t ZA IZBOLJŠANJE LISTA %a*» Mn nUi. Vnk, ki *6Uih»r«4»N ali c* Via te bval* GLAS NARODA it XI List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATUJt UHIZAKJAMO da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo. 'i TKLKPh UN K C Hel>ea 3- 124 - ____Kmt*r+Š mm Btrtud Ctmm Hmttrr Sfftmbcr Zlat, IMS al the Part Offka New ¥ark. N. I, under Art af Caogreei af Mmreb Srd. 187f. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 73 -Stev. 73. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 30, 1939 -ČETRTEK, 30. MARCA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIl. ' — — - V T — ' CVETKOVIC SE BO POGAJAL Z ZASTOPNIKI HRVATOV Konec spanske državljanske vojne NEMČIJA HOČE V PETIH LETIH KUPITI OD JUGOSLAVIJE VES PRIDELEK BAKRA IN ŽELEZ. RUDE BEOGRAD, Jugoslavije, 29. marca. — Oči vseh Jugoslovanov so obrnjene na Zagreb, ki je sedaj prava politična prestolica Jugoslavije. Četudi vlcdni krogi nikakor nočejo priznati tega, je vendar resnično, da ima dr. Vladimir Maček sedaj ključ do rešitve hrvatskega vprašanja. Nje s*ove zahteve so bile zelo pomembne še prej, pre dno je Adolf Hitler premenil zemljevid osrednje Evrope; sedaj pa bodo odločilne za bodočnost Jugoslavije. Beograd se tega dobro zaveda in tembolj se zaveda ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, ko se je slednjič odločil, da bo z dr. Mačkom pričel pogajanja, katerih namen je porctvnati spor med Hrvati in Srbi. Cvetkovič je do sedaj odlašal svoj sestanek z dr. Mačkom, sedaj pa je sklenil, da se ž njim sestane v ponedeljek. Cvet ko viče vo odlašanje pa je popolnoma razumljivo, kajti usoda Cehosloveške ga je prepričala, da more zahteva kakega dela naroda po avtonomiji razbiti državo. Navzlic temu, da je pokojni kralj Aleksander skušal izbrisati razliko med Srbi, Hr-va.i in Slovenci, je vendar Jugoslavija še danes v ovojem bistvu zveza treh sorodnih plemen, kskcr je bila Cehoslovaska zveza Cehov, Slovakov in LJ-krajincev. Bolj kot kdaj poprej, je dr. Maček sedaj gospodar položaja. Toda, kot kaže njegova zadnja izjava, se ddbro zaveda, kako nevarno bi bilo, ako bi zahteval avtonomijo Hrvatske izven okvirja jugoslovanske države, kajti ne želi, da bi bila Jugosla-' vija rezbita. Toda težko si je mogoče predstavljati 'popolno J neodvisnost", ki jo dr. Maček zahteva brez temeljite prememLe trojnega kraljestva. Cvetkovič, kakor tudi njegovi predniki, je že pogosto izjavil, daje pripravljen dr. Mačku popusti- ( ti v mnogih točkah, toda je tudi svečano izjavil, da so meje, preko katerih ne more iti. In najbrže se te "meje" bile poglavitni povod za odlašanje sesten-*ea z dr Mačkom. Drugo vprašanje pa je, v koliki meri se bo dr. Maček poslužil kake tuje pomoči. Gotovo je, da dr. Maček ne bo sprejel pomoči od Nemčije. Kaj pa Italija? Benito Mussolini je v nedeljo v svojem govoru sicer zagotovil svoje prijateljstvo do Jugoslavije, toda od tede j se je v Evropi že marsikaj dogodilo. Prihodnja seja stalnega nemško-jugoslovanske-^a gospodarskega sveta bo v kratkem v Beogradu. Najpoglavitnejši predmet na tej seji bo določitev vrednosti marke v Beogradu. Jugoslovanska narodna banka se drži cene 1 3.80 dinarjev za eno marko. Nemčija pa zahteva za marko 1 5 dinarjev. Te mu razmerju pa jugoslovanski gospodarski izvedenci odločno nasprotujejo, kajti cena jugoslovanskega izvoznega blaga bi poskočila in bi bil nemški uvoz v Jugoslavijo tem bolj povečan. Nemčija hoče od Jugoslavije v petih letih kupiti ves pridelek bakrene in železne rude, katere pa ne bo plačala v gotovini, temveč z industrijskimi izdelki. Zelezolivarne v Zenici v Bosni, bodo preme-njene v municijske tovarne, katere želi Nemčija dobiti v najem. Ravno tako se Nemčija ozira po rudniku v Kreki v Bosni, kjer iz lignita pridelujejo petrolej. Nemci pa se tudi zanimajo za vodno silo v Jugoslaviji in za elektrifikacijo železnic. Fiat družba pa se pogaja za zgradbo tovarne za avtomobile. \ Jugoslavija, 29. marca. — Vsled ob- .. ... A. EDEN PROTI CHAMBERLAINU Eden je nastopil proti preveč počasni Cham-berlainovi politiki. Neville ChamberLajn zavrača obvezno vojaško službo. LONDON7, Anglija, mar-uff Cooper, bivši minister za dominijc Leo pold Amerv, admiral sir Roger Keyes, Harold Nicolson ii; drugi, ki so vedno veljali za Kdenove m Churchillove pri- lIa s0 bodo kmaJu poiegle. To-sta.se m za nasprotnike Cham (la to llelllsko pričakovanje s berlaina «v poslanski zbornici.: Mj uresničilo. Četudi je Eden predlagal ko , RI()fjska rajše bojevala z dar njegove predloge niso pod-| Nemčijo, kot pa bi ugodila nje-pi>ali delavski jKislanci in li- nL zahtevi in ji prepustila berai('K | Gdansk in polj-ki koridor. Vlada ni hotela določiti po-j Nemčija se poslužuje Xem-sebnega dne za debatiranje o cev v koridorju in v severni Bdenovi predlogi, temveč bc sieziji, da rujejo proti Polj-prišla na debato v ponedeljek,1 ski, vsje(j txesar so Poljaki ze-ko bo zbornica razpravljala o ic ozlovoljeni. Vsak dan se vr- splošnih vnanjih zadevah. še i)atriotične demonstracije j Chamberlain je v poslanski \n pogosto pride do zelo resniii zbornici rekel, da se še ved nt) poga'ja z raznimi državami r.a skupno fronto proti diktatorjem. Rekel pa je tudi, da v>led novih dogodkov na političnem obzorju ni mogoče z Nemčijo spopadov med patriotičnin/i Poljaki in nemškim mladinskimi organizacijami. Železniški promet med Varšavo in Poznanom je zelo ovs rail in zaradi obsežnega voja. pričeti pogajanj za trgovsko -kt!??a proVažauja tudi promet |>ogodbo. Chamberlain skuša pridobi-ti diržave za skupno fronto proti diktatorjem na jn>dlagi medsebojnega posvetovanja v vsakem slučaju kake agresivnosti. Države, posebno pa Poljska, pa zahtevajo po|>olno jamstvo in pravo vojaško zve zo med temi državami. Ker pa |k> železnici ni«! Varšavo in Gdanskim. Poljska je baje na nemško mejo postavila 500,IX»9 svojih najboljših vojakov in najboljše kavalerij- ke divizije. B C1 >BMiPEŠTA, Madža rska, marcu. — Slovaško-madžar-ska pogajanja za uravnavo meje so bila nenadoma prekinjena, ko je Madžarska slovaški delegaciji predložila svoje zahteve in jc delegacija izjavila, da se mora glede tega posvetovati s svojo vlado. Kakf-so te zahteve, ni znano. Slovaška delegacija je takoj nato odpotovala iz Budimpešte. Toda najbrže se bo v nekaj dneh zopet \rnila v Budimpešto. Nemški propagandni minister dr. Joseph Goebels je med dežjem in močno burjo dospel v Budimpešto. Ker je pc uradnem naznanilu njegov obisk privatnega značaja, ga je na železniški postaji pričakal samo nemški poslanik s svojimi uradniki. Nikdo ni zastopal madžarskih oblasti. Dr. Goeb-bels pa flx> obiskal ministrskega predsednika grofa Paula Tele-kija, vnanjega ministra Štefana Czakyja in vzgojnega ministra Valentina Homana. BUDIMPEŠTA, Madžarskh. marca. — Madžarska je po-kficala pod zastave še več rezervistov ter je zasegla avtomobile, ko so se razbila pogajanja med Madžarsko in Slovaško zaradi meje in so se zopet pričeli boji med Madžari in Slovaki v spornem ozemlju metd podkarpatsko Ukrajino in Slovaško. Slovaška delegacija je odpotovala iz Budimpešte ter nesla s seboj madžarsko 44 rešitev" problema, ki je podobna ultimatum n. Madžari trdijo, da so Slovaki pričeli napaidati, da pa so bili njihovi napadi odbiti. V dolini reke Labore je prišlo do artilerijskega dvoboja. Dva Madžara »ta bila rbita. Dva slovaška infanterijska oddelka sta med budim dež jen. napadla vas Buntvos; ko pa je Včeraj je padlo glavno mesto Madrid, ki je bilo nekakšen simbol borbenosti republikan- publikanci, je imel Franco dosti svojih pristašev. Bila je to tajna organizacija, znana po ske armade. Druga mesta so■ imenu "peta kolona'*, takoj sledila vzgledu Madrida, j Ko se je začel Franco bliža-Podale so se prestolice devetih j ti glavnemu mestu, so prevze-španskih provinc, poleg Valen-ili člani te "pete kolone" vso cije, Alicante, Murcia, Quenca, kontrolo. Prebivalcem so pri-Almeria, Jaen, Ciudad Real, govarjali, da je vsak odpor m-Albacete in Guadalajara. smiseln in jih prepričevali, da Tudi Cartagena, ki je bilo jim Franco prinaša odrešenje, nekoč slovito republikanske Madrid je bil oblegan vsega GENERAL MIAJA T Chamberlain v to noče privoli ti, bo najbrže povzročil v svoji vladi upor. novitve hrvatskih avtonomnih zahtev in nove na-cijske gospodarske ofenzive v Jugoslaviji so evropske vlade zelo vznemirjene. Angleški in francoski diplomati se boje, da bo Hitler iztegnil svojo pokroviteljsko roko nad 500 tisoč Nemci v Jugoslaviji. V Ljubljani, Zagrebu in drugih mestih pa so se vršile velike demonstracije proti Hitlerju. Samo hrvatski avtonomisti kažejo nekoliko pri-jattljatva do berlinske vlade. , republikanski poveljnik, ki je prepustil Madrid brez boja fašistu Francu. pristanišče, je razobesila belo zastavo. Po predaji Albaeete je bilo v Francovem glavnem stanu objavljeno: — Španska državljanska vojna je končana. — Francova zmaga je popolna. V ozemlju, ki so ga branili re PADEC MADRIDA JE POVZROČILO IZDAJSTVO skupaj osemindvajset mesecev, toda že včeraj je bilo opaziti da se vrača v glavno maslo normalno življenje. Xa ulicah so se zopet pojavili duhovniki, in oblasti so začele popravljati cerkve. Izpred hiš so ljudje odnašnli vreče s peskom ter barikade s cest. Skoda, ki jo je Francowi artilerija povzročila Madrrdu, znaiša nad petsto milijonov dolarjev. V Madridu je dvestoti-soč hiš. Izmed njih jih je sedemdeset tisoč poškodovanih. MOSKVA, Sovjetska uniji«, 29. marca. — Glasilo komunistične stranke "Pravda" piše,j da se Madrid ni vdal vojaški bil kmalu nato napad odbit, je sili, pač je pa po-tal žrtev pz pričela slovaška artilerija stre daje. I jati na vas, katero drže Ma | — Madrid, - pravi Prav-džari. Dve hiši stt. pričeli go-'da, — ki ie bil simbol junaške-reti. [ga boja za špansko neodvis- |vHt ^ ^P"toval Madžarski revizjonisti pra- ' nost in svobodo, je izročila tol tr5ovin*J«£* vijo, da je Slovaška naravni pa izdajalcev sovražniku privesek Madžarske in da se! milost in nemilost ibo del Slovaške, ko bo vstreže-1 — Vojaštvo il dva tedna hudo Intlan, in zdravniki so domnevali, da se tnu iiiuajst urednikov. ŠPANSKA Madrid je padet Franco v i vojaki pod poveljstvom itali-.1 -ti.-kilj časi ni kov r-o dospeli v glavno mesto Španije. Niti en strel ni bil oddan. liuz,madridska jioslopja je vihralo dosti zastav. Nekatere o bile lM;le — znamenje predaje.— nekaj je bilo rdeee-zla-tili, na«-ijoualističnih, precej je bilo |m> tudi italijanskih in nent--kik. Madridsko prebivalstvo M' je |»o dojeni čau zoj>et enkrat nasitilo. Kaj bo«edaj.' Civilna vojna je končana. Franco je mojster položaja. Franco je rekel -pred dvemi leti: — Ce bom itfnagal, boiu ustanovil korporatlvno državo po italijanskem u zorcu. Več milijonov Spancev je zasovražilo lepuhlikausko škili listov v t sem [ »omagal o, kako izboljšalo .njihovo stanje, da bi ne stali večno pred zastavico: zdaj sem. zdaj me ni. Kdor pogleduje vsebino naših listov, mora (priznati eno: la i-o po veliki večini jako revni na gradivu. V splošnem rečeno: velika večina priobči* nega materiala bi kar lahko izostala. Nomalt.Jkrat je tudi celoten list tak, da bi ne bilo prav nič škode, ko bi ne bilo tiste številke. Kaj je temu vzrok t Najprej prid«* človeku na misel uredništvo in urednik. Ne trdim, tla imajo vsi listi dobre niedni-ke, kakor tudi ne, da so vsi slabi. ( V ponu-limo. da nismo dobili v v-eni na^em naseljevanju skoro nobene inteligence, potem boiiLo razumeli ta položaj. Uredniki so v veliki večini '-ainou'ki .to s«» pravi: (»riši i na svoja mesta, ker ni bilo drugih. Tam so na eni strani »pridno izobraževali i*': popolnjeva I i. nekaj jih j«* pa ostalo kar na tisti točki, kakor , i i • • . » ... . ... . . . . . H) bili, ko so žareli, vi."I<>. . . s, ,ta m) republikanci morili redovnice, duhovnike mi x ■ . - , . i . . • r. ' ( ( e l»i zdaj kdo rekel, da ima- «la Ml podirali eerkve. Koliko je ti—iro na tem, »e toe ve. Bele M /Mto «Ube Mete, ker inta- z-iaj v mirnem času bo mogoče dognati. mo sluha uredništva. bi ne po- I raneo >e je zavzel za svobodo veroizpovedi. j veda I celotne resnice. Zakaj S\ oboda veroizpovedi je zbirava demokratska ideja, to'vedite, tla beseda urednik ne pa se v« da ni v>e. Franco je uničil svobodo govora, svobodo tiska in svobodo zlMirovanja. Nekateri Spanci so bili pioti vladi, češ, da -impatizira s komunisti V zameno jim je dal Kratico fašizem. Ce In -e i-resuičile želje pretežne 'večine Ainerikaiieev. bi dobila Španska demokratično vlado, prosto koiuuniatičnih iti fašističnih vplivov. Toorba za demokracijo že leta 1 -1 •»; Francija je sledila \Tzgiedu Z^iruženih omočM list Naša moč. V njem najdem polno zanimivih in važnih razprav, ki poiuenjajo znaten donesek k naši kulturi. Ki»a sama številka « lvaga z lahkoto vso vrednost naših glasil \ enem letll. ali če hočete v desetih. Tam najdem doneske od različnih ipisateljev in dušev !':ili delavcev, tukaj manjka v-ega tega. Kna o-eba, ure«I uik in upravnik naj napolni od tedna do ledna liri, kakor v«-in zna. To je \>e. . Od t«.«lna «l«» tedna jiregle lujein vs»« na-«* vest«, po-t.ivini da ima urednik Čila-« Sil/ ee lih s<». Tam sre«"a doiiui«'*ega čli»v«*ka- vaš-k«*ga znanca. |»a ga 1»«»' po\ pra sal kaj in kako t«-i mu p«»ma gal do dela. Toda «lope, ozir«im;i pismo \ stau» ilouiovino j«- bila prva vez. Človek tukaj ni bil iiiin-n ill zadovolj«i't. če je Ve«|e|, da s«» po «lrugih krajih nn-i Ijudj«*. kati-rili ničesar ne ve. I.e s t«*ž:iV «» je lil It! |>|«»g«»če potom starega kraja «l«^biti ;tk na ki pa ni bil tako -talen, kakor smo jih bili lin^'j-ni v naši stari domovini. Ž«-lja po nekaki -!>u;uu -ti j«* r««lila naši' prv«- li-te. N«* kaj na -«*lbi n j«* bilo /«• lobro pos lanih — o veliki v«-čini -e ni Vedelo ničesar. Prišli so listi. 7. v.-lik.. !e žavo j»' šjo iz početka. zakaj vsak li-t je {Miineujal tudi te-«laj stroške. Dob« dki -o hilt pa tako majhni. «la ni l»ilo «lrn v:«*ga. kakor upanje ua !>olj-«-ča-«'. . Kj»js>vo li-1«iv je bilo kmalu Peter • • Zgaga so prehaja!i ter tako raz ZLOČIN VSEUCILISKEGA PROFESORJA. \ < «'rnovicah se je odigrala grozna družinska tragedija. -4 letna ž«-ua on dot nega univerzitetin'ga profesorja Nicole.-ea RratfHfa je prišla okoli božičnih praznikov v iHilnišaioo, kjer so zdravniki ugotovili, je «lobila |»oškdbe. Šele k«> so zdravniki milili vanjo, je iwlala. «la jo je njen '20 let a t* rej-i mož v navalu 1 jobo-uiiinja .|»odii na tla, hodil po nji ter jo pretepal s palico. To je ^o«'-cnjal tako dolgo, dokler tli žena t»o|M»1 noma omedlela. Žena je |»o 30-dnevnem trpljenju v Imlnisnici |j obtožen umora. Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naro-čila, SL0VENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York pomenja, da bo v«'s list duševno delo ene oseln*. Crednik bi prav za prav ne smel biti dni gega, kakor nekak sodnik, ki fpregle«luje poslani materijal in določa, kaj s«' bo priobčilo in kaj n«'. Tor« j: v-ak list bi moral imeti •zunanje sodelavce, ki bi garantirali za re«l'::o grad i-.v«!. Iz tega pa sf>et razvidimo. tla bi noben list ne ^mel biti odvisen «»«! «l«-la «'tie ali dveh Os«-b. Pri nas s<» uretlniki bolj mašili«', kakor duševni delavei. In t«' mašine morajo skrbet i. da j«* v-;ik list na|H)lnjeu z gr--«livom. je i«h I i I recimo v urtnlniški glavi. To pa rji več rutinsko tlelo, ampak umetnost. Y-ak umetnik mora imeti čas, da izdela svojo umetnino. Ali ga imajo na-i ure« 1 ni ki.' Prijatelj moj, «"-«• ti ipovemi. «la delajo pri tluševnem materija-lu kakor Fordovi delavci pri tnelianičneni gibanju, potem sem ti |K>ve«lal dovolj. Naši uredniki nimajo toliko časa, oteni res zbere tisto, kar se mu zdi najprimernejše in najbolje. Zakaj r« vsi lica je in ostane ena: dvisnega lista, ki s«, ta korokoč Vsak dan sproti bori s finančnimi težkočami. Mislil s«>m včasih, da bodo f)«:dporn«' orgamrzaci je pritegnile me«! 44Stiiideset go I d i n.arčkov imam na mesec, šiirideset," ji * p« navijal. "S t«'iu -i kupim lahko «*no ivbb'ko. lahko pl;t-čam stanovanje, privoščim -i lahko v-ak »lan «'iio večerjo, šel bi lahko uekolikokrat v opero ali dramo, naročil bi -i lahko nekaj knjig in uicsočVi k«»v. da bi ne bil brez vsake «liiševne hran«*. Vse t«> zmorem vsako posebej s štiri«)«'»ctiiui oo/.nano. L ju Ij «>«! kraja v kraj na-ali ni.Vico «« >lo'.'ei*kciu li--tu. Sl«-e t«» nr» pomu-i. . .« . « 1 lezen utegne postati nevarna, gabi, « a se b«» polagt ma raz i .P . • . -•. .•. . . 1 1 I ore j »Irzit«- -«• m«ijili navodil. c«iplj«*ni m razkopam narodi • m»\"i I v nekako «*»'l«,'to. -v«>je sodelavce v-e. ki so zm«»ž | goldinar ji. vsega skupaj pa ne. ni, da kaj napi-ejo. A uiti cna|l„ Mikaj j«> kriza. Rabim vs«. -«- n«. držala t«-ga. Največkrat to ;„ „ekaj več; .lobivam j«» Šl«» celo tako. da «*ni »-aiiii osebi vrgli rei«inio: t«'tlnik na osmih .stran«'h iu pa uoravo v. listino naročnikov. Zdaj p;i h-laj. kakor v in znaš. To j«' žalost na slika iri za jedilo o4is«idba naših pi'«lporiiih »nganiza«'ij. Mesto tla hi bile vodnic«* na kulturm-m »polju, mesto da bi zbirale in pomaga le do razvoja naših duševnih delavc«'v. pa p«uuagajo «legra-lirati -«• ti-t«», kar imamo. Nekaj izjem«' pri t«*m ima SVIM. ki ima v«'« ji uredniški stat*. To bi bilo* v-e «lobro in firavilno. <"•«' hi imela vsaj pol tlueaia «l«»brili lelav«-«.\ o«l zunaj. Zakaj v«*dite, da č|«»v«*k ne umre «lajati «l«»lir«> »lobrega i'i -vežega materiala. «"•«• «rprav Ija "Voje delo rutinsko, to m* pravi: v-ak dan ob ti uri v urad, «h; te ure delo, |mtcm greš lahko domov. Kdor hoč«» ustvariti res nekaj vi«m1-no «luševiio «leh», mora me«l svet, meti ljudi. iimmI življenje, če ne. 'p«>stane njegovo »lelo kmalu sintetično. t«» se pravi: suho, neživo in neresnično. Kadar omenjamo t|>o«l)»oriie .jetlnote in zveze, govorimo vselej, da s«i ""naš«*.'* Kaj pa je našega v njih, prosim vas? Ali t«>. da hi | m t večini naši ljudje v njih? Ali to, tla imajo nekaj ducatov ljudi, s katerimi govoriš in piš««š naš jezik? < V je to vse. 'bratje moji, |»o-tem Mino domaloga dolclali. Zakaj 14našo** pod|x>rno organizacij«* rmenujem jaz tii-to. ki prisj>eva svoj obolus za razvoj in izraz duševnega tlela med nami, ki podpira vsako kulturno .gibanje. Kaj imamo d«> danes od naših iHxljH»rn*rh organizacij? Sama razoraranja, drug«'ga nič. 'Najprej smo jih gradili in se navtluševali zanje, misleč, «la bodo .iMj^tah4 resnične matere, ki btxlo Arbele %a tVuševni blagor tvojega naroda. Koliko bi lahko dale sn pomagale, da *bi prišla duša našega naroda :aj pa za eno -amo stvar '' Neodvisnim lietom -e lahko mnogo «>dpu-ti. ker nimajo. Po«ipou;iim organiza«*ijam se lie more in ne sine odpustiti. k«*r imajo, ker bi lahko, pa ali iiočej«i ali pa imajo tako tr«l«> « «lb«:re. da -«'"n«' zaVetlajo «l«»l/ n«»sti napram narodu. kaN-ri jim j«- dal življenje in jih spra vil tudi na noge. .laz ne v«*ni Z'laj. k««:iiu ^o volim. (htlMirniki ImhIo rekli: tako je ukrenila na-a k« iven cija. l*re Iniki IhmJo r»-kli: tako zahteva o«|bor. Iu član i M i k • .-tv«> ti«- ve. kako je t«». da s«* iz jj.i Tako .-«> bili dopisi od /a č«tka nekaka potreba, katera se j«* pa »ča-oma tako \ doma čila. da je p«»-tala naravnost ško«|ljiva. ( V gledate angl«*šk«. časopis j«. i h .* -1«* našli le u»- znaten koti«'*ek v vretlnosti «'ia* kolone, koder pri«»hi'-njejo «b»pi ' ... .. . .... i pamet i«». -«• omo\iui imajo 1« malo «1< pisov iu ti -«» naj včkrat poroeilo o kaki kul turni priredit vi. v-ak dan par )»eres -olate brez olja in kozarce oranžnega »o-1 Ka. To j«* vse. — Kaj pa. go-(M»«l «loktor, — ga je vprašal «!ehcluh, -pre'd jed jo ali po »t »ii Vsakdo -«' pritožuje nad sv,-jim spominom, niliče nad s\ o Ziikaj j»- tako.' Zat«». k»-r naših ljudi lahko v-ak imrea tlela. Wlika večina je brezbrižnih iu kulturno zaostalih, -nn-rnieah in dajati ske liste !n* piavhno, da so po v no^rf domovini res do res Za tak«' je v seje« Ino. Tisti pa. ki vidijo in čutijo, da to ni prav. -«> v takih manjši rudi. tla He jih komaj vidi in sliši. 'Ker imajo' naši listi rolnjte. mesto živili urednikov, katerih dolžnost j«* napt>lniti list za vsako ceno, -i ip«! tedna do tedna, o«! leta «lo leta. Dopisi s<» |H>sdbna orikazen med nami in vsaj deloma tudi me«l tlrugimi semkaj vasi, re že ne v celoti, pa vsaj is tisto vsebbno, ki je zanimala tudi druge. Kje je vaš? Kaj delalf Koliko zasluži? Pošilja kaj domov T Vse to in point-.ja v -ak li-' nekako -«>!«•. kamtir bedijo njegovi uaročni ki po iz«vbrazbo. |h» navtMlila. po inl'onnacije in «lrug«». Zato mora vsak li-' imeti nmlniški - tal*, to je nastavljene ljudi, kateri urede v-«' gra«li\t» in «|elo«'-ijt». kaj pritle notri in kaj lie. P« b-u: tega pa nuna imeti Vr-ak ii-t r«-1 hi rte rje ali za-top ki olnlelujejo gotova po in prispevajo reikno — \«»j materi jal. Le na ta način je uiogoiV v«» liti li t \ gotovih •I jelll tako gradivo, ki odgovarja svojetinu naiiieiiu. \*se t«i je pri tlrugih listih pri naših ne. Pri nas -«• j«* časopisje obrnilo ravno narolte to se (pravi: preobložen lired uik ui drugega, kakor portir v večjem pt»slopjn. ki kaže Iju-«l«'in. kam naj .gretlo. M«'-t«> tla bi I o-1 s svojim -tatom učil. in vodil, je postal «>n ti-ti. ki s«> mora učiti in jemati lekcije od tlrugih. Zakaj dopisniki so fM> svojih dopisih prevzeli učno mesto v izobrazbi in direktivi lista. Temu je največji vzrok, da nimamo niknkega napredka pri našem časopisju. Kar je n«'o«lvi-t:iih listov. s(» postali več ali manj orodje svojih do-pisovateljev, ipri jetlnotinih in zvezi ni h glasilih je pa š«» slab-Še. Tam čuti i|>reobležen u-retlnik dolžnost, tla spravi v ti-k vse, kar pritle. ZaVaj «V ne napravi tega. j«* lahk«> pritožba na ta ali oni odbor, ki ptitem pokaže svoje roge preveč samostojmum uredniku Nadaljevanje na €. it rani. '•»l|||1.|ll'»»lM|, «|lHHIC,,, ............ ,|||llli|| mi^-^HniMnf^iiiiiiin^^iiiiiiiif-^tminii t^* Naročite se danes S. A. .Koledar za leto F939. Salameiit. se j«- jezil i b«igat intfc, dane- -«• pa r«--!(«• sin«* uobeiieinu <*loveku v«»r jeti. Kakor v«--te. s«»iii imel hčer. ki ui bila posebna lep«) ti«*a. Skrlndo me je, da ne bo iimgSa dobit i ženina. Pa je za čel laziti «ik«ili hi^«* ueki prida nič. Sle.lnjič j«- tudi lii-.«» prišel iu jo za-nu'Ml. Il«*eri -em dal d«»to. on jo pa ua «lai< |Hiroke o.i mene izpostnlil ti s«h- dolarjev. Ifekcl mi j«-, da. bom v kratekni časti dobil na za j. Nato sta >Q odpeljala. Menila v Niagara Kalis. 1— Pa ti je poslal? — -o ga \ prašali. Ja. (mi preteku «lv«*h t«•• t nt»v mi je fi«i-ial hčer nazaj, u«-pa tiso«*aka. Srce -e vedno norčuje iz ra zuiua. tf\y tlauašnjili težkih ča-ib mo ra marsikateri zakonski nit»/ «lve ženi preživljati: svojo in svojega -ina žen«i. — Kaj storiš, kadar vidiš izredno lepo žensko-' — st» vpra šali domišljavo tickle. — Nekaj časa se gledam, — je odvrnila, — potem p> o«llo žim oglcditlo. Cim bolj si zaljabljeii v svojo prijateljico, tem bližji si temu, da jo zasovražiš. Navzlic žrtvam, ki jih je za htevala svetovna vojna, je v *Tugt»slaviji več moških, nege žensk. •Pa se je j Kija vila učena bii-tica in rekla, tla hi hilo mogo če razmerje na ta način uravnati, «la hi bil vsak moški ^amo ]H*t let ijHirtH-en. PortwVne žene s«» zagnale strašanski krik in vik, neka stara devica je pa rekla: „ — Saj, bi rc> m-.bilo ua pačilo. Bi se že vsaj druga za drugo počasi zvrstile. "GLAS NAROD A"—New York t >. Thursday, March 30, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin PRISELJENEC SE O ŽIRA V PRETEKLOST ... Ko smo še v šolo hodili, so nas učili, da moramo .^»ofetova-ti in ubogati očeta in mater, da se nam bo potem "dobro godilo. Ker bi rad, da bi se mi malo bolje podilo ka'kor se mi PTodi, sem s«' pa odločil zopet enkrat ubogati mater. Ona me je namreč že večkrat nagovarjala, naj se 'kdaj pošljem kakšen dopis v Glas Naroda, kakor včasi — pred 20. leti. Naročnik 1'u^ta sem bil od leta 1903 do 1920. Kot član SNPJ„ sem bil tudi naročnik Prosvete, že eno leto poprej, ko' je začela izhajati. Sem še tudi danes, ter bom do mojega ali pa do Prosvetnega konca. Poleg tega sem imel še par tednikov, toda pred 18 leti je bilo treba delati v tovarni po 10 ur na dan in "še ?> ali 4 ure nad čas. Torej ni bilo dosti časa za čitanje. Zato sem bil en'krat Glas Naroda opustil. Pred par leti ipa mi pove zastopnik Fr. Skok: — Tvoja mati je za tebe plačala naročnino za 1 ust Glas Naroda za jk»1 leta, ako hočeš še sam za jml leta, ti dam še Slov. AmerikaJiriki Koledar. — Naj pa bo — .sem rekel, — ker sedaj imamo jtoiovieo več ea*a za eitanje, kakor smo ga imeli pred 1H leti. In sedaj sem zopet naročnik lista Glasa Naroda ter mislim tudi ostati. Ker nam že obetajo, da 'bodo slovenski listi pomrli, jih torej držimo, dokler so živi, a'ko samo poprej ne pomrjemo. Listu Gla* Naroda dam priznanje, ker go^j>odari že 46 let. Nima za seboj nobene politične stranke, da bi ^a podpirala, ter tudi nobene organizacije, da bi ga članstvo podpiralo, pa še vedno izhaja. Vredno je citati Keržetove članke "Pod vaško lipo/* Precej *e strinjam ž njim; njegove misli so tudi moje misli. Nje-£Ta sem .šele dvakrat osebno srečal, leta 1912 na milwauški konvenciji in leta 1937 na ele-velandski konvenciji SNP.T. • i • v Cital sem pa njegov list "Cats" ter njegove članke. Težko, da bi se kaj ksfiolnilo kar on mUli, da bi bilo dobro, kjer ljudje smo, kakor tiste zelnate glave, ko so se po bregu valile in letele so na vse kraje, vsaka svojo pot. Velikokrat pokaže komu o-gledalo, da se lahko vanj pogleda, da se vidi kakšen je v resnici. Tudi v Zgagovi koloni je dosti zdravega humorja. Rad »?em čital Remsove in Zelenveve dopise, /posebno pa še Tomaževe in Batičove, ker so bili iz naše doline. Tomaža osebno ne poznam, če pa je Kaščev, kateri je v Poljanah kože strojil, sem ga poznal. Z Batičem .sva skupaj glave bistrila na poljanski dvoraz-redni šoli. Tudi jaz sem skakal jk> Zirovskem vrhu in po Zali leta 3898 z nekim zemlje-mercem (geometrom). Ko je bilo najbolj vroče, sva šla pa mimo Severja k Burji in se tam ohladila. Batič opisuje vse podrobnosti od Brodov do Zirov v Poljanski dolini. Torej oglašajte se še naprej in Še bolj pogosto. kakor do sedaj. Posebno Poljanci smo z -zanimanjem čitnli Batičeve dopise, ko je o-pisoval sedaj že umrlega starega Ajneiikanca Pavla Kreka, sedaj pa še živečega, in kakor kaže, tudi še trdnega, najstarejšega fanta Poljanske doline, An d n * ja 11 co vega Toneta. Nedavno »smo obhajali inoje matere 82. rojstni dan. Bila je cela Slosarjeva družina skupaj, pa *roo sklenili, da damo vsak par desetih 7,a pirube And reja nco vem u Tonetu ter darovali so: $1.50 Tone in Cecilia Oenišar; po $1.(H> Matija in Frank Demšar; po 50c. Matilda Demšar, Rudolf Demšar in Ivana Oblak, roj. Demšar; Skupaj $5.00. Vsoto sem poslal Johnu Batiču, Žabja vas, pošta Poljane nad Škofjo Lo- 4 0-LETNO PREISKUŠNJ0 TUGO S LOV AN S K A J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva mil Jona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do 30. junija, 1 939. Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Elv, Minnesota. sem pristopil v omenjeno armado. Ko&mo imeli proste vaje ob nedeljaJi popoldne, me je načelnik »Šubic pridelil za par Tonetu. Rekel mu je: — Tone, ti ki si *bil vojak, glej na tega fanta, da bo pravilno hodil. Po velikosti sva bila oba enaka, ter jaz sem imel par let manj kot dva križa, Tone pa par let več kot štiri križe. Ker se je imeni komaj toliko poznalo pod nosom, da nisem dekle, je pa imel Tone brado in muštace za dva. Ko .smo korakali, mi je tekel Tone: — Fant, tako hodi kakor jaz, ti bo še tnajst minut z avto mohilom. pa tudi zveza z l»usi. subwayem in poulično karo je dobra. Prenočišča hodo lahko dobili pri (privatnih slovonskili družinah. Spuročite odboru, kdaj pridete in koliko vas bo, pa vam 'bomo vse preskrbeli. Kdor bo hotel prenočevati v hotelu, naj nam sporoči, in mu pošljemo seznam hotelov in cene. Oglejte si razstavo v obilnem številu. XewvorSka naselbina vas bo z veseljem in prisrčno sprejela. 'Xe\vyor>ke in brooklynske Tavčarja brat. Tam stil plačala vsak nekaj. Drugič smo Ali v Gorenjo vas. Gasili smo od Hlevčkarja do Peršutija, za dolier blok daleč, vmes pa štiri gostilne. Povsod je Tone uredil, da je bilo gašenje vsaj nekaj plačano, nekaj simo pa še veil n o imeli v svoji blagajni — ako je (bilo treba, doložili par kron. Tudi pri Tonetovem sosedu Anžonovcu nismo zastonj gasili in vode tratili. Drugič smo šli na Vol če do Mraka. Tudi tam smo gasili, seveda, ker so imeli gostilno. Nazaj grede smo bili vselej malo bolj veseli, ker smo pogasili seveda le žejo. Proti domu smo poskušali vedno še katero zapeti. Koliko smo zna li. so seveda odločevali tisti, ki so nas poslušali. Skoda, da nisva danes s Tonetom po 40 let mlajša in še pri isti kompaniji, pa bi zopet zapela kaj lepega, kaj domačega o Poljanski dolini, na primer tisto: Od Loke po Poljanski dolini, dosti lepih je deklin; V Žireh je velika gora, iz nje izvira reka Sora. Sora teče od Žirov, •Naprej še dalje od Brodov. SEMENA IZ JUGOSLAVIJE smo zopet sprejku. — pišite PO BREZFLAfM CENIK. AU PA takoj naroČite izmed sledeče zbirke: S A I. AT A. listnata, uajzgmliicjsa ^ SALATA, zginili ja krlika glavuuU SALiATA, ljubljanska členku SALATA, rdečkasta glavuata SALATA. |«ol<>tiia velika clavata ZKI»!Kt fino okrcalo /,£<*lno belo ZKLJK, ljubljansko veliko kasno KOHKNJK, smlujnlolgu rumeno KoHENJE. veliko kasj.o rudeee PETRŠILJ, jrladki h korenom PESA, ru domači KUMARE, rimi domain vrsta GRAH, užiten v stroOju, visok FIŽOL, brez niti. nizek zelen FIŽOL, brez niti, nizek rumen FIŽOl* visok zelen brvz niti FIŽOL, visok rumen brvz niti PARADAJZI, srednjevvliki rudeči CENA TEH SEMEN JE Itr PAKET l^ihko kar izrežete ta oelas. |»odčrt.ite Amelia, katera želite in ^a nam vrnete z Money Ordrom iu naročilo bomo točno poslali. Sprejeli smo tudi novo zalogo direktno iz Ljubljane pravega slavnega "BAHOVEC PLANINKA" ZDRAVILNEM«A CAJA. To je hvHov-no slavno zdramilo za kri, žrlodee. ledvice. jetra. žolč. črna ter še posebno za ženske bolezni. CENA je: 1 škatlja $1.—, 3 šk. $2.3« STEVE MOHORKO 00. 704 South 2nd Street MILWAUKEE, WIS. rojake prosimo, naj mini spo-roče, koliko prostora imajo na ncrpola^o za slovenske obiskovalce. Odbor Slov. Doma. POZOR ROJAKI V CAN A 1)1 Rad Iii izvedel, kje se sedaj nahaja moj brat FR. UL(\VR. Pred (i leti je bil vposlen pri General Del, Edmonton, Alt., Canada. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegovo bi val i šee, naj mu sporoči, da i see brat: U ULCAR, 1511 S. 58tli Avenue, CICERO, ILL. . (3x) SLOVENSKA V1NARNA St. Helena, California 1444 Railroad Avenue Zaloga starega belega in črnega vina iz doma pridelanega najboljših vrst grozdja. Vino pošiljam družinam samo po Californiji po 4 galon 10 galon, 26 galon in 50 galon. STEPHEN JACKSE P. O. Box 161, St. Helena, Cal. Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik. (136 tsrani.) Kersnik je pisal f Jurčičevem duhu. Svoj slog je znat tako prilagoditi Jurčičevemu, da jo po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekoneane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 MED PADABJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak KaČ ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt" Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegov« dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company "tft AS NA B O D A1 •—New Yor* Thursday, March 30, 1939 r » SbOVENE (YUGOSLAV) DAILY apoleonoVa i jubezen ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje (19 **Tega mi ui bile treba plaviti, da sem -turila svoj sklep. Kako ste videli, je liii storjen, m4 preden ste mi jeli govoriti o r očeti, ki jili ne morem verjeti in ki nočem misliti nanje. Vaša skrb jo bila o»lvt'č..." Ko je tako K<>voriJu+ j*' bi in Marija W'alewska vkljub svoji majhni postavi |H)lna dostojanstva, ki je terjalo sjMiiitova-nje. Fouehc je odbil očitek: "Ne, gospa grofica, ui bila i»dveč, ker z tla j se boste že odločneje upirali napadu, ki vas čaka/* To je bilo pravilno. Brezi Fouciieja bi se bila tudi uprla,' a nazaduje bi jo bil boj morda 1 vendarle utrudil, da bi se bih* vdala prošnjam iu obljubam,' zdaj, ko je bila polna nezaupanja, pa ui moglo biti več govora o telil.. . "Oli," 'je rekla, "go-poda Bas-atiskega se n«' bojim. Za »tran njega se čutim varno. Ali kaj poreče cesar!'* "Prej kakor čez Ova ali tri tedne cesar ne more biti tu, i»i dotlej mu bodo ua misli že čisto druge rtv i. Rojil Ik> in razsajal, a 500 milj odtod; vse bo padlo na Maicta, in ta ima širok lirbet. Ko mine Napoleonova prva jeza, bo jel premišljevati. Vaši razlogi so tako tehtni, da se jim ne more upirati. V bistvu ne more reči, da iu* bi imeli prav. Cesar ima smisel za rodbino, iu njegovo •poštovanjc do vas Ik» le tem večje. Poznam pa osebo, ki bo globoko padla v njegovem spoštovanju: že sua j lahko rečem, da je zaradi vašega odpora izgubljena.'' Kdo je to, gospod minister .'** "Cesarica." Marfja Walcwska je začutila radost, ki je zvenela iz teh bese« J. Vojvotla Otrantski je bil |m• neprevidnem za trenutek (•okazaj svoj pravi obraz Takoj se je zavedel tega in se u-grizuil v brezkrvne ustnice. Toda Marija W'alewska je bila nad Jožcfininini deležem pri tej spletki razdražena, in nič je ni gnalo, da bi se zavzela za olcon bas pri-pravljal za odhod iz Sehoen-bruuna, ko je prišel vojvoda Biissanski s poročilom o svojem posredovanju. Fouciie se ni bil uštel. Cesar je bil zaradi o« i pora Marije Walewske ves besen in 'je nesrečneža o-sorno ualirulil. "Xiste se prav lotili stvari. Se vi*! a, kaj pa razumete o ženskih! Morali bi bili biti mehki, dobrikavi in odločni, vse hkratu. — Oh, kaj hočem s takim tepcem! Mar bi bil {»oslal Duroca." "Sire, ijH>izkusil sem v se, kar sem mogel. Prosil sem iu za-klinjal. Poudarjal sem vse gmotne posledice tega načrta. Grofica W'alewska me je po poliiotna razumela. Srce se ji | je trgalo, ker je morala odhiti željo vašega veličanstva, a lita ' teriuska ljubezen je bila močnejša. Kaj sem mogel, sire. Jo-, kala je.. .'' "Vraga! Do tega, tla je joka-! la, bi je že celo ne bili smeli | pripraviti Tak posredovalce!' Sel je k mizici in vročično vrgel nekaj vrstic na papir: "Maric, ne moreni ti utajiti, da si me razočarein. Več ubogljivosti in zaupanja sem pričakoval od tebe. Tvoj odgovor mi narekuje usodne likrepe Venda, Maric, ostanem ves tvoj. N." D rev i odpotujem v Passau, in čez kak teden dni bom v 1'oiitaiiiebleauju. Potrdi mi prejem tega pisma po tistem, ki ti ga prinese.** "Nate, Maret; zapečatite to pismo iu ga odpošljitc še danes. Takoj odrinemo z Dunaja... A nikar mi tako klavrno ne glejte: saj nisem jezen na vas." Pri teh liescdah ga je lahno udaril po licu, in potrti državni tajnik 'je spet oživel. Ko je ostal cesar sam v svoji delovni sobi, je dolgo »premišljeval. Pravkar je bil srečno ušel Stapsoveinu atentatu. T", atentat je bil vpričo vse K>v-ropc znova pokazal krhkost mogočne zgradl>e, ki je sta'a na življenju posameznega čl o-■ veka, ter znova — in bolj ko kdaj — obrnil Napoleonove misli na prihodnost njegovega dela. Mislil je, da bo s tem pod ta kn je njem. ki položi ljubiči-negu otroka v cesarsko zibelko, vse uredil. A načrt je bil propadel. Kaj naj zdaj stori 1 Ali na'j vztraja pri svoji volji? —| Preveč je ljubil Marijo, da bi bil zmožen misliti na edino rešitev, prisiliti jo.. . S tem jt bila zanj stvar opravljena. O-pustil je ta načrt in se neute-gotna lotil drugega. Kot človek dejanja se ni nikoli zagrizel v misel, ki lje ni bilo moči takoj "uresničiti. Napoleon je pobesil glavo in še enkrat zaporedoma pretehtal vse možnosti, kako bi da! državi (prestolonaslednika. Evgen je bil res da zvest in hraber, a prešibak; dober človek v jKHirejeni vlogi. Sicer hi se pa taki izberi rodbina Bonaparte toli -srdito uprla, da človek z rodbin,-kirn čustvom ni mogel misliti nanjo... Ali pa kateri Izmed Napoleonovih bratov? Lueien, ki je bil najbi-strejše glave, se je bi uprl in je bil malo manj ko izgnanec. Jožef ni imel ne potrpljenja ne odločnosti. Ludvik je bolehal za putiko. Jerome je bil ničemu-ren in lahkomiseln. Francija ne bi sla za nobenim izmed njih. i&fisel, da bi postavil naslednica, kakor je bila nava da v stareift Rimu, je bila to rej neizvedljiva. Potreboval je sina. To je pomenilo ločitev od Jožcfine, razporoko in vse mučne prizore, ki se jih je doslej ogibal. Vkljub svojemu saino-Ijuhju ali morda prav zaradi njega, se je bal solza; in naprej .je vedel, da jim ne bo števila. Dobršno uro je trajal ta hudi boj. Nazadnje se je odloči i. Potlačil je človeka v sebi in pustil besedo samo voditelju. "l)a, da," je vdihnil, "Fou che je iinel vendarle prav...*1 'Poklical je Constanta. Ko je (prišel Duroe, 11111 je cesar s kratkimi besedami pc veda! uspeli Markovega potovanja. Višji dvorni maršal se ni pra'v nič začudil. "Sire,'' je rekel, "slutil sem, kakšen bo odgovor grofice Marije Walewske. Ne morete j; zameriti, da je ubogala glas svojega srca." "Zmerom te vaše neumno ti," je nestrpno rekel Napoleon. "Maric me ni razumela. Toda ne ustavijajva se ob tem. Zdaj gre za nekaj drugega. Pišite oskrbniku cesarskih gradov. naj da v Fontaineblcauju neiitegonia zazidati spojna vrata med mojimi in Jožefinim; pro-tori." Duroe najprej ni verjel svojim lastnim ušesom. "Zazidati vrat'.' Kaj poreče cesarica In če bo hotela vedeti razloge za ta ukaz, kakšno pojasnilo naj ji dado."' "Nobenega. Se prehitro bo zvedela, zakaj. Storite to, Dti-roc, in ne govoriva več o tem. Zal mi je, prijatelj, a biti 1110-j ra. . . biti mora!... Idite. . .'7 V TITLKK1JAH Akoravuo si je Jožcfina belila glavo, se ji vendar ni p«>-srečilo najti razlago za Napo leonovo nepričakovano izpre membo. Ker je bila takoj in brezpogojno privolila v podtaknjen je otroka, ki ga je Napoleon nameraval, je mislila, da ji je mesto ob cesarjevi strani za zmerom zagotovljeno. A Maret ji je bil poslal zelo nejasno pismo, namesto da bi se bil vrnil v Malniaison. V tem pismu je izjavljal, da je dobi! od cesarja nove ukaze, zaradi katerih je treba cesaričin odhod preložiti in zaradi katerih se mora sam vrniti na Nemško k cesarju Potem je prišlo samo še iz; Monakova kratko sporočilo o«i| Napoleona: "21. oktobra. -- Od včeraj sem tu. Zdrav sem Kil dan o-stanem v Stuttgartu. O moji vrnitvi dobiš gla-. N." Jožef i ua je bila prišla v Folij tainebleau, kjer jo je sprejel ^ Napoleon ledeno, z osorniini besedami. "Kako? Ze spet prepozna? Kaj si pa delala v Saiut-Clou tiuf Na oko te ui kaj prida videti... Shujšala ^i." Brezobzirno jo je pustil ?>a-nio in se zaklenil z Berthier-jem. Gospa de Remu&at ji je bila sporočila, da je zveza njenih soban s cesarjevind pretrgana. Ona, kakor tudi ves ostali dvor, je videla^ v tem slabo znamenje. Na svoja vprašanja je dobivala le ogibljive odgovore. Zato je mirno čakala, da ji Napoleon sam pojasni, kako in kaj. A videti je bilo, kakor da bi se ogibal vsake prilike za neprisiljen pomenek. Nikoli več nista bila sama. Opravki in sprejemi so terjali ves njegov čas. Njegovo vedanje proti Jožefini je bilo prisiljeno, toliko tla ne sovražno. Nekega večera je šla k njemu. Constant je ni spustil k cesarju, češ, da spi, in se izgovoril, da ima tak ukaz. Ker se ni upala Vdreti s silo, se je vsa prestrašena vrnila v svoje prostore. To ji ni šlo v glavo. Ako naj ostane pri načrtu z navidezno nosečnostjo, se je bilo vendar trefop. na drobno domeniti O vseh ukrepih. Napoleon ji ui niti z besedico omenil te stva-jri. Ali se je bil premislil? Je tbil morda zadel ob nepričakovane ovire- Olirabrila se je in namignila nekaj takega, a Napoleon ni pobral besede. Le kaj je bilo moglo prevrniti to ugodno spletko, ki je o-betala Napoleonu uresničenje njegovih jiolitičnih načrtov, Jožefini ohranitev njenega položaja in grofici Walewski bleščečo prihodnost za njenega o t roka Ali je bilo mogoče, da bi se bila Poljakinja uprla in tie Iu hotela podpreti Napoleonove želje! Kaj jj ni zadostovala misel, da bo njen sin prestolonaslednik* Ali je hotela doseči prestol zase? Strah je dajal sodbi drugač« toli površne Jožefi ne gotovost, ki jo je njen bistri dar za opa zovanje še podčrta val. Vedenje dvora se ji je zdelo značilno. Vnanjo -poštljivost so ohranjali, a vnema je ponehava la —posebno v cesarjevi navzoč- nosti. Nič več se niso s prošnjami obračali do nje. In v tem, ko so Bonaparti kar sijali in jo žalili s svojimi škodoželjnimi nasmehi, so po-! stajali obrazi onih. ki je bila ujili sreča zvezana z njeno, vsak dan bolj mračni. Kot se vidi, hoče Bonaparte odstraniti Jožefino, vi-oko iz-| obraženo in vljudno družico, ki je toliko pripomogla, da se je obdržal Napoleon na vrhuncu. Kam se bo zdaj Napoleon obrnil, da bo obdržal Franciji Vse kar ji 'je pridobil .* — Na tlaljuje se *v prihodnji prilogi. i iiiiti nuji: 7iriHifftHfi!i:^4^tnMniMiiiiin:^A^:HniHnnutui;^A\^fiiiwiiiiitfi Naročniki! Paiilf na ŠTEVHJtE poleg naslova, ki pomrnijo* prva mesec, drug* dan in troti* pa let«, kdaj vnin naročnina pol!■«•«■. NMprkrcr: — 3.15.39 TO rOMEM. da vam Jr naročnina pctrkla I 5. marca. 1939 Cošljite pravučattmi. da nam prihranile iM-potretmu delo pobijanja opominov. GLAS NARODA, 216 W. 16 St., New York Samomor gimnazijskega profesorja. lina, ne vedo, kaj ga je gnalo v Miiri. Pokojni je bil zelo ne I srečen človek. V Zomunu se je obesil girn naizijski profesor Alfred IJe-mer. Pokojni je bil med dijaki zelo obljubljen. Ker ui zapustil nobenega poslovilnega pis- solinija >cjo, na kateri je bilo sklenjeno, da se zgradi Ivor niča za sintetični kavčuk v Perrari. TVORNICA ZA SINTETIČNI KAVČUG V ITALIJI. Odbor za avtarkijo v Italiji; je imel |M)d predsedstvom M us-j ADVERTISE IN "GLAS NARODA* Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj p2?trih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Čas:, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1-25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1-50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške t »otyyl« bo ostal v spominu slehernemu, lev jm večital. Pregelj je mojster sloga in jezika. priiinTt-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga, še nekaj krajših črtic. Cena ........ ..............$150 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bntp*)« (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM SOLNOSU Spisal Franc 8. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisnje življenj© starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljnbif v njo. Cesarica si je za.man prizadevala njeti ga v svoje hireže. Cena......................$4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bolitelo razkošno življenje v Pom-pejili in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega " čarovnika.' ' Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena...................... $1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) T'e se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena......................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOCl. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najboli čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa ro-man na vso moč živahen in zanimiv. Jona...................... tLZ-O SAMOSILlflik. sSprs&i Anion Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$150 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova pnntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$150 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje uTarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko cita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- (151 strani.) Nas najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj Črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanjn zares uživa. Posebno zgodba o Cefizljn je naravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. ZnačJigi so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh 'Well delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. S.pisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tunli dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proce3. Pisatelj" Jaklič je na podlagi zgodovinskilt virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "ciarov-nic,M ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena.............t......... $1.00 ZADNJA PRAVDA. S.pisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitainju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je1 priznan <3eški pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga borim. (246 strani.) Gabon an je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena....................... $1.00 2rvi VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah.Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slavenic Publishing Company _ —_ "O LAH KA R O T> A"-NPw Tort__Thursday, March 30, 1939 ___■ ■ SLOVENE (YTTflOSLAVT PULT r ,m < "it, - v..-*'. - ...n**-«-.;.. - , > n» —ttjT i Kratka Dnevna Zgodba POCESTNA PEVKA II. M.: ISe«lcl J«> V s V O JI |MMlKt refill i -ollici V n*VMHII predmcst ju. | l»il j«' ra/.iui-Ijcvaloc, paruvenj I Hirer. Kav* t v iiodMrcšiii so-1 i. \ eenostlli problemi so |k Injeval«' lijt^in i' misli KI • I m ma >«» -e dotaknili njegovih u>< -tiili iiii«*ii glasovi, ki mi mil bili takti /nam. Vrjfel j«« pogled ^ko/.i okno. v malo,: <7.k(i dvorišče - (»la enem ti ll dieve* je "In n«'In »iwvka, eije glas se mu ji zdel lakn znan. Bila je »»lo revno obi«'čeua in tudi Iruicnef j«- delala vtU prosta lo*-1 i. V tom lii|»ta jo j«' >|*»r*!iil. I »i I« « na, ki j«- »«*daj padht na *t< rttj«! p< ct*st IN* |ievke. svojih mlaj-ih letih jo jc l il -poznal. N »e oče jo liii vi-j »•oko čislan nrož. MihI njego-vimi mnogimi hčeiami je bila ona najmlajša in na j-vo je\ rst-n«'j-a. Bilo ji takrat komaj dvajset l«»t. Njena I« t h »t it j«» •i1.i po|M»lna ženska lepota, -tea ril t Ho* t j*' bila v njenem I »i t ji* pri vsej mehkehi in draži i i; pii vsej /a-an j::vo"ti je morala planiti neko«" iz nje neznana -ila. Bila je mod tisti i'ii. ki čakajo, ki upajo v čude*. en« tistih, ki nedoum-rio -veji Ijuln'zni in v* svojem < sov r« vil. bi'j* • »oml.nl, dražeča |m> i nlad. ('♦"•■to }«• sedel v j»ogo ' voni z V k letom .s širokimi vr- i tu /a lii-o. Divje lu-toče ra- 1 stlin ie ,je omamljalo s svojim ' * on j«-m. NoIm'iiii p« "inln I i»i bi » la lepša od te. In dvakrat i lomamlji vejša je liila oua, ka-Mar je neopazne na |K*la od za-1 tonu, ko m« je hiša izrezala v mrak, ali v ju ran ji zarji. <;li!o ji je Iti I š«» uci/.vežlian, a i v njem .so bili že vsi drtiljaji ženske «lu>e. Toda nihče ni mogel v ideti, kaj se je dodajalo v njej, kako .bolestno je občutila o/koto iproviucialncga in domačega življenja. Xi bil ve<- tak mlad. da bi >e dal za v-elej /.vezati ill tako je odšel, zaključil je radostne, brez cilj ne ilni ka'kor karnevalsko pu-toh vi. i no, ki je liila izgubila svoj Hini \ i del jo je >e pred sabo ka-iv"o je v,-a razočarana gledala /.a njim. ko ga je voz odpeljat. Do nenadnega iu bolestnega -reeanja v onem izmed malih part-kill varietejev je prešlo ->«-t let. Kako se je liila >pie-menibi! Bila je zvezda v tem j prostoru, ki .-o ga ohi-koval: I laliko/ivei. Tu je |*»la svoje |Hsini «zko in lo-ezduŠno, tu ii nihee >iavil njene nedolžne lepote. Šla je «k«.zi roke in živela j«- kakor v pijanosti, s ka-tero .-e je omamljala in iskala nadomestila za izajirbljene iluzije. Zbežala je iz oeetnve hiše in je šla |ki piti. ki jo je morala voditi v propast. Kaj -e je bilo z^otlilo ž ti jo f (» mijnotTanjej-em bistvu te ^MM-estrie j»evke je vedel tako malo, kolikor je malo vedel o bi rt vil ti-teijii dekleta, - katerim je bil |mi slueaju preživel ti*te ojMijne pomladne dni na i vrtu. Mn zdna so med tistim easi'in in seilan jim. Ta ubou;a J /e* -ka, ki jo žene kot brez«lo-' moviiiko, beraeieo iu pocestno pevko, nemirno od mesta do me.sta. je kakor ptie jievee, ki se je bil izgubil v svobodi. < »d tistega jutra je ni bil vee videl in vendar mu je bilo. kak«/r da ga -.premija, kakor nev i Ina družica njegove o.sa nielo-ti v najinhlaljenejše kraje in eesto je menil, d aje zaslišal nje glas v uličnem hrupni, v veselih in žalostnih urah. Prijeti cigani — morilci. Nedavno smo poročali, da soj bile v IVtrovgradu na zverin-j -ki način umorjene tri ženske:j žena. mati in .stara mali kmeta] Bukorja. Osumili sti tega zlo-! čina cigane, ki so jih zjvrli. in! i-icer osem eiitanov in dve **i franki. Cigani so' i p ret I dvema letoma od Bukorja 'kupili kra-j vi>, ki pa je kmalu poginila.! Zahteva'i so oo ntu 'ju i-egli krvavo maščevanje. I> :e J. nuMca] so vtlrli ( iirani \ Bukorjevo hi-j šo in s -ekirami iiebili v-e 1tij ženske. Bukorja sanie*»a ni • bilo doma in tako je ušel maščevanju ciganov. Med zasliševanjem so ugoti vili. da ima "den izmed aretiranih ciganov Bandrka Stojkov. na ve>ti -tiri ronarske umore. S cikati« m Milošem l*et iovi«*-em je leta 1frt:j umoril v Srbskem Iteb- ju zakonsko dvojico Sava r- .fele-iio Smiljanič. w ciganom Duša limn pa Ief1fi:u v Bašni In SO letnega Milutinn I!ril »iin llje-j-ovo /eno. v (J m ji če vi Iii "-i -ta morilca uplenila 7 kak drug dan, bi bili plavali pc Ločilniei. Se razume, da je Tone pri procesi ji držal za srednjo palico, druge palice pa fanta iz domače vasi. Sledil pa je velikonočni po-iiedcijek, ko se je zopet smelo plesati, piti in jesti, po štiri-desetdanskem posili, ko je tudi Tone dobival pirhe in jih tudi delil. Za \ eliko noč se je pa bilo treba tudi drugače pripraviti. Ni bilo treba samo moliti in postiti se skozi te dolge, puste dni. Bila so izpraševanja v kr-ščanskem nauku, in delili so listke za velikonočno spoved, katero je bilo treba opraviti pred Veliko nočjo, pri kateri se je dobilo rdeče listke v dokaz, da je bila spoved oprav I jena. Tone se je pri izpraševanju, koi pravi, vedno dobro odrezal, šel k spovedi, dobil rdeče potrdilo, katerega je vtaknil doma za okvir table sv. Antona. Toda od drugih pa pravi, da so nekateri imeli navado svoje črne listke z zveplenka-mi rdeče popacati. S tem so preslepili bolj kratkovidne po hira Ice listkov, ki -o jih no.-il, v larovž s seznamom tistih, ki -e niso mogli z njuni izkazati. Te so za "lutrš" zapisali. O pravili so sicer tudi ti svojo versko dolžnost | ozneje iu ne takrat kot bi jim kdo ukazoval. Svoj čas so imeli ti listki pač velik poanen. Vendar, kot vidimo v Tavčarjevi Kroniki, je ciganka, ki je imela štant pod neko .-iiireko, prodajala poleg -ubili krot, človeške masi i, tudi Npoveiine li.-tke. Da danes jili 'več ne dajo in tinti pobirajo ne. Ko sva se s Tonetom pogovarjala iu kadila, tudi nisem mogel kaj, da ne bi ga bil vprašal, še je kateri k rat poskusil zs> ženite v, ker je, kot nravi, vse gledalo za njim. Najprej je rekel, tla ne, potem pa vendar povedal, da ni bilo brez nič. Amirejaučeva domačija mu je bila, ker je bil najstarejši, skoraj zagotovljena. Toda, kazalo niti ni katere spravljati na dom, posebno še, ker mačeha bi bila najbrž mlajši od katerekoli, ki bi jo bil Tone do bil. Poleg tega »p**« še najnilaj ši bratec je bil komaj iz zibel-li. Bili bi dve gospodinji, in na ta način ena delovna moč več, čemur bi nihče izmed domačih ne bil nasprotoval, dokler bi bilo dela čez glavo. Toda po zimi, ko ženskam navadno zrastejo daljši jeziki, bi bil ravin kav s. Oče mu pa tudi toliko dati ni mogel izplačati, da bi bilo zadostovalo, če bi se bil Tone -drugam priženil. To je tudi dobro vedel in ni mislil resno na zenitov, in hodil le o-gledovat in firi tem študiral, kako se bo nekega dhe ženil na dom. K Anžonoveu, njegovemu prijatelju in sosedu, ki mu je tudi drugoval ter je imel .kupčijo za vse, kar se je v dolini! pridelalo in zredilo, so hodili hribovci kot dolinci ponujat svoje pridelke v nakup. Šaljivi Naee je ob takih pri-1 likali imel tudi navado, da je< Li II IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani V8KBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na bejfu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEIV; 4 knjige, 598 strani, s slikami VSKB1NA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak« sem v Mekko romal. — Pr Šamarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VBKB1NA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, 8 slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač dimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob Bjaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 9__ —-------- Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi sen-ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? Slovettic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. SATAN IN ISKARIOT I 2 knjig, s slikami, I 704 strani VSKBINA: Izseljenci. — Yuma fietar. — Na sledu. - Ne varnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, I 753 strani VSKBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2UTI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko Dri Pozor rojaki!= KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING CO ::POTNl3KI ODDELEK "GLASA NARODA": 216 West 18th Street. New York, N. ^ vsakega izpra^cval, čc tu«li \<-< lo, kje za katero, ki I »i bila z-možitev, češ, da ve za takega in takega ženina, če tudi ui mi-lil na Toneta. Na ta način je Nace vedno vedel za lepo število takih, ki i>". >e Wile ra-oc možile. Nekoč j<* Nace pogledat pouudcnc »prašičv v Podgoro. Povabil je tu«li Toneta - se4>oj za »lružbo. Tam v bližini je I»1 la tudi ena, o tukaj!" Tedaj se je ogia-ila stara ženica: "Kaj pa tako pozno'" Zdaj s*' jo (»glasil še stari oče: "Počakajte, «la luč prižgemo. Kdo .pa >ta.M), ali >i ti, Nace '" Dve temni senci sta tipali okrog in hiteli t> ižigati mali "štohir'" to je luc brez nosa. "No. dohro Naee, da si tudi enkrat k nam prišel." Tedaj >ta se pokazali pri bi-j leči luči dekleti obe zreli za1 možitev, vendar le starejša ie j bila za oddati. Tihi, toda če- | d nega obraza. Tone je med t"in hodil gor in dol po liiši in gcvoril o -la bem vremenu in naposleil sedel k mizi na klop. "No. ali imate kaj pijače pravi Nace. Stara veli -tarejši naj gre k sosedu rpo maseljc žganja, ki ga prinese in postavi na mizo tci sramežljivo Toneta pogleduj«- 44Kje so pa kozarci?" .lili ni pri hiši. 44 Bomo pili s šeflami. Kno prinesite. ' 44 Iz šefel, pa ja lie bomo pi li," se oglasi Tone, in seže po na klopi ležeč zelnat storž, g;> hitro enega obreze in izdolbe. Bil je kozarec, katerega jc Tone prvi milil ii. zvrnil žele«' *v>em dobro zdravje. Dekleti sta -e začudili Tonetovi iznajdljivosti, posebno »•tarejša. 44Kdo pa je ta taut, ki ni. j je znan, vendar pa ne ver* udo je, povpraša stari. "Andrejančev Tone je, —i saj vem, da ga poznate," pravi Nace. 44 Da 011 je. Prišla sva, da bi zasnubila eno izmeti vaših dveh, ki tam na stoln sedita in tukaj je Tone, moj sosed pošten in pameten fant. Imel ho domačijo, in bi bilo dobro, da se že prej zanjo priM,uvi,'r nadaljuje Nace. <4.Ja, starejšo že lahko po • grešamo, mlajša pa mora doma pomagati materi pri gospodinj ! stvu." Nace 'vzame na mizi posodo z: žganjem, nalije v Tonetov kozarec in izpije, otrese in nalije staremu, ki je sedel na *4zi-, cu" pri peci. Izpil je brez' "dobrega zdraVja", ker to jot že Tone poprej opravil. Stari .jiokusi ter pristavi, da* iz takega kozarca še nikdar ni pil, in da 4d zunaj se za-Jišj ropotali je, ki prihaja iz drvarnice. Nekdo premika polena tako, da se še celo skladovnica podere. Zasliši se tudi reutačenje. V hiši osupnejo in pogledujejo. Prične se preklinjanje, iz katerega je razumeti, da se gre na račun simbačev, ki so v hiši. V -e to postaja glasnejše. Iz pod zagrinjal na oknih moie I žugajoče pesti v hišo. Zasliši 1 se praskanje po vižnih vratih, j ki ,se — < hI pro. V veži so, kaj j njima je storiti i Za pretep ne marata in tu«lj j nista pripravljena. ".loj nas vari!" zastoka stara mati, ter hiti odpirat knm- rina vrata. Na^k smukneta za njo. Dekle, ki e pride, ampak če mogoče podnevi. Odpre malo kamrino okno, >ki»z kateri-naglo smukneta. Dekle še žel; olK'iiia lahko noč. (.Mahnila sta jo naravnost čez neko struišče v smeri proti Poljaiicm, se praskala skoz ho-^to iu robido. Spodaj daleč pn nekakih rajdali, sta pa slišala preklinjanje, metanje poler., ki so jih njeni zasledovalci v t« mi metali, misleč, da suubača po poti bežita. Pjsebuo se jc razločilo c(«|H4aujc teških kve-droveev. Bili so t<» soseilnji al: drugi fantje, ki >o s tem dajali duška svoji ljubosumnosti radi deklet. Cez dobro uro sta srečno pritapljala vsa opra skana od robide v Poljane. —-Tone je še nekje med potjo svoj pušeljc izgubil. Toda vesela njeni strani, ker -o se poželjivi baronovi poghnli vendarle zdeli sumljivi, baron slednjič ra-j zočnran iz pre violeziii iu je žen-tke pogledoval z ža-rečinii in otnijevitiiiii jvncrb-di. Pičeni se ji zanj pač ni tre-' ha prav nič zanimati, kajti tudi Štefko je tako ogledoval, kadar j«' mislil, da ga nilkdo ne u|>azuje. Ko tako stoji in izgtiblj«iia v svoje misli gleda za njim, harm še enkrat ozre in jo vidi. To podžge njegovo wm-nje. Za njim je irledala — to j** bilo dobro znamenje. Odkrije se in jo poxdiavi. Tedaj |ki Flavija naglo obrne. Baron ftn čuti suutgn. It-oječa planiifttka devica — pa se je vivxlarle vnela. Samo nikdo tega ne sme opaziti. Ker sedaj to vem, prihodnjič ne bcm prijel zastonj. Saj bo že tuli čas in fttefk* mora (»oiiiaguti. PreskH^'ti mi mora, da Imbu sam ž njo — za vsako ceno. Sedaj rem prepričan, da se samo brani — prihodnjič Imhii pričel napadati. Tako misli in se že čuti zmagovalcu. Niti najmanj ne *luti, da j«' Flavija |»ovseni drugib občutkov, kot ma je mislil, gledala za njim. V upanju, da se (slednjič reši žalostnega iu skrbi polnega življenja, nadaljuje svojo pot. Prinesti je moral vsakt vratre žrtve, da je mogel dalje časa ostati v Mit-j tenwaldu. Bilo je zelo drago. Vsak dan ga je veljalo mnogo denarja, katerega ipa jo imel zelo malo. Tako mu je že •rkuptcl. da -c je že ukvarjal z mislijo, da si od Štefke kaj| izposodi. Fosetbno izbirčen ni ibil — toga ni bil navajen, da l>i moral stekati svoj d«iar. Toda sedaj bo kmalu vovod za to, Štefka!" Štefka se zasmeje in roiečno zategne obraz. 'Kako ste mdški zabiti. Me ženske imamo za to tanek čut, (Seveda ima poseben povod: Zaljufbljen je — čez ušesa zal jtfbl jim.." Hansa *e poloti nerazumljiv nemir. . "tZaljdbljenf V koga naj .bi bil zaljubljen!" Štefka smeje »pritisne svojo glavo na njegovo ramo in ga poredno pogleda. "Niti v tebe, niti v mene, tu li ne v gcHpo Lenardovo, torej v tvojo *estrično Flavijo." H»r:a -e zgane, icot bi ga k vdaril. In naeukrat ga Obkle obča tok. kot bi imi kdo raizparal srce. Vročina iuu vstaja do grla, da ne more takoj odgovoriti. Sele čez nekaj čaaa kzvije skozi njegove ustnice: 44 Kako pri le* na to misel — saj je vendar to popolnoma izključeno." što/ka ne ve, kaj se godi v njegovem srcu, zato se aa-mtneje in reče: "Ali l»i Haws t Zakaj naj bi bilo to izključeno T Flavija je vendar zelo lopa "m baron ima oči v svoji glavi. 2e < lot go opažam, da se tukaj neka j »prede." Han* m vzravna. mor& kaj t«kega reči!" • - - Iz slovenskih naselbin DOPIS IZ PITTSBURGH, PENNA. jI M "C""", » travnik je razcveteli ... t i [Pomlad je na lahnih gorkib i krilih priplavala k nam v de-želo, kot lievosta pred oltar, i ter na mnapolnila srca z upanjem v boljšo bodočnost. Pri- i nesla nam je izvanredno gor- 1 ko vreme, 'ki je pa le kratek \ čas trajalo. Sedaj, ko to pi- s , sem,-poslušam dež, kako udar- i . ja po oknih, dečim se za jutri i že sneg najioveduje. Četudi o-[gledujemo po trgovinah v iz- r ^oSbenib okrili pomladne oble- r ko. pokrivala in obutev, ne I smemo še vrhnje suknje in i ,ziuvki)h rokavic stran vreči. * . * i Ko «em bil zadnjo nedeljo v \ znanem zavetišču Slov. Dcnru x na 57. cesti, zagledam pri vra-; tih Mr. Projrarja. zastopnika t Glasa Naroda in ga v;prašam, I čudeč se, če re.s še živi. ko sem i vendar bral v Kotičku, kako | jih je "fa-al" in bil prepeljan r>-i v bolnišnieo. I — Oh. ni nič tako hudega — š mi ie odgovori I. t Pri tem sem se spomnil, ka- J ko je nekoč pri nas v starem J, ; kraju v w\stilni v prepiru fait s nas-nrotnika v. ušesom rek ire y upilil po beii'i da je ko j ne- j zavestcn obležal na tleh. i Na vpitie prisotnih, da bo < umrl, >e slučajno mo/ i»opčič. sofiroga na:eg« l, starega kolonista Mr. Franca r Floreta. Pokojna j<' bila roje- • na pred G^ leti v prediŠču naše l Bele Krajine, v Orudcu. V to ' deželo je k svojemu možu pri- y šla v rpremstvu par otrok že * p»-ed svetovno voj*«o. Tukaj i sta si s težkimi prihranki kn- -J pila d'*m in ^khI svojim krovom i i rfj otroci v/i vala skladno dru- A žin.sko življenje. Da jima bo -, sreča še bolj fuopolna, sta ]>o-I slala še po sina Lojzeta, da r pride sem. Torej v zadn jil^f urah zatona je imela blagopo-J« kojnica polejf sebe svojo dru- ^ čino. izvzemši sina Jožeta, ki r i služi daleč nekje pri U. S. vo- r jakili. Prejela zakramente u-| .mira joči h in je i{K>mirjena za-• pala v Gospodu. \ Pcikojna je bila dobra čla-InicH društva št. 2f). H.B-Z., ka- Itero ji je dalo krasor venec rož ter dmštva Št. 77. SŽZ. Tudi , «te so ji dale lep venec v zadnji poz dr« v. Da je bila pokojnica res priljubi jen« in spoštovana ne >a- , mo med Slovenci, temveč tudi ; med druerimi narodnostmi, je bil najbolj dokaz, ko so jo šli kropit in pa velika udeležba na 1 »jprevodu. Ganljiv poslovilni irovor ie imel /nad odprtim irro-bom Rev. Marijan Šoric. Med POD VAŠKO LIPO (Nadaljevanje z 2. strani) In prišlo je še slabše. Za-i kaj glasila so poraibila posa-meana dn>štva v svt^ho raiznib uradni-h naznanil. Mc^to, da bi -par ducat članom ipisal tajnik kartice za seje, - «e enostavno reši vsega dela s tem. da pritisne tako naznanilo svo-jeuru Hlasilu. Nič ne pomisli, da zavzema prostor, na katerem bi bilo laliko kaj boljšega. Da je med tisoči in deset tisoči čitateljev samo dva ducata dafcih, katerih «e tiče. Vse to pomen ja velikansko izrafbljevanje, ki pa še danes ne 'kaze niti pojemanja niti konca. ' , (Nadaljevanje sledi.) • drugim je izjavil, kako je bila darežljiva za cerkev in da mu ni-so bila vrata v njeno hišo nikoli zaprta. Društvo krščanskih mater ji je priredilo častno rtražo. *Sose tra M užl jak, .pre* l.sed-n i ca tlruštVa 77. SŽZ., se je v lepili izbranih besedah poslovila od pokojnice. Tu li .pred-sedniea društva 29. IlliZ je imela lep nagrobni j poslovilni fi»vor. Mirno naj telo počiva v hladni gomili, duša naj pa vživa ra.i«ko slavo! Vsej težko prizadeti družini moje iskreno isožalje. Vselil naročnikom in dobrim '»rijatel ioni Glesa Naroda, ka-Uor tudi vsem Slovencem želim vesele Velikonočne praznike in -»bilo pililo v. Nick Skube. IZ FLY CRKKK, N. Y. l>asi je v prati k i že pomlad, »-e zima še ni poslovila od na , Delo na polju mora 'zaenkrat še počivati. Letošnja zima je tudi gorkejše kraje obiskala. No, pa ji moramo prizanesti, ker vemo, da ne bo dolgo go-spodarila. Treba bo se nam pripraviti, da ibo je.seni kai priflelka. Tukajšnji farmerji imamo takorekoč edini di»>lio-dek o 1 mleka, toda s tem je dosti dela. Vsem. ki niste še v uniji, priporočam, da čimprej pristopite. Edinole v tem slučaju bomo mogli uspešno zahtevati, kar je našega. Vznniinio si za \~/gled kompanije, kako drže s km »i i. Nedavno sem dobil bi*zojav-ko, da je umrl v St. MiHiael. Pa., moi bratranec Txmir Trin-kau.s. Z. ženo in sinom sem se nodal tja. Ta>vM je v društveni dvorani KNPJ na mrtvaš-Voui o 1 i-ii_ Iskrena hvala dru-o storili za nas. Želim, da se zoitx^t .snidemo. toda ob bolj veseli priliki. Pozdrav! Frank Trinkaus. Fly Creek, N Y. V ZAHArATJ TZ BYRBRR-TON, OHIO, Ki jo je nedavno objavil Mr. Matiia U-nik, so bila pomotoma iapuščena sledeča imena: Mr. Edvard Obreza, Mr. i1" Mrs. .T. Obreza. Mr. in Mrs. iS. Petrič. Rojaki naj oproste. ker se to ni namenoma zgodilo Uredništvo. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" * . 4 ' S ■ i 1 Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Am $ 2.45 ....................1>iu. 100 $ 4.75 ....................I 'lu. tfJO t 7.00 ....................ltiu. 300 Vil.'JU......................1 »iti. 50U S21.5U ....................I »iu. lOiN) (42 50 ....................(>iu. JOOO V Italijo: Za $ 6J10 ....................Lir 100 9 12.— ....................Lir 200 $ 2M.— ....................Uli WJ0 $ 57.— ....................Ur 1000 $.112.50 ....................Ur 2000 $167.— ....................Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRI • MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo vetjih zneskov kot **«raj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujem« ie boljfte pofto)«. NUJNA NAKAZILA IZVR&L AJEMO PO CABLE LETTEfi ZA PRISTOJBINO $1^- S L O V E N I C PUBLISHING COM PA N Y fTRAVEL Bl RKAt ) ti« W. IRth ST.. NEW VOKh NAROI>NA PK'OSLAVA. .Jii,Lr<»slovan-Ui narod v /a pa lni IVnnsvlvauiji, pi»sebm v mestu Pittsbur^bn živeči liii-, rodnjaki se ipripravljajo. da s« kolikor mo^iM'e slavne.stno < -| tvori in blagoslovi Juv:o>lovan-i ka soba v Katedrali znanosti Pittsbur^ke univerze. Ta narodna prireditev bo marčni Ta n?!- nartnlni -ponieiiik bo okrasen .s slikami naši') ku! turnih in naro "■■!■■■ j ODPLLTJA — Meseca Maja u. maja: Noriuamlie v Havre Hamburg v Hamburg 5. maja : Bremen v Bremeu 6 maja: Vulcania v Trst lo. maja: ♦jueeii Mary v Cherl>ourg New York v Hamburg 12. maja : Kuropa v Bremen 1.'>. maja: He tie Frauee v Havre Itex v Cenoa 17. maja: Aquitauia v Cherbourg Ha lisa v Hamburg Nortiiamlie v Havre 20. maja: Sat urn ia v Trst Columbus v Bremen 2.*:. ina ja : Nieuw Am>tenlam v Boulogne 24. maja: Queen Mary v Cherbourg Deutsehlaud v Hamburg 2."». maja : Cham plain v Havre 2(>. utaja : Kremeti v Bremeu 27. maja : Conte «il Savoia v Ceiioa •ti. maja : Aquitauia v Cherbourg Hanilturg v Hamburg Normuntlie v Havra JUGOSLAVIJA V na slovitem, najhitrejšem parniku svita QUEEN MARY I AQI ITAMA 15. apri!^ ^^P^ JBMW J KEN MAKV 7. aprila; 21. aprilu / POSEBNA IZ LET NA ODPLITJA l ^^^ / (.»1 EEN MARY lu. MAJA i |AQI ITAMA 17.. 21. MAJA / AQI1TANIA 11., 28. .11*:., 1.1. Jt I l| M D>>liite sem svojo r<«ll»;uo: Pišite nam |m» i j i brexp'aeiio ktijižieo ''Kako dobiti svojo I anen roilhino Kvn»|»e". . . I Za mulaljue informa«-ije s«- obrnite na : SLOVENIC PUBLISHING CO. (Fr Sakser Jr.) I 216 WEST 18Ut STREET N EW V0KK CUNARD WHITE STARI 23 BROADWAY NEW YORK | predstavnikov, iz mosta Ljubljane katerim je bil na relu nadškof ilr. (rro«jorij Kožnian, marljivi delavec za narodno jedinstvo in kulturni napredek. Sliko so napravili naši naj-i bolj poznani umetniki slikarji v naši domovini in ta umetniška dela bodo trajni spominki umetnosti. Vr-toipnina za to slavno-t je poginoma brezplačna. Želimo torej in vabimo vsakega po- I sameznega. Starini priporoea-mo, da dovedejo svojo mladino da bo tudi ona videla, kaj so bili njili predniki in kaj so .storili na kulturne tnpolju njenih oeetov. RiLdi ti*«ra se enkrat apeliramo na vsakega, da se udeleži te redke slavnosti Jugoslovan-Kke^a naroda v Pittsbur^liu v pet<^k zvečer, .'51. marca Za slovenski odrek, J. A. J>eeman.