Poštnino platana ir ootovM . . . m Cena Din I*- \ImensHl dom Štev. 58 V ijubljani, 10. marca 1936 leto l. Nevi odmevi nemškega rušenja mednarodnih pogodb (vtepi se vse bdi odpiraiD ni Soooe angleškega ainanjega ministra je prinesel nouo raziištenie London, 10. marca. Sinočni govor, ki ga je imel Angleški zim. minister Eden v poslanski zbornici, tvori tretje važno dejanje v odmevih, ki jih je imel nemški oboroženi vpad v Porenje. Prvo, kar je Evropa pričakovala, je bil francoski odgovor na nemški korak. Ta francoski odgovor je dobil odziva v govorih zun. ministra Flandina in ministrskega predsednika Sarrauta in v mobilizaciji obmejnega trdnjavskega pasu ob Renu. Drugo dejstvo v teh odmevih je bila francoska obtožba Nemčije pred Društvom narodov zaradi nasilne kršitve versajske in lokarnske mirovne pogodbe ter sklicanje seje zastopnikov vseh držav, ki so lokarnsko pogodbo podpisale. Tretje dejstvo pa predstavlja govor angleškega zun. ministra Edena, ki ga je imel včeraj in ki ga je Evropa napeto pričakovala zaradi tega, ker je bilo znano, da so sc vsi nemški koraki proti sedanjemu redu v Evropi do zdaj vršili z nekakim tihim odobravanjem Anglije. Angleški zun. minister je govoril sicer zelo previdno. Izjavil pa je med drugim, da je nenadni korak Nemčije angleško vlado presenetil. Nemčija je lo dejanje storila brez kakega najmanjšega predhodnega obvestila. Nemčija je s teni prekršila pogodbo, ki jo je svobodno in brez pritiska podpisala. Zato je odpoved lokarnske pogodbe zrušila zaupanje, ki ga je Anglija gojila do Nemčije. Ta odpoved pogodbe pomeni napad na svetost mednarodnih dogovorov, čeprav ni razloga, da bi nemško dejanje smatrali kot sovražno grožnjo. Ne sme pa biti nobenega nesporazuma o tem, kakšno bo angleško vedenje z ozirom na to dejstvo. Anglija je tudi podpisala lokarnsko pogodbo in je zato potrebno, da izjavi, da bo smatrala napad na Francijo ali Belgijo za kršitev člena 2. lokarnske pogodbe. Pakt določa či6to jasno za vsako pogodbenico obveznosti, ki jih mora sprejeti nase v primeru, da postane kaka sopogodbenica žrtev zunanjega napada. Kar ee tiče nemških novih ponudb za organizacijo miru, bo sicer angleška vlada objektivno in prijazno proučila. ker je mnenja, da ne sme spričo današnjega položaja ostati neupoštevano nobeno dejstvo, ki bi lahko kaj koristilo organizaciji in ohranitvi miru. Odmev o Icndonu London, 10. marca, Govof zun. ministra Edena je popolnoma zadovoljil vse angleške kroge in ga ertodušno odobravajo. To odobravanje je dobilo izraza v govoru min. predsednika Baldvina in bivšega zun. ministra Hoareja. Tudi zbornica je Ede-nov govor sprejela z navdušenim odobravanjem, krogi delavske stranke pa stoje na stališču, da mora Anglija sprejeti Hitlerjevih 7 točk, če se bo Nemčija nato vrnila v Društvo narodov. V tem Oziru bodo ti krogi dali poziv na svoje volilce. Pel Društvu Narodov Ženeva, 10. marca. h. Edenova obsodba nemške politike in nemškega nasilnega ravnanja je vzbudila v ženevskih krogih največje odobravanje in priznanje. Tu smatrajo govor angleškega zunanjega ministra kot zopetno afirmacijo lokarnske pogodbe in njenih določil. Krogi Društva narodov so z Edenovim govorom dobili močno oporo za svoje stališče, ki meni, da nemški krogi glede organizacije evrojiskega miru ne predstavljajo dovolj resnega predmeta, da bi se o. njem razgovarjalo Društvo narodov. Belgija zadovoljita Pariz, 10. marca. b. Belgijski min. predsednik Van Zeeland, ki je na svoji poti v Ženevo prišel v čer* j v Pariz, je izjavil, da je govor angleškega zun. ministra popolnoma pomiril Belgijo, ker ji daje jamstvo, da bo Anglija glede Belgije storila 6vojo dolžnost, kakor jo je storila 1911. leta. Zato pomeni la govor po I. 1914 v tem oziru najvažnejše politično dejanje. (Jdmev o 7 tanini Pariz. 10. marca. Vladni krogi dosti razpravljajo o včerajšnjem govoru Edena v angleški poslanski zbornici in zlasti podčrtavajo dejstvo, da je tako odločno obsodil enostransko kršitev lokarnske pogodbe. Toda glede nemškega vpada v Porenje in gled.e Hitlerjevih mirovnih predlogov se angleško in francosko stališče ne ujemata. Anglija bo o Hitlerjevih predlogih razmišljala, dočim jih Francija v načelu odklanja. Nemško uradno mnenje Berlin, 10. marca. Nemško uradno poročilo o Edenovem govoru pozdravlja izjavo angleškega zunanjega ministra, v kateri pravi, da bo Anglija objektivno premislila Hitlerjeve mirovne predloge. V tej izjavi vidijo nemški krogi zagotovilo, da hoče Anglija prevzeti vodstvo pri organizaciji angleško-francoskega političnega sodelovanja. Uradno oboestUo EH Nemiiii Berlin, 10. marca. Generalno tajništvo Društva narodov je nemški zunanji urad obvestilo o tem, da je sprejelo na znanje francosko pritožbo glede nemške prekršitve lokarnske pogodbe. Zaradi tega se bo svet Društva narodov sestal v petek, da o tej pritožbi razpravlja. Cesarska pcestolnita se utt|u|e - Abesimi stcellafo kar napiti PKcmicia na alus. funtluh še ni Asmara, to. marca. o. Italijansko vrbovno poveljstvo je včeraj dalo naredbo, da so za nekaj časa ustavijo bombni napadi italijanskih letal na abesinsko ozemlje. Ta odredba jc samo začasnega značaja in ima namen, da podkrepi italijansko stališče v Ženevi, ker je predsednik Mussolini poslal na poziv SVeta trinajstorice pritrdilen odgovor. Dokler se ne razjasni položaj glede mirovnih pogajanj, Italijani ne bodo vršili ofenzivnih akcij, temveč sc bodo omejili na utrjevalna dela. Odločno pa zanikajo italijanski vodilni krogi vesti evropskega časopisja, po katerih jc bila Italija prenehala z napadi n« Abc.sini.jo iz zapletenega evropskega položaja. Zadnji dogodki v Evropi niso na italijansko odločitev nič. vplivali, ker ni po njih Italija neposredno toliko prizadeta. Torej ne more. hiti govora o kakem ofieielnem premirju na abesinskih bojiščih, ker nimajo pripravljalna dela za mirovna pogajanja še nikakega uradnega značaja, marveč so se omejila zgolj na idealni poziv Društva narodov. Adis Abeba se utrjuje Addis Abeba, lo. marca, o. Cesar llailc Se-lasic jc dal nalog, kakor jo razvidno i/ včerajšnjih vesti, da se izprazni ccsarska palača in da se. preseli dvor drugam zaradi tega, ker jo prepričan, da bo italijansko letalstvo v primeru, da se razgovori za mir iž jalove, takoj začelo bombardirati prestolnico. Addis Abeba je za primer zračnega napada že docela pripravljena, /grajenih je dosti podzemeljskih pribežališč. V ta namen so izkoristili in razširili tudi številne naravne votline v hriboviti okolici mesta. Ženske in otroci so pred italijanskim odgovorom že v veliki večini zapustili prestolnico ter se naselili v gozdovih okoli glavnega mesta. Ec. Hotiza na Bunalu Dunaj, 10. marca. AA. Korbiro poroča: Obisk ministrskega predsednika dr. Hodže se nadaljuje po programu. Popoldne sta konferi-rala sefa obeli vlad. 1'ej konferenci jc prisostvoval podkanclcr Starhcmberg in zunanji minister Berger \Valdencgg. Delegacija pa so nadaljevale pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Opoldne je bil dr. Tlodžn sprejet pri predsedniku republike, /.večer je obiskal opero, kjer so igrali in peli Prodano nevesto. Predstavi ir prisostvoval tudi predsednik republike gosp. Miklas. Po predstavi je kancler priredil recepcijo, ki so se je udeležili vsi člani vlade in delegacij. Danes se nadaljujejo razgovori. Abesintl sestrelili 3 letala Addis Abeba, 10. marca. o. Tri italijanska bombna letala so strmoglavila v bližini Quorama. Letala so padla na zemljo zaradi tega, ker so jim abesinskega krogle uničile motorje. Letala so se docela razbila in so vsi člani posadke našli smrt pri padcu. Vse do zadnjega so Italijani v pokrajini okrog Quorama vršili bombne napade z nezmanjšano silo. Tako so italijanski letalci v nedeljo drugič obstreljevali okolico postaje angleškega Rdečega križa. Italijanska poveljstva niso nič vedela o tem, kje se nahaja ambulanta angleškega Rdečega križa in je njihovo akcijo treba pripisovati samo temu dejstvu. Angleški protest Rim, 10. marca. o. Angleški poslanik v Rimu Druinmond je včeraj obiskal državnega podtajnika Baldnrtn govori: za zun. zadeve Suvicha in vložil oster protest zaradi italijanskega bombnega napada na postajo angleškega Rdečega križ. Suvich mu je odgovoril, da je dobil informacije, da so bila italijanska letala k bombardiranju izzvana po strelih protiletalskih topov, nameščenih pri postaji Rdečega križa. Zaradi tega ni italijanskim letalcem ostalo drugega, kakor da so na streljanje odgovorili. Rim, 10. marca. Včerajšnje uradno poročilo maršala Badoglia poroča o italijanskih izgubah pri bitkab v Tembijenu in pokrajini Šire. Po tem poročilu so Italijani izgubili 19 oficirjev, 230 italijanskih in 36 eritretjskih vojakov. Izgube sovražnika znašajo okrog 15.000 mrtvih in ranjenih. Bojišča merijo zdaj 8000 kv. km. V bojih so Italijani zaplenili ogromne količine vojnega materijala „ter važne listine, iz katerih je razvidno, da je -ras Kasa umrl na begu pred italijanskimi četami v votlini, v kateri se je ustavil. Anoliia meta biti motim RAZPIS SLUŽBE Kraljevska banska uprava razpisuje: Razpisujem službo zdravnika uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo (staž). Prošnje naj se vloze pri kr, banski upravi do dne 20. marca 1936, (I. No. 5450/1.). London, 10. marca. AA. Ministrski predsednik Bald\vin je rekel poleg tistega, kar je bilo javljeno: Postalo je jasno, da v Ženevi ne more priti do sklenitve pogodbe o razorožitvi. Baldwin je nato objasnil usodo razorožitvene konference do angleških, predlogov, do nemških predlogov o izmenah in do angleškega vprašanja Franciji, če je pripravljena sprejeti angleške predloge z izpremembami, ki jih je predlagala Nemčija. Francoska delegacija pa je odgovorila, da je Nemčija z ojačenjem svoje vojne sile porušila temelj za pogajanja. To dovolj pojasnjuje načelne razlike, ki so ha žalost obstojale med Francijo in Nemčijo od vsega začetka konference in ki jih Anglija ni mogla odstraniti. Ob koncu svojega govora je Baldvvin ludi govoril o sedanjem mednarodnem položaju in je rekel, da je parlament skrbno poslušal govor zunanjega ministra in gotovo ni nikogar v parlamentu, ki mu ne bi želel uspeha na njegovem potovanju. V Evropi ne bo miru vse dotlej dokler bo vladalo nezaupanje med Francijo in Nemčijo, ki traja že stoletja. V naši zgodovini nimamo ničesar, kar bi nam omogočilo, da bi laže razumeli to nasprotje. Mi vidimo samo korenike tega nezaupanja, potem pa še posledice tega nezaupanja, ki so prinesle toliko trpljenja vsej Evropi. Zdaj pa smo izgubili novo priliko, da bi poravnali la nasprotja, ker je nemška odpoved in kršitev mirovne pogodbe pretresla do temeljev vso Evropo. Vendar menim, da Nemčija ni tega storila zato, da bi zadela Francoze v njihovi občutljivosti. Mi imamo samo to željo, da bi v Evropi vzdržali hladnokrvnost in da nadaljujemo z napori, da bi Francija in Nemčija šli z nami v prijateljskem sodelovanju. Ponavljam tisto, kar sem rekel pred petimi meseci: ne more biti trajnega miru, dokler bodo vladali taki odnošaji. Dokler pa tega ne bo, mora biti Anglija močna. London, 10. marca. AA. Reuter poroča: Na včerajšnji seji spodnje zbornice je govoril tudi liberalni poslanec Archibald Sinclair. Rekel je, da Bela knjiga nikogar ne prepriča. Govornik obsoja kršitev mirovne pogodbe, istočasno pa zahteva, da se brez strasti prouče Hitlerjevi konstruktivni predlogi. Sir Samuel Hoare je rekel, da bi želel smatrati nemški korak kot prazno demonstracijo na Renu in zato ne smemo rabiti ostrih besed proti temu postopanju. Zaupa v vlado in zunanjega ministra posebno zato, ker je znano, da Eden nikdar ni bil posteben prijatelj Nemčije. Vsakdo pa mora priznati, da je vprašanje ponovnega oboroževanja Nemčije bilo osredno vprašanje v sedanjem evropskem problemu. Zato se mora s lem vprašanjem resno računati. Itoliia Ut mm poležal v fvccpi Jugoslovanski poslanik pri Mussoliniju Rim, 10. marca. b. Italijanski vodilni krogi nočejo dati nobenih pojasnil glede govora angleškega lun. ministra Edena, ki ga je imel včeraj v poslanski zbornici. Gotovo je, da je nemški korak Italijo močno zadel in da italijanski krogi napeto pričakujejo, kako bo ua to dejstvo odgovorila Evropa. Vendar se nočejo pred izidom konference lo-karnskih pogodbenikov izjaviti o ničemur. Nobenega dvoma ni, da se bo Italija pridružila vsakršni termalni obsodb’ nemškega ravnanja. n» wrejela tega. da hi sodelovala pri izvajanju kakih sankcij proti Nemčiji. To stališče ji narekujejo njeni interesi. Rim, 10. marca. b. Ministrski predsednik Mussolini je v zvezi z mednarodnim položajem sprejel včeraj angleškega, francoskega, poljskega in belgijskega poslanika. Razpravljal je z njimi o novo nastalem položaju in o stališču, ki ga bodo posamezne vlade zavzele. Na koncil je sprejel tudi jugoslovanskega poslanika in opolflOmoecnega' mini , etra Jovana Duei«* ter Imel * njim daJjSo kon*e-, rento n istem vprašanju. Avdijenoe teh poslanikov Skupščina dunes Belgrad, 10. marcu. ni. Današnja seja narodne skupščine se je pričela točno ob 8. uri. Otvoril jo je predsednik narodne skupščine Slovan Čirič. Zapisnik včerajšnje seje, ki je trajala od pol 11 do pol ‘21., pa je preči ta I dežurni tajnik tir. Danic. K zapisniku je slavil opombo poslanec Jevtičevega kluba Djurič Kora. Tedaj so bili v dvorani narodne skupščine ši‘ naslednji: Ilija Mihajlovič, dr. Janko Haričevič, Nikolič, Draševič in Djurič. Zapisnik je l)il milo sprejet, nakar je bilo prečitano poročilo imunitetnega odbora, ki je imel, kakor znano, sinoči sejo, na kateri je razpravljal o zahtevi notranjega ministra za izročitev sodišču naslednjih poslancev: Dragiše Slojadinoviča, Radivoja Nanoviča, Dragiše Milovanoviča, Mirka Uroševiča, ing. Nikole Kabalina. Jovana Nenadoviča, Drago-ljuba Ivanoviča. Mihajla Djuroviča in Vasilije Trbiča. Kakor znano, je imunitetni odbor z 12 proti 2 glasovoma sprejel zahtevo notranjega ministra ter je na sinočnji seji sklenil, da predloži skupščini poročilo, s katerim se izroče imenovani poslanci sodišču. Predsednik skupščine je z ozirom na dejstvo, da je odbor predlog osvojil, predlagal narodni skupščini, naj ga vzame tudi ona na znanje, kar je bilo tudi sprejeto. Radi tega je predsednik izjavil, da bo to poročilo imunitetnega odbora stavil na prvo mesto dnevnega reda za prihodnjo sejo. Nalo je bila v skupščini prečitana brzojavka 'Pase Diniča, katerega ime se istotako spravlja v zvezo z atentatom na predsednika vlade Slojadinoviča. Kakor znano, je Tasa Dinič dan pred atentatom odpotoval iz Belgrada; sedaj pa je poslal predsedniku skupščine brzojavko iz Prage. V tej brzojavki izjavlja, da v zvezi s svojini pismom od 8. t. m., ki ga je poslal predsedniku skupščine, obsoja zločin v skupščini in protestira, da se njegovo ime spravlja v zvezo z atentatom. Predsednik Čirič je nato izjavil, da od Tase Diniča ni sprejel nobenega pisma, ter, da bo brzojavko, ki je bila prečitana, izročil oblastvom, ki vodijo preiskavo. Takoj nato so v skupščini prešli na dnevni red. Kot prva točka dnevnega reda je prelres proračunskega predloga kmetijskega ministrstva v poedi-nosti. Besedo je dobil kmetijski minister Svetozar Stankovič, ki daje ob času poročanja svoj e.ks-poze o proračunskem predlogu. Preiskava o atentatu Belgrad. 9. marca. m. Policijske oblasti nadaljujejo preiskavo v vseh smereh, da se atentat na predsednika kr. vlade, ki je bil dobro organiziran in se je delj časa pripravljal, v vseh podrobnostih razjasni čim prej. Tudi tekom današnjega dnevo so policijske oblasti zasliševale tako atentatorja Ar-nautoviča, kakor tudi ostale poslance, ki so bili usodno noč pred atentatom, kakor je »Slovenski dom< poročal, po raznih belgrajskih lokalih z njim v družbi in se udeleževali- raznih predhodnih sestankov v Jevtičevem poslanskem klubu. Tekom zasliševanja je poslanec Nanovič priznal, da je dobil revolver tipa >Steyr< istega kalibra, kakor ga je imel atentator Arnautovič, od narodnega |>o-slanca Stojadinoviča, ki je tudi član Jevtičevega kluba. Kakor smo že poročali, je Stojadinovič izročil revolver tudi samemu atentatorju Arnautoviču, kar je Arnautovič tudi sam priznal. Stojadinovič jc istočasno z revolverjem izročil poslancu Nanoviču še 25 nabojev. Važno je bilo danes priznanje, ki ga je podal Drag. Stojadinovič. Dragiša Stojadinovič je v teku današnjega zasliševanja priznal tudi dejstvo, da je izročil revolver poslancu Nanoviču s ‘25 naboji. .Atentator Arnautovič, ki ga policija stalno zaslišuje, podaja sedaj točnejše izpovedi, iz katerih se jasno vidi odgovornost onih, s katerimi je prebil zadnjo noč neposredno pred atentatom, ki ga je izvršil v skupščini. Da bi se preiskava vsestransko izvedla, sla bila danes pripeljana na upravo mesta Belgrada |>oslanca Jeftičevca Sipko Vukanovič in Mihajlo Djurič. ki sla bila istotako zadržana na upravi mesta Belgrada zaradi zasliševanja. Pine Iz D jam e v Kašmirju: Plaz snega je zasul 25 oseb, Doslej so izkopali 18 trupel. • Osamosvojitev Iz Rima. Italijansko industrijsko ribarstvo je organiziralo za bližnjo sezono številne ladje, ki jih bo poslalo na severni Atlantski ocean, da bi se na ta način Italija rešila nakupov suhe ribe na tujih trgih. Letno izda Italija za suho ril>o povprečno 180 milijonov lir. Po volilni zmagi Iz Madrida. Levičarski demonstranti so v ne« deljo sneli kljukasti križ s poslopja nemškega konzulata v Gadi zn. Po istih vesteh so preteklo noč demonstranti zažgali več cerkva in kapel in več stanovanj uglednih desničarskih osebnosti. Drobne Addis Abeba. 10. marca. AA, Posebni \]n-vasov doposnik poroča: Popoldne se je trdilo, da še traja velika bitka na severni fronti. Madrid, 10. marca. AA. Ilavus poroča: Stalna dcputacija parlamenta je dala pooblastilo finančnemu ministru, da razpiše posojilo v višini od r>0 milj. požet v blagajniških obveznicah z obrestmi <>d največ in pol odstotka. Pariz, K), marca. A A. Reuter poroča: Belgijski ministrski predsednik jc dospel v Pariz. Časnikarjem je izjavil, da smatra Kdenovc izjave /a najvažnejše izjave Anglije po 1. 1914. mf r dip>ltii*i»itfkih krogih vzbudile' Veliko po*orno?t. Natančna vsebina teh 'razgovor«* jn sklepi, ifo' katerih i« med razgovori prišlo, w nino »nant Narodna s Na včerajšnji seji Narodne skupščine je bila takoj po olvorilvi 'prečilana zahteva notranjega ministra dr Korošca, s katero je zahteval odobritev skupščine za nadaljnje kazensko postopanje proti poslancem, ki so hi'l aretirani v zvezi z atentatom. Nujnost, ki jo je za ta svoj predlog zahteval notranji miniMer, je bila sprejeta. Nato so govorili nekateri poslanci opozicijskih klubov, ki so podali oddvojimo mišljenje k stališču notranjega ministra in se zavzemali za parlamuntarnejše postopanje na-prani aretiranim poslanceiii. izvzemši atentatorja samega. Notranji minister di Anton Korošec jo povsem skladno z duluim in določili ustave zavračal izvajanja opozicijskih poolnneev in opravičil svoje postopanje kot pravilno in zakonito. Za tem je predsednik skupščine Čirič odredil glasovanje o poročilu imunitetnega odbora o izročitvi podaneu Arnautoviča sodišču Narodna skup ščina je predlog soglasno sprejela, a še prodno je prišlo do glasovanja, so opozicijski poslanci zapustili dvorano. Poročilo voj. ministra Sledilo je poročilo vojnega ministra Gospodje poslanci! 1’retl vami je predlog proračuna za vojsko in mornarico za proračunsko leto 1936-37. Proračunski predlog je sestavil moj predhodnik s svojimi sotrudniki, ki so sedaj tudi moji sotrpdniki. Kakor jr znano, je velikost vojaške sile jn razvitost njene organizacije ter s tem tudi zitesek vzdrževalnih izdatkov in izdatkov za opreino odvisen od mnogih dejstev. Najvažnejša so: stanje in razmere, v katerih se država nahaja. Zemljepisno strateški in tnednar,-politični položaj Jugoslavije je delikaten. Njene meje so sorazmerno zelo dolgo in večinoma odprte. Vse to nam glede na drugo države nalaga potrebo, da imamo zadosti močilo, prav zn prav številčno in moralno čim močnejšo in čim bolje gmotno opremljeno vojaško silo, da jahko_ zavarujemo mirno in neovirano življenje našega naroda in napredek naše države. (Splošno in dolgotrajno odobravanje.) V soglasju z našimi potrebami in razmerami imanlo že sedaj dovolj močno in dobro organizirano vojaško silo in je za njeno vzdrževanje in opremo z vsemi sodobnimi sredstvi treba prenašati tudi ustrezajoče gmotne žrtve, ker so je pO vsem svetu po|avl!a strahovita oboroževalna tekma. Proračunski predlog za vojsko in • mornarico za leto 1936-37 znaša 2. 3W,(XK).00<) Din. Napram prejšnjemu je zvišan stvarno samo za 51,000.000 Din. Če pa odbijemo 60 milj. Din za izplačilo voznin na drž. železnicah in parnikih, vidimo, da predloženi proračun ni večji oddo-sodunjega, ampak celo zn n.oOO.OOo manjši Ne smemo pa pozabiti, da pravkar navedeni znesek ni tolikšen, da bi v celoti ustrezal moči in velikosti naše vojaške sile in njenim potrebam. Dejansko pomeni samo nujno potrebni minimum za redno življenje in uspešno delo našega vojaškega lelesa. minimum v okviru naše | finančne moči. Dolžni smo dati svoji vojski in mornarici, svoji vojaški sili. na katero se •zanaša nas nn* j rod, vsa potrebna sredstva zu njeno življenje. | delo in opremo v skladu z zahtevami, ki jih nanjo sluvimo. (Ploskanje in vzklki: Tako je!) | Le na ta način ji bomo dali potrebne pogoje, i da bo v službi kralja in domovine lahko na višini svojih nalog, in do izpolni upe. katere polagata vanje kralj in domovina. /ato vas, gospodje poslanci, prosim, da tudi pri tej priliki iz,kažete naši vojski. V katero se vsi zanašamo, svoje polno zaupanje m da ji dovolite potrebna sredstva za redno življenje In irspešno tlelo s tem. da ji v celot) potrdite predloženi proračun za leto 1936-37. (Splošno živahno plosknil je in soglasni burni vzkliki: Živela vojska!). Po govorih dveh poslancev je skupščina z aklamacijo sprejela proračun vojnega ministrstva. 7,a tem so podajali svoje ekspozeje gradbeni minister dr. Kožuh za njim minister za gozdove In rudnike Gjttra .lankovič, nato pa minister za pošto, telegraf in telefon dr. Branko Kaludjerčič. Vsi trije proračuni bo bili nato sprejeti. Seja ministrškega odbora Belg'ad, 9. marca. m. Dane« popoldne ob pol 6 se je sestal imunitetni odbor, ki je pretresal zahtevo notranjega ministra Za nadaljevanje kazenskega postopka proti poslancem- Vasiliju Trbiču, Radivoju Nanoviču, Mirku Uroševiču, Dragiši Milovanoviču, Dragiši Stojadinoviču. Nikoii Kabalinu, Jovanu Ncnadoviču, Dfagutinu Ivankoviču in Ml-hajlo Gjurjfoviču. Seji je predsedoval Milovan Lazarevič. S strani opozicije so se seje udeležili poslanci Voja. Giurič, Milovan Nikolič, Blanko Ka-i lender, Stjepan Novakovič, Milovan Lazarevič. Po I burni raz::«ravi je bila seja ob tri četrt na 8 za-, kljuČena. Imunitetni odbor je zahtevo notranjega ; ministra sprejel z 12 proti 3 glasovom. Proti so ; glasovali Milovan Nikolič, Milovan Lazarevič in I dr, Kalondcr, glasovanja pa sta se vzdržala Voja i Grujič in Stjepan Novakovič. Za poročevalca ve-I čine je določen narodni poslanec Kncževič, za poročevalca manjšine pa dr. Kalender Celjske novice Celje, 9. marca. Uboj v Vojniku. V nedeljo je ob 22.30 napadel kovaški pomočnik .Jakob Velko 25 letnega delavca Blazniku Jožefa iz. Vin pri Vojniku. Velko je zabodel Blazniku nož v glavo, dobil je pa Blaznik tudi notranje poškodbe. Blaznika so sicer pripeljali v celjsko bolnišnico, a je že v ponedeljek zjuiraj za dobljenimi poškodbami umrl. Pozivanje na anfbiks. Pred dnevi je sedel 22 letni posestnikov sin Pusovnik Ivan iz Studencev pri Veliki Pirešici zvečer z neko družim v gostilni na Sp. Ponikvi. Pri drugi mizi je sedela j družba -1 moških. Ta družba jo začela pozivati Pu- j sovnikovo družbo na korajžo. Pusovnik in prija telii so se aulbiks klicom res odzvali ter se po dali k mizi, kjer so sedeli Izzivači, ki so pa PusOv nikovo družbo napadli z motikami. Dri tepežu je j dobil Pusovnik hude poškodbe po glavi in prsih, j Sc dva primera. Mac,tiha Josipa, brezposelnega kovaškega pomočnika Iz, Podgorja pri Konjicah so v Četrtek pred njegovim domom v fh-ešnjlcalt napadli z noži brnijo Prane, Alojzij in Vincenc Inkret, vsi delavci iz Sp. Crešnjic. Kden od njih ga je zabodel z nožem pod rebra. V soboto, dne 7. marca, smo poročali, dn je neki Jošt v prepiru zabodel Milenška Martina iz Griž z nožem v glavo in ga težko poškodoval. Sedaj je prišel v bolnišnico tudi Jošt (ime mu je Pavel) sam. Jošt je ‘25 letni brezposelni čevljarski pomočnik, doma od Sv. Križa pri Petrovčah. Jošt jo izpotedal. da ga je isti večer napadel na cesti pri Sv. Križu Andrej Cilenšek, hlapec pri posestnici Frančiški Pogelj-Sek pri Kasazah in ga s kolom poškodoval po obrazu. Boj s psi volčjaki. Ta jo je pa pošteno skupil. Šeruga Andrej namreč, brezposelni tovarniški delavec, stanujoč, v Celju, Sava št. 4. Šeruga ju danes popoldan nabiral na travniku oh Savinji blizu Savinjskega dvoru regrat. Kantah se je znašel, nič hudega sluteč, v zelo mučnem položaju. Na njega so navalili štirje veliki psi volčjaki, od katerih so imeli trije nagobčnike, medtem ko je bil eden brc? nagobčnika. Pes brez nagobčnika je zgrabil Šerugo na zadnji struni telesa, mu strgal hlače in ga vrgel na tla. Sedaj so navalili nanj vsi štirje psi, oni brez nagobčnika ga je grizel, drugi trije so se zaletavali vanj z nagobčniki. Šeruga je dobil 5—6 ugrizov in sicer rane na desni roki, po prsih In levi nogi. Šeruga je kričal in se branil z odprtim nožem, ki ga je rabil pri nabiranju regrata. To borbo so gledali ob strani čuvaji psov, 3 po številu, ki se pa za vojsko skoraj niso zmenili. Končno je le prišel en moški in začel pse razganjati. Šele sedaj se je posrečilo Šerugi, da je vstal ler odšel raztrgan in obgrizen v bolnišnico, kjer so ga odpravili v Zdravstveni dom. Drobiž iz Slovenski poslanci v belgrajs Ljubljana, 10. marca. Z Ozirom na to, da št je zanimanje za narodno skupščino spričo dogodkov pri proračunskih razpravah poživilo, bo našo javnoat, ki se sicer za ve-. čino sedanjih predstavnikov dravske banovine v parlamentu prav dosti nc zanima, gotovo interc-siralo, kako so ti slovenski predstavniki v parlamentu opredeljeni. Zaradi tega pritiašahio pregled grupacije slovenskih poslancev v belfiraj-skcm parlamentu: V tako zvanem »Narodnem delovnem klubu so: 1. dr. Ivan Jančič, 2. Albin Koman, 3. dr, Riko Fuks, 4. dr. Ivan Lovrenčič, 5. Milan Mravlje, 6. Stane Hočevar, 7. Rusold Pleskovič, 8. Janžekovič, 9. Karol Dobcršek, 10. Stanko Lenarčič, 11. Vinko Gornjak, 12. d1-. Ivan Režek. V Jugoslovanskem neodvisnem kltibn (Pohorci) so: 1. Prekoršck Ivan, 2. Ivan Mohorič, 3. Avgust Lukačič, 4. Rajko Turk. I V Jeftičevem Jugoslovanskem klubu (PQb| 1. dr. Anton Novačan, 2. Dako Mškar. V kluhu JRZ *orbo za svojo neodvisnost. Roparji ubiti vdovo V bliižni Pančeva, v vasi Padini, je živela stara vdova, sama, ki je o njej ves okraj vedel, da je zelo premožna. Starka je imela v vasi več hiš in veliko posestvo, ki ga je sama obdelovala. Na stara leta pa je zaradi tega, ker je ostala brez potomcev, začela svoje hie prodajati in nalagati denar v hranilnico. Deloma pa ga je posojala svojim sosedom.. Vsa vas pa je tudi vedela, da ima žena poleg denarja v hranilnicah doma tudi Večje vsote gotovine. Ker je starka ljubila samoto, se ni sosedom zdelo nič čudnega, da je nekaj dni ni bilo iz hiše. Mislili so pač, da je odšla z doma. Končno pa je potrkal eden od sosedov na njena vrata, in ker se ni oglasila, je pogledal skozi okno. V sobi je opazil popoln nered. To mu je vzbudilo sumnjo, da so bili v hiiš nepoklicani gostje. Zaradi tega so kmetje vdrli , v hišo, a starke niso našli. Šele žandarmerija je našla starko v hlevu, ležečo na trebuhu, z zvezanimi rokami in nogami, v krvi, okoli ust pa je imela tesno zavezatio ruto. Starka je bila na zločinski način pobita in nato zadavljena že nekaj dni pred najdbo. Roparji so starko najprej zvezali, jo tolkli in nato z ruto Zadušili, nakar so premetali vsO hišo, dokler niso prišli do denarja. Preiskava je ugotovila, da so roparji odnesli 100.000 Din go-lovlnc. pustili pa so nedotaknjeni dve hranilni knjižici za 200.000 Din. Oblasti so takoj uvedle preiskavo ter kmalu našle sled zn pravimi zločinci. Kmalu za tem so jih tudi prijele. Podkupljeni davčni upravitelj V Čučku v Srbiji so aretirali načelnika davčne uprave, ki so o njem dognali, da je sprejemal podkupnine od različnih ljudi. Seveda je ta aretacija izzvala veliko senzacijo, ker so šteli aretiranega načelnika med tamošnje kulturne ljudi ter ga poznali kot velikega kavalirja. Vedno je bil tudi radodaren, kadar so ga naprošala za podpore razna človekoljubna društva. Ker so pa uri rijem opažali vedno dosti denarja, so po mestu ugibali o njegovih izvorih in začeli opazovati njegove zveze in slike s pridobitvenlmi krogi. Iz tega se je rodila govorica, da načelhik davčne uprave sprejema podkupnine, za kar on kot protiuslugo zmanjšuje davčni predpis Ta posel se zdi, da mu je šel dobro izpod rok. dokler mu nadaljnjih računov ni prekrižal ravnatelj rudnika v Gornji Gorovnici. Od njega je davčni načelnik zahteval 10.000 Din, da bo rudniku zmanj-j šal davčni predpis. Ravnatelj je zadevo javil oblastem in dostavil, da je že nastavil zanjko podkup- lz Metlike 1’oilmlailknrji mi spregovorili- L’ nedeljo, dno 8. marca se je vršila v metliški Soli lepa prireditev Podmladka rdečemu križa. Popoldne je bilo prire-dilev za otroke, zvečer pa za odrasle. Podmladkarji sto nastopili z izbrani m programom, l ukoj v začetku proslave so sc podmlndkarjt občinstvu predstavili s poročilom o dosedanjem delu. Sledile so deklamacije, med katerimi je posebho ugajala Zima in pomlad . ki jo je deklamirala popoldne Bi od Bičeva Re/lui, učenka iz drugega razreda, ‘zvečer pn Trčkov« Bibiča. Sledile so rajne pevske točke, lepe slovenske pesmi. Petje je vodil gosp. učitelj Zajec. Tretji razred višje narodne Sole je nastopil z venelim prizorom; Zdravka - svojeglavim. Ves prizor jo Sestavljen po melodijah narodnih pesmi. Kot zadnja točka proslave je bila šaloigra v enem dejanju Dušica kave , ki so jo igrale učenke četrtega razreda 'višje narodne Sole. Med igralkami ;|e nekaj prav dobrih lalenlov, ki sc bodo ob voščeni vodstvu moglo izvežbati v dobre igralke. ' Med odmori nas je razveseljeval lamburaski tercet mladih fantov iz četrtega razreda višje narodne šole. ki je v splošno zadovoljstvo 7-aigral nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi. Vsa prireditev je . zelo ugajala gledalcem. Naša skromna dvorana v i šoli je bila popolnoma zasedena. Podmladkarji pa I so s svojim nastopom pokazali, kako ljubijo svoje revne tovariše, ki jim hočejo pomagati v najhujči I bedi In stiski. 7,a lepo uspelo prireditev se je največ trudila gdč. učiteljica Berta Uršičeva. Zato ji | bodi izrečena iskrena zahvala. ljivemu načelniku s tem, da je zapisal številke poslanih tisočakov, namenjenih davčnemu načelniku kot protiuslugo. Nesrečnik je padel v past. Drugi dan so oblasti pretresle njegove žepe in v resnici našle tisočake, ki mu jih je poslal ravnatelj rudnika. S tem se je začela odkrivati dolga vrsta davkarjevih pregreh. Na policijo so začeli romati v dolgi vrsti tamkajšnji trgovci, obrtniki in drugi, ki so vsi povedali toliko grehov podjetnega davkarja, da se bo pod njimi sesedel in obsedel. Sava upada, Donava narašča Nnjstrahovitejsl dnevi, ki jih je Sava s svojimi poplavami prizadejala v Sremu, so prešli. Zdaj pa grozi s poplavami Donava. Poslednje dni je zAčela močno naraščati, da se je njena gladina dvignil« za štiri metre nad normalo. V Smederevu v Srbiji pa so Izmerili višino Donave in ugotovili, da j« zrastla za pet metrov in pol. S tem stt nastale v«-like nevarnosti novih poplav, ker dovajajo Tisa in Morava še vedno velike množine vode. Narasti« voda je že začela ogrožati varnostne nasipe. Naravno ovire in rečne tesni preprečujejo nagel odlok vode, kar se pojavlja vsakikrat, ko začne naraščati Donava. Sava je povsod upadla, vendar se nahaja doslej še vedno jrod vodo dvesto hiš v Crneljevem v Mačvi. Včeraj je Donava pri Zemunu dosegla že sko-ro 5 in pol m nad normalo. Dosegla je s tem tako višino, da se je zlila preko nasipov ftt poplavila naselbino ob sotočju Save in Donave. S tem pa jo zaustavljen odnosno oviran iztok Save v Donavo in je Sava kljub velikemu upadanju preplavila Zemunska predmestja in udrla tudi že v belgrajsko pristanišče. Poročila eicer javljajo, da Donava v Avstriji in Madžarski zelo hitro upada, vendar se to upadanje pri Zemunu zelo malenkostno opazi, ker Donava radi tesnih in naravnih ovir odteka zelo zelo počasi, vrh tega pa je v Romuniji do 6 m preko normale, Donava je preplavila tudi vaa bel-grajska in zemunska kopališča, Sava pa je preplavila del železniške proge Belgrad-Pančevo. Družabni večer Kluba koroških Slovencev V soboto zvečer so se. kakor vsako prvo soboto v mesecu, zopet zbrali naši Korošci in številni njihovi prijatelji na 'Koroškem večeru« pri sestici*. Dvorana jo bila zasedena do zadnjega kotička. Zal je moralo zopet dovolj ljudi orlili. ker niso našli prostora. Veliko zanimanje je vladalo posebno za zunanje-politično predavanje uredniku Slovenca« g. dr. Lojzeta Kuharja: -O s red lije-ov ropskih vprašanjih«. Od navzočih burno pozdravljen, ic predavatelj. ki slovi kol odličen poznavalec svetovnih političnih problemov, v enournem predavanju z njemu luštno temeljitostjo in jasnostjo pokazal vse politične to/koče držav v Podonavju iu prizadevanja teh držav, da bi tožkoče omilile odnosno odstranile. A tuji vplivi, intrige sil. ki niso podonavske, znajo to vedno preprečiti. Predavatelj jo postavil trditev, da bi bilo Podonavje že davno stabilizirano, če bi ne bile nekatere obdonuveke države odprle vrata drugim velikim »posredovalcem«, Pokazal je. kako vlogo igrata pri reševanju obdonavskih problemov Italija in Nemčija, ki se skušata vsaka po svojih močeh primerno uvel javiti, in kako Mala /voza kot obdonavska velesila odbija vmešavanje teli in drugih tujih sil Predavatelj se je pomudil del j časa tudi pri analizi avstrijskega problemu, pri čemer je dospel do zelo zanimivih zaključkov. Končno je pokazal, kakšen je bil namen potovanja češkoslovaškega vladnega predsednika in zunanjega ministra dr. Ilod/,e v Pariz in Belgrad ter kakšen je bil uspeh tega potovanja. Zaključil je, da naši državniki, posebno pn naš zunnnji minister. trez.no gledajo nn srednje-evmpski prev blem, kur je razvidno iz preciznega In rcolnega zitn inje-polltičnega ekspozeja našega vladnega predsednika dr. Milana Sto jndinovičn, kajti tako jasnih iti Odločnih besed iz ust jugoslov. zunanjega ministru že dolgo nismo slišuli. 7, veliko pozornostjo so navzoči sledili /a- l rilmlvemu predavanju in nagradili predavatelja ’ z navdušenim ploskanjem. Ostnli del večera so napolnili pevci Kluba pod vodstvom g. Novaka s prepevanjem koroških narodnih pesmi, koroški godbeniki nori vodstvom g. Jekla pa z lepo. po domače poda-nlnu koncertnimi točkami. Bita je to lepa kulturna prireditev, vredn« vi mi. ki ga Korošci v Ljubljani uživajo. Vremenska poročila Kranjska gora: —2, mirno, jasno, barometer stoji mirno, na 70 cm podlage 20 cm sreža, smttka dobra. Bistrica-Boh. jezero: + 1, pooblačilo se je, smuka ni dobra, 20 cm južnega snoga. Planica: — 3, barometer visoko, jasno, veter, 86 cm zrnatega snega, smuka prav dobra, skakalnice uporabne, drsališče neuporabno Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 2. februarja: Simplicij. hitri, torek, 3. februarja: Kunigunda. * l.ekarne. Nočno službo imajo: dr Piccoli, t riševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste. * Kat bo danes lovska dvorana hotela »Miklič«: Prosvetno društvo »Ljubljona-mesto«; dekliški odsek ima redni sestanek. Društveni lokal za franč. župnijo: ob 20 uri sestanek Prosvet. društva za frančiškansko župnijo. Predava minister no razp. dr. Fr. Kulovec: »Med našimi muslimani«. * Vpliv visokogorskega podnebja na človeško telo. Pod tem naslovom bo predaval fiziolog g. dr. Seliškar v sredo, dne 11. t. m. v alpinistični šoli T. K. Skale. O vzgoji oblikovanega sadnega drevja bo jutri oh 19 predaval v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi g. Frido Lenard iz Št. Vida. Že ime lastnika najlepšega vrta z oblikovanim drevjem v vsej deželi jamči, da bo dvorana premajhna. Predavatelj nam s svojimi diapozitivi pokaže vse podrobnosti vzgoje stenskih in prosto stoječih špalirjev. Kakor vsa predavanja podružnice ŠVD, je tudi to brez vstopnine. Moj sin ima inštruktorja, in sedaj sem trdno prepričan, da mi njegov uspeh ne bo več delal skrbi. 7. individuelno razlogo je mojemu sinu odstranil vse nejasnosti in fant sedaj uspeva, da je veselje. Takega vestnega inštruktorja mi je preskrbel Akademski urad dela na univerzi, dvorišče levo. Uraduje vsak dan od 11 — 12. Predavanje gospoda prot. dr. Roša Iz Curicha o švicarskih normah za železobeton. Naš ugledni rojak g. prof. dr. ing, h. c. Marko Roš, ravnatelj švicarskega zavoda za preiskavo materijala na tehnični visoki šoli v Curichu, biva te dni v Zagrebu, kamor je bil pozvan v jury za presojo projektov za zgradbo novega železniškega mostu črez Savo. Na svojem potu se je ustavil v Ljubljani in je z največjo ljubeznijo obljubil, da se bo na povratku še enkrat ustavil v našem mestu. Nakloni naši tehnični javnosti še en predavalo! večer, na katerem bo obravaval temo: »Materijalno-tehnična podlaga švicarskih norm za železobeton iz maja 1935«. Po dosedanjih dispozicijah se bo predavanje vršilo v petek 13. t. m. ob 18 na univerzi v predavalnici mineraloškega instituta. Ako bi bilo treba v tej dispozicij napraviti izprememho, bodo to pravočasno objavili v dnevnikih. Redek pa tudi svojevrsten umetniški užitek bodo imeli vsi posetniki petkovega klavirskega koncerta v Filharmonični dvorani, ki ga izvaja slavni pianist Pavel Wittgenstein Igra namreč samo z levo roko in naravnost čudovito je, kaj izvabi 5 njegovih prstov iz inštrumenta Poudarjamo, da bo imel na razpolago pianist Wittgenstein novi koncertni klavir Glasbene Matice, ki je bil kup-ijen pri tvrdki Seiler v Šleziji v Nemčiji. Koncert bo v petek 13. t. m. v Filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice, Ali si že član Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice? Nihče ne sme stati ob strani! Zahtevajte od nabiralcev, da se izkažejo s (iskanim in z žigom opremljenim pooblastilom. Kogar nabiralci ne obiščejo, naj se prijavi sam pri blagajniku dr. Božiču v banovinski hranilnici. PRORAČUNSKA SEJA MESTNEGA SVETA Župan dr Juro Adlešič je sklical v smislu § 69. zakona o mestnih občinah javno proračunsko sejo n\cstnega sveta ljubljanskega in sicer za sredo dne 11. marca 1936 ob 17. uri v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Dnevni red te seje določa: 1, Naznanila predsedstva, 2. Odobritev zapisnika zadnje seje in 3. Poročila finančnega odbora. Med poročili finančnega odseka so: poročilo o proračunu mestnega zaklada in mestnih podjetij za leto 1936-37, o proračunu mestne delavske zavarovalnice, o proračunu 6'fr obligacijskega posojila, o proračunu b% gradbenega investicijskega posojila, o proračunu meščanske imovine, o proračunu regulacijskega fonda, o proračunu » Delavskega doma«, o proračilnu revije »Kronika« in o proračunu utanov. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob, 20. uri. Torek, 10. marca: Zaprto. Sreda, 11. marca: Družinski oče. Red B. Četrtek, 12. marca: Pesem s ceste: Red Četrtek. Opera. Začetek ob 20. uri. Todok. 10. marca: Pot okoli svela. Premiera. Izven. Sreda, 11 marca: Katarina Izmajlova, Red Sreda. Popisovanje Rate Mii 'V Maribor Če je bil v nedeljo v Planici ali Ratečah tujec, ki nič ne ve o veliki smučarski prireditvi, ki bo prihodnjo nedeljo, je moral opaziti, da se ta dva kraja pripravljata na nekaj posebnega: po vsej Planici in Ratečah so krožili funkcijonarji »Planice«, pomagali pa so jim ostali smučarji in domači veljaki. Stikali so okrog po hišah, dvoriščih in povsod, kjer je bilo pričakovati, da se bo naše! kak prostorček. Ljudje, ki so td gledali, so dejali, da Ljubljančani Rateče »gor jemljejo«. In res je bilo nekaj takega; kajti proti poldnevu so bile na papirju ne samo zapisane, marveč tudi narisane vse Rateče; potem pa so se gospodje veedli za mizo in dirigirali po tistem papirju vsa mogoča cestna vozila, ki bodo prihodnjo nedeljo dovažala ljudi v Planico. Že sedaj je torej točno določeno, kje bodo stali avtomobili, kako se bo razvijal promet itd. Znak, da so priprave res temeljite. — Naša slika nam kaže del »popisovalne komisije«, kakor so jo v Ratečah krotili. Poti in koče v (Iz tajniškega poročila za občni zbor SPD).) Pri filmu »Obžalujem, a trenutno nimamo nobene vlo-za vas. Zdi «e mi, da bi bili vi odlična stara finati. Dajte, oglasite se čez trideset let...« Ljubljana, 10. marca. Letos je dobila vsako noša planinska postojanka svojega gradbenega nadzornika, ki ima skrbeti tildi za pota v sVojem okolišu, dočim sta preje prišli dve ah tri postojanke ria enega člana gradbenega odseka. Razmejitev področij. S pooblastilom Širšega osrednjega odbora SPD je gradbeni odsek dokončal zelo zanimivo in kočljivo delo razmejitve med področji posameznih edinie SPD; ta razmejitev ic bila potrebna zlasti radi brige za planinska pota in naprave v določenih okoliših. Nerešen ie ostal Ic kompe-tenčni spor med dvema podružnicama za del teritorija severno od Drave. Dokončala sc je nova turistovska steza po desnem bregu Kamniške Bistrice od Stahovice do našega doma v dnu doline. Po splošni sodbi je izpeljava nove poli posrečena in o nieni potrebi priča to, da se zelo pridno uporablja. Očistili in popravili smo zopet prehod skozi Žrelo ter izboljšali pot od Češke koče na Mlinarsko sedlo Ravno tako sc ie zadovoljivo popravila pot s Kokrškega sedla na Kalško goro, kakor tudi ostala pota v bližini Cojzovc koče. Triglavsko pogorje. V Triglavskem pogorju so se ponovno pregledala, očistila in po potrebi popravila vsa pota. Začelo sc je z preureditvijo prehoda čez Stapce pri Tičarici, toda vsled nastopivse zime se delo ni moglo zadovoljivo končali Na našo pobudo in z našim sodelovanjem se ie temeljito popravil mostič čez Savico pri vojaški karauli. Izvršenih ic bilo več novih in popravile so se številne stare markacije in označbe. Vendar pa mnoge markacije, ki jih oskrbujejo oskrbniki ali privatniki, ne ustrezajo vedno predpisom pravilnika, kar bo treba sčasoma spraviti v red; društvo je v to s vrh o določilo večjo vsoto v proračunu bodočega poslovnega leta. Gradbeni odsek ic tudi načel vprašanje izdelave čim točriejših kart naših planin in bo skušal prirediti primerno karto vsaj za Komno, ki bo zelo važna z ozirom' na naš novi Planinski dom na Vrhch pri Planini na Kraju; dela za to karto so že precej napredovala in bodo predvidoma končana še pred letošnjo poletno sezono. Pri naših planinskih postojankah so se v splošnem izvršila Ic najnujnejša vzdrževalna popravila. Zlasti so sc popravile povsod strehe, obsežnejše na Kredarici, pri Staničevi koči, pri hotelu »Zlatorog« itd. Pregledale in deloma popravile so se skoro vse strelovodne naprave. Pri hotelu »Sv. janez« sc je pričelo z napravo sistematične kanalizacije vendar imamo pri tem neverjetne težkoče s sosedi. Popravila se je čolnarna, dimniki, strehe in odstranili številni drugi nedostatki, ki smo jih opravili vse na račun najemne pogodbe. Pri hotelu »Zlatorog« je bilo poleg drugih popravil zlasti potreba ponovno popraviti slabe lesene dele nekaterih zgradb. Obsežnejše so bile preureditve koče pri Triglavskih jezerih«, kjer se ie vpclial v kočo vodovod in so se po sobah postavile peči; v zvezi s tem pa so se seveda morali napraviti potrebni dimniki. Skupno ležišče se je povečalo s priključitvijo sicer malo uporabljenega lako zvanega »kozjega* hlevčka«. Predvideno tesno in lično opaženie verande pred kočo se. je opustilo, ker dosedanja ureditev za silo zadostuje, v doglednem času pa bo treba že slabo verando znatno povečati, obenem s povečanjem pretesne jedilnice. S temi preureditvami ie koča sedaj precci dobro pripravljena za zimski poset. N. Viktor Pirnat). — 12,45 Vremenska napoved, poročila. — 1.1 Napoved ča»a, objava sporeda, obvestita. — 18.15 Lahka soliistična gilasha Oploiie). — 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18 Otročki kotiček (Radijski orkester). — 18.4(1, Piloz.of«ko predavanje (gosp. prof. dr. France Veber). — 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročilu, objava sporeda, obvestila. — 19.30 Nacijonnhia ura: O rasnem vprašanju kot kulturnem in nacionalnem problemu v Jugoslaviji (gosp. dr. Stefanovič in Belgrada). — 20 Fr. Milčinski: Ptički brez gmezda — zvočna i Torek, 10. marca. Beli/rad: 3(1 Narodni vočer. — Prenos iz kavarne. — Zagrebi 20 Gotovčev* opera ♦Eros iz onostranstva«. — Dunaj: 20.10 Operet,ni večer. — 22.10 Violončelo — 28.15' Dunajski operni pove! na ploščah. - Budimpešta: 20.40 Lieztova cerkvena glasba. — 20 Ciganska glasba, — Trst Milan: 17.15 Klavir. — 20.35 Simfonični koncert. - 22.45 Plesno glasba. — I!im Harit 17.15 Zabavni koncert, — 2(1.85 Giordanov* opera Andr« Chenier-. Praga: 19.1)1 Lahka glasb*. - 90.35 Dnpnreove In Ravelov e skladbe, -t 31.311 Češke narodne, — 22.15 Plošče. — Brno: 20.35 Vojaška godim. - Bratislava: 20.31) Šramel. — 1'aršava: 28 Simfonični koncert. - 22 Prenos 3. dejanja Gotovčeve opere - F,ros j-/, onostranstva« iv, Zagreb«. Berlin. 28.19 Moravska igra •Vihar nad Santa Cruzom . — 21 Znhnvna in narodna glasim, — Kbnigsbern: 28.19 Ljnbezcsmki »prehod. CASTA DIVA V KINU UNION. Ob stoletnici smrti komponista Vincenza Bellinija je pro-dukcija Tobiš-Rota izdelala veličasten film, ki obravnava Bellinijev največji operni uspeh ob uprizoritvi njegove »Norme«. Kot slušatelj neapeljske glasbene akademije je Bellini poklonil svoji ljubezni Magdaleni, hčepki predsednika višjega sodišča Fumarolija lirično kan-tileno »Casta diva«. Po neuspeli prvi uprizoritvi »Norme« v milanski »Scali«, se je Bellinija polastil obup in je hotel s komponiranjem penehati za vedno. Ko Magdalena za to zve, se odpravi na dolgo pot iz Neaplja v Milan in izroči operni primadoni Pasti kantileno »Casla diva«, katero ona brez vednosti Bellinija odpoje pri ponovni uprizoritvi »Norme«. Opera je doživela triumf in Bellini je poeta! slaven. Magdalena je svojo iskreno ljubezen do Bellinija plačala s smrtjo. Na dolgi vožnji se je prehladila in umrla. Režijo vodi Carmine Galloni prev spretno. Magdaleno igra Marta Egerth, katero v tem filmu prvikrat gledamo v tragični vlogi. Bellinija pa Holmes, prikupno in neprisiljeno. Film je poln svežih arij Bellinije in Rossinijeve glasbe in si ga jr vredno ogledati. p. k Poezija in proza. Petošolec razlaga na sprehodu svojemu iden' svojo vročo ljubezen: »Kako je lepo. Tako-le bi hodil s teboj d konca sveta... Bi šla z menoj?« »Nel Mama je rekla, da moram nocoj že o oni sedmih priti k večerji.. .* ./4/S' 23 Metin in dva živa Napravil se je, kakor da se vidi, kako zelo se je začudil ravnatelj. Le nemo se je priklonil in odšel. Vse to se je bilo dogodilo prej, nego se je mogel dokončno osvestiti. V njem je bilo le občutje, da je storil edino pravilno in naravno, in da je ta načrt ležal že dolgo nekje v njegovi podzavesti. Liidersen je šel predpoldne že dvakrat mimo njegovega mesta. Obekrati je opočasnil svoje korake, kakor da bi nekaj hotel. Toda vedno je odšel dalje. Berger je oparil to in postal nemiren. No da, si je mislil, je že gotovo zvedel. In drugi seveda tudi. Trda bridkost je vzrastla v njem: falot napravlja lice, kakor bi mi hotel sožalje izreči. Ob dveh je obema pretekla služba. Ko je Berger prišel v oblačilriico, je Liidersen že stal v površniku. Dal si je opravka z nekim zavitkom; nenavadno dolgo je trajalo, predno je bil ž njim gotov. Šele ko si je Berger opral roke in si jih sušil, se je obrnil, da bi odšel. Obotavljaje se je vtaknil zavitek pod pazduho. Naenkrat sta se spogledala. Resnično spogledala. Zdaj je moralo nekaj priti. Tako nista mogla oditi narazen. Liidersen je pogrknil in radi neugodnega položaja bil videti bled, celo nekoliko slovesen. »Slišim, da hočeš vstran?« je dejal. Berger si je dalje sušil roke. >pa,< je rekel kratko. >Upam, da ne radi mene?« »Kaj hočeš reči s tem?« Liidersen je od same negotovosti imel nekaj ne- spretno očetovskega na sebi. »Pred menoj se ti ni treba ničesar bati,« je rekel. »Bati ?« r-No da, če misliš, da te hočem zajahali. < Berger je spustil brisačo iz rok in ga pogledal. Nato se je naenkrat začel smejati. Bil je oster in porogljiv smeh, ki je Liidersena spravil v zadrego. »Zakaj se smejiš?« je vprašal užaljen. Berger se je še bolj zasmejal, še strastueje in divje. Tedaj se je Liidersen dvignil, poln užaljenega dostojanstva. »Ne obnašaj se vendar kakor kak norec,« je dejal. Ker pa se je Berger še vedno režal, se je obrnil in vrata sunkoma zaprl za seboj. Berger sam ni vedel, zakaj se je zasmejal. Morda radi tega, da ne bi zajokal kakor baba, si je mislil, ko je šel zmeden in boječ domov. Toda nekaj je ta smeh vendarle sprostil v njem, čeravno ga je zdaj prijemala groza, kako se bo vrnil in odgovarjal na vprašanja. Ko je stopil skozi vrata, je takoj zopet občutil nemo in strahu polno vprašanje. Navadno je nanj takoj odgovoril tako, da je odmajal z glavo. Danes pa je storil, kakor da ga ni videl. Toda tudi v molku je odgovor, videl je torej, kako se je njeno vprašanje razblinilo. To ga je še bolj vznemirilo. Zdaj si vse pokvaril, si je mislil. Zdaj bo še težje. Njegova vest ga je vznemirjala, ker se ji je izmikal. To je njegovo že itak vročično razpoloženje še bolj napelo, vendar ga je z vso močjo skušal prikriti. Šele pri kavi je rekel: »Ah, saj res, tole moram reči: čestital sem Liidersenu.« Oba je zalila kri. »Kaj je morda — ?« Njen glas je bil skoraj neslišen. Kratko je prikimal. »Dn,<: je dejal. Helena ga je gledala, dokler ji solze niso zalile oči. Ni zajokala. Solze so kar tako prišle. Zato mu je bilo vse to mnogo težje, ko je tako tiho sedela in ni nič rekla. »Reci vendar nekaj,« je poprosil. Ona pa je odkimala z glavo. Kmalu nato pa je vstala in odšla od mize. Svojo skodelico kave je pustila napol prazno. Slišal je, kako je odšla v spalnico in tam sedla, ,On sam pa je ostal samcat v mraku, prazen in ugasel. Čez nekaj je prišla nazaj, kakor da je najhujše prebrodila. Mrzlo kavo je odlila in si nalila nove tople. Videl je, da njena roka še vedno trepeče. To mu je bilo hudo. Naenkrat je rekel, zazvenelo je v mraku kakor vzdihljaj: »Želel bi, da bi se nekoč vse razjasnilo.« Nekam tujo ga je pogledala, dobro je vedela, kaj je hotel reči s tem. Njegov ozki obraz je bil tako nenavadno nebogljen. »Ali bi ti to pomagalo? Misliš?« Z rokami podprtimi pod brado, je gledal predse, »Da,« je odgovoril. »Takrat bodo morali uvideti, da mi ni preostal noben drug izhod, ker mi je šlo za življenje.« Znova ga jc obšel nemir, vstal je in šel gori in doli. Kratko nato ga je vprašala za hrbtom. »Kaj boš torej zdaj storil?« »Zaprosil sem za premestitev,« je odgovoril. In jo je pogledal, da bi videl, kako je vplivalo nanjo. Vzdihnila je, kakor da ji je lažje. »Hvala Bogu.« Cez nekaj časa je vprašala: »Kam?« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 299* tu 2996. Uprafaj Kopitarjeva t Telefon 2992, Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeo. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Količek. Dobavitetji smrti Naša nemirna doba pozna več nesmiselnosti in protislovij, a med vsemi največje bo menda lo, da tvori slejkoprej izdelovanje vojnih potrebščin zasebno področje težke industrije. Društvo narodov in posamezne države lahko sklepajo šc tako dale-kosežne razorožcvalne pogodbe. Njih učinek je vedno samo začasen. Tovarne res potem dobivajo manj naročil, a to jih ne moti, da ne bi kopičile neomejene zaloge o'ožja v upanju, da jih bodo pozneje drago prodale. Najboljši francoski poročevalci so zbra.lt po naročilu časopisa »Annales« res porazno gradivo o teh »zasebnih podjetjih«, ki ne poznajo nobene krize in imajo velikanske dobičke tudi v sedanjih obubož. letih. Borzna poročila, delničarjem predloženi letni obračuni in slično uradno gradivo nedvomno dokazuje, da uživa vojna industrija počenši od leta 1918 in dosedaj dobo nepretrganega bujnega razcveta. Vse evropske države se delijo v dve neenaki skupini: dobavitelje in odjemalce orožja. Prvi so dokaj maloštevilni. Med izdelovalci vojnih potrebščin so: Anglija, Zedinjene države, Italija, Francija, Švica, Švedska, Nizozemska in Češkoslovaška. Vse ostale države samo kupujejo njih izdelke. Najvažnejše mednarodne tovarne za izdelovanje orožja so angleška tvrdka Ameriške Praznoverje je prva izmed onih malenkosti, ki začudijo tujca, v Zedinjenih državah. Številka »13« je popolnoma izumrla in sc vidi samo v koledarju. Hotelska soba, ki bi morala imeti to označbo, nr.si številko »12-bis«. Nebotičniki nimajo nobenega 13. nadstropja, ker sledi dvanajstemu takoj štirinajsto. V izložbah različnih trgovin se vidi večkrat napis: »Kreditna prodaja v 13. nadstropju«. To pomeni, da se prodaja blago samo proti plačilu v gotovini. — Radio jc prava ameriška nesreča. Oddaja neprestano podnevi in ponoči. Največ uspeha ima »ura glasbenih ugank«. Enkrat na teden predvaja radio petje in godbo z napačnimi označbami vsebine in skladateljev. Poslušalci morajo ugotoviti pogreške, in prihodnji teden našteva napovedovalec imena avtorjev pravilnih odgovorov. Ta čast mora strašno mikati Američane. Samo radio Newy,ork dobiva do dva in pol milijona večinoma nepravilnih rešitev tedensko. — Posebno ameriško razkošje so drobne škatlice na vsaki mizi v gostilnah. Tujec misli od-kraja na vžigalice in res najde notri drobne treske z rdečimi glavicami. A slednje so premehke za vžigalice. To je rdečilo za ustnice v vseh odtenkih, ki je stalno na razpolago cenjenim obiskovalkam. Wick ere-Armstrong, francoske Schncider, Danes in Hotchkiss, italijanska Fiat, nizozemska Syderius, švicarska Solaire, švedska Beauforce in češkoslovaška Škoda. Vsako izmed teh podjetij izdeluje te ali one mednarodno priznane posebnosti, Fiat ima najboljše obrambne topove za letalske napade; Sydcrius — posebno učinkovite strojnice, ki tehtajo samo 60 kg, toda uspešno zavrnejo celo tanke; Beauforce slovi po izredno dalekosežnih in močnih 20 cm topovih itd. Stare govorice o '»internacionalnem prepričanju« teh tovarnarjev popolnoma odgovarjajo re.snici: ne pobrigajo se nc za domovino, ne za sovražnika in prodajajo svoje izdelke katerimkoli kupcem pod pogojem, da so dobri plačniki. Neki vojaški strokovnjak jc takrat pripomnil v dnevnem tisku, da jc prodal leta 1912 Angliji Krupp izjemno pravico za izdelovanje novih izboljšanih krogel. Stotisoči nemških vojakov na Flandrskem so takrat postali žrtve nemškega izuma, Britska mornarica je uspešno rabila optične instrumente nemške tvrdke Zeissa tudi . v oni bitki ob Skageraku, ki jc strla nemško morsko moč. Zate SO zopet onemogočili Turki angleški napad na Dardanele z granatami in topovi angleške Wickersove tvrdke. posebnosti — Zalo pa govori motorni promet o znižanju nekd. premožnosti. Šoferji sc naravnost pulijo za goste, Američani vedno bolj hodijo peš, Avtoizvošček pričakuje potnika z ustavljenim števccm in ga sproži šele z motorjem. Če se zmoti in naredi ovinek takoj zopet izklopi števec in vozi do prave smeri za lastne stroške. Poprej so nasprotno izrabljali šoferji tujce in deželane, da bi naračunali čim več kilometrov. Zdaj je ta razvada zatrta. Vožnja je postala počasnejša. Policija je prestroga z »motornimi morilci«. Otroci so posebna šiba za šoferje, ker jih obsodijo sodniki pri nesreči na več mescccv ječe, ne da bi poslušali zagovore. »Otrok ni nikoli kriv pri prometni nesreči.« To je načelo ameriške justice. — Javna varnost je dokaj napredovala. Policija razdeli v znamenje zoper gangsterje zaslužnim in sploh zanesljivim osebam posebne izkaznice, na katerih stoji: »Kolega! Lastnik je naš prijatelj. Priporočamo ga!« To zadostuje, da bi povrnili stražniki lastniku izkaznice prostost, če jc slučajno zašel, posebno ponoči, v katerekoli ne-priilke v zvezi s preiskavo ali aretiranjem v lokalu, kjer je bil navzoč. Veterani izpred Adue 18SK1 so se udeležili proslave obletnice tc bitke. Materina stika Missis Hartfield je ostala vdova pred svetovno vojno in imela 32 sinov. Zdaj, ko so vsi umrli, biva 81 letna starka sama v mali hišici v londonskem predmestju. Tu jo je obiskal poročevalec »Daily Ejcpressa«, ki nabira podatke o angleški splošni starostni pokojnini. Pripovedovala mu je: »Najprej sta mi istočasno umrla za eno in isto otroško boleznijo dvojčka. Trije sinovi so postali žrtev preplašenega konja, ki so ga hoteli ustaviti. Deset sinov je padlo v svetovni vojni. Bolezni so .pobrale po vojni devet preostalih. Vsi sinovi so bili oženjeni. A sinahe so sc drugič omožile in sc porazgubile po svetu v Afriko, Kanado, Avstralijo. Ostala sem sama. Niti ne vem, koliko vnukov imam — menda 30.« Starka ni marala biti lotogrifirana. »Samo enkrat v življenju sem se slikala,« je pojasnila. »To edino sliko je zahteval moj najmlajši sin Larry, ko je odhajal na francosko fronto. Ko so ga našli mrtvega v jami, katero je izkopal nemški izstrelek, je stiskal to sliko v otrpli roki. Od tedaj sem si prisegla, da ec več ne bom slikala.« Britanski gozdni velikani Marsikateri nedeljski izletnik se prav tako živo zanima za redke pojave v carstvu prirode, kakor sc drugi ogreva za starodavne zgradbe, graščine in starinske spomenike. Tudi drevesa, ki se odlikujejo po svoji častitljivi starosti in obsežnosti, imajo veliko število častilcev m obiskovalcev. Dasi imamo pri nas mnogo nenavadno starih in debelih predstavnikov prirodne zanimivosti, vendar ne moremo prijateljem prirode pokazati takih velikanov, kakor so n. pr. v Veliki Britaniji. Na pokopališču Crowhu>'sta raste neka orjaška tisa, ki je po ljudskem izročilu stara že okoli tisoč dve sto let. Zapiski ondotne cerkve poročajo, da so jo zasadili za vlade Karla II. Votlo deblo drevesa ima vrata, v votlini sami pa jc pritrjeno več klopi, na katerih more sedeti dvanajst oseb. Dvajset ljudi v drevesu Takih primerov imajo na Angleškem mnogo. V Tandridgeu stoji neko drevo, še čisto dobro ohranjeno, ki ga komaj objame pet ljudi, a neko drugo v bližini je staro najmanj tisoč let. Tise v ozemlju južno od Londona so baje stare že nad dva tisoč let. Neka tisa v Sclbornu je stara vsaj toliko kak^i ondotna cerkev — to pa's * /gradili št n\ časa Saksonccv. Bržkone najbolj glasovito drevo je tkzv. »Orjaški hrast« v Scrwopdu. Ta jc pravi pravcati gozdni velikan, ki meri v obsegu 54 čevljev. Drevo je dobro ohranjeno in poleti bi sc mogilo pod njim senčiti celo krdelo konjenice. Njegovo votlo deblo ima prostora za dvajset ljudi. Blizu od tega tkzv. »Grccndalski hrast«, skozi katerega drži vozna pot, ki jo je dal izsekati neki vandalski vojvoda. V vejevju »Boskobelskega hrasta« se je baje Karel II, skril pred Cromwellovimi vojščaki, ki so stali pod njim, pa ga niso zapazili. Pod hrastom v Crouchu jc imel reformator Wycliff svoje glaso-vite pridige, a kraljica Elizabeta je pod njim prirejala slavnostne pojedine. Pod tkzv. »Kraljičinim hrastom« v whiteburyškem gozdu se je leta 1464. Edvard IV. srečal z Elizabeto Woodville. Poleg neke hiše v Holyheadu stoji »Glendowerski hrast«, ki je skozi njegovo vejevje vojskovodja Owen Glcndower opazoval nesrečno bitko pri Shrcws-buryju. Če je to resnica, je moral imeti zelo dober vid, kajti bojišče jc bilo od hrasta tri milje oddaljeno. Kočije proti sankcijam so mobilizirali v Rimu, U2-letni menih V pravoslavnem samostanu Kazanske bežje Matere blizu‘Harbina živi, kakor pišejo harbinski listi, še popolnoma čil 112 let star menih Mih. Igna-tenko. Nekoč je služil kot podčastnik pri carski gardi pod Nikolajem I. in Aleksandrom II., se udeležil vojn leta 1854 in 1878, še zdaj lahko našteje vse nekdanje poveljnike in svoje doživljaje. Po vojaščini jc bival nekaj let v rojstni Ukrajini in leta 1882 odšel v Amur, kjer je bil eden izmed ruskih naselnikov. Leta 1893, ko so mu dorasli in postali samostojni otroci, jc s 70 leti vstopil v samostan sv. Trojice v Nikolskem-Usurijskem. Tu jc ostal do leta 1925, ko je moral pobegniti pied boljševiki. Pod njihovimi streli je prekoračil kitajsko mejo in prišel v Harbin. Takrat je bil 102 leti star. Iludo mu je, da nc ve ničesar o svoji družini, a sicer je zdrav, redno obiskuje vse samostanske službe in dolgo govori z meščani, ki pri njem iščejo tolažbe in nasvetov. Dva izvirnika Kapucinski samostan v Rimu varuje kot največji zaklad sliko sv. Mihaela Nadangela, delo slavnega Guida Renija. Francoski kipar in zbiratelj Cha'nier je pred kratkim kupil isto sliko, in so jo označili pariški izvedenci za izvirnik. Stari slikarji navadno niso podpisali svojih del. Izročilo zatrjuje samo, da je naslikal mojster nadangela enkrat, in sicer po naročilu papeža Pavla V. To pomeni, da mora biti druga slika samo posnetek. Charnicr jc odpotoval v Rim in zahteval od kapucinov potrdilo, da ne smatrajo svoje slike, za izvrnik. A menihi so odgovorili: »Obe sliki, naša in vaša, nista podpisani. Dovolite torej, da bomo slej ko prej smatrali našo za izvirnik. Vaša slika nas ne zanima.« Charnier jc postal ogorčen in zahteval pri pariškem sodišču od rimskega samostani en milijon frankov moralne pa gmotne odškodnine. Toda oblasti so zavrnile tožbo. Izvedenci so priznali, da imajo rimski kapucini več podatkov o izvoru svoje slike, kakor pariški starinarji. da omeje porabo bencina, ki ga rabi armada. Pevska maska Moskovske prosvetne oblasti so odobrile na temelju poročila državnega konzervatorija iz p>seb-ne lahke zlitine pripravljene pevske maske. Skrivajo samo gorenjo polovico obraza in s pritiskom na živčne vozle govoril pa dihal spravljajo v naj-pripravnejšo lego za petje nebo in jezik. Strokovnjaki smatrajo maske za najboljši točni pripomoček pri zdravljenju jecljanja in drugih sličnih napak in pripomoček pri pevskem pouku. Maske so se obnesle tudi pri obnovitvi poprej pokvarjenega glasu, Sovjeti so prijavili izum v Ameriki in Evropi ter pričakujejo veliko dobička od novega izvoznega blaga. Pri filmu »Gospod ravnatelj, Vili ne bo danes mogel igrati pijanca, je še zdaj trd ...«