašo osvoboditev izpod kletk fašističnega jarma, ki nas ^5 let zatiral kot sužnje. ato!*11 požiganje naših domov, j,'Janje nedolžnih otrok, star-ii)?V *ena množična po-v internacijska tabori-11180 v nas “at1"111 opornega Ne dopuščamo, da bi se ktJ skrunile te naše žrtve in g^JJMših padlih. Nismo prema-> nismo brezpogojno ali po-i[ *.“0 kapitulirali, da bi nam na-^ °*edanji krvniki krojili uso-zmagovalci nad njimi ne prosimo, temveč za. London, 25. Tass. — Prvi nastop pomočnika ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR Višinskega na plenarnem zasedanju glavne ^kupščine Združenih narodov, je povzročilo veliko zanimanje med delegati in občinstvom. Trg pred Central Halle je bil nabito poln in ko je Višinski stopil iz avtomobila, ga je ljudstvo vihamo pozdravljalo. Velika nestrpnost je bila tudi v sejni dvorani, kjer so bila vsa mesta za javnost in tisk zasedena. V svojem govoru na plenarnem Zasedanju glavne skupščine dne 24. januarja je Višinski, čigar prihod ra govorniški oder so pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem. Izjavil: .Gospod predsednik, gospodje delegati. nikakor se mi ne zdi potrebno na dolgo govoriti o važnosti resolucije, ki Je bila predložena današnjemu plenarnemu zasedanju glavne skupščine v odobritev. Važnost tega dokumenta določa važnost problema, s katerim se p era resolucija. Načrt resolucije, ki je predložen glavni sk ipečini v odobritev ln ki ga Je odobrila moskovska konferenca zunanjih ministrov ZSSR. ZDA in Velike Britanije, Je posledica proučevanja ln diskusij, ki so se vršile v ozračju razumevanja. Prvotno smo Iskali sklepe po raznih poteh, toda kot posledico skupnih naporov smo našli srečno rešitev problema, ki jo izraža priporočilo moskovske konference treh zunanjih ministrov. Sovjetska delegacija Je mnenja, da resolucija popolnoma ustreza ln. teresom Združenih narodov. Resolucija bo namreč sprejeta in dokončno sestavljena na glavni skupščini, zaradi tega so pravice in polnomočja glavne skupščine popolnoma ohranjene. Na drugi strani poudarja resolucija, da bo komisija za atomsko e-nergijo sestavljena lz držav — članic varnostnega sveta in predstavnika Kanade, kar Je v skladu z naporom v zvezi z odkritjem atomske energije. To je tudi popolnoma v skladu s polnomočji ln funkcijami varnostnega sveta, ki Je glavni organ, ki mu je bila poverjena naloga vzdrževanja miru in izvala-njs potrebnih ukrepov v ta namen. Rad bi opomnil na besedilo cle- k st10, Toliko 8mo prispevali V» borbi, da je naša zahte- ve Izključitvi Julijske kra-^ ,8 Trstom k ljudski republi-tlM^oslaviji samo pošteno za-^ n« plačilo na naš boj*. la^ f0 slovenska Primorska. Toda i!fc/*'j8 in iste upravičene zahteve a^Jbrebivald Tista, Id s svojih hru!^11) antifašističnih sestankov resolucije tov. Kardelju. *So « L Požrtvovalnost "ffoslovansklti rudarje? svinčenega rudnika ft'n°8'° prispevajo k obnovi S p-T^ke kovinske industrije, "tokvtt Valn°"tJO J® uspelo ■Hal- celotno produkcijo v norih. °br*t 1» p01*10* 28 rudnik so preskrbeli hi k^Mogovnika Kosovo. Ko to ^oiičnV®* moS°de> 90 delavci na ^^dlU m sborovanju sklenili - železniško progo do nove-Llejv. T*®°8ovnIka v Slbovcu. Pro- ’ ua so namesto iren o- '.•SiE” j* ^hirna posada. Na ta na-J*ih ^ lo nekaj sto delavcev pro-* v rudnlku ln so mogli de-m o feleznl°l’ medtem ko je Mlh*-° V ’rre<>*i izvrševalo pre-'^ic 500 de,avcev. Pragove In _ V ° 28 beznico pa so kupili. '"'lhr,u^neh so zgradili 5 km dolgo ^ ° Progo do Stbovca, odko- .i{N>7faJa »oO«j premog za kalo-u !,kirarno v Trebči. Zelo ta. o sile za to železnico so da so namesto treh Poaadov v Trebči,‘uvedli na 24. listine, ki pravi: »Da bi zagotovili takojšnje ln uspešne akcije organizacije Združenih narodov, poverjajo njihovi člani varnostnemu svetu glavno odgovornost za vzdrževanje mednarodnega miru ln varnosti in soglašajo, da deluje varnostni svet v izpolnjevanju dolžnosti, ki slede lz te odgovornosti, v njihovem Imenu.* Tako lzrazajo ukrepi, ki jih resolucija opisuje, točno in realistično stalilče do izvajanja ukrepov za kontrolo atomske energije. Sovjetska delegacija zagotavlja ponovno svojo podporo tej resoluciji ln izraza upanje, da Jo bo to plenarno zasedanje glavne skupščine soglasno sprejelo. To Je prvo važno dejanje skupnih naporov Združenih narodov v zavarovanju miru in varnosti po vsem svetu. Naj bi popoln in resničen uspeh kronal to plero:i'.:’,o Uclo!» Varoosini svet Bo razpravljal o sprejema AlBaolje med Združene narode London, 25. Unipress. — Preden je Varnostni svet prešel na politična vprašanja, je odredil svojemu vojaškemu štabu — Vrhovnemu poveljstvu Združenih narodov, naj se sestane 2. februarja v Londonu in prične z delom za priprave za ober roženo silo, ki naj podpre sklepe tega sveta. Vojaški štabni odbor sestavljajo vojaški voditelji ZDA, Kitajske, ZSSR, Britanije In Francije. Na sestanku je svet sprejel pro. snjo Albanije za pripustitev med člane Združenih narodov. O tem bo Varnostni svet razpravljal na svojem naslednjem sestanku. Varnostni svet Je tudi odobril s-giptovskl predlog, naj se povabijo Iran, Ukrajina ln Grčija, ki niso članice Varnostnega sveta, naj prisostvujejo zasedanju v ponedeljek, ds bodo tako mogle izraziti svoje stališče. Delegacija britanske mladine ▼ Stalinu Stallno, 29. - Tass — Britanska mladinska delegacija, ki Jo vodi predsednik Zveze za anglo-sovjet-sko mladinsko prijateljstvo, član parlamenta John Platts-MUls, je obiskala mesto Stallno. Delegati so si ogledali središče doneškega bazena Stallno, obiskali Hruščovovo idustrljsko visoko šolo, šole, kulturne ustanove in veliki rudnik žt. 17-lTa. Delegati so še spustili v rove ln se seznanili z obnovo naprav. Delegate so izredno zanimale metode obnavljanja rudnikov v Don basu. Gostje so tudi prisostvovali operni predstavi v stalinskem opernem gledališču. KRATKE VESTIi Letaki za popolno svobodo fndije London, 25. Ass. Press. — Pred poslopjem, kjer zasedajo Združeni narodi, se je danes pojavilo pet letakov. ki zahtevajo popolno svobodo za Indijo. Na letakih Je bilo napisano: »Združeni narodi pomenijo svobodo za vse, osvobodite Indijske milijonske množice! Umaknite britanske ln Indijske čete lz Indonezije! Letaki so bili naznanili demon, stracljo, ki se bo vršila v nedeljo v Londonu na Trafalgar square. v ■ Protidemokratični režim v Grčiji Brzojavk? EAM-a skupščini ZN Atene, 25. - Tass — Dne 23. januarja je poslal glavni odbor EAM-a predsedstvu glavne skupščine Združenih narodov ln varnostnemu svetu brzojavko, ki pravi, da »gTŽko ljudstvo, ki Je žrtvovalo vse v borbi Združenih narodov, sedaj živi pod protidemokratično vlado.» Brzojavka poudarja nadalje^ da monarhisti, ki uživajo podporo tujine, Izvajajo krvoločen teror proti demokratičnemu prebivalstvu in da položaj v Grčiji nasprotuje vsem zavezniškim deklaracijam, zlasti pa krimskim sklepom. «Ker ni resnično neodvisne vlade, ki bi predstavljala ljudstvo — na- daljuje brzojavka — ki bt mogla posredovati resničen glas grškega ljudstva, se obračamo naravnost na glavno skupščino in varnostni svet Združenih narodov. Zahtevamo umik britanskih čet v skladu z zahtevami grških ljudskih zborovanj, zahtevamo zagotovitev nase narodne neodvisnost, sestavo demokratične reprezentativne vlade v skladu s krimskimi sklepi in z voljo ogromne večine ljudstva. Samo taka vlada b mogla obnoviti demokratične svoboščine ta voditi deželo k resnično svobodnim volitvam.* EAM zahteva tudi priznanje grške narodne osvobodilne borbe. Angleški kredit Grčiji London, 25. Unlprees. — Veltka Britanija je odobrila Grčiji kredit 10 milijonov funtov šterlingov. Kredit mora odobriti še parlament. Posojilo se bo odplačalo v desetih letnih obrokih, pričenšl s 1. Julijem 1951. BUDIMPEŠTA. Ljudsko sodišče v Budimpešti je obsodilo Josefa Bertajoja in Istvana Kremerja na deset let prisilnega dela. Oba sta bila stražarja v ujetniškem taborišču, kjer sta pretepala britanske in ameriške letalce. Sodba poudarja, da sta obtoženca kršila mednarodne zakone ter omadeževala madžarsko čast. SPLIT. Zavedajoč se velike pomembnosti Dioklecianove palače v Splitu je tehnični odsek ljudskega odbora v SpHtu pričel obnavljati to poškodovano zgodovinsko zgradbo. MOSKVA. Predsednik protifašističnega odbora sovjetske mladine Fedorov je priredil spejem na čast ameriške mladinske delegacije, ki se mudi v Moskvi. Kerr bodoči veleposlanik t ZDA London, 25. Ass. Press. — Sir Ar-ohlbald Clark Kerr, britanski veleposlanik v Moskvi, bo po današnjem poročilu britanskega zunanjega ministrstva postal 1. maja naslednik Lorda Halifam kot veleposlanik v Washingtonu. Sir Archibald Clark Kerr Je ta teden odpotoval na Javo. Poloiaj na Javi pred prihodom Kerra Batavlja, 25. - Unipress — General Sir Philip Chrlstieon, zavezniški vrhovni povejnik ca Javi, Je danes ukazal republikancem, naj odstranijo vse protiholandake ln svobodoljubne parole s hiš. avtomobilov, tramvajev, itd. Britanci so uporabili japonske vojne ujetnike, da so te parole na zidovih prepleskali. Britanske oblasti so poslale vsem listom okrožnico in zahtevale, naj ne objavljajo več »zlonamernih* člankov. Te ukrepe spravljajo v zvezo z bližnjim prihodom Archtbalda Clark Kerra, posebnega britanskega odposlanca, v Batavijo. Koliko vel|a rr$ka drahma Atene, 25. - Un >ress — Ministrski predsednik Sofulls je izjavil danes, da bo kurz drahme določen na 5.000 za dolar in 30.000 za funt-sterling. Na črni borzi notira drahma 180.000 za funtsterling,'dosedanji uradni kurz pa znaša 4.000, SZ bo soodeloZena pri sojenju japonskih vojnih zločincev Tokio, 25. — Glavni ameriški tožilec za razpravo proti japonskim vojnim zločincem Joseph Keenan, je danes izjavil, da bo Sovjetska zveza skupno z 8 ostalimi narodi, ki so podpisali Japonsko predajo, sodelovala pri sodišču, ki bo sodilo japonske vojne zločince. Dem indijske neodvisnosti Bombay, 26. - Unipress — V soboto bodo slavili dan indijske neodvisnosti. Ob tej priliki Je skoraj vsako leto prišlo do nemirov. Oblasti pričakujejo, da bodo s policijsko uro ob devetih prepredle nemire v že doslej precej nemirnih mestnih okrožjih. Delavci lz več tovarn so zaceli stavkati in verjetno Je, da jih bo v soboto stavkalo še več, kljub te- mu da je S. K. Patll, tajnik kongresne stranke za bombaysko pokrajino, Izjavil, da kongresna stranka ne Seli, da bi prišlo do stavk. Patil Je dejal, da bo kongresna stranka jutri priredila veliko zborovanje, po katerem se bo razvil sprevod po poti, po kateri so 411 sprevodi vsako leto na obletnico dne, ko Je kongres pred 16 leti izjavil, da je njegov cilj popolna neodvisnost ln ne samo položaj do-mlnlona. V.CEM JE BISTVO TEKMOVANJA DELAVCEV V ZSSR Moskva, 25. - Tass — Odgovoriti hočemo sedaj na vprašanje nekega inženirja iz Spezie, ki nas sprašuje v čem obstoja tekmovanje med delavci v Sovjetski zvezi. Tekmovanje med delavci je zelo razširjeno. Ce hočemo biti točni, naj navedemo, da se to Imenuje socialistično tekmovanje. V deželi sovjetov, je dejal Stalin, ni več delo težko breme, pač pa postaja znak časti, slave ln junaštva. Sovjetski delavci delajo vse napore, da bi povečali proizvodnjo, ker vedo, da večja množina proizvodov dviga življenjski standard vsakega posameznika ln vseh kar je v korist vsega kolektiva. Socialistična tekmovanja so pričela že v Prvih časih po ustanovitvi sovjetske države ter so se pokazala kot nov način tolmačenja socialistične misli. To sledi iz večje socialne zavednosti, ki se je izoblikovala pri delaveh sovjetskega režima. Tekmovanje v industriji se vrši na razne načine: med posameznimi delavci, med moštvi, med oddelki in med vsem uslužbenstvom raznih Industrijskih podjetij. Pri obisku sovjetskih delavnic se vidijo pogosto na delovnih mizah rdeče zastavice. To pomeni, da oni Danes bo Gouin sestavil novo : tud 1 prevoz podpornikov Le ozka steza J« vodila koder so les prenašali na Juditi - lvallh- Delavci so sklenili km dolgo cesto iz Stare-vN * Rar0’ odkoder prevakajo y • kl ga uporabljajo tudi za V ^ ^hčniku, s kamioni. , ^S^J^Lru so delavci v Trebči V ^SO OOO dinarjev za reveže, j, 0 nabiralne akcije za zim- ** *° ,brm11 Pribl, ml- Parlz, 25. - Unipress — Fellx Gopin j« izjavil, da upa, da bo lahko dne 26. t m. sestavil svojo vlado. Tri največje Irancoske stranke se skušajo sporazumeti o drakonskem finančnem nafrtij, kl ga je predložil verjetni bodoči finančni minister Pierre Mendči-France. Socialistična stranka je Izjavila, da soglaša s tem načrtom In Gouin Je dejal dopisnikom, da se nadaljujejo diskusije o nekaterih finančnih problemih. Izrazil Je upanje, da bodo zadeve preko noči razjasnjene, tako da bo zjutraj mogoče sprejeti dokončen sklep. Načrt Mendčs-France predvideva med drugim zvišanje za 40 milijard stroškov za oboroževanje spremembe davčnih predpisov itd. Visoki izdatki za francosko armado so bili eden izmed glavnih vzrokov, kl je povzročil Do Gaullov odstop. Bldault bo le nadelo iiinanli minister Pariš, 24. — Dopisnik »BBC* v Parizu Thomas Cadet poroča da Gouin noče, da bi bila nova vlada preveč številna. Zato lahko računamo, da bo imela največ 11-12 Članov, medtem ko Je imel De Gaullov ministrski svet 17 članov. Gouin Je že odredil, naj George Bi-dault še nadalje vrsl funkcijo zunanjega ministra ter naj predseduje francoski delegaciji na skupščin) Združenih narodov. delavec tekmuje. Rdeče zastavice dobijo lahko tudi celi oddelki, delavnice in podjetja. V prvem razdobju Je tekmovanje obstajalo predvsem v večjem fizičnem naporu delavca za dosego večje proizvodnje. -To je bilo razdobje takozvano stahanovščlne. Toda značaj socialističnega tekmovanja se je popolnoma lzpremenll, ko je debela obnovila svojo Industrijsko o-premo in ko se je sovjetska industrija spremenila v moderno ln napredno Industrijo. Na osnovi nove tehnike se je stahanovsko gibanje spremenilo v gibanje, kl stremi za tem, da -se odkrijejo metode dela, kl bi povečale njegovo učinkovitost, in da se stalno proučujejo tehnična sredstva ter odkrijejo proizvajalni postopki, kl M privedli do povečanja proizvodnje. Socialistično tekmovanje obstaja predvsem v iz. popolnitvi delovnih sredstev, v proučevanju ter v podajanju predlogov za čim večjo racionalizacijo raznih metod dela. Kdor sodeluje pri socialističnem tekmovanju Ima seveda tudi osebne koristi. Kdor več dela in več proizvaja, ta dobi tudi s tem v skladu večjo nagrado. Oni delavci in rudarji, ki prekoračijo svoj delovni program enkrat, dvakrat ali celo trikrat, tudi sorazmerno več zaslužijo, tako da more kak poedtnec zaslužiti tudi do 500 rubljev dnevno. Tako sl je na primer oni sibirski delavec, kl se mu je posrečilo s popolnoma novo metodo izdelati 120.000 opek, zaslužil temu primerno plačo. To odgovarja popolnoma socialističnemu načelu: vsakemu prltice nagrada po njegovi sposobnosti ln po njegovem delu. Materialno kolektivno nagrado dobi uslužbenstvo, kl se Je uveljavilo pri socialističnem tekmovanju. Tako na primer vihrajo na avtomobilski tovarni »StaMn* v Moskvi, zmagovalki pri socialističnem tekmovanju med podobnimi podjetji, tri zastave: ena od ljudskega komisariata za stroje-gradbo, druga osrednjega odbora Komunistične partije ln tretja o-srednjegs odbora sindikatov. Za vsako teh zastav pripada podjetju nagrada J milijona rubljev na leto. Tl zneski so namenjeni od sindikalnega odbora in ravnateljstva tovarne za ojačanje podpornih u-stanov ln izboljšanje socialnega skrbstva. To kar smo rekli za tekmovanje v industriji, velja tudi za poljedelstvo in za druge panoge dela. Nedavno Je sovjetska vlada objavila rezultate, dosežene pri socialističnem tekmovanju med raznimi pokrajinami države pri zadnji poljedelski kampanji. In ravno danes je bil objavljen rezultat tekmovanja med strojnimi ln traktorskimi postajami. Vsaka izmed njih bo dobila seveda nagrado, kl se bo strinjala z doseženi uspehom. Končno moramo poudariti, da nudi sovjetska vlada onemu, kl se odlikuje pri socialističnemu tekmovanju, kakor tudi iznajditeljem novih proizvajalnih postopkov, poleg materialnih nagrad, še spričevala, častne naslove in druge počastitve. Aretacija podpredsednika aiganistanske vlade Teheran, 26. - Tass — List »Fo-rug* je objavil poročilo o dogodkih v Afganistanu. Po tem poročilu je afganistanska policija aretirala podpredsednika afganistanske vlade Abdulahim Kana in številne njegove sorodnike ozir zaupnike pod obtožbo, da so rovarili proti vladi. Po teh aretacijah je policija uvedla strogo nadzorstvo nad številnimi drugimi osebami, med njimi nad novinarji, intelektualci ln častniki. List poroča, da prihaja Abdula-hlm Kan iz Kuslstarske province, kjer prebivajo narodnostne manjšine Tadžikl In drugi. Po aretaciji Abdulahim Kana so poslali dva afgaiflbtanska polka, s policijskimi ojacenji v Kuhlstan, kjer bi utegni lo priti do oboroženih spopadov. List tudi pravi, da je policija odkrila letake v neki Kabulski mošeji Tl letaki obtožujejo afgnn-skega ministrskega predsednika, da ima zveze z inozemstvom in da bo uničil ljudstvo. Separatistično gibanje na SicilU* Rim, 25. — Kakor poročajo, se je v preteklem tednu položaj na Siciliji še poslabšal. Prišlo je do novih spopadov med vladnimi četami ln separatističnimi elementi. Separatistične organizacije, ki jih podpirajo sicilski veleposestniki ln fašistični elementi, si skušajo zagotoviti neomejeno gospodsbvo nad Sicilijo. Na zborovanju, kl ga je sklicala italijanska vlada, so zastopniki komunistične, socialistične In akcijske stranke zahtevali odstavitev vrhovnega komisarja za Sicilijo Aldisia. ki nosi glavno * odgovornost za sedanji položaj na otoku. 1.709.000 stavkujocih v ZDA Washlngton, 25. - Unipress — Ameriška vlada bo danes opolnoči prevzela kontrolo nad ameriško mesno industrijo, da bi na ta način Amerikar.ci spet dobivali meso. Kcntrola nad 134 mesnimi tovarnami po vsej ZDA bo drugi ln obenem najveeji ukrep te vrste, kl naj premosti povojne težave zaradi stavk. - kl zajemajo trenutno 1.700.000 delavcev. Mornarica fce vedno dela ln vodi 33 izmed 53 petrolejskih tovarn, ki jih je prevzela pod nadzorstvo t oktobru. Glede stavke v jeklarnah še ve dno ni nobenih znakov, da bi se strokovne zveze ln vodstva sporazumeli o mezdah. Nemšlil begunci na Danskem London, 25. - Unipress — Bivši danski minister za državno obrambo Ole Bjoem Kraft je danes izjavil na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov, da tvorijo nemški begunci nad 5% današnjega prebivalstva Dar.ske. Tl begunci stanejo dansko državo letno 3% danskega narodnega dohodka. V ječah Gesiapa NUmberg, 25. Unipress. — Danes Je francosko tožilstvo predložilo po-drobse opis življenja in smrti v Ječah v Franclji ln drugih zahodnoevropskih deželah. Opis Je bil tako strašen, da so nekateri nacistični krvniki izjavili, da tega ni mogoče poslušati. Francoski tožilec je predložil pričevanja žrtev, ki so bile dovolj srečne, da so preživele strašne muke v gestapovskih ječah. Prvič od predvajanja filma o koncentracijskih taboriščih ob pričetku procesa, nekateri nacistični obtoženci niso mogli skriti svojega sramu zaradi teh dejanj. Franz von Papen Je snel slušalke z usea že po nekaj dokumentih ta sl zakril obraz z rokami. Nekateri drugi pa, zlasti Schlrach, Raeder ln Speer, so poslušali z Isto strašno brezbrižnostjo ln niso odvrnil oči od francoskega tožilca Charlesa Dubosta, kl Je čltal dokumente. Značilno pričevanje Je podala ena Izmed nacističnih žrtev v Ječi v Bourgvsu, kl Je razkrila celo vrsto mučilnih metod za lzsiljenje »priznanja*. 1) Dolgotrajno pretepanje; 2) namakanje glav žrtev v zmrzujočo vodo, dokler se niso onesvestile; nakar so žrtve oživili z umetnim dihanjem in ponavljali ta proces, dokler niso žrtve vrgli v mrzlo celico, ne da bi ji izmenjali obleko 3) spuščanje električnih nabojev skozi telo žrtve; najprej so jih na-tikall na roke, noge in glavo, nato 4T ušesa in končno na spolne organe; 4) lomljenje ln zvijanje nohtov kleščami; 5) obešanje žrtev za roke za več ur, kar Je spremljalo pretepanje; 6) zavezanje rok na hrbtu ln nato obešanje za komolce, dokler niso popustili ramenski sklepi. Očivldno.nl bil noben peklenski način, kl sl ga je bilo mogoče izmisliti, preokruten za nacistično ravnanje z nezaščitenimi jetniki, svoje celice z zaslišanja z nogami v mehurjih zaradi v olje namočenih kosov obleke, k) so Jih goreče stiskali med noge. noge. Dokumenti so dokazali, kako so druge žgali s plamenom ali so Jih pustili grizti od policijskih psov, »Battaglioni specian Hlinila, Areno, Sarzana Italijanske muCllnice naSih ljudi tiS 13.7.1920, ko še ni bilo fašizma: je bil požgan Narodni dom «Balkan» t Trstu In razdejane advokatske pisarne: dr. Kimovca, Pretnerja, O-kretiča, Abrama, Agneletta in Vilfana v Trsta. Istega dne popoldne so bile razdejane: slovenska restavracija Lenček, kavarna Commercio, podružnica Ljubljanske kreditne banke In podružnica Prve hrvaške hranilnice, slovenska osnovna šola Sv. Cirila ln Metoda na Acquedottu, srbska cerkvena občina v Tr. stu, stanovanje jugoslovanskega delegata v Trsta in prostori Spedicijske dražbe «Balkan». v V spomin na svoj , kjer je 9. 7. 191,3. umrl. 19)1. je P8 is Tolmina aretirala Urliča Rudolfa takoj po razpadu stare Jugoslavije. Po dalj-lem zaporu v Oorioi so ga postali v internaoijo slstonio Marina*. Po razpadu Jugoslavije so karabinjersko posadko v Kobaridu snaitno ojaiili, da M Ježe kontrolirala kretamje ljudstva 4n povsrotala Incidente. PomnoH 11 so tudi vojaltvo, ki se je vse do razpada Italije v ItevUnih akcijah znafalo nad prebivalstvom. Ljudi so internirali za najmamjla sumnitenja. Od leta 19)t. pa do 19)3. so priteli prisilno mobilizirati mladoletne fante in starejfe mole. Karabinjerske patrulje so jih lovile po hllah in eapirale v kasarne. Po dalj lem tasu se je Sele sve&elo, da so Jih uvrstili v kazenske bataljone »specialk*: Aguila, Arezzo, Barzanna. Leta 19)1. so Italijani aretirali in internirali Uršič Rudolfa, shtgo Alojza tn Perintii Draga. Leta 19)t. so aretirali Manfredo Joiefa. Leta 19)3. pa so aretirali in internirali po raznih italijanskih tn nemških taboriščih: MedveS Ludvika, Kore n Izidorja, Lazar Ignaca, Slugo A-lojza, GorenjSčfk Alberta, Koren Ivana, Koren Antona, Pontar Franca, Miklavič Andreja, Mat era Rudija, MaSera Mirka, Melan Ivana, Perm čič Ivana, Gruntar Antona, Miklavič Maksa, Skalim Milana, Ivan-' čič Viktorja, Gratoni Joiefa, Btres Antona, Golja Marijo, Golja Amalijo, Pontar Alojza, FUi Antona, Krajno Andreja, Fili Andreja, Skali n Marijo, Gruntar Ivano, Volarič Katarino, Bratovič Marto, Gruntar Marijo, Šekli Natalijo, Pitamio Terezijo, GabrSček Marijo, Maiora Strujo, Perinčič Ludvika, Uršič Anioo, Uršič Maro, Uršič Vero, Gratoni Ido, Gratoni Anioo, Matelič Jelko, (GabrSček Marijo, MaSera Bonjo, Golja Marijo, Golja Amalijo — aretirane drugič), Kodeli Katarino, Koren Ida, Miklavio Marijo,‘Miklavio Maro, (Krajno Andreja — aretiran drugič), Komar Franca, Komar Joiefa tn Komen- Marijo. Po kapitulaciji Italije so zločlr.e italijanske vojske nadaljevali Nemci s pomočjo belogardistov in Italijanskih republikancev. Od 9. oktobra pa do zadnjih dni pred kapitulacijo so v kraju Ubili 16 ljudi in sicer: Uršič Ivana (ustrelili 9. 10. 1943.), Kurinčič Jožefa (ustrelili 31. 10. 1943.), Kostatini Jožefa (ustrelili 31. 10. 1943.), Golarič Antona (ustrelili 4. 11, 1943,). Fili Antona (obesili 10. 11. 1943.), Sluga Franca (ustrelili 16. 11. 1943.),! Bogataj Milana (ustrelili 5. 10. 1943.), Šarf Izidorja (ustrelili 5. 2. T944.), Matelič Franca (ustrelili 26. 6. 1944.), Stres Milana (ustrelili 11. 4. 1944.), Stres Franca ustrelili 15. 9. 1944.), Turjan Marjana (ustrelili septembra 1944.), Kodeli Stanislava (ustrelili septembra 1944.),Ivančič Nado (Ustrelili septembra 1944.), Stanič Cirila (ustrelili 15. 3. 1945.), Fon Slavka (ustrelili aprila 1945.). Aretirali, ln nekatere tudi Internirali, pa so 40 oseb: Gruntar Drago, (Ivančič Slavko, Ivančič Maro, kl so pobegnil* v NOV), Ska-lta Marijo, Uršič Marijo, Perinčič Marijo, ki Je pobegnila v NOV, Markovič Loro, Gruntar Marijo, Pitamio Terezijo, Stres Alojza, Krajnc Andreja, Gruntar Ivana. Sturm Marico, Sturm Emo, UrMč Franca, Ivančič Pavlo, Ivančič Marijo, kl J* umrla v Au*chwitzu, Sturm Marico (drugič), Sturm Emo (drugič), Medveč Ludvika, ki se ni več vrnil la Nemčije, Gomilčček Albina, Sturm Alojza, Gruntar Matildo, Volarič Jožefa, Volarič Marijo, Miklavič Maksa, Miklavič Maro, Perinčič Ivana, Gruntar Ivana, Stre* Marjana, Grinover Uga, Hunelj Ivana, Grinover Guida, Sturm Katarino, Sturm Franca, Uršič Anico, Uršič Maro in Un?lč Vero. 30. 10. 1943, so Nemci za časa ofenzive na partizane pridrveli v Kobarid, terorizirali ln ropali ljudLOb tej priliki so oropali 21 posestnikov ln napravili škode za 100.000 lir. Sklloall so vse moške na trg In jih prisilili, da so popravljali oesto, kl so jo partizani razdejali. Ob tej priliki so aretirali KorlnčičJožefa, ga odpeljali nekaj sto metrov Iz vasi in ga tam ustrelili Istega dne so v bližini Kobarida po-žgali gospodarska poslopja (senike): Kokolu Ivanu, Komar Jožefu. Sarf Jožefu, Matelič Ivanu, Krajnc Andreju, Skalin Antonu. Uršič Stanku, Ivančič Mariji, Perinčič Gusti, Miklavčič Antonu, Mislč Mariji, Pontar Francu, Mllktavta Maksu, Pontar Matevžu, Fonu Jožefu. 10. 1L 1943. so nenufke edlnlc* iz Kobarida zajele v bližini St. Petra ob Nadiži 11 mož, kl so se vračali lz Internacijskih taborišč iz Italije. Prepeljali so jih v Kobarid, kjer so jih se istega dne ob 18. uri ustrelili. Imena padlih so neznana, ker so bili srbske narodnosti. 13. tovariš, kl se je redil, je Hrast Ivan iz Borjane pri Kobaridu. 2. 2. 1944. je nemdka patrola na poti v vas Livek aretirala Fond Margerlto Iz Trnovega, ki je bila namenjena kot kurirka k partizanom. V Kobaridu so tovarišico zaaliitall in jo po nečloveškem mučenju ustrelili. Istega dne so aretirali Se Uršič Vero ln Fon Marge-rito, ki je ostala pol leta pod policijskim nadzorstvom ln *e j* morala vsak dan dvakrat Javiti na r.emškem poveljstvu. 21. 8. 1944. so nemške edlnlce iz Kobarida, Tolmina in Bovca vodile ofenzivo proti partizanom. Ob tej priliki so v vasi Krn polovili 28 partizanov ln jih prepeljali v Kobarid. Usoda 27 je do danes neznana, tovariša Uršič Franca — Joška pa so nezavestnega zaradi dobljenih ran prepeljali v Kobarid. Po zaslišanju v Gorici je bil odpeljan v Trst, kjer so ga pred odhodom nemških edlnlc Iz Trsta ustrelili 7. 4. 1945. 24. 11. 1944. j* nemška policija lz Kobarida aretirala 13 letnega Gruntar Maksa zaradi letakov, kl jih je imel pri sebi. V zaporu ao ga zasliševali domobranci in ga pretepli do nezavesti. Ker mu niso mogli ničesar dokazati, so ga Izpustili, drugi dan pa so ga spet zaprli, zasliševali ln pretepali. V letu 1944. ln 1946. j* nemška delavska šeta aEnzian* v Kobaridu mobilizirala za kopanje jarkov ln gradnjo utrdb vse ljudi lz vasi; mlade ln stare, moške, ženske ln otroke, kl so morali delati ob vsekem vremenu, do zloma Nemčije. Enega so prt delu nacisti ubili. L V. 1945. so Nemci ob prihodu v Kobarid požgali eno poslopje, kjer s6 našli nekaj munlclje. Skoda znaša 60.000 Ur. PRIMORSKI DNEVNIK — S 26. januarja Z NASO KRVJO NE SME NIHČE BARANTATI Zadnje časopisne vesti o angleških predlogih Internacionalizacije Julijske krajine in italijanskih glasovih o Wilsonovl črti so bolestno odjeknile med primorskem ljudstvom, ki je te toliko pritrpelo za svojo osvoboditev. Mar nismo bili dobri zavezniki, mar nismo žrtvovali vse v tej borbi, mar ne vidijo na£e bede, nailh grobov in naiih požganih vasi? Tako se sprašuje naše ljudstvo. Mar smo zato trpeli, da bi zopet mešetarili z našimi pravicami? Pa že bi morali irtvo-vatl vse, do zadnje srajce in do poslednjega ožganega tramovja — od nase borbe ne odstopimo! Tako govore naši ljudje in solze so jim pri tem v očeh. Skupno a našimi jugoslovanskimi brati smo se borili za ljudska pravice v novi Jugoslaviji. Zato s« teh pravic n« bomo odrekli — nikoli in nikdar! Blcer pa — čltajmo: Iz Mačkove/J nam pišejo Z gnevom ugotavljamo vaščani iz Mačkovci), Itako tku«4 reakcija barantati z nami Primorci. O ločno protestiramo proti vtem, ki kršijo načela Atlantske karte in mimo volje ljudstva teptajo vse, kar je pravično. Prepričani »mo, da bo kljub podlim Spekulacijam nekaterih politikov, M jim prihodnost ljudstva ni več od kakrSne koli krame, zma-gala pravioa. BoU nas le, da mora se dane* priti do tega barantanja. Kaj smo vendar v času borbe jasno pokazati, da telimo Jugoslavijo. Kadar beremo o noti za internacio-iMUsooijo Julijske krajine, nas to boli, kot da bi nas breievestneii hoteli racati kot žive ude od Jugoslavije. telimo, da bi taki politiki pogledali sledove naie borbe od blizu. Da N videli moč zatiranem ljudstva v borbi za svoje pravice, neupogljivo voljo zdravega naroda, M ga vee teror ni spravil is ravnotežja. V najhujšem trpljenju, ko so naši najboljši padali, smo verovali v dan vstajenja. Nova Jugoslavija nam je vlivala zaupanje v pravičnost zaveznikov tn njih konferenc o samoodločbi rutrodov. Tudi kadar to italijanske in nemške horde potiskavale zaveznike v borbi nazaj, nas ni zapuščala ta vera. Fašistični tisk nas ji zasmehoval, sramotil zaveznike in nas. Za vero vanje in v rftovo Jugoslavijo so nam požigali vasi in pobijali ljudi. Tudi naša vas je »gorela. 33 naših vaščanov »o pobile fašistične zveri. Odkar so italijanski šovinisti ob volitvah tl. V. 19tl. prvto zažgali pet poslopji) v naSi vasi, fe vse naie Hvljenje ena sama veriga grozodejstev in terorja. Po temnioah Kopra, Trsta in vse ItaHJe »0 sfinili naši ljudje. Vsak otrok in vsak starček trna »a teboj roman grozot in bridkosti. Le Titova Jugoslavija nam je kontno poživila vero v boljšo prihodnost, M je vedno tlela v nas. Jugoslovanska zastava je naša zastava. Jugoslovanska ustava je naša ustava. Jugoslovanska vojska je naša vojska. V vsem tem vidimo naše Hvljenje, plod našega trpljenja tn naie zmage, le našim naj-manjSim otrokom fe titovka največji ponos. Ni sile no svetu, ki bi mogla zatreti našo ljubezen do Tir tove Jugoslavije. Nobeno žrtve »e n« plašimo, da bi se le združili » našo materjo Jugoslavijo, ki bd dlna celila rane, katere so nam zadali faSisti. Vaščani iz MačkovelJ (okraj Milje-Dollna) Pismo iz Boršta Mnogo Sujemo danes o interna-oionaiizadiji Julijske krajine, o Wil-sonovi črti, o vsem tem, kar je naf. bolj daleč od prave «re&itve» julijskega vprašanja. Zakaj pa se ne oztrajo na voljo ljudstva f N>šteti boifoi »a svobodo, njih Stabl »n ra-diooddajne postaje so se skrivali vsa leta v bunkerjih naše vasi. Va. šSani smo Mli noč in dan na «traii Stalno so bili v vasi fašisti In Nem ci. Pozimi 1BU. so na« popolnoma obkolili »n stalno na no« preialt. Nešteto partizanov je padlo v »0-vraine zasede okoli nqše vasi. iT-spettorato Generale* iz Trsta je u-porabljaj vsa mučila proti našim vaščanom, da bi jim ttrfaK bunkerje. 10. 1. ms. je v gostilni Petaros » prvega nadstropja krt mučenih žrtev privrela skozi strop v pritličje. Trije obkoljeni hrabri partizani so se borili več ur proti številnim tolpam. 8 svojimi eadnfimi krogla- mi so se sami ustrelili. 81 vaščanov je bilo zaprtih, 36 jih je padlo v borbi na strani zaveznikov, 34 partizanskih borcev je dala naša vas, ki šteje le 4S0 prebivalcev. V temnih kleteh smo skrivali jugoslovanske zastave, katere so naše iene izdelovalo v doltfih nočeh. Po bunkerjih smo skrivali te zastave in ko so 19. marca prišli prvi partizani na poti proti Trstu, se je diHgnila vsa vas v morju teh zastav. Zanje smo tvegali življenja, nase »o te zastave in naša Jugoslavija tovariša Tita! Od tega nas nikdar nihče več ne more odvrniti. Vaščani iz Boršt* Glas iz Gabrovice v Istri 21. V. 19tl. je padla prva žrtev fašistlone krogle iz nase vasi. Od tedaj so se neprestano vršili ropi, aretacije in teror. V osvobodilni borbi so nam fašisti dne S. maja 19+4. požgali vas do zadnje hiše, vaščane, ki so jih ujeli, pa btve pometali v ogenj. Druge so postrelja-lt; med njimi štiri in polletno Ne-rino Krmec tn CTletno Marijo Ivančič. In še druge so požgali v krematoriju rižarne Sv. Sobote. Več kot polovico nadih vaščanov je slo skozi Kalvarijo koncentracijskih taborišč in mučenja pri zasliševanju. Več 'kot ena petina naših vaščanov je padla v borbi za našo svobodo. Vsak grm, vsaka skala nosi krvav pečat naše borbe. Da bi mogla istrska zemlja in istrsko skalovje iVeči raz sebe vse nase solze, nošo kri in obupne smrtne kltoe, kt so t»a leta odmevali preko naših strmih pedin, da bi mogol slišati svet vzdihe hrepenenja po svobodi, Jugoslaviji in Tffu, tedaj ne bi bilo poštenjaka, ki nas ne bi razumel. Le priključitev k Jugoslaviji bo dala pravico nam in našemu Primorju. Va&and Gabrovice knjig. PreSemov teden naj se na Primorskem pretvori v mogočno manifestacijo naie kulturne aktiv, nosti. V Jamljah tekmujejo V naši vasi smo prav lepo organizirali prodajo naših časopisov. Sedem tovarlSic — mladink in pionirk — Bagon Mafalda, Bagon Milka, Soban Jolanda, Bagon Dal-ka, Penarčič Alma, Pahor Cvetka, Krošelj Marija se j« Javilo prostovoljno, da bo raznašalo po vasi časopise. Sklenile so tudi, da bodo med seboj tekmovale, katera bo prodala v najkrajšem času največ časopisov. Dejale so namreč, da dobro vedo, kako Je važno, da ljudje čimprej zvedo za novice, — posebno sedaj, ko Je prihod razmejitvene komisije tako blizu, Vsak dan prinaša kurir časopise Zbirajte knjige 26 let fašističnega nasilja nad nafilm narodom je imelo tudi na prosvetnem polju tetke posledice, Vse nase javne knjižnica so bile popolnoma uničene. Po osvobojenju smo pričeli na novo ustanavljati društvene knjižnice. Mnogo knjig smo te zbrali, toda še vedno nismo izrabili vseh možnosti. Zato prireja Prosvetna zveza z vsemi včlanjenimi društvi v Prešernovem tednu tudi teden slovenske knjige. Prosvetna zveza poziva vsa včlanjena društva, naj določijo nekaj članov, ki bodo v tednu slovenske knjige, to Je od 1. do 8. februarja, 811 po vseh slovenskih domovih. Zbiranje knjig naj postane vsenarodno prosvetno tekmovanje. Vsaka slovenska družina naj daruje naiTm društvenim knjižnicam vsaj eno knjigo. Pr-elacite svoje omare ln polioe in č* nimate primerne knjige, jo nabavite v naših knjigarnah, ali pa se oddolžite s primernim prispevkom za nakup novih Prvo kmetijsko zborovanje V nedeljo 27 t m. ob 10 uri bo t ulici Renato Imbriani it. 5, I., L kmetijsko zborovanje. Ker gre za važne probleme, se vabijo vsi referenti, odborniki in predstavniki kmetov. Mladinska iqra v doma pristaniških delavcev Ponovno opozarjamo, da gostujejo v Trstu pod okriljem APZ L mestnega okraja openski otroci. V nedeljo 27. t. m. ob 15. uri bodo v dvorani Doma pristaniških delavcev (Oasa del Lavoratore Por-tuale) igrali 'mladinsko igro «V kraljestvu palčkov*, katero Je skompomlral Ivan Grbec. Predprodaja vstopnic bo v soboto ln nedeljo od 9. do 12. ure in v nedeljo ob 14. uri pred predstavo v gledališki blagajni. Cena vstopnic: se-doži 30 in 20 lir, stojišča 15 Ur. Vabilo OD TRIGLAVA DO JADRANA Poročilo finančnega oddelka ZVU Trst, 16. VZN. — Finančni oddelek Zavezniške vojaike uprave sporoča, da še vedno prejema s strani posameznih oseb in tvrdk, ki *° dobavile živež ali ki so delale za jugoslovansko vlado za časa zasedbe tega ozemlja, prošnje za poravnavo. To zadevo je že proučeval mešani gospodarski odbor skupno z jugoslovanskimi oblastmi. Zato naj upniki ne pošiljajo svojih terjatev, dokler ne bomo objavili izjav« o njihovem izplačilu. Beka Mladina se zaveda svojih dolžnosti do porušene dežele. Prijela je za delo in popravila vse vaške poti. Na sestanku je sprejela sklep, da odstrani vse ruševine hiš. ki so bile požgane 16. maja 1944. Junaški partizani so jo c.aučUl premagovati ovire. Zato so danes ne boji — ,---------------------------- . v nedeljo bo v Bazovici ob 16. z Nabrežine, ln Jih odda tovarišici, I uri piea ki fcaljiva poSta, Igra or- najtežjih del. V caau borbe proti ki pride na vrsto. jkester cVeaeli veter*. Vabljeni vsi! | okupatorju je ta vasica nudila za- Kdaj bo rešeno vprašanje briških kolonov? Zs dolgo časa trajajo pogajanja ci, oz. veleposestniki, ki »o bili zelo med kmečkimi delavci v Furlaniji in Slovenski Benečiji ter raznimi velenosestnkl, da bi se končno odpravil sistem fevdalizma. Do danes le bilo doseženih le malo uspehov, četudi so delavci 'ut za oasa osvobodilne borbe bili na boljšem, kot danes. Takrat so delavci dajali veleposestniku le 25% od svojih pridelkov. Ko se j« vojna končala, so sl lastniki zopet pričeli lastiti pravice do starih privilegijev in terjali delitev na pol. S tem, da je u-redba st 11 uvedla italijansko zakonodajo iz leta 1943.. bi morali furlanski koloni zopet deliti pridelek na pol. ZVU se ozira le ati italijanske zakone, kar popolnoma u. streza lastnikom, ter stavlja kolone ponovno v položaj v katerem so bili za časa fašizma. Kmetje, ki so sodelovali v partizanskih odredih ali sploh v osvobodilni fronti in si s tem priborili pravice, ki pripar dajo zmagovalcem, zahtevajo, naj se upoštevajo njihove zahteve ln naj se končno pristopi k rešitvi le sramote 20. stoletja, Tam, kjer delavce plačajo, so nj’. hove mezde tako zmanjšane, da niso v nobenem pravem razmerju z življenjskimi potrebami. ZVU smatra, da poljedelski delavci ne rabijo takih mezd kot industrijski, četudi so njihove potrebe enake. Tudi to vprašanje se bo moralo rešiti. Napreduje pa zelo počasi, predvsem zato. ker delodajalci še niso Imeli svojega zdruzenja, ki bi zastopalo pravnovelJavno koristi svojega članstva. Zanimivo je, da so se pokazali kot bolj popustljivi tisti delodajal- Nujnost demokratizacije slovenskih srednjih šol v Trstu Slovensko dljaštvo Trsta Je za demokratizacijo s krvjo in žrtvami priborjene šole decembra lanskega leta stavkalo in odposlalo protestna pisma ZVU in PNOO-ju. Medtem ko Je PNOO obljubil, da bo kakor preteklosti, tudi v prihodnosti branil priborjene demokratične pravico, Je profesor Baraga odgovoril, da se iolska uprava ne mora tako daleč ponižati (!!!), da bi učni načrt predložila, dijakom v razpravo. Dijaki so zahtevali kot prvi korak — osnovni pogoj — »a demokratizacijo Sol, odstranitev profesor jev — kolaboracionistov, dalje predložitev učnega načrta dijakom v razpravo ln Ureditev vprašanja iolskih knjig. Na stavkovnem zborovanju so izvolili svoj Šolski odbor, ki naj bi predstavljal neko zvezo med profesorskim zborom in dijaki. Posamezni dijaki so objasnili naloge Šolskega odbora, ki naj bi organiziral Urše kulturno prosvetno delo, preko razrednih odborov pripravljal dijake k resnemu učenju, organiziral delovne, študijske kolektive, Izposloval pri ravnateljstvu dovoljenje za sienčase Jn reševal druga tekoča vprašanja. Torej, dijaki so dali zdrave ln koristna pobude, ki nudijo šolski upravi olajšavo pri vodstvu in osnovo za njihovo sodelovanje s profesorji. Precej časa Je še preteklo od tedaj. Medtem ko šolski odbori v drugih demokratičnih deželah sodelujejo pri sestavljanju učnega načrta, je iolskl odbor slovenske šole v Trstu, zasmehovan ali neupoštevan, kot da bi ga ne bilo. Medtem ko so v coni B zborovali vsi šolski odbori ln poročali o plodonosnem sodelovanju s profesorji, v slovenski šoli v Trstu nimajo niti etenčasa, kjer bi profesorji lahko dali svoje nasvete ln kritike. Nasprotno, edini korak k €demokratizaciJl» Je predlog duhovnika dijakom, naj sprejmejo mesto ene Ure dve uri verouka, medtem ko Imajo tedensko samo tri ure pouka v slovenščini. Dijaki so upravičeno vztrajali na tem, da se morajo najprej naučiti slovenščine, za kar je potrebnih več ur pouka, da bi mogli bolj uspevati pri učenju verouka In drugih predmetov. Šolsko vpraSanje trej šs vedno ni rešeno. Slovensko dljaštvo Trsta ugotavlja samo to, da demokratizacija šole ne bo lzvršsna tako dolgo dokler bodo kolaboracionistih 1 profesorji na svojih mestih. Zato upravičeno 1:11, da bi ZVU preiskala primere posameznih profesorjev ln jih odstranila ter s tem tesno povezani z okupatorjem ali s fas liti enimi organizacijami ln danes spadajo med vojne zlocinc«. Ti veleposestniki so pripravljeni, priznati kolonom celo več kot 75%, to pa zato. ker niso gotovi, ali bodo s svojim posestvom sploh kdaj razpolagali. Ostali velepossatniki, ki pa niso tako močno kompromitirani, vztrajajo na tem, da jim priznajo pravico do 50% pridelkov. V pogledu socialne zaščite so danes kmečki delavci v zelo kočljivem polo^ju. Tak fevdalni sistem ne spada v XX. stoletje, ki uveljavlja načelo: semljo tistemu, ki Jo obdeluj*. Toda briški kmetje vseeno vztrajajo pri svoji zahtevi: 25% pridelka lastniku. 75% pa tistemu, ki zemljo obdeluje. To Je skrajna meja. Zato tudi briški koloni ne morejo preko tega. Upravičeno pričakujejo, da jih bo pri tem njihovem prizadevanju podprla tudi ZVU. Kle tilTk i /da Iz Idrije v Šempeter na Krasii jo 80 km. To Je daljava, ki so Jo kurirji za časa osvobodilnih borb prehodili v dveli dneh. Pred kratkim pa se Je pripetilo, da je nekaj pisem kljub redni avtobusni progi hodilo 10 dni. Upravičeno se sprašujemo, kaj je vzrok' tej zamudi. Sodi’i bi, da je tega kriva nemarnost in da poka marsikdaj obtiči v kakem žepu ali aktovki, namesto da M Jo izročili naslovljencem. Treba se je zavedati, da včasih kako čisto navadno pisemce vsebuje važna navodila, ki Jih je treba nemudoma izvršiti, ali pa vabila na zborovanja ln sestanke. Zato vsem malomarnežem prlporoča-vseml ipodatki ia delodajalčevim službo. • vod ima internat ob krasni obali z vsem potrebnim kom/ortom. Oskrbnina se plačuje po premoženjiskih razmerah. Okrožni in okrajni NOO so dobili vsa potrebna podrobna navodila ln pojasnila, zato naj se staral obraJajo nanje. Pojasnila daje neposredno tudi uprava gluhonemnice. »LJUDSKI TEDNIK" list z bogato in pestro vsebino političnega, kulturnega in gospodarskega značaja je izšel. Prinaša tndi zanimive slike iz naših krajev. Dobi se v vseh razproda-jalnicah in pri krajevnih kolporterjih. vetje mnogim borcem, saj J« imela v napo«redni bližUl bolnico in radijsko postajo. To ljudstvo, ki je v času borbe toliko žrtvovalo, sedaj požrtvovalno in udarno obnavlja svoje domove. Tomai Zaradi »ui« ln posledic vojne je občutiti na Krasu veliko pomanjkanje krme. Po drugi strani pa kmetje niso mogli kupiti krme drugje, ker nimajo potrebnih denarnih sredstev. Zato preti živini velika nevarnost. Poleg tega bo v teku leta vse premalo gnoja. Pred časom je prispela količina otrobov. Čeravno so tako potrebni jih Se niso razdelili med kmete, ki upravičeno zahtevajo, da se krivpe po-kli’e na odgovor. Zaradi pomanjkanja krme bd bila dobrodošla sol, toda tudi te ni. Ce to vprašanje ne bo čimprej« reieno, bo imelo hude posledic«. Idrija V nedeljo «. t m. Je bil v Idriji ustanovni občni zbor Obnovitvene in stavbene zadruge. Zborovanje je otvorli tov. Janko Bevk. Nato Je prevzel besedo tov. Logar, ki je v Jedrnatih besedah obrazložil pomen zadružništva iz politično-gospodarskega vidika. Inženir Godec Je poudaril potrebo zadruge za sploSno obnovo ln nove gradnje. Dejal je, da so v nekaterih porušenih predelih Slovenije take zadruge dosegle nepričakovane uspehe. Vodja tehnične baze v Idriji tov. Hvala je obrazložil kakšni naj bodoi odnosi tehnične baze do obnovitvene zadruge ter kako ln koliko more oblast tem zadrugam pomagati. Obsodil je vse one reakcionarje, ki skušajo blatiti današnje zadruge, čel da so enake onim, ki so bi’.e v predaprilski Jugoslaviji. Po odobritvi zadružnih pravil so navzoči izvolili upravni ln nadzorstveni odbor. Dole prt Idrfjt Tudi v tej vasi obnovitvena dela dobro napredujejo. Popravili so vse ceste ki poti, ki vodijo skozi to področje. Zaradi pomanjkanja gradbenega materiala Je bilo popravljanje raznih poslopij začasno prekinjeno. Daslravno je začelo slabo vreme, važlanl pripravljajo gradbeni material za načrtno obnovo, ki jo bodo izvr&iH v teku tega leta. • trebne volitve novega okrajnega odbora. Na okrajni sindikalni konferenci, katere so se udeležili sindikalni delegati skoro vseh vasi, so izvolili nov odbor, kateremu predseduje tov. Gabrijelčič Mirko. Za tajnika so izvoli h tov. Paravan Jožeta. Na tej konferenci so razpravljali o vseh vprašanjih, ki trenutno najbolj zanimajo sindikalne organizacije. Zadali so si tudi naloge za nadaljnje delo. Obenem »o dosedanji sindikalni zaupniki podali poročilo o delovanju v preteklem letu. Kamno Izreden primer smrti dveh starih zakoncev še je 14. januarja primeril v naii vasi. Fratnik Marija, 67 let stara, ki je opravljala Se vsa hišna dela in bila do zadnjega zdrava, je omedlela. Nesli so jo v posteljo, kjer je čez nekaj minut Izdihnila. Njen mož, star 76 let, je ob nenadni smrti svoje £ene dejal: cZeno mi boste dali v krsto, mene Da na mrtvaški oder*. In glej čudo! Kljub temu, da je bil zdrav, in krepak, tudi on Je 24 ur po smrti svoje žene omedlel. Odnesli so ga v posteljo, kjer je kmalu izdihnil tudi on. Tako sta stara zakonca, fie pred 24 urami zdrava in krepka, zedinjena v smrti ležala na mrtvaškem odru. Če ra vij« Mladina ne zaostaja pri uničevanju borovega prelca. Zadala si Je nalogo, da bo v teku tedna očistila vse borovce, ki se nahajajo na vaškem področju. V ta namen je ustanovila delavno četo, ki se je že v mnogih primerih udarniško izkazala. Delavci za svoj dom Postojnski delavci ln nameščenci so poklonili vsak po eno dnino in zbrali na ta način 80.000 lir za ■popravilo bivšega železničarskega «dopolavora», katerega nameravajo popraviti in preurediti za kinodvorano, predavanja, zborovanja itd. Delavci so vedno l»-iP«vlJeni j^' na materialne žrtve, ko gre za napredek in izobraževanje. Vrsno V ofenzivi 1944. leta so SS-oddel-ki poE^aU ninogo hiS v tej vasici. Sedej so prebiralci sami pristopili k obnovi in popravili Stalarjevo, ZabregarJevo in druge stanovanjska hiše. Razen ene hiše je vsa vas Dopisujte v »Primorski dnevnik, Kanal Sir.dlkalna organizacija Je zelo oživela, ker je zadnje v-tae ljudstvo razumelo, da J« edina, ki ščiti Interese delavstva. Ker se je organizacija zelo razširila, so bile po- V požganem Komnn V požganem in razdejanem Komnu ni imela mladina prostora, kjer bi prirejala Igre In konference, da bi se gradila. Ostromase-no ljudstvo stanuje po hlevih in kleteh, skratka v prostorih, kjer se ne morejo niti obračati. Toda vseeno so čutili potrebo, da sl zgradijo svoj dom, kamor bodo zahajali in se razvijali na kulturno prosvetnem polju. Z vso vnemo so se lotili dela, daslravno niso Imeli niti orodja niti materiala. Niso se ustraši',i, temveč pogumno so strnili vrste, organizirali delovne skupine ln v kratkem postaviti mladinski, oziroma ljudski dom. Na dan 6. t. m. so s kulturnim mitingom svečano otvo-rlli dvorano, v kateri bodo prirejali konference ln razvijali kulturno prosvetno delo. Parna žaga v Postojni je začela obratovali Modreice Na vaškem zboru so si vaščani zadali nalogo popravit! poti. Vsi so šli na delo in popravili poti bolje nego Je bilo v načrtu. S tem so Modrejčani rešili eno izmed svojih najbolj perečih vpraeanj. S pomočjo KNOO rešujejo tudi druga vprašar.ja. Vsi zavestno ln udarniško delajo v hrepenenju po združitvi k Jugoslaviji, kjer ima ljudstvo oblast v rokah ln kjer dr’ava nudi ljudstvu vsestransko pomoč. Šebrelje Vaščani s udarnim delom pripravljajo izgraditev apnenice za obnovo popolnoma pclgane vasi. Toda tudi do danes niso spali. Pokrili so eno tretjino 178 poi^anlh objektov. Za krtje drugih 20-30 objektov je pripravljen les. Delo bodo pričeli spomladi. Brda Dne 30. dec. p. 1. Je imelo okrog 40 mladincev iz-vasi Kojsko, Sne-Jatno, Brestje, Vrhovlje ln Gonjača udarniški dan. V dveh urah so pripravili 30 q drv in jih znosili iz gozda preko skalovja ln po strmih stezah. Ves čas udarniškega dela je vrhu skalovja plapolala zastava s peterokrako zvezdo na sredi. M?e.dina Je vriskala ln pela pesmi o borbi ln svobodi. Kulturna prireditev v Krajni visi V nedeljo 27. t m., ob priliki do-mačoga praznika, bo imelo prosv*fr no društvo «Volnik» kulturo prir®* ditev s pestrim sporedom in pr0 sto zabavo. Vabljeni vsi! Prosvetno društvo „Škorklj** (Vicolo ospedale militare, 2) vabi članstvo na občni zbor, ki 6° danes 26. t. m. ob 20. uri v društv* nih prostorih. Dnevni red je talf, 1. Citanje zapisnika I. občnega zW*' ra, 2. poročila, 3. volitev novega odbora, 4. slučajnosti. J( Občnega zbora naj se udeleži), tudi zastopniki bratskih društev i® pa vsi tisti, katerim je društven« delovanje pri srcu. Po občnem zboru bo v novi dvorani plesna zabava, ki Jo bodo V navili v nedeljo ob osmih zvečer- Smučarski izlet na Črni vrb V nedeljo 27. t. m. priredi sen1-jakobsko prosvetno društvo «Iva® Cankar» smučarski izlet na Cm1 vrh pri Idriji. Prevoz za elane 2® lir, za nečlane 270 lir. Vpisovanj* Izletnikov v gostilni Kobal (J*' dran), V!a deil’Industria 16, Obvestilo Vsako nedeljo ob 9.15 uri bo * cerkvi «Notre Dame* di Sion, ulic* Aliče, šolska maža za dija&tvo venskih srednjih Sol. Med mašo / slovensko petje. Služba božja Je men jena predvsem srednješolce*^ vondar so dobrodošli tudi njihovi starši in vsa slovenska mladina. «| cerkvi kurijo. Prva slovenska šol** ska maša bo v nedeljo 27. t. **• ob 9.15. Vabi!o Varuhe partizanskih sirot, ki ^ 24. decembra p. 1. prisostvovali hajanju prvega božiča v miru v 1>® pristaniških delavcev, vabimo odaek socialnoga skrbstva v ull«° Galatti 20, I. nadstr. od 9-12 ure. Naročnine za radio V skiadu s prejšnjimi odred**-mi, s katerimi je bila ukinjena ’avna koncesijska pristojbina radijske in telefonske aparate, o**-večča Z. V. U., da se pristojbin*1 katero so posestniki radio-aparaW* že plačali, ne bo povrnila, tem** pridržala kot delno (ali dopolnilo*^ pla'i.3 naročnine za radio za le^ 1945, ki je povišana na 163 lir, ** se plača v enem samem obroku, “ na 167 lir, če se plača v dveh obrO" kih. Prehrana Razdeljevanje riža. V ponedel^jj 2S. t m. bodo pričeli razdeljev*' po 500 gr riža na oecbo vsem trošnikom, ki »padajo k skupin*®" I. II, III, IV, V, VI, in vn. Dn« * februarja bodo razdeljevanje ključill. Cane: navaden riž 32.60 1' kg, poluflni riž 35.80 za kg, flne“ riž 42.40 za kg. Sprejemi v gluhonemnico Gluhonemnica za Slovensko Primorje v Portorožu v Istri sprejema še vedno gojence, gluhoneme otroke iz vsega slovenskega Primorja. Sprejemajo »e telesno ln duševno zdravi, gluhonemi otroci Po osem mesečnem udarniškem in napornem delu so postojnski delavci obnovili in pognali v tek parno žago, ki jo je okupator pred umikom zažgal. Zaga je todaj gorela tri dni in tri noči in marsikdo je dejal: «Ta žaga najbrie n« bo nikoli več oi ratovala*. Toda po izgonu okupatorja so crnl ln o« moj eni stebri le malo časa »trlelt v zrak. Delavci s toVari-žem Stefančičem, na čelu so trdno ln odlo.V.o prijeli za delo. Hkrati z obnavljanjem žage, Je tovarna za izdelovanje strojev, pod tehničnim vodstvom tov. Miklavčiča in Tršarja pričela predelovati v ognju izgorele stroje. Is komadov starega, izgorelega železa so znova nastali novi stroji, ki so danes zapeli svojo mogočno pesem dela. «Ne sramujemo se povedatl», so dejali delavci, «da se nam je orosilo oko, ko so ae začeli stroji vrteti*. Po kratkem uspelem preizkušanju strojev Je tov. Valenčič, predsednik I.O.E.L.D.N., ■pregovoril o plemenitem delovnem tekmovanju ln vzpodbujal navzoče, naj »e re»no lotijo dela za obnovo. Za njim Je spregovoril is predsednik mestnega NOO-Ja, tov. Gar- Razdeljcvanje koles Urad za delo v Gorici sporoA*1 da ima na razpolago 44 koles lanskih in 38 moakih), ki jih razdelil delavcem raznih strok-Kdor 5*11 dobiti kolo, naj *lo® pri omenjenem uradu proknjo * vsemi podatki in delodajn!č>"'rirI’ potrdilom. Rok za vlaganje proS*®* poteče 30. t. m. pripomogla k reiitvl Šolskega vpra- učenci, ki so hodili v italijanske 1 zavode do vštetega 8. razreda. Za- od 6 do 13 let stari. Pra tako tudi zarolll, ki Je v imenu vsega postojnskega prebivalstva voiftll o- bratu obilo uspeha. Sledila Je majhna zakuska, katero Je pripravila vodstvo obrata delavstvu, ki Jo največ prispevalo k obnovi. Zaga bo vsak dan seiagala 20 kub. m hlodov. Ukinitev nedeljskih vlakov 2e'eznlKka uprava javlja, da bodo zaradi pomanjkanja električnega toka 3n zaradi potrobe omejitve potroSnje ukinili od nedelje 27. Januarja do preklica sledeče nedeljske vlake: Vlak St 4333 ura odhoda ob 6.25 delavski vlak Trst Gorica. Vlak it 8791 ura odhoda ob 9.B5 potniški vlak Trst-Cervinjan. Vlak St 8825 ura odhoda ob 14.38 potniSki vlak Trst-Gorica. Vlak St. 1669 ura odhoda ob 19-30 delavski vlak Trst-PlerU. Vlak St 8762 ura odhoda ob 8.26 potniški vlak Gorica-Trst Vlak St 1736 ura odhoda ob 12.35 potniški vlak CervinJan-Trst Vlak St 1656 ura odhoda ob 16.45 delavski vlak 'Gorica-Trst Vlak it 4704 ura odhoda ob 20.30 delavski vlak Pierls-Trst Možno Je, da bodo sledile nadaljnje omejitve v nedeljskem železniškem prometu, vendar so te ukinitve zgolj začasnega značaja. Kobarid • Kot vsako leto, tako je tudi le-. toJnja zima povzročila milijonsko | Dobra srca škodo. Zari.dl snega in d-^ja soj Names^0 Venca pok. Petru bila drevesa in elckt.-ično omrežje . darujejo sinovi in obdana z debelo ledeno plastjo. Pod 1.750 lir za prizadete partizan^ silno težo so sa fcloe električnega j drui:nc. omretja pričele trgati, tako da je Pogrebno društvo Bazovica 0» . . , , , . . ‘ruje za tiskovni sklad lir 200. bil v soboto zvečer ves okraj v te-1 * T _«* , , Namesto venca na grob I''®'' mL Tudi drevesa, tako v dolini ka- Ma)alan 80 darovali sorodniki kor v gorah, so bila močno prtza- ’ kojnlka lir 1.000 za sirote pa® deta. V legi od 500 do 800 metrov partizanov iz Opčin. ^ nad morjem je bila ledena plast debela več centimetrov. Potrgale so se celo iične vzpenjače, po katerih spubVajo kmetje drva s hriba v dolino. Najbolj so prizadete livške vasi. Odg. urednik DUŠAN HR ESC** Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o Joškotu ka, po domat:e Goščav iz Sežape^j katerem vemo, da je bil 17. 1. ^ v boi bi v Gradovcu pri VinkoV^Jj In dodeljen 5. slov. bat. I. ,kra»)^| krajevnega odbora Je mladina pro- brigadi, V. divizijo Pr'^™°’ ji , , . i to sporoči Jožetu Stoka, Sežanar glasila 7. Januar za udarnukl dan 1 ^ v uni!ovanju borovega prelca. Toda na delo ni Sla samo mladi- __________________________ na, temveč tudi starejal, ki so udar- ! TRTE, CEPLJENE, lepe in 1------ tv. dobite v trtnici Tavčar Stanisl*£ Vojiricn Na pobudo gozdnega referenta MALI OGLAS* niško čistili borove gozdove. Ta dan so napravili 2234 ur, uničili pa na tisoče ln tisoče gnezd borovih prelcev. Ivanjlgrad (Komen). » KISliO ZBIJE, prvovrstno, na daj po sodčkih. SkladiSče CJofJ Cavour 4. Beseda našim čitateljem Veselo novico »mo Izvedeli. V Tržaškem okrotju so namreč pričeli tekmovati v dopisovanju. Od takrat prihaja dnevno na kose dopisov. Najboljši so doslej Nabro-hnci — tov. Brečko. Toda in.ajo »a druge resno tekmovalce. Najboljm »mo napisali — najbolj-«4 po številu poslanih dopisov — da »e razumemo! Kajti dosedanje tekmovanje moremo ocenievati le po količini dopisov. Vsebinsko pa... To Je drugo voglov fe, kajne t Da. in na to poglavje so skoraj v* dotedanji udeleženci v tekmovanju pozabili. Tekmovanje je pomenilo tanje — ne pretiramo dosti, os rečemo — lov na rekord, lov so prvo, drugo in tretje, morda tt četrto sti a* sploh noben* p ezornostt. No — in taki — pa br»» zamere to b»Il skoraj vsi dopisi. — Zaradi številke — za rekord! ga nezdravo. Nasprotno. — Prav| Jasno je, da ta zaoetni neuspeh tekmovanja ni porazen. Ne, norai>-nost dobro je, da smo takoj v tar čeiku zasledili hibo. Tako bomo posvetili ved pozornosti tekmovanju in ga postavili na zdravo osnovo, ker bi v nasprotnem primeru vsi dopisi, katerih je vsak dan ta csl kolx lahko ostali kar v kotu. V Kaj naj tortj pišemo — te bodo gotovo tedaj vprašali v*t dosedanji udeleSenoi tekmovanja, ki so po večini obravnava/i naslednie ta me: posamezne vpade fašistov «n Nemcev, nfih roparske pohode, partizanske akcije manjšega merila osebne doživljaje is pretekle vojne itd., Hd.. Kaj naj pišete l Snovi za dopisi je veo. kot veo. Ogromno je lahko črpamo iz let tuienjttva in narodno-otvobodSlne borbe, ker Je — kot Je nek tekmovalec ugotovil, vtakdo imel toliko doživljajev, da bi lahko rtaplsal celo knjigo. M takim i dopisi pokaže- mo tudi vsemu »vetu, koliko žrtev smo dali »a svobodo. Toda pri tem pisanju — ker ga fe toliko, moramo izbrati le najmočnejše primere, ostale tločine pa navedimo kronološko. Kronika posameznih vasi v letth borbe in za sedemindvajset let nazaj je hvaleZna torna tn jo lahko v tekmovanju izrabimo — katera vas bo čimprej sestavila popolno kroniko od leta 1918. V tem primeru ne bo slo tore) samo ta ttkmovanje med poedtnci, temveč sa tekmovanje med vsemi. Opisovanje, poročanje o tekolih dogodkih — o tem pa se lahko kosajo poedtnci. (Tudi v dostavi dopisov — kot so ie začeli). Gospodarska vpralanja, — so-družntiivo, km«H/*tvo, obnovo, sindikati itd., kulturno prosvetno delo, tole, prireditve, kritike prireditev itd. — to so teme, katere obrav-navajte. Vendar ne samo kot doslij. «Razpravljali smo o gospodarskih vpra- lanjlh, govorili o tadruiniltvu itd. Ne »amo: priredili »mo miting, bije »o te in te toike, sijajno »o JI* izvajali; gledalci, kateri so napolnili do zadnjega kotiika dvorano, »o ploskali Itd., itd. Pilite le o gospodarskih problemih. Opilite tofno, kako ste Jih re-flU oz. kako Jih nameravate re HM. Otnač.ti »klep vseh vaščanov, kako ste ali boste pristopili k obnovi itd. In povejte svoje mnenje, kako bi najboljte relili vsa per»#a vprafa-nja, ki vas mučijo. Vsi se danes zavedamo, da bomo morali sami reHti perele gospodarske probleme. Vala misel bo lahko koristila marsikomuI Isto velja sa ostalo: ocenjujte, svetujte, poročajte I Tako bo dobilo tekmovanje v dopisovanju pravo vsebino. Iniciativo trlalkega okrolja pa moramo vsekakor pohvaliti. Podobnih tekmovanj smo sicer navajeni le od lasov narodno oevobodUn* vojne, kjer je tekmovala v dopisovanju »lasti mladina po vseh okrajih, okriljih in pokrajinah. To tekmovanje, ki se sedaj vrli v trlalkem okrolju in ki je vredno. da ga posnemajo futfi v goričkem t>» vthodno-prlmortkem okroiju, bo prineslo obilo sadov, le se bo vrlilo na taki podlagi, kot smo »goraj omenili. Poleg bol ji s Informiranosti in pravočasnega porotanja v naJcm listu bo to tekmovanje koristilo *n pripomoglo masovni vzgoji na vso h sektorjih dela. Razen tega bo pripomoglo leffraditi in izpopolniti do-pitnllki kader, kar je nujno potrebno, ker to tkoraj vsi sposobni — opismenit kadri prezaposleni s delom v raznih odsekih ali odborih ljudske oblasti. Koristi »o torej velike. Treba je torej le »grabiti na pravem koncu m nali skupni cilji bodo doseženi. K no jo uspeha, — lova; 1« in to-varilioe/ Uredniltovo. RESTAVRACIJA TERM1NUS Drevored Mlremar 1 nasproti Izhodu G avnega kolodvor« V SOBOTO !N NEDELJO iim KONCERT ob 19 do 22 are Cen« ostanejo u časa koncert« nespremenjene J VINSKI KIS vam nudi KISARNA PI.KSNIČAP' zaloga t TRSTU, via Rlsmondo 4 ■ Telef. 8916 NAJNIŽJF. CENE! NAJN1ZJE CEStjf ZDRUŽENJE MIZARSKIH OBRTNIKOV V SOLKANU (blvte C. A. M.) znano po odlični Izdelavi vsakovrstnega pohlStva, obvešča v*» svoje odjemalce In prebivalo« Primorske, da Ima svoje delovo* moči »opet na delu. Sprejema vsakovrstna naročila v lesni str®' ki, kot obnavljanje stavb, lolske opreme, oprema vsakovrsto*6 lokalov, Itd. jjg Vsem zainteresirancem se Združenje toplo priporoča.