AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 25, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ^ jesenski koncert v nedeljo jj^Venci in Slovenke ima-m °>be*en v svojih sr- 1 !%> lepih Pesmih in še ^ sm0 pozorni nanje ta- Ver«o, da bomo slišali L^ht '«fiki erem je res užitek. •!e resnično samo en j |jeum - Anton ŠLlbelj" ka~ |(j v pevskem pokli- ^1 Je priboril službo pri 4, poznana kot ena 4j Pevskih institucij na je Metropolitan dru- I baritonist Anton šu- '> ki ima v svojem zla. " »sto veljavo, ki je P^je in ki odgovarja jit'jam> ki jih zahteva tJU 0perna družba in ga bi morali mi >n, Slo- „ f° Pokazati, da visoko umetnika. Ponižnost naša pbde-rodna lastnost, skromnost tudi n zato je naš Anton tako med ' tal d kot P smo vsi drugi Se rad žrtvuje za naroda v ti-moč pomagati, e od nas za to naših kulturnih vodi. V i Jega > .Te ■ Pričakuj te r jot- K m G H^elo malo, namreč sMo pričujoči ta- oJ)a nas užitek pripra-«j0tiJdstava, na kateri ki se za nas zr- .^ileljp bo 'H;] J, katero se pričaku Vrši se pod po~ % . m Podružnice št. 50 ei>ske zveze, ki slavi j5Vdstavo desetletni ju- ČHi Ostanka. 1 so ! Slo Pri tej večinoma mlade h )0 na°Venke' ki so nad vse ■0 Wrj n&rod in hoče--tSj ."em jubileju po-Javnosti,-da je. naša d}% nost Posvetiti po-> "kulturi. Vtem \ ^ Hnice aranžirale l ! 150 v ponos nasel-^ 0 čudovito lep pro-% dae Se ob Pol štirih post));, tSe Vrši popoldne je :t'f v °> da bo večja ude-J° popoldne in JSii v->eseni> sre-t?S ,la lePo predstavo. S S sledeč: Pozdrav rs- Prances Kur-i) ^u^stavila ustanovi-Ni»?ice in voditeljico 'ait. j^rama Mrs. Albi. Ke ato bodo častno V. ^Ustanoviteljice po-Prav, da bi se , avi pokazal tudi ^eijo tri°tični duh, bo *?6HiPosebna čast izka* t % d Jastavi in temu V,^ jn ^klamaciji po Ma-sther Zugel. Po-% Čast ustanovite-■ :i°bse S°sPa Louise J6 tU, .&a Zelo lep sopran §ubelj si je pa nvie4ajlepše pesmi ^ ■ Kje je moj mine poje nihče V' K pripravil nekaj lepih pesmi za dekliški sekstet. V tem sekstetu so Molly Frank, Louise Mlakar, Carole Traven, Josephine Bradač, Anna Dekleva in Rosalie Jerman. Pele bodo "Sem slovenska deklica" solospev Molly Frank, potem "Dober večer ljubo dekle" in "Lahko noč." V solospevu bo nastopila tudi gospodična Irene Jazbec, ki bo zapela "Pastirica" in "Modri donavski valovi." V drugem delu programa bo gospod Anton Šubelj pel prelepo skladbo "Mornar," potem angleško "Water Boy" in "Nina nana." Da ima pripravljenih še nekaj zji "poseben trit" to vemo prav gotovo. Ena najljubkejših točk bo pa gotovo pesem "Lepo dekle je kot lepa melodija," pri kateri bo živa slika v štirih prizorih, namreč prikazala se bodo dekleta, vsaka drugačnega tipa, kar bo nekaj čudovitega za naš oder. Zadnja točka bo pa živa torta" birthday cake," katero bodo napravile naše mlade lepotice, oblečene v dolgih večernih oblekah, ene držeč cvetlice in znotra-nje pa deset sveč, kakor so običajno okrašene torte za rojstni dan. Pri tej sliki bodo peli gospod Šubelj, Irene Jazbec in sekstet. Da bo oder opremljen po moj-5terska.Jiam. je v jamstvo poročilo, da bo mojster odra gospod Matt Grdina in da je on najboljši v tej stroki, to vsi dobro vemo. Po predstavi bo servirana večerja- in razna okrepčila in ob osmih zvečer se pa nadaljuje s plesno veselico. Vstopnina za popoldne je 50 in 35 centov. Za zvečer pa 35 centov. Ista vstopnina kot popoldne velja tudi zvečer. Gospoda šublja kot druge pevce bo spremljala na glasovirju naša umetnica gospa Vera Mila-vec — Slejko. Ob tem času izrekamo najlepše čestitke št. 50 Slovenske ženske zveze k desetletnemu jubileju kakor tudi za visoko zanimanje na kulturnem polju. Proslavo, ki bo vsebovala program kot gori omenjen, se lahko pričakuje le od skupin, med katerimi prevladuje pravo spoznaje do po-vzdige narodne kulture. > Zato smo ponosni na članice Slovenske ženske zveze, ki so prve v kulturnih prireditvah in stalno na delu za dobrobit naroda. Torej v nedeljo popoldne pridemo skupaj v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju ob pol štirih popoldne. članice so se potrudile tudi za lepo programsko knjižico, ki bo oddana posetnikom. -o- Ne bosta malcala v Beli hiši Srbski rebeli so napadli Mitrovico ob Savi Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj in njegova žena, bosta danes dospela v Washington. Vojvodo je go-verner Bahamskih otokov. Sprva je bilo rečeno, da bosta visoka gosta na kosilu v Beli hiši, včeraj je bilo pu povabilo odpovedano. Vendar ju bo predsednik Roosevelt sprejel v avdijenci. Lačna pa ne bosta, ker jinut bodo postregli v angleškem poslaništvu. Vojvoda in žena sta na potu v Kanado, kjer imata obširen ranč. (Če bo kongresnih Sweeney odlična gosta pozdravil s kako brzojavko ali ne, še ni znano). Nocoj pa vsi t Nocoj bo 23. varda počastila svojega domačina, sodnika Franka Lauscheta, s sijajnim plesom v avditoriju SND. Zanimanje je splošno za to prireditev, ki ne bo samo plesna zabava, ampak bo podan na odru tudi lep pevski program. In kar je glavno je pa to, da bo Frank Lausche, naš kandidat za župana, nocoj imel prvi kampanjski govor v domači vardi. Dajmo, da bo nocoj narodni dom poln do kapacitete, da bodo tudi drugi, ki bodo prišli na to prireditev videli, kako solidno stoji slovenska naselbina za svojim sinom, priljubljenim sodnikom Lauschetom. Po dolgem času bomo zopet slišali načelnika demokratov, Ray T. Millerja, ki še ni pozabil svojih Slovencev, ki so mu nekoč pomagali na županski stol. Z veliko udeležbo bomo dali našemu kandidatu lepo moralno podporo, katero tudi potrebuje, ker razni elementi so na delu, da bi ga porazili pri volitvah. Naj Frank vidi, da je njegov narod .100% zanj, da bomo stali pri njem ob volitvah z vsakim glasom, ki ga more dati slovensko državljanstvo. Vsa pota naj vodijo nocoj v Slovenski narodni dom ! Nemci trdijo, da so že dosegli predmestja v Leningradu Poročilo iz Berlina danes zjutraj javlja, da se nemške čete že bore po ulicah predmestja Leningrada. Nemško pehoto podpirajo bombniki ki obsipljejo hiše z bombami. Iz Moskve se pa poroča, da so ruski brambovcj ustavili prodiranje Nemcev pri Leningradu in da je ruska ofenziva na centralni fronti še vedno v polnem raz mahu. Nemci trdijo, da postaja odpor braniteljev Leningrada vedno slabe j ši ter da jim že primanjkuje živeža. Vendar nemška poro'čila ne povedo, koliko časa se bodo Rusi še branili tukaj. 12,000 srbskih vojakov in častnikov se je dvignilo proti Nemcem. Vstaja se širi po vsej deželi. Telefonska zveza med Zagrebom in Berlinom je ukinjena. Berlin, 25, sept. — Ko se je danes iskalo zvezo z Zagrebom, se je pojasnjevalo, "da je telefonska zveza s prestolico Hrvatov pretrgana. To je bilo takoj zatem, ko so dospela v Zagreb poročila o vstaji srbskih vojakov in častnikov. Budapest, 24. sept. — Sem so " V Italiji so čevlji in obleka na karte Rim, 22. sept. — Italijanska vlada je naznanila, da se bo dobilo od 1. oktobra naprej v Italiji obleko in obuvalo samo na karte. Dozdaj je dobivalo prebivalstvo v Italiji na karte samo živila, medtem ko si je obleko lahko kupil, kdor je imel denarja. Zdaj pa tudi tega ne bo več mogoče. Vlada je odredila, da ne sme nihče nesti iz dežele draguljev, razen s posebnim dovoljenjem. Nemci morijo moške in ženske v zasedenih krajih Berlin. — Od 1. avgusta so Nemci obsodili na smrt in utre-lili najmanj 295 oseb v okupiranih krajih. Med žrtvami so moški in ženske. Največ ekseku-cij je bil pod prertveKŠ*sabotaže, špijonaže, komunitične aktivnosti, napadi na nemške vojake in naklonjenot do Angležev. Ker se odpori po vseh kraji proti nacijem vedno bolj širijo, je nemška vlada odredila, da bodo vsi politični jetniki smatrani kot talci, katere bodo streljali za vsak napad na nacije. Kjerkoli bo izvršen kak napad na nemško| cer zanika, toda iz zanesljivih vojaštvo in kjer ne bodo mogli j diplomatskih virov se trdi, da dobiti v roke napadalcev, bo za! misija gotovo odpotuje jutri. Ameriška misija poslana v Vatikan Washington, D. C. — V petek se bo odpeljala z letalom proti LisbonJ ameriška misija treh mož, ki bo poslana k razgovorom v Vatikan. Iz Bele hiše se to si-iz došla poročila, da se vrši po vsejJKnnvani,::a \|1VP1 70 Srbiji vstaja proti nacijem in da «0n^HUja dlNl J Za osvoboditev m zdruzitev vseh Slovencev VVi7Uga pesem bo Si * j Pesmi bo po-bo ' kjer vsakega nemškega vojaka ustreljenih pet talcev. Poroka V soboto, 27. septembra se bosta poročila v cerkvi Our Lady of Peace na E. 126. St. in Shaker Blvd. Frieuerick J. Ubic, sin poznane družine John in Katherine Ubic iz 1426 E. 55. St. in gdč. Goldie Major iz 1370 E. 65. St. Poroka se vrši ob 9. uri. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže poročne sv. maše. Obilo sreče mlademu paru! Mr. Feighan za Lauscheta Nocoj ob 5:15 do 5:20 bo govoril na postaji WGAR v prid izvolitve Frank Lauscheta Mr. Michael A. Feighan, bivši državni poslanec. Kdo je izgubil očala? Na vzhodni 61. cesti so bila najdena očala, kdor jih pogreša, naj se zglasi v grocer i j ski trgovini na 1192 E. 61. St. NE BO VOJAK, KER NE RAZUME POVELJ Boston. Amos Lehtola, 33 prizor na leži ranjen enkrat videti vSt • ^iX?1 v sHki prikaže. J0 Sa "Oče naš" in \j videli, da se zanimaj |0l). so mi postregli z ta^ mi, katere sem ce § bodo Rusi še naP^. % li kakor se drže z so važna mesta '• g k vei m ki je glavno krajine in pa ^ K po' šče pri izlivu reke sko morje, ki / Obe mesti sta vsem Rostov, kj*!! s. danes poleg . pf^ tov. Ako Neme' f! Ukrajino, to P° ^ p da bodo udarili n važen. Od Rostova Kje< preko Ukrajine- ^ treba prekorači ^ front, katere s° ^ Iti Si N" s p S6 oN num, ^cttcf- . v* . j i u , partije. Naj^, J J ^ H na tej poti je jjjjsg slav, veliko indU.nVi!> katerega je usta flOV' i< jumkin ter čast tedanji rU: . j| ■ katerini (Katf& jumkinu sem °e gof} slane dovtipe 111 L r , se tikale njei^toj. ji^v ske cesarice. / boljševiki Pre el- 'f L prepetrovsk, KM oni ogromni J vi razstrelil rusK> ^ m . [ rpiy KJ h v \ v. * * m prehod čez ^ jsiJ pritpče gon prj Jckaterino^j/ (Palie iii> iburf M [ carf Ki i{. i-o nemssem izviroma Mays |> Vil t l\ %vrat ,aje®Jc jtw u So Jo zakopali lil««' kaka1 "Kake muke ^ateri, P in jfe?rt Mrharji pri oil{'fw .^ Pijejo zakopanemu SATAN IN IŠKAR10T Po nemškem Izvirnika K. Mayi telesu —!" esf^li^Zen tega so položili še L?°'e8 nje, da je mora- fi t* ani r lii^j1 Vegovo trpljenje in ,xm>* Vegovo obupno kli-i" 11111 fli mogla pomaga- je j't tu j. i t j tudi — t Ti psi niso «W»?verine i ' kili mrharji raztr-P*5 SI* žensko, pa Allah ,V ^^milil. Pripeljal je , eJ. izkopal sem jo in P eb°i V naš tabor. lladSem storil še nekaj {jSej čemer boš gotovo ei' ^jel sem namreč ^snvada." el"Aswada — ? Komu ime —? saj men-ls še j ha rodu Ayu- _ v Ki s« atež« la, pus« W1 L ^ kili pel Kt t. j"" sed I Sto •»si, Ui ne?" bil 3 taka novica za je slast, največje Vej takih razkošij ne m°ja duša. In pa L6; ker še j h Ayunov 1,1 bi se dal kar tako- \ j, jec H, Z ' Misliš reči, da j6t Pogumen človek, ki D«ži. . ®tn ■jf K njlm- Trije smo eiii ^ ?riJatelja in jaz, v ali- In sami mi iiri! lfijei,'Jeli šejha Ayunov St° ; trinajst sprem- ^ ti \ ,ltl branili se niso. Ni° bili oboroženi in ■L i , S0 bili Prav izvrst »sto druge izkušnje \eCastitljivi še j h pla-d^A.^zprl roke in kar Allah—! Zah->e bo prav do-!)alZa psi uJ'eti, to je .iihj^za mojo dušo! 'S))'6 štirinajst in trije, - to let__življenje za a .i j^ot Vlati mi mora§'ef- \ r;e zmagalil! Pred-0 sfkaJ si storil o. 3 l)nkvh imei v rokah! ;ine ubija, tudi ^g0l,!ražniku prizane- reJ "v I '^•lastno življenje . 1' živijo še, zve- °v0 Hi S fe tniki so." S k&T? .Tvoji ujetni-> boš storil z nji-Sel'~~~brž mi Povej!" Je neugnanega iih ' o ti e i H i^M # -! tir' i ei" J 'H f A M p m 1TM Kaka sramota e l!!eo "»en, 'H govoril. pa je ze e na kolena, me ^'j"1 .za roke in kar tK^Jenosti: mi res —? Povej' ,j ^^ res misliš izroči-, e Sovražnike, žive fiSti--u •o.* i 1 Ampak se- ^ 'nlg Zahteve, ki ^jse 6jle naštel." \ M; naprej es iz oN •• V'h - izpolnim 4tvu° AHah s flin sovražnikov Christ Ayunov V. njimi ii^ S • ase hrepenenje H Življenje °va kri bo tekla % lX, Prekinil njego-1(1 iiin C° krvoločnost. . - lle smeš vzeti! 6 Dtj in če na ta neš, jih ne do- Slnem jih ubi. jJV^bii črtnih sovra-' Pa bi ne smel ?Vati tistih štiri-To je nemogo- če ! Kaj takega se še ni zgodilo in vsi naši sosednji rodovi bi se smejali in nas smatrali za ljudi, ki so brezčastni strahopetne-ži, ker ne maščujejo umorov." "Ne! Nihče tega ne poreče! Kajti zvedeli bodo sosednji rodovi, da so Ayuni plačali krvno ceno in da jih zato niste pomorili." Gledal me je. ' "Effendi, tega pogoja pa ne morem sprejeti!" "Ne —? Potem pa tudi Ayunov ne dobiš." "Ne pozabi, da potem pa tudi tvoje zahteve ne bodo izpolnjene —!" "Ničesar nisem pozabil. Ampak ti si pozabil, da ste v naših rokah. Obkoljeni ste. Dva es kadrona naših konjikov sta zasedla vhod in izhod in eden es-kadron stoji gori na višinah soteske. Vaše krogle jih ne dosežejo, vojaki na višinah pa vas drugega za drugim postrelijo. Ne morete se braniti. Le znamenje mi je treba dati, pa bodo grmele puške. Kaj praviš na to?" Temno je gledal pred sebe pa odgovoril: "Nič, čisto nič. Neprevidni smo bili. Ne bili bi smeli ostati v soteski." "Da! Namislili ste si sijajen načrt, da nas bodete zvabili v sotesko pa jo za nami zaprli. Ampak nismo taki, da bi vam šli v past! Sami tičite v pasti, ki iz nje ni izhoda. Ne utegnem se prerekati. Pet minut ti dam časa, da se odločiš. Pomni torej! Angleža zahtevam in gospoda vojnih trum in vse, kar ste jima odvzeli. Razen tega zahtevam še kol agasi-ja Kalaf ben Urika. Za to pa dobiš štirinajst Ayunov s pogojem, da plačajo krvno ceno za tistih štirinajst umorov. In iz soteske smete oditi pa poskrbel bom, da lahko sklenete s pašo ugoden mir." "In paši moramo plačati davek?" "Vsekakor. Povedal sem ti že, da ima pravico tir jati davek, del njegovega dohodka je, ki od njega živi. Paša ni bedu-in, ki bi živel od lastnih čred." "Ampak glavarina je previsoka za nas —! Naše črede je zredčila suša in lakota, opomo-či si morajo. Drugo leto pa bi plačali." "Pozabil si na tistih tisoč štiri što velblodic! Z njimi bodete izlahka plačali davek za letos in še ostalo vam bo nekaj." "In kdo nam jih bo dal —V' "Vidim, da me ne razumeš. Ayunov ne smete ubiti, sem dejal, plačati vam morajo krvno ceno. In krvna cena za odrast-lega moškega znaša po razlagalcih korana, kakor veš, sto kobil. Štirinajst ljudi so vam ubili Ayuni, torej bodo plačali tisoč štiri sto kobil. Me razumeš?" Iznenaden me je gledal pa ves radosten vzkliknil: "Effendi, sam Allah ti je razsvetlil razum, da si nam dal tak pameten nasvet! Ne bomo pobili Ayunov, krvno ceno, tisoč štiri sto velblodic bodo plačali —. Allah je velik —! Tisoč štiri sto velblodic —! To je seveda mnogo več ,nego dolgujemo paši —. Lepo število bi nam jih ostalo in z njimi bi pomnožili razredčene vrste naših čred!" "Da! Ali ne uvidiš, da želim s svojim predlogom le vam do bro? Pa še več dobite! Ayuni so mučili Elato, ki je, kakor si dejal, ljubljenka vašega rodu. Za prestan strah in za muke mora dobiti odškodnino, tako odškodnino, kakor jo predpisujejo razlagalci korana, namreč sto kamel. Revna je, naj se tudi njej dobro godi! Tudi njej bodo morali plačati Ayuni sto vel blodic." K RUSKIM BOJEM IN SPOMINI NA RUSIJO (Nadaljevanje z 2 strani) propetrovsk pravcati veletok. Tu sem pod nadzorstvom boljševi-kov prekoračil Dnjeper ter se divil njegovi ogromni širini. Da Nemce skrbi prehod preko te reke, se jaz ne čudim, čudil bi se le, če bi jo tako hitro prekoračili kot so marsikatero reko na svojem prodiranju. Dnjeper je naravna trdnjava, za katero se Rusi lahko zabari-kadirajo ter branijo Nemcem prehod, skoro iz lahka, razen ako se jim posreči, da jim pridejo na kakšen način za hrbet, to je, ako se zlomi fronta bolj pri sredini, ali vsaj 'više gori, kjer Dnjepr še ni tako širok. Od tu so mi znani: Zaparožje, Verhovci, dalje Jelisavetgrad, Bela Cerkev in še drugi kraji, kjer se zdaj vrši borba. Takrat, ko sem se jaz vračal domov, se je Rusija kopala v krvi prekucij in revolucije in smilili so se mi Rusi, ki so drugače zelo dober narod. Saj kamor sem prišel, so mi dali jesti in prenočišče ter mi tako omogočili ;pot v domovino, ki je bila zelo težavna. Pa Rusom dolgu jem hvalo in zdaj, ko se bije boj na tej njih zemlji, jim prav iz srca želim zmage; želim, da bi bili v tej vojni zmagovalci. To jim želim, ker so mi dajali kruha in ker čutim in mislim slovansko. Zato jih hočem s temi skromnimi vrsticami seznaniti z našimi Slovenci, ki želim, da bi jih bolj spoštovali, bolj cenili in bolj z njimi simpatizirali. Naši slovanski bratje so, pa bili rdeči ali beli. Zmaga Rusov bo tudi, upajmo, najboljši za nas vse Slovane. Marsikdo me vpraša, kaj mislim, kako, dali bodo Rusi zdržali ali bodo padli? Rusi so do zdaj pokazali, da so še vedno bojeviti Rusi in da se ob njih krha nemška sila. Ako slučajno le dosežejo Nemci, da zavzamejo Kijev, Moskvo in Petro-grad, pa da bi pri tem padla morala ruske armade, potem bi ailo nevarno; potem bi Nemci želi triumf in potem je nevarnost, ne samo za Rusijo, ampak tudi za Anglijo in Ameriko. Ce pa Rusi kljub temu, da vse to izgube, kar ni izključeno ter se umaknejo tja za Volgo, pa za Ural in se bijejo naprej, potem je pa Hitlerjev padec gotov, kajti takega kolosa pa Nemci ne morejo obvladati in Rusov ne streti, pa naj bi imeli še tako mašinerijo, s katero bodo zadeli v široke ruske gozde ter jim vsa tista mašinerija ne bo dosti pomagala. Upajmo pa, da bodo Rusi zdržali in Bog daj, da bi zdržali. Anglija in Amerika najse zavedati tega pa Rusiji pomata kar ji moreta. Sreča za Anglijo je, da je v vojni Rusija in tudi Amerika, oziroma Zed. države, ako se bodo ognile vojni, naj se zahvalijo Rusom. In tudi če končno gredo Zed. države v vojno, kar ni izključno, bodo žrtve neprimerno manjši kot pa ako bi Rusija ne bila v vojni, kajti zdaj Rus kryavi mesto Angležev in Amerikancev. Bog daj, da Rusi tudi zmagajo! -o-- župan in ženski klobuki V bruseljskih gledališčih se bije že več let vztrajen boj med ženskimi obiskovalci in policijo. Izhodišče tega boja je odredba, ki jo je izdal pokojni bruseljski župan Max, po kateri smejo ženske v gledališče le brez klobuka. ženske so se znale maščevati. Prihajale so sicer brez klobukov, imele pa so tako visoke pričeske, da je bila županova odredba brez pomena. Prav posebno rade so nosile visoke diademe in nojeva peresa. Iz tega razloga je moral novi bruseljski župan Van de Meulebroeck odredbo svojega prednika spremeniti. Dovolil je ženskam, da smejo stopati v dvorano pokrite, prepovedal je samo previsoke klo ; buke ali pričeske. Ob stoletnici morfija "Mak, mak, mak — z rdečo glavo kima . . ." Mak je otrok daljnjega azijskega Vzhoda. Tamkaj v daljnjem Kitaju so že davno odkrili omamne sile, ki so skrite (v lepem rdečem maku. To človeškemu rodu ni bilo le v korist, tako da bi človek dandanes lahko opravičeno dejal: Bog ve ,ali je beli opijev sok prinesel človeku več koristi ali več nesreče. Vsekakor je beli opij za kitajski narod še dandanes huda nesreča. Na drugi strani pa je tudi res, da je evropska medicinska znanost s tem, da je odkrila morfij, človeštvu olajšala mnogo trpljenja. Ko so opij v Evropi že poznali, ga vendar še niso znali porabljati za zdravilo, njegovo doziranje ni bilo zanesljivo in ne lahko. To se je posrečilo šele potem, ko so ta strup znali razstaviti na njegove sestavne dele ter mogli natančno spoznati njegovo delovanje, ko so ga poprej očistili vseh njegovih škodljivih sestavin. Prvi poskus so v tem oziru napravili kemiki šele okoli leta 1803. Prvi človek pa, ki je pokazal čisti morfij v njegovi temeljni sestavi, je bil lekarnar Fried-rich Wilhelm Serturner iz Pa-derborna v Porenju. Ko se mu je posrečilo to odkritje, je bil star šele 20 let. Ni pa tega odkril slučajno, marveč po dolgem in sistematičnem preiskovanju. Leta 1806 je izdal prvo knjigo o novo odkriti tvarini. Iz knjige se vidi, kako dobro je ta mladi mož že takrat spoznaval veliko važnost morfija -,a medicinsko znanost. svoje navpične osi, Jcajti sedaj leži v nasprotni smeri, nego je plula. Dvigalna dela so se že začela. Ladjo pod vodo razstreljujejo in poedine dele dvigajo z grabeži ter magneti na krov znane ladje 'Artiglio" Doslej so natovorili nanj že 550 ton jekla, bakra in medi. Potapljači so dosegli strojni prostor, ki so v njem dragoceni kovinski deli. Delo je treba opravljati z veliko pazljivostjo, kajti vsi se še spominjajo težke nesreče, ki je zadela prvi dvigalni parnik "Artiglio," ko je dvigal pred nekoliko leti v bližini Quiberona vojno ladjo "Florence." Takrat so izvršili raz strelitev, zavoljo katere je zletela v zrak shramba z 10 tonami razstreliva, o katerem so menili, da ga je voda že davno pokvarila "Artiglio" se je potopil v 30 sekundah, dvanajst njegovih mož je tedaj utonilo. -o- Trgovina naprodaj Proda se konfekcijska trgovina, kjer se dobi tudi stanovanje. Vprašajte na 7610 St. Clair Ave. (225) Delo dofyi Dekle ali starejša žena dobi. delo za hišna opravila. Dobra plača. Vprašajte v Birk's Cafe, 6220 St. Clair, Ave. Telefon ENdicott 9138. (x) Grocerija in mesnica naprodaj Radi bolezni se proda dobro-idoča grocerija in mesnica v slovenski naselbini. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Za naslov se izve v uradu te^a lista. (225) S svojim odkritjem pa ni žel priznanja, marveč zgolj razočaranje. Čeprav je ppleg knjige o morfiju spisal in izdal še nekaj drugih knjig 0 kemiji, mu tedanja znanost vsega tega vendar le ni priznala za znanstveno delo. Tako se je razžaljeni mladi talent umaknil in poslej živel kot lekarnar v malem nemškem mestu Hameln. Zanimivo je, da je mladi Serturner že takrat trdil, da kolero povzroča neko "malo živo bitje, ki se samo množi." Danes temu pravimo bacil. Nato je preteklo nekaj do(igih let, preden je medicinska znanost odprla vrata morfiju. Leta 1828 je kemična tovarna Merck na Nemškem začela izdelovati morfij in druge alkaloide iz opijskega soka v čistem stanju. Beseda morfij pa je bila prvikrat zapisana šele leta 1846. Morfij so v večji množini začeli rabiti šele 1. 1780., in sicer vojaški zdravniki med nemško-francosko vojno, ko so z njim blažili bolečine tedanjim ranjenim vojakom. Sloveč nemški kirurg je takrat dejal: "Brez morfija ne bi hotel biti zdravnik!" Tako se ima človeštvo za morfij zahvaliti preprostemu lekarnarju, ki pa te hvaležnosti od strani ljudi nikdar ni doživljal. -o-- Obisk na dnu morja Trenutek — osemnajstin- ka sekunde Vsak človek je že uporabljal izraz, da se bo "čez trenutek" vrnil, a malokdo si je pri tem mislil, da bi v tem trenutku niti ne mogel oditi. Kajti trenutek lahko nedvoumno izmerimo in če ga točno izmerimo, moramo ugotoviti, da traja eno osemnajstinko sekunde. Toliko časa namreč rabi oko, da nekaj zagleda in dojame. Vse, kar si ogledujemo nekaj dalje, pa naj si bo samo za eno desetinko sekunde, kar je dovolj kratek čas, je na našo šarenico napravilo že točen vtis in mi to občutimo kot podobo. Kar smo zagledali samo za eno dvajsetin-ko sekunde, pa sploh nismo zagledali. Zanimalo vas bo, da temelji baš na teh dejstvih tehnika filmskega traku, ki sestoji iz mnogih majhnih poedinih slik, ki nam jih pa predvajajo tako hitro zaporedoma, da odpade na vsako sekundo približno 20 sličic. Na ta način opazimo samo tiste sestavne dele slik, ki se v naslednji sMki'p'o'navljajo, oz. te sestavne dele medsebojno tako vežemo, da se iz nepremične poedine slike, ki je nismo posamič videli, ustvari gibajoče se filmsko dejanje. Kdor bi torej hotel za trenutek, to je za čas, ko mu oko "trene" in opazi neko sliko, oditi, bi se moral vrniti v eni osem-najstinki sekunde in to je nemogoče, saj preide ta časek že tedaj, ko mož takšno namero izgovori. -o- V Zed. državah nosi skoro vsaka druga oseba zapestno uro. * * * Priprava s katero merijo hitrost vetra se imenuje anemometer. Dobro delo Dekle ali žena v starosti od 18 do 40 let dobi delo za hišni* opravila. Samo dve odrasli osebi v družini. Plača $10 na teden. Ob večerih prosto. Mora predložiti priporočila. Vprašajte na 15189 Broadway, tel. Melrose 275. (225) Hiša naprodaj Proda se hiša za dve družini, 6 sob spodaj, 5 zgoraj, na 7501 Cornelia Ave. Cena je $5,000. Vprašajte pri Muliolisu, 6606 Superior Ave. (225) Dekleta dobe delo želi se dobiti dekleta, ki bi šivale na Singer električne šivalne stroje. Vprašajte na 7400 Stanton Ave. (224) Barvanje hiš zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zeraic 14705 Thames Ave. Tel. MU 4917 (Thursday-x) MALI OGLASI FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in lender je. Welding! J. POZNIK — M. ZELODEO GLenville 3830. če trpite! Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. Dr. Paul Welsh HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. GAIETY BAR INN 16701 WATERLOO RD. Opoldansko kosilo 20 centov. Vsak petek ribja pečenka 20 centov. V soboto kokošja pečenka. Vsak petek in soboto godba in ples. Izbira finega žganja, piva in vina. K obilnemu posetu vabita JOHN TRČEKta FRANCES DOLINAH lastnika. gniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ S m m s Jos. Zele m Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 5 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 gj URAD: Tel.: KEnmore SU> = ..................................................................................... COLLINWOODSKI 452 E. I52D STREET Išče se fante, stare nad 18 let, za delo kot "pin setters," v slovenskem kegljišču. Samo ob večerih. Vpraša se na 809 E. 152. St. (226) V neki viharni noči leta 1917. je zadela italijanska oklopnica "Regina Margherita" na poti iz Valone v Italijo pri Punti Lin-kuetti na mino in se potopila s svojo posadko kakšnih 1000 mož. Sedaj po 23 letih se je spravila neka italijanska družba na to, da dvigne to oklopnico po kosih na površje. Neki italijanski novinar je obiskal s "potapljaškim zvonom" ladjo na dnu morja in opisuje na sledeči način svoje vtise: Oklopnica počiva kakšnih 200 m od kraja, kjer jo je zadela katastrofa. Leži nagnjena za 120 stopinj na tran, to je s podla-djem skoraj navzgor, kljun se ji je zagrebel kakšnih 20 m v blato, tako da ogromne luknje, ki jo je napravila mina v njem, ni videti. Krma moli z mogočnimi vijaki navzgor. Med potapljanjem se je ladja obrnila okoli Delo dobi ženska srednje starosti dobi delo za dva dni v tednu, da bi oprala perilo in počistila po hiši. Samo dva v družini. Zglasite se v petek ali soboto pri Mrs. Man-del, 18221 Nottingham Rd. ali pa pokličite IVanhoe 1008 W. (226) JETERNE IN KRVAVE KLOBASE Pri nas dobite sveže jeter ne in krvave klobase, novo domače kislo zelje po 8c funt. Se priporočam ANTON OGRINC 641 4St. Clair ve. (225) V najem V najem se odda dva trgovska prostora s stanovanjem v ozadju. V jako dobrem t"syjv-skem okrožju na 14301-14303 Sylvia Ave. Pokličite ENdicott 8002. (226) KUHAJTE S PLINOM «s> ® @ ® ® ® C=£> ) c=a> OsaasS> WM1I1 hO MAGIC CHEF PLINSKE PEČI Model št. 7301 119-50 Imamo tudi druge modele na izbiro no nižjih cenah LAHKA MESEČNA ODPLAČILA NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St.* Clair Ave. ODPRTO ZVEČER Deset vzrokov, zakaj imajo ženske raje plin za kuho: % Varne # Ciste Q Pripravne # Varčne 0 Hitre 0 Avtomatične 0 Pečenje brez dima 0 Dolgo življenje # Moderne 0 Zdrave MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre In kako dobro je, da je zdaj privedel k njej svojo bodočo ženo, da jo bo še ona spoznala in vzljubila. Izprva je bila nekako v dvomu, ali je dobro izbiral. Marija se ji je zdela prelepa, preveč nežna, da bi bila dobra gospodinja. Toda kmalu, že drugi dan, je spoznala, da znajo Marijine lepe roke dobro prrjeti za delo, da se ničesar ne ustrašijo. In vse je že skoraj znala Marija. Da, to bo gospodinja, to bo žena, kakršno potrebuje Andrej. Marija pa ji je razodela vse svoje težave, odkrila ji je, kako se je spoznala z Andrejem, kako je potem usoda posegla med njega in njo in ju hotela ločiti. Vse ji je povedala, tako, da je bilo Marijino življenje razprto pred botro kakor prt na mizi. Botra je vse to še enkrat dobro premislila, potem pa se je obrnila k Andreju in mu rekla: "Andrej, glej, da boš z Marijo dober. Zlato srce ima in pridna je. Ne pozabi je, ko poj-deš k vojakom. Saj veš, pol drugo leto je malo ali pa veliko, kakor se pač vzame. Redno ji piši, da ne bo zaradi tebe v skrbeh. Seveda'na moje ime, ker ni potrebno, da bi ljudje zvedeli, čigava je, in nesli potem njenim' domačim na nos. Nočem, da bi nastali kakšni prepiri. Za Marijo že vem, da se bo pazila in skrivala. Sama se menda ne bo izdala, da bi jo po nerodnosti ti izdajal, pa tudi ni potrebno." "Vse bom uredil tako, da bo prav," je rekel Andrej. "Mislim, da mi bodo dali za veliko noč že nekaj dopusta. Takrat bom prišel sem. Domov najbrž ne poj dem, ker bi me potem skušaV kar tam obdržati in bi preveč pazili name, da ne bom mogel priti neopaženo sem. Takrat bomo videli, kaj se bo dalo napraviti." "Kdaj jo pa misliš prav za prav vzeti?" ja vprašala botra. "Najrajši bi jo takoj," je odvrnil Andrej, "toda zdaj ne morem. Prehitro gre čas in vojaščina me čaka. O, da je prav zdaj morala priti še ta nadlo ga. Nerodno mi je samo zaradi oklicev, drugače bi za veliko noč vse pripravil, in bi se takrat vzela. Toda, če bo hotela dobiti listine za poroko in če jo bodo oklicali, bodo tudi ljudje zvedeli, kje je, pa bo ogenj v strehi. Veš, botra, to moranp še vse premisliti. Nisem še utegnil, ker sem imel druge skrbi. Prepričana pa bodi, da bom našel pravo pot. Saj si znam pomagati!" "Vem," je odvrnila botra, ki se je igrala z drobtinami na mizi. "Bodi brez skrbi. Tu se ji bo dobro godilo. Jesti bo imela dovolj, z delom je pa tudi ne bom preveč obremenila. Nekaj časa se bo morala paziti. Otroku bi utegnilo škodovati, če bi ona morala preveč trpeti. Kar bo mogoče, ji bom poskušala olajšati življenje. Samo da ji boš pogosto pisal, ga je še enkrat opozorila. V tem se je Marija vrnila iz hiše. Imela je rdeče oči. Videlo se ji je, da je morala jokati. "Kaj ti je, Marija?" se je začudil Andrej in jo prijel za roko. Pobesila je glavo in šepnila: je zdelo, da bi bilo bolje, če bi botra ostala v hiši. Dan je bil lep, tako lep, kakor bi se bilo hotelo nebo nasmejati mladima človekoma in jima privoščiti vsaj eno veselje ob slovesu. Lahna sapa je vela od gozda sem, prvo listje je padalo z drevja. Njive so bile že vse prazne. Tu in tam se je videlo v dolini, kako orjejo kmetje, da bodo za zimo nasejali novega žita. Beli oblački so se podili po nebu, prihajali izza obzorja in spet izginjali za njim kakor bele jadrnice na jezeru. Vse je bilo tako praznično, tako lepo, pa vendar nekam otožno zasanjano, poslednji žalosten nasmešek prirode, preden pojde k počitku. In ta otož-nost je prevzela tudi Andreja in Marijo. Vsak na.eni strani botre sta stopala in skoraj nista izpregovorila besede. Tudi botra je molčala. Nekaj ji je zatezalo grlo, da se ni mogla oglasiti, čeprav bi bila rada rekla kaj veselega, da bi priklicala nasmešek na lica obeh mladih zaljubljencev, da bi razvedrila še samo sebe. Pot se je vila po gozdu Stare smreke, ki so jim veje segale skoraj do tal, so bile pomešane z bukvami, ki so izgubljale listje. Vsa tla so bila na drobno postlana z njim. Nekje v meji se je splašil zajec. Bog ve odkod je pritekel, obstal nekaj korakov pred otožno trojico, potem pa planil v drugo smer, čez pot, v goščavo. Samo Andrej ga je opazil. Poklical je Marijo in ji ga hotel pokazati, toda zajec je bil že daleč. Naposled pa je začela botra priganjati, da bi se vrnili na njen dom. "Jesti bo kaj treba," je rekla "Ali nista nič lačna? Od same ljubezni ni nihče sit." Andrej ni odgovoril. Brez besede je obstal in se obrnil, Marija in botra pa sta mu sledili Koliko lepega je hotel reči Mariji, koliko tolažilnih besed pa mu niso prišle na usta. Sno-či, ko je šel spat in dolgo ni mogel zatisniti oči, je premiš ljal, ka-j vse ji bo rekel, zdaj pa ni mogel povedati ničesar. In kakor je hrepenel po tem svide nju z njo, zdaj pa ga je vsak trenutek bolel, vsak njen pogled ga je zadel, kakor bi se bil dotaknil hude, boleče rane. Ali ne bi bilo bolje, če bi bil prišel šele pozno popoldne, ko bi se bil moral kmalu posloviti—?" Marija je menda čutila, kaj premišlja. Stopila je k njemu, ga prijela pod roko in mu tiho rekla: "Andrej, saj vem, kako ti je pri srcu. Vem, kaj te teži. Verjemi mi, tudi meni ni nič bolje, tudi jaz trpim kakor ti. Še bolj! Tebi se ne more nič primeriti, mene pa čaka še bog ve kaj. Poglej, v svet pojdeš, marsikaj boš videl, čeprav vojaško življenje morda ne bo posebno prijetno. Jaz pa bom morala vsak dan drhteti, da me ne odkrijejo, vsak dan bom morala čakati trenutka, ko bodo prišli pome, ko bom zagledala starše, ki bodo surovi z menoj. Vem, očitali mi bodo, vse mi bodo rekli, česar se bodo spomnili, pa bom morala molčati. Takšna je pač usoda. Kdo se je more ubraniti? Toda boriti se je treba z njo. "Saj moraš vedeti, Andrej, Nič ne pomaga, vsak človek ima da mi je hudo, ko pojdeš. Tako dolgo te ne bom videla .. ." "Potolaži se, Marija," ji je rekel. "Saj ne bo tako dolgo, pa se bova spet videla." "Pojdimo malo ven, Andrej," se je tedaj oglasila botra. "Tako lep dan je danes, pa se bomo malo sprehodili in se med potjo pogovarjali. Ali ne?" "Da, res ne bi bilo slabo," je odvrnil Andrej, čeprav se mu težave in življenje brez njih je dolgočasno, pusto. Samo upati je treba in imeti zaupanje vase. Vidiš, dostikrat se zgodi, da me v trenutku prevzame strašna bolečina, ko premislim, kaj vse je na meni. In nato mi je bolje. Vero vase imam. Tudi ti moraš tako storiti, Andrej. Morda ti prvič ne bo pomagalo, morda se ti bo zdelo vse samo jalova tolažba, pa ni tako. In name moraš misliti, zmerom, Andrej. Vse si mi. Morda celo preveč. Nikoli ne pozabi tega. In kadar ti bo hudo, se vselej spomni name. Reci si: 'Zaradi nje moram biti močan! Tudi njej ni nič bolje kakor meni.' Videl boš, kako to pomaga. Kar srce ti bo olajšalo!" Andrej jo je hvaležno pogledal in ji stisnil roko. Mislil je, da bo moral on njo tolažiti, da ji bo moral on dati moči za čase, ki jo čakajo, toda zgodilo se je prav narobe. In hvaležen ji je bil, da se je zgodilo tako. "Marija," ji je skoraj šepnil, "ne bom te pozabil. Prva misel mi boš vsako jutro, poslednja vsak večer. Koprnel bom po tebi, v sanjah te bom gledal. Vem, mnogo bom moral potrpeti. Doslej sem bil zmerom prost in delal sem, kar sem hotel, zdaj pa ne bo več tako. Vidiš to me najbolj skrbi . . ." "Saj bo minilo, Andrej . . ." Botra je stopala zraven njiju. Počasi pa ji je zastal korak. Niti opazila nista, da je zaostala za njima. "Andrej, samo dostikrat mi moraš pisati. Vsaka tvoja beseda mi bo dala novih moči, vsaka mi bo pomagala, da bom laže prestala to, kar me še čaka. In botri moraš tudi pisati," je rekla in hitro pogledala okoli sebe. Andrej je šel za njenim pogledom in šele tedaj sta opazila, kako daleč je botra za njima. Bila sta že skoraj pred hišo. Sedla sta v travo in počakala botro. "Hudo se vama je mudilo," jima je ona šegavo rekla. "Kar izgubila sta me. To pa ni lepo, da bosta vedela." "Oprostite, botra," je rekel Andrej. "Saj veste, kakšen dan je danes za naju." "Vem," je odvrnila botra,1 "kar tako sem vama rekla. Do-| bro vaju razumem, saj so bili tudi časi, ko sem bila jaz zal jub-' ljena." Prijela ju je pod roko in ju odvedla v izbo. Posadila ju je za mizo in jima rekla: "Takole, zdaj se pa tu malo pogovorita! Jaz poj dem v kuhinjo, da bom kaj majhnega skuhala. Pojedine vama ne bom napravila, ker tudi toliko ne utegneta; malo pa le pogledala po shrambi. Marija že ve, da v moji shrambi dobrot nikoli ne manjka." Po kosilu se je Andrej kmalu poslovil od botre. Marija ga je spremila. Med potjo je skočila na vrt. Vse v cvetju je bilo še tam, čeprav je bila že pozna jesen. Astre, krizanteme in še vse polno drugega cvetja. Botra je imela celo majhno toplo gredo, v kateri je skoraj do zime cvetelo poletno cvetje. K tej topli gredi je stopila Marija in dvignila stekleni pokrov. Pokleknila je na rob in odtrgala tri velike, krvavo rdeče nageljne v kotu, ki so bili, kakor bi bili zrasli prav za Andreju v sloves, prav za tisti dan, ko bo moral Andrej oditi k vojakom. Roka ji je drhtela, ko je lomila stebla, potem pa je odtrgala še nekaj zelenja, rožmarina in ro-ženkravta. Zabelo nitjo je povezala cvetje, nato pa je gredo zaprla in se počasi vrnila k Andreju, ki jo je čakal ob poti. Noge so ji klecale, bile so kakor svinčene, pa ni vedela, ali je to od klečenja na tleh ali od slabosti. Zeblo jo je, čeprav je bilo še vse v solncu in čutila je, kako jo hladno izpreletava po vsem telesu. Ko se je približa-1 la Andreju, se je opotekla in padla bi bila, če je ne bi v poslednjem trenutku prestregel. 1 "Kaj ti je, Marija?" ji je preplašeno rekel. > Ni mu odgovorila. Samo zbegano ga je pogledala, oklenila se ga je in dolgo strmela vanj.! In dve debeli solzi sta ji kanili, iz oči in zdrsnili po njenih ble-' dih licih. Potem se mu je vrgla' na rame in krčevito zaihtela. "Vidiš Andrej, mislila sem, da ne bo tako težko slovo od tebe, zdaj pa vidim, da sem se motila. Andrej, Andrej . . ." "Ne bodi žalostna, Marija," ji je hripavo rekel, in toliko, da še on ni zajokal. Ustnice so mu drhtele. Dvignil je njeno glavo in jo vso pokril s poljubi, vse solze ji je izbrisal z lica. Potem se je nežno izvil iz njenega objema. "Marija, iti moram. Marija, ne pozabi me. Jaz te ne bom nikoli! . . ." Še poslednjič ga je poljubila. Potem se je počasi obrnil. Kakor kip je obstala sredi ceste, kakor na smrt ranjeno bitje .. . Dolgo se ni Marija vrnila k botri. In ko je naposled stopila čez prag, je imela vse objokane oči. "Zdaj sem pa sama," je rekla botri, sedla za peč in iznova zajokala. VII. Oblaki so rdeči . . . Kakor v tisti pesmi, ki se začenja z besedami: "Oblaki so rdeči, kaj nek' PREPARE YOUR Heating System pomenijo, da vsi ti mladi fantje k soldatom pojdejo . . ." . . . da, prav tako je bilo tisti ponedeljek zjutraj, ko je napočil dan Andrejevega odhoda k vojakom. Andrej se je zbudil že na vse zgodaj. Še mati, ki je drugače že ob petih šarila'po kuhinji, ni bila pokoncu. Predramila se je šele, ko je Andrej že prišel po ,... Hi stopnicah v kuhinjo- je oblekla in stopila "Zgoden si, Andrej-rekla. "Saj bi bil la^Jj lo pospal. Šele P°Po1.j moral iti, pa si že zda' slovo pripravljen." , "Na nekaj krajev boj; še iti po slovo," jer® nočem tega storiti v njem trenutkd." i (Dalje prihodW NOW ! Neiv Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting........................$12.00 Cleaning ..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 oncLXXxxxxxxxxxTtxxrxxxxxxj V PETEK, 26. SEPTEMBRA BO Courtesy Day PRED NAŠIM 39. MAY DAY THE MAY COMPANY JeENA. . .je EDINA. . . je ORIGINALNA razprodaja, ki se lahko imenuje "Kupci j ski praznik" v Clevelandu POSEBNO PARKANJE AVTOV Za vse naše odjemalce je na razpolago prostor za parkanje avtov v garaži na Lakeside in Ontario in bo odprt od 8. ure naprej. Posebno parkališče pa je tudi na severovzhodnem vogalu Lakeside in E. 9th St. Posebna brezplačna posluga z busom iz par-kališča v trgovino in nazaj. POSEBNA POSLUGA NA ULIČNI Družba ulične železnice bo nudila posebno poslugo v soboto, da bo ustreženo vsem od-jemalceem, POSEBNI PRODAJALCI Zaposlenih bo nad 8,000 uslužbencev za vašo postrežbo in poskrbljeno je za vse ugodnosti odjemalcev širom trgovine. NIKJER NE BOSTE DOBILI CENEJE Nekatere trgovine bodo poskusile prodati nekatero blago ceneje kot bo na tem May Day. Zapomnite si, da vsak predmet, ki bi bil oglašan drugje ceneje, ga boste dobili tudi tukaj še ceneje, ne glede na našo oglaševalno ceno. Telefonska in C.O.D. naročila se ne sprejema na "May Day" Eagle Stamps lahko zamenjate na May Day ali kateri druai dan. TRGOVINA BO ODPRTA: V petek od 9. zjutraj do 9. zvečer; v soboto od 9 zjutraj do 6. zvečer. THE MAY COMPANY TA RAZPRODAJA SE VRŠI V VSEH DEPARTMENTIH TRGOVINA JE HLADNA IN ZRAČNA ZA UGODNOST ODJEMALCEV šCHARGE PURCHASES BILLED NOVEMBER 1; DE OSVEŽI Danes je ffeslc delo. In ko dobit« delo, vam bo dobrodošla ledeno-mrzla Coca-Cola. V uradih, tovaTnah in delavnicah je pavza, kii osveži z ledeno-mrzl0 Coca-Cola mala minuta, ki je dovolj dolga za dol£ počitek ... ki doda boljše in yeč dela. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 NAZNANILO IN ZAHVAL", Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnik01^,,!''I jateljem in znancem, da je 25. avgusta. 1941 v Mestn' / niči za vedno zatisnil svoje mile oči naš nepozabni s"1 M Lawrence (Lend) Habjq Rojen .®V a" »in. UOU15 rtuicr aruzina, hej- - . S , •, I Pečjak družina, Dr. Anthony Perko družina, Mr. * I Mr. in Mrs. Dominik Blatnik družina, Mrs. FraW^ jj/jj Mrs. Anna Zore. Mr. in Mrs. T.mii