Štev. 159	V	Ljubljani,	v	ponedeljek,	14.	julija	1041-XIX	Leto	VI.
lzkl)ofina pooblalčenka ia oglaševanje Italijanskega In tujega i Uradolitvo In uprava* Kopltarleva 6, Llobljaoa. | Concessionarla esclnsiva per la pubblidtd di provenienza italiana izvora: Union« Pnbblicitš Italiana S. A, Milano.	|	Redaziooe,	Ammlnlstrazlonei	Kopltarleva	6,	Lnblana.	i	ed	estera:	Union«	Pubblicita	Italiana	S.	A,	Milana
Poštnina plačana v gotovini
Četrti teden velike bitke na Vzhodu
Nemška izredna in redna vojna poročila javljajo prodor Stalinove črte na več točkah, zavzetje Vitebska ter napredovanje do pred Kijeva
Berlin, 14.
juliia. s. Včerajšnje uradno vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi o bojih na Vzhodu:
Kakor je bilo objavljeno že s posebno vestjo, je Stalinova črta v drznem navalu na vseh odločilnih mestih prebita.
Iz Moldavije nastopajoče nemško - rumun-ske armade so vrgle sovražnika na široki fronti na in preko Dnjestra. Iz Galicije zasledujejo nemško-slovaško-madžarske čete bežečega sovražnika. Severovzhodno od Dnjestra stoje nemške čete tik pred Kijevom. Severno od Pri- je stotnija strelcev prešla vso Stalinovo črto petskih močvirij je močno utrjeni predel ob | in prodrla v globino več kakor 25 km med Dnjepru premagan. S tem je bila prenesena sre- obrambnimi napravami sovjetske oklepne divi'
Ji: —    V _    _ I fnnn^n m n f)AA Ir«. _. /vrl >1 n	\T	_	 1	’_1- 1   X1.M.
Od 23. junija dalje je finska prestolnica doživela 55 sovjetskih letalskih napadov. V sto dneh prejšnje vojne med Finsko in Sovjeti je nad Helsinki bilo 50 napadov.
Berlin, 14. julija, s. Nemški poročevalski urad javlja, da so Sovjeti ojačili Stalinovo črto s tem, da so vanjo postavili številne oklepne oddelke. Te so izgubile kakih 165 oklepnih voz, ki so bili zajeti ali uničeni. Nemški pešci in pionirji so v nezadržnem napadu strli obrambo v trdnjavah v pokrajini okoli Mitobska. Potem
dina naše napadalne fronte nad 200 km vhodno od Minska.
Vitebsk je od 11. julija v naši posesti. Vzhodno od Pejpuškega jezera prodirajo nemški oklepni oddelki proti Leningradu.
Naše letalstvo je z uničevanjem sovjetskega železniškega omrežja vzelo nasprotniku že sedaj vsako nadaljnjo možnost za protioperacije večjega obsega. Pri številnih sovjetskih oddelkih se kažejo znaki razpada in razkroja. Za nadaljevanje operacij naših oklopniih armad potrebna oporišča za preskrbo so bila prenesena že tik do prejšnje Stalinove črte.
Budimpešta, 14 julija, s. Madžarsko vrhovno poveljstvo poroča uradno:
Naši nagli oddelki so nadaljevali s p.re; ganjanjem sovražnika. V bojih s sovjetskimi zadnjimi stražami smo dobili številne ujetnike ter zajeli eno baterijo. Madžarsko letalstvo je sestrelilo 5 sovjetskih letal.	.
Bukarešta, 14. julija, s. Ponoči je bilo objavljeno naslednje romunsko uradno vojno poročilo:
Včeraj ob 18. je 6 sovjetskih letal vrglo nekaj bomb na robu mesta Ploestija. Ena bomba se ni razletela, druge pa so zadele tri rezervarje za petrolej in povzročile požar. Med vojaki in civilisti je nekaj mrtvih in ranjenih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo .štiri od šestih sovjetskih letal.	1
Helsinki, 14. julija, s. Uradno poročajo:
V soboto 12. julija so sovjetska letala bombardirale še mesto Porvo ter uničila veliko stanovanjskih hiš. Bombe so padale tudi na kraje: Loviisa, Sinpelle, Konnuusvo, Kaukas in Tupo-vaara, toda niso povzročile škode. Finsko letalstvo je sestrelilo pet napadalcev.
Novice s Hrvaške
Zagreb, 14. julija 8. Včeraj so potekli trije meseci, odkar je bila proglašena neodvisna hrvaška država. Časopisi so v spomin na to prinesli pomembne članke. Pripominjajo, da je sedanja hrvaška država postala dejstvo dne 13. aprila, t. j. v trenutku, ko je po enoletnem izgnanstvu prvič spet stopil na hrvaška tla dr. Ante Pavelič in prišel v Karlovec, kjer se je prvič uradno sestal z zastopniki italijanskih oblasti. 13. maj je v zgodovini važen tudi zaradi tega, ker je bilo na ta dan leta 1572. ustanovljeno mesto Karlovec. V zvezi s tem piše »Hrvatski list«, da ta dva zgodovinska dneva na nekak simbolični način vežeta preteklost s sedanjostjo.
zije. Nagli pohod nemških čet in sila njihovih sredstev sta močno učinkovala na nasprotnika. Spričo takih akcij je sovražnik začel trgati svoje enote, kar je povzročilo veliko zmedo.
Berlin, 14. julija, s. Z ozirom na poslednje uradno vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva piše Nemški poročevalski urad:
Zdaj je razvoj bojev na vzhodnem bojišču razodet. Stalinova črta je bila edina obrambna črta, ki so jo Sovjeti pripravili v miru na evropskem
ozemlju svoje države. Med boji so ugotovili, da je ta obrambna črta bila marsikje ojačena in prenovljena in da je njena globina ponekod dosegla 50 km. Za ta obširni obrambni sestav so značilne naravne zapreke ter moderne utrdbe in umetne obrambne zapreke. Stvarni uspeh prodora te črte na nekaterih mestih je v naslednjem:
1. Nemška vojska je premagala poslednje sovjetske obrambne črte in se prebila čez veliko porečje Dnjestra in Dnjepra, zaradi česar je zasedba ukrajinske prestolnice pred durmi.
2. Nemške čete so čez Dnjeper prodrle proti vzhodu, prodrle 200 km vzhodno od Minska in zasedle Vjtebsk, važno vojaško točko. S tem je prekoračene pol poti od stare meje do Moskve in odprt prehod čez ozemlje med gornjim Dnjeprom in gornjo Dvino. Za nadaljnje napredovanje proti Moskvi ni več ne naravnih, ne umetnih zaprek.
3. Iz omenjenega vojnega poročila je razvidno, da je na severnem delu bojišča Leningrad ogrožen po nemških oklepnih silah, ki napredujejo vzhodno, od Pejpuškega jezera.
Zlom Stalinove črte bo torej imel nepregledne posledice za nadaljni razvoj vojaških' operacij.
Vojno poročilo štev. 403
Novi letalski napadi na Ciper in na egiptovsko obalo
i žaje in bivališča v Marsa Matruchu, kjer so bila
■ url Inm naKnfinn elr1n<liSXa »Aviira T ,OPl<i CA A ctrAi
Uradno vojno poročilo št 403. pravi:
V vzhodnem Sredozemlju so naši letalski oddelki ponovno napadli sovražno oporišče v F&ma-gusti na Cipru.
V severni Afriki pri Tobruku so bili sovražni napadi, izvršeni s tanki in podprti z močnim delovanjem topništva, odbiti « težkimi izgubami za sovražnika.
Naši bombniki so bombardirali prednja sovražna letalska oporišča v egiptski puščavi ter polo-
pri tem zažgana skladišča goriva. Lovci so s strojnicami obstreljevali britanska avtomobilna vozila med Sidi el Baranijem in Bug Bugom ter so pokvarili in uničili nekaj oklepnih avtomobilov. Nad Bengazijem in nad Derno je sovražnik izvedel nekoliko letalskih napadov. V Derni je bila pri tem zadeta neka vojaška bolnica.
Ob zadnjih angleških poletih nad Tripolis je bilo 22 mrtvih in 54 ranjenih; od teh je 14, odnosno 33 Italijanov.
Slovo Eksc. Putzoluja iz Ljubljane
Ljubljana, 14 julija.
Državni Podtajnik pravosodnega ministrstva, Eksc. Putzolu in Visoki Komisar Bksc. Grazioli sta obiskala v soboto zjutraj sodne zapore v Ljubljani.
Kmalu potem sta se dostojanstvenika podala na Visoki Komisariat.
V prvih popoldanskih urah se je Eksc. Putzolu poslovil od Visokega Komisarja in je odpotoval proti Trstu.
Vesti 14. julija
Hitler je generalu armadnega zbora, generalu oklepnih oddelkov Schmidtu v priznanje za njegovo junaštvo v boju na Vzhodu podelil najvišje nemško odlikovanje in sicer hrastovo vejico na viteški kroni reda Železnega križa. Poslal mu je tudi navdušeno čestitko.
Hitler je poslal predsednika češkega protektorata za 69. rojstni dan prisrčne čestitke. Nemški protektor von Neurath je pa šel Hachi osebno čestitat.
Nemški poročevalski urad javlja, da je angleško letalstvo preteklo noč s slabimi silami napadalo zahodno Nemčijo; po nekaterih krajih je nekaj škode v stanovanjskih predelih.
Novo gospodarsko škodo bo imela Irska zaradi zadnjega angleškega ukrepa, da mora vse blago, ki ga Irska prodaja v Anglijo, imeti poprejšnje dovoljenje angleškega trgovskega komisarja v Dublinu, če ne bo ob prihodu v Anglijo zaseženo.
V Madridu je bil odstavljen vrhovni policijski ravnatelj Orbanea.
Finska »Modra knjiga« vsebuje med drugim tudi poročilo o pogovorih med sovjetskim zunanjim ministrom Molotovim in finskim poslanikom Paasikivijem. V njih je Molotov Finski očital, da hoče svojo zunanjo politiko docela podrediti švedski zunanji politiki, toda to so bile samo izmišljotine.
Romunski kralj Mihael je v spremstvu generala Antonesca včeraj pregledoval vzhodno bojišče in od blizu prisostvoval bojem vzhodno od Pruta. Obiskal je v Besarabiji sedež vrhovnega poveljstva ter nekaj nemških letališč. Bil je z vsem zelo zadovoljen.
Eksc. Visoki Komisar med notranjskim ljudstvom
Topli izrazi zvestobe po slovesno okrašenih notranjskih mestih, trgih in vaseh
Ljubljana, dne 13. julija.
Pred štirinajstimi dnevi je Visoki Komisar Eksc. Grazioli prvič službeno obiskal vse važnejše kraje Dolenjske, da bi stopil v stik s tamošnjim prebivalstvom in spoznal njegove življenjske razmere. Zadnjo nedeljo pa je Eksc. Grazioli obiskal Notranjsko, ki ima tudi pretežno kmečko prebivalstvo, katero zaradi skope kraške zamlje ponekod morda še težje živi kakor na Dolenjskem. Marsikje našim Notranjcem kmečko delo samo ne bi prineslo niti toliko, da bi mogli izhajati, če ne bi imeli še dela v gozdovih in zaslužka v lestni industriji.
Slovesnosti v proslavo razglasitve črnogorske neodvisnosti
Cetinje, 14. julija, s. Veličasten zgodovinski dogodek, ko je črnogorska ustavodajna skupščina v soboto slovesno razglasila svobodno in neodvisno črnogorsko državo, je vzbudil razgibano radost zlasti v prestolnici Cetinju, kjer so se včeraj ves dan nadaljevale ljudske manifestacije in slovesnosti na čast temu dogodku. Cetinjski občinski svet je priredil Članom ustavodajne skupščine slovesno kosilo. Med kosilom je župan v imenu vseh navzočih izrazil Visokemu Komisarju Eksc. Masszoli-niju globoko zahvalo črnogorskega ljudstva za obnovitev samostojne in neodvisne države. Za županom je povzel besedo dr. Sekula Drljevič, uradni poročevalec na zboru skupščine. Imel je genljiv govor, v katerem je omemjal starodavne zgodovinske in kulturne zve®e med Italijo im črno goro,
ki sta tako srečno združeni po vezeh med dinastijo Savojcev in Petrovičev. Prosil je Visokega Komisarja, naj sprejme večno zahvalo vsega črnogorskega ljudstva, ki ne bo nikdar pozabilo pomoči in varstva, katero mu naklanja velika fašistovska Italija. — Odgovoril je nato Visoki Komisar grof Mazzolini ter zagotovil ponosnemu črnogorskemu ljudstvu globoko simpatijo in ljubezen vsega italijanskega naroda. Cima gora je s tem dnem stopila v krog imperialnega Rima. Popoldne je Visoki Komisar siprejel na svojem sedežu vse črnogorske oblasti in se z njimi dolgo in prisrčno pogovarjal. Vseh manifestacij na Cetinju včeraj so se udeleževali tudi poglavarji treh črnogorskih veroizpovedi.
Nov dokaz za nemoralno politiko bogataških držav:
Vojaška zveza med Anglijo in Sovjeti
Rim, 14. julija, s. Radio Moskva je včeraj ob 14. sporočil, da sta Anglija in Sovjetska Rusija sklenili pogodbo o vzajemni pomoči. Pogodba določa, da si obe državi vzajemno pomagata v skupnem boju in da ne bosta sklepali nobenega ločenega premirja ali miru s sovražnikom. Za Sovjete je pogodbo podpisal zunanji minister Molotov, za Anglijo pa poslanik v Moskvi Cripps.
Zagreb, 14- julija, s. Včeraj so bila po vseh večjih hrvaških mestih politična zborovanja, na katerih so imele vazne govore tudi vplivnejše osebnosti ustaškega režima.
Zagreb, 14. julija, s. Posebna poglavnikova uredba končnovel javno določa ustroj vseh ustaških mladinskih organizacij, ki so razdeljene v tri skupine. V prvi so otroci od 7. do 11. leta, v drugi mladina od 12. do 15., v tretji pa od 16. do 19. leta.
Za temi slede vseučiliške legije. Vojaško predpri-
Stockholm, 14. julija, s. Kakor poročajo nekateri švedski listi, bodo pogajanja med angleškimi in sovjetskimi vojaškimi strokovnjaki za dobavo vojnih potrebščin Rusiji najbrž propadla, ker da so angleški častniki dejali, da zaradi sedanjega položaja ni mogoče izpolniti sovjetskih zahtev glede vojnega materiala v času, ki so ga določili moskovski oblastniki
pravo te mladine in delovno službo vodijo ustaške organizacije.
Zagreb, 13. julija, s. Vsi člani hrvaške narodno socialistične stranke — tako določa odredba te stranke — morajo sodelovati pri ustaškem gibanju in se ravnati po poglavhikovih poveljih. Poglavnikova odredba nalaga dolžnost ustaškim organizacijam, da sprejmejo v svoje vrste vse člane hrvaške narodno socialistične stranke
Nedeljski obisk Eksc. Visokega Komisarja je bil namenjen v prvi vrsti delavskemu in kmečkemu ljudstvu, ki je to ljubeznjivo naklonjenost z izredno prisrčnostjo razumelo in sprejelo. To so lepo dokazali topli 6preiemi Eksc. Visokega Komisarja, prav v vseh krajih od ljubljanske okolice pa do daljnih vasi Cerkniške . doline in Loške kotline. Povsod se je ljudstvo slovesno pripravilo, da prvič čim lepše in Cim prisrčnejše sprejme zastopnika fašistične vlade in zastopnika. Duceja, ki je prav Eksc. GraTsioliju zaupal vodstvo. Visokega Komisariata Ljubljanske province. ;
Okrog osmih zjutraj se je Eksc. Grazioli napotil iz Ljubljane s svojo gospo v spremstvu majorja Kr. Karabinjerjev Cavallera in kapetana Kr. Karabinjerjev Dr agonija, zastopnika fašistične stranke Gattija, osebnega tajnika Rufinija in tajnika Dopolavora Liberatija. Na vsej poti, ki je vodila po Tržaški cesti ob Ljubljanskem barju mimo Vrhnike do Logatca, so bile vasi in naselja okrašena z zastavami, nad cesto pa so se peli z zelenjem in cvetjem okrašeni slavoloki, s katerih so pozdravljali napisi in dobrodošlice. Sončno jutro je obetalo krasen dan.
V Logatcu
Prvi cilj Eksc. Visokega Komisarja je bil Dolenji Logatec. Na glavnem trgu prav na križišču cest je pričakovala visoki obisk velika množica občinstva. V živahnem špalirju se je postavila šolska mladina z zastavicami, gasilci so prihiteli polnoštevilno z zastavo, prav tako pa je bila ob cesti postavljena postavna častna četa v Logatcu nastanjene vojaške posadke. Ves Logatec je bil okrašen s trobojnicami in fašističnimi zastavami. Živahno sliko ljudstva, ki je prihitelo k sprejemu, so še posebno poživljale pisane narodne noše, ki so v velikem številu prihitele k sprejemu.
Ob prihodu Eksc. Visokega Komisarja je zaigrala vojaška godba Giovinezzo, nakar je pozdravil odličnega gosta v logaškem okraju komisar okraja ca v. Umberto Rossini, ki ga je nato ves čas tudi spremljal po krajih logaškega okraja. Pozdrav in dobrodošlico sta nato izrekla logaški župan Gabrijel Oblak ter župnik Val. Remžgar, nakar ie iz špalirja narodnih noš pristopila mala deklica, prav tako v narodni noši, in izročila odličnemu gostu lep slovenski šopek. Skozi špalir šolske mladine, gasilcev in občinstva, ki je ves čas pozdravljalo z rimskim pozdravom in z vzkliki: živio, je odšel Visoki Komisar na častno tribuno, ki je bila vsa okrašena z zelenjem in zastavami.
županov nagovor
Tu je nagovoril Eksc. Komisarja župan Oblak in izrazil dobrodošlico. Poudaril je, da v imenu vsega ljudstva sporoča tople pozdrave in želje, da bi se Eksc. Grazioli dobro počutil v Logatcu. V kratkem času bivanja v Logatcu naj spozna prebivalstvo in njegove vrline. Ljudstvo je hvaležno, da ga je sprejela Velika Italija v svoje okrilje in da mu omogoča mirno delo in razvoj. To je v prvi vrsti zasluga Eksc.
Visokega Komisarja, katerega skrb za slovenskega človeka smo že spoznali po važnih reformah v korist naših kulturnih ustanov in gospodarskega napredka. Globoka hvaležnost ljudstva mu narekuje obljubo lojalnosti in discipline, vsi hočejo delati in živeti tako, da bo tudi ta košček zemlje mogel delati v čast svojim zaščitnikom. Z vzkliki Kralju in Cesarju, Duceju in Eksc. Grazioliju je župan zaključil nagovor, ljudstvo pa je s prisrčnim odobravanjem povzelo njegove vzklike
Pomembne besede Visokega Komisarja
Eksc. Grazioli se je nato zahvalil za prisrčni sprejem in poudaril, da naj njegov obisk« ki ga naj privede v stik z delovnim in kmečkim ljudstvom, pokaže skrb fašistične vlade za čim boljši razvoj pokrajine in slehernega njenega prebivalca. Zlasti naj dokaže, da je skrb fašistične vlade največja za delovno in kmečko ljudstvo. Zagotovilo, da bo Velika Italija spoštovala vero, kulturo, šege in navade, se izpolnjuje in je najlepši dokaz, da v fašistični Italiji tudi dejanja potrjujejo besede. Skrb Italije za Ljubljansko pokrajino pa se kaže tudi v prizadevanjih za njen gospodarski na-
Iiredek. Dolžnost ljudstva je, da za to povsod ojalno sodeluje. Prva In največja dolžnost kmečkega prebivalstva pa je, da koristno obdela čimvec zemlje in da tako samo čim več doprinese za prehrano prebivalstva. Iz Italije je bilo uvoženih v Ljubljansko pokrajino doslej že 50.000 stotov moke za prehrano prebivalstva. Italija je to rada storila, ker je prepričana, da bo ljudstvo lojalno sodelovala Italija pa ne more nikakor dovoliti, da bi mirno življenje, red in razvoj v družinskem in verskem življenju motil komunizem, ki ga bo dosledno in povsod zatirala. Italija hoče prinesti red in pravico in omogočiti prebivalstvu mirni razvoj ter napredek. Ko se je Eksc. Grazioli zahvalil za prisrčni sprejem je naročil, naj vsi, ki. so prihiteli v Logatec, sprejmejo njegove najlepše želje za čim lepši razvoj in napredek, za srečo njihovih družin in otrok ter boljšo bodočnost in naj to voščilo poneso tudi vsem tistim, ki niso mogli prihiteti v Logatec. Z vzklikom Kralju in Cesarju, Duceju in lepši bodočnosti Logatca je Eksc. Grazioli zaključil svoje lepe misli in želje, ki jih je ljudstvo sprejelo z navdušenim vzklikanjem.
Eksc. Gracioli je nato obšel častno četo vojakov ter si ogledal s spremstvom občinsko hiso in obiskal farno cerkev. V prostorih fašistične stranke je sprejel župane in občinske svetnike z Gorenjega Logatca, Hotedršice in Rovt ter jim dal navodila, kakor morajo požrtvovalno skrbeti za blagor vsega prebivalstva. Po prisrčnem slovesu je nadaljeval svojo pot po stari cesti proti Lazam, kjer so ga prav tako pozdravili občinski zastopniki, gasilci, vojska in šolska mladina. Tudi v nasled-(Nadaljevanje na drugi strani.)
Eksc. Visoki Komisar na Notranjskem
(Nadaljevanje s prve strani)
nji vasi, v Ivanjem selu, so pozdravili visokega gosta šolska mlad:n». gasilci in zastopniki občine.
Na Rakeku
Na Rakeku, ki se je slovesno pripravil na sprejem, je na cesti pred kolodvorom pričakoval Eksc. Graziolija dolg in živahen špalir šolske mladine, ob katerem se je zbralo številno občinstvo in gasilci, prav tako pa je bila po-strojena častna četa vojakov. Pozdrave sta najprej izrekla domači župan Andrej Modic in župnik Franc Novak. Na lični tribuni, ki je bila postavljena v parku pred vasjo, je nagovoril župan Eksc. Visokega Komisarja ter se mu v imenu ljudstva zahvalil za vse ukrepe, ki jih je po navodilih Duceja izvedel v dobrobit prebivalstva.
Prav tako prisrčno, kakor v Logatcu, se je Eksc. Visoki Komisar zahvalil s krajšim nagovorom za tople izraze lojalnosti in za prisrčni sprejem in zagotovil vsem, da bo njegova skrb v prvi vrsti posvečena delovnemu ljudstvu, ki v teh časih potrebuje zlasti miru, da bo moglo v polni meri izvrševati vse svoje posle v dobrobit skupnosti. Množica je z navdušenjem povzela vzklike Nj. Vel. Kralju in Cesarju in Duceju. Eksc. Grazioli je nato obšel častno četo vojakov, pozdravil gasilce, ki so prihiteli v izredno velikem številu in nato obiskal prostore stranke. Krenil je tudi v pred nekaj leti sodobno preurejeno cerkev, kjer ga je na vratih pozdravil domači župnik, ki mu je nato tolmačil rezidavo cerkve, ki je bila izvedena po nartih arh. Plečnika. Na povratku si je Eksc. Grazioli ogledal še gasilski dom in nato med prisrčnim pozdravljanjem nadaljeval svojo pot.
V Cerknici
je bil sprejem na glavnem triu, ki je bil živahno okrašen z mlaji, slavoloki in zastavami. Izredno lepo pa so bile okrašene hiše z venci in girlandami, med katerimi so bile na najlepših mestih postavljene s cvetjem okrašene slike Kralja in Cesarja ter Duceja. Na glavnem trgu je pričakoval Eksc. Visokega Komisarja mogočen špalir šolske mladine z zastavicami, gasilci z zastavo. Posebno pozornost pa so vzbujale številne narodne noše. Velika množica občinstva je zasedla ves prostrani trg in_ zrim-skim pozdravom pozdravila prihod najvišjega predstavnika fašistične Italije v Ljubljanski pokrajini. Vrla cerkniška godba je zaigrala Giovinezzo, nato pa sta izrekla dobrodošlico domači župan Otoničar Janez in župnik Štraj-har. Potem ko je na lepo okrašeni tribuni izrekel župan hvaležnost prebivalstva za zanimanje, ki ga Eksc. Visoki Komisar kaže za dobrobit kmečkega prebivalstva, se je zahvalil za sprejem s krajšim nagovorom Eksc. Grazioli in želel vsem čim lepši napredek. Šolska mladina je zapela še himno Imperija in bila deležna pohvale visokega gosta. Po obisku cerkve je Eksc. Grazioli obiskal še prostore stranke, od koder je nadaljeval svojo pot po cerkniški dolini.
Prisrčni so bili kratki postanki
v Martinjaku, Grahovem, Ložu in Starem trgu
kjer je prebivalstvo pričakovalo pod slavoloki Eksc. Visokega Komisul-ja in mu povsod na prav
Srisrčen način izrazilo vdanost in lojalnost, imo Križne gore, ki jo krasi znana romarska cerkev, je privedla pot v Lož, kjer se je na cesti pred cerkvijo, do katere vodi mogočno stopnisče, zbral velik del prebivalstva iz Loške doline. Starodavni Lož, najmanjše slovensko mesto, se je za to pot odel ves v zastave. Pozdrave sta izrekla podžupan Franc Škerbec in domači župnik Presetnik Franc, navzoča pa je bila tudi duhovščina iz Bloške planote. Za prisrčne pozdrave županove se je zahvalil Eksc. Grazioli in žel za svoje bodrilne besede vsega prebivalstva navdušeno odobravanje. Skozi slavolok, ki je bil postavljen v obliki črke M, je krenil že v cerkev in po obhodu vojaške m gasilske čete nadaljeval pot v Stari trg. Tudi tu je bil visokemu gostu izrečen prisrčen pozdrav. Živinorejska zadruga v Starem trgu ie za ta dan priredila živinorejsko razstavo, da pokaže napredek živinoreje v dolini in stremljenja zadruge po zboljšanju za prehrano prebivalstva tako važne živinoreje. Eksc. Grazioli je s priznanjem pregledal razstavljeno živino in naklonil zadrugi znatno podporo, ki naj jo porazdeli kot nagrado za posamezne živinorejce, ki so živino razstavili.
Od starega trga je vodila pot Eksc. Komisarja zopet nazaj, vendar po drugi poti. V popoldanskih urah so pozdravili na kratkem postanku Eksc. Visokega Komisarja prebivalci Gornjega jezera. Prisrčen je bil sprejem na Uncu pri Planici, kjer stj izrekla dobrodošlico šolski upravitelj Andrej Kenig in župnik Andrej Martinčič. V Planini se je na trgu zbralo veliko število prebivalstva. Po pozdravih, ki sta jih izrekla župan Širca Franc in domači župnik Lovšin Ivan, je nadaljeval Eksc. Grazioli pot mimo Gornjega Logatca, kjer so prebivalci prisrčno sprejeli visokega gosta, ki se je ustavil samo zato, da bi si ogledal občinsko hišo.
na Vrhniki
Na povratku Je doživel Grazioli izredno prisrčen in lep sprejem še na Vrhniki. Najprej je izrekel pozdrav komisar okraja za ljubljansko okolico c- Maršič, nato pa sta voščila dobrodošlico župan Ignacij Hren in dekan Janez Burnik, Narodne noše so se zgrnile okrog visokega sosta. Fantek in deklica v narodni noši pa sta v prisrčen pozdrav izročila Eksc. Visokemu Komisarju lep šopek. Po županovem pozdravnem nagovoru je Eksc. Visoki Komisar nagovoril množico, se zahvalil za prisrčni sprejem in podčrtal dejstvo, da njegova prisotnost na Vrhniki, ki jo bo 'še večkrat obiskal, dokazuje, da bo posvečal največjo pozornost ne samo splošnim vprašanjem, ampak tudi krajevnim potrebam posameznih občin. Naročil je pozdrave vsem tistim, ki niso mogli priti zaradi oddaljenosti na ta prvi sestanek, in vzkliknil Kralju in Cesarju ter Duceju kakor tudi napredku Vrhnike, kar je množica sprejela s prisrčnimi ovacijami. Eksc. Visoki Komisar je obšel še postrojeno častno vojaško četo, gasilce, nato pa si je ogledal občinsko hišo, prostore stranke in farno cerkev. Med prisrčnimi ovacijami je zapustil Vrhniko in se nato po kratkih postankih na Drenovem griču in v Lomu ustavil še na Brezovici, kjer so izrazili hvaležnost in lojalnost prebivalstva župan Ignacij Novak in župnik Kavčič Andrej.
Prvi obisk Eksc.. Visokega Komisarja na Notranjskem je pokazal, da je kmečko in delovno prebivalstva od srca hvaležno za vso skrb, ki jo Eksc. Grazioli kaže v sleherni vasi za dobrobit našega malega človeka. S posebnim navdušenjem in prisrčnostjo je bila v vseh krajih, kamor je privedla pot Eksc. Visokega Komisarja, sprejeta novica, da je povsod naklonil županom znatne zneske za podporo najbolj siromašnih družin v občinah. Prav tako je ljudstvo povsod z ganotjem opazilo njegovo skrb za družinsko življenje, njegovo ljubezen do mladine in obiske v cerkvah v vsakem kraju, kjer se je ustavil. Obisk Ekscelence Visokega Komisarja je bil zaradi tega sprejet od prebivalstva z globoko hvaležnostjo in z izrazi lojalnosti do Velike Italije ter hvaležnosti do Duceja.
Pazite na rok za dvojezične napise!
Svojfas je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino izdal odlok o obveznih dvojezičnih napisih na tablah. Nekateri dozdaj Se niso temu primerno uredili napisov na tablah in zato ponovno opozarjamo, da je skrajni rok za ureditev dvojezičnih napisov 31. julij. Vsi tisti, ki tega ne bi storili do navedenega dne, bodo kaznovani z globo od 380 do 3800 lir, občinske uprave pa bodo na njihove stroške odstranile vse table in napise, ki ne 1» bili vsaj do 31. julija dvojezični.
Romunska vlada namerava, kakor je povedal podpredsednik vlade, Hati Besarabiji in Bukovini avtonomno upravo, ko bo osvoboditev končana. Najprej bodo izbrisali vsa »namenja boljševizma in uničili V6a morebitna komunistična gnezda. Izvedli bodo novo agrarno reformo ter pravičneje razdelili zemljo, naselili pa bodo tam samo romunske kmete. Prvenstvo bodo imeli bivši romunski vojaki.
Nekateri oddelki nemške pehote so v zadnjih Šestnajstih dneh prehodili 567 km in so včeraj zmagovito napadli utrdbe na Stalinovi črti za tako-lmenovanim »vlažnim predelom«. Nemške čete so pri 6Vojem napredovanju morale vse postaviti na novo: ceste, mostove, prehode, vasi so bile vse prazne, vodnjaki zasuti in ponekod zastrupljeni. Vse te težkoče se je posrečilo premagati z uporabo močnih oddelkov ter temu primerno količino vojnih in drugih potrebščin.
Uspela pevska
Ljubljana, 14. julija.
Včeraj je bilo operno gledališče zopet polno občinstva tako dopoldne kakor zvečer. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je tudi letos razpisala pevske tekme; dopoldne je bila izbirna tekma vseh priglašencev, izmed katerih je komisija izbrala dvaindvajset najboljših; ti so nastopili pri glavnem javnem nastopu zvečer. Opera je bila dobesedno nabita — skoro tako kakor za gostovanja rimske opere. Na letošnji tekmi so se odlikovali predvsem moški, dočim med ženskimi glasovi ni bilo nič posebnega. Torej ravno nasprotno, kaikor bi po lanskem nastopu pričakovali. Presenetilo je zlasti kar lepo število tenorskih glasov, za katere je veljalo mnenje, da jih sploh ni. In ti glasovi so pokazali prav lepo kvaliteto tako po svojem materijalu, barvi, obsegu, celo po kultiviranosti in oblikovalnosti. Saj so imeli v programu prav težke stvari, kakor n. pr. iz »Bohčnie«, »Carmen«, »Marte«. Med dvaindvajsetimi je nastopilo kar devet tenorjev, dva baritonista, en bas, šest sopranov, dve mezosopranistki in ena altist ka.
G. Šegedin Jože ima zelo lep lirični tenor; z veliko kulturo je izvajal arijo iz Puccinije opere »Bohčme« in žel ogromen aplavz, ki ni ponehal prej, dokler ni dodal še ene j>esmi. Zapel ie izvrstno Pavčičevo »Pred durmi«. Enak uspeh je dosegel g. Čuden Drago z lepo pobarvanim tenorskim glasom znatnega obsega in prodornosti. Višine pač niso še dobre, trdoto bi kmalu omilila dobra pevska šola. Dobili bi v kratkem morda najboljšega tenorista za lirične in dramatske partije. Cvetlično arijo iz »Carmen« je podal v kar dobri interpretaciji, ki ni nič zaostajala za rutiniranimi opernimi pevoi. Publika ga je nagradila z gromovitim ploskanjem, da je moral dodati podoknico iz Verdijevega »Trubadurja«, ki jo je pel v italijanskem jeziku. Tretji veliko bodočnost obetajoči tenor je g. Šutej Jože, ki razpolaga z močnim, zdravim in lepim glasom precejšnjega obsega ter dobrih naravno postavljajočih višinskih tonov v enakem blesku kakor v nižjih legah. Prodoren ton je lepo palmi! prostor. Za izvajanje iz Foer-sterjevega »Gorenjskega slavčka« je žel pri poslušalstvu veliko priznanje. Temu talentu naj bi se posvetilo posebno zanimanje in naj bi se mu dala prilika za šolanje. Četrti pomembnejši tenorski glas ima g. Leskovšek Jože. Lepa barva in prodornost izkazujeta zdravost mladega organa. Tudi ima lep smisel za oblikovanje. Zapel je koroško narodno »Gor čez izaro«. Ti štirje tenoristi so zares presenetili po svojih kvalitetah, lepih barvah, po uvaževanja vredni sposobnosti in kultiviranosti. Veselo presenečenje je tem večje, ker je do zdaj obstojalo prepričanje, da tenorjev ni. Spoznali pa smo, da ni res, ampak da je treba le nekoliko razgledati se in že v ožjem okolišu jih dobimo. Le šole jim je treba. Tenorskega ma-terijala je pri nas Slovencih dovolj. Poleg omenjenih, ki so bili najboljši v smislu navedenih vrlin
Ob lepem vremenu so je vršil včeraj lahkoatletski meeting SK Planine. Prvič se je zgodilo pni nas, da so nastopili fantje in dekleta obenem. Medtem ko se je prvi del meetinga vršil še kar ob prijetni jutranji sapi, kar kažejo doseženi rezultati, pa so dekleta morala nastopati ob najliujšl vročini. Povrhu tega se dve disciplini (kopje, štafeta) sploh nista mogli vršiti, ker se je vse zavleklo do ene popoldne. Ne samo želeti, ampak potrebno bi bilo, da se enkrat odvadimo tega zavlačevanja, ki je najbolj odvisno od prireditelja samega in sodnikov. Skoraj nerazumlivo je, da bi taka kopica sodnikov, kakršna je bila včeraj na stadionu, ne mogla opraviti vsega meetinga v dveh urah. Ce se ne bo to odpravilo, bodo atleti sami morali nekaj ukreniti.
Reaultati:
Tek na 100 metrov je presenetljivo prinesel zmago Luaickemu z odličnim časom. — Ce je rezultat pravilen, je videti, da smo dobili po Kovačiču in Račiču spet enega res odličnega sprin-terja. V oceni po finskih tabelah prejme remiltat na včerajšnjem nastopu drugo mesto (775 točk).
1. Lušioky (Planina) 11,2,
2. Polak (Hermes 11,4,
8. Kolenc (Hermes) 11,5.
Tudi ostala dva rezultata sta za naše razmero dobra.
V metu diska je zmagal z dokaj dobrim rezultatom :
1. Kosec (Hermes) 30,84 m,
2. Stepišnik (Ilirija) 35,91 m,
3. Lužnik (Planina) 35,74 m.
Za to disciplino imamo celo vrsto starih »kanonov«, pa se nobenemu ne posreči, da bi nam dal kdaj dober rezultat.
V metu kopja je presenetil z dobrini rezultatom Kraner, ki se je z 49,40 m plasiral na prvo mesto. Tudi v tej disciplini dobivamo vedno več metalcev, ki bodo še dosegli Mavserjev rekord.
L Kraner (Planina) 49,40 m,
2. Rigler (Planina) 44,66 m,
3. Trček (Ilirija) 40.00 m.
Izven konkurence eta dosegla še Mlakar (Ilirija) 42.42 in Kompare (Planina) 40,33 m.
Tek na 400 m je prinesel zmago Orešku s ča-sorn 52.8. Od cele vrste 400 metrasev, ki so nekdaj poživljali to disciplino, so včeraj tekmovali samo trije. Rezultat ostalih dveh je zelo slab.
1. Orešek (Ilirija) 52.8 sek.,
2. Kraner (Planina) 56,2 sek.,
3. Mravlje (Planina) 56,8 sek.
Tudi na 5000 m je moral tekmovati le en sam tekmovalec, ki je pa v »solo* konkurenci dosegel še kar dober čas.
1.	Klen (Planina) 16,37,4 sek.
1000 m so začetniki pretekli v času 2:53,0. Rezultat je dober in nam daje upanje, da Košir ne bo na srednjih progah solo in absolutno zmagoval.
1. Sedej (Planina) 2:53,
2. Zupan (Planina) 2:55,4,
3. Kocutar (Planina) 2:55,9.
Skok ob palici:
1. Bratovž (Hermes 840 dm,
2. Pribovšek (Ilirija) 330 dm,
3. Janež (Planina) 330 dm.
Rezultat je za naše razmere dober, vendar bi želeli, da bi se skoraj pojavil vsaj eden, ki bo tudi tu nekaj pomenil.
Na 800 m je postavil odličen čas Košir tudi v tako imenovani golo konkurenci. Ker je pač najboljši, zato še niti konkurence nima. To je obenem najboljši rezultat dneva: 320 točk.
1. Košir (Planina') 1:59,0,
2. Jovan (Planina) 2:08,0,
3. Glonar (Ilirija) 2:08,3.
V troskoku je presenetil Nabernik ml. Ta bo
tekma v Operi
so še dobri a manj dozoreli gg. Bošjančič Aleksander, pevec liričnega glasu, ki je zapel Karla Boštjančiča »Ob slovesu«, Franci Rudolf, ki je ob prevelikem foreiranju slabše zapel kakor na dopoldanski tekmi, kjer je [pokazal boljšo kvaliteto.
1 udi nanj je treba obrniti pozornost. Zapel je iz Flotovve »Marte«. Prodoren in lepo barvan ton ima tudi g. 2uner Hieronim, ki je pel tudi iz »Marte«. Med baritoni je najboljši g. Gregorin Miro, ki ima močan stvetlo barvan visoki bariton. Schummannova »Dva grenadirja« sta bila zanj nekoliko prenizka. Dosegel je pri publiki tak uspeh, da je burno pozdravljan moral dodati Zajčevo »Vstani zora«. Med ostalimi moškimi glasovi so še nastopili gg. Borštnik Marijan (tenor), Garibaldi Rado (bariton), Cankar Marijan (tenor) in Kacijan Milan (bas). Med ženskimi glasovi je najlepše zapela gdč. Anica Čepe; sopranistka je izvajala Smetanov »Poljub«. Močan pevski materijal ima mezo-sopranistka gdč. Dobršek Milena, ki je zapela arijo iz tretjega dejanja »Carmen«. Ostale, ki so še nastopile, so še gg. Osterc Regina, Žirovnik Anica, Klopčar Jozelina, Stergar Branka, Černe Ivanka, Krže Erna in Gašperšič Marija. Po tekmi so nastopile tri lanskoletne tekmovalke: sopranistka gdč. Frančiška Herc, ki je pokazala zelo lep napredek od lanskega leta, altistka gdč. Čanga in gdč. Bogdana Stritar, ki je tudi močno napredovala.
Po tem nastopu ie bil razglašen izid glasovanja; odlikovani so bili po abecednem redu imenovani gg.: Čej>e Anica (sopran), Čuden Drago (tenor), Gregorin Miro (bariton), Leskovšek Jože (tenor), Segedin Jože (tenor) in Sutej Jože (tenor)-Glasovanje in odločitev komisije je bila torej pravilna. — Pri pevski	tekmi je	nastopil	tudi	mlajši
g.	Kovač, kije zaj>el	koroško	narodno	»Tam, kjer
teče bistra Zilja«. Simpatičen nastop je navdušil publiko. Menda se je navdušeno ves dan pripravljal za večerni na&top, kajti od dopoldanskega nastopa do večera je bil že skoraj hripav. Toda korajža velja! Moral je priti največkrat na oder.
Zagreb, 14. julija s. Minister Lorkovič je poslal zunanjemu ministru republike Finske, Wittingu, brzojavko, v kateri se zahvaljuje finski vladi za prijateljski korak, ki ga je storila s tem, da je priznala neodvisno hrvaško državo. Ta njen korak je posebr.o pomemben v tem zgodovinskem trenutku, ko se finski in hrvaški narod borita ob boku svojih velikih zaveznikov proti skupnemu sovražniku.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« prinaša včeraj celo stran o italijanskem boju v vzhodni Afriki. List pravi, da so	Italijani	tam	delali
in da še delajo	čudeže.	Borili so se	z ne-
ukrotljivim pogumom in z vzglednim junaštvom napisali tako stran v zgodovini, ki lahko Nemce; spominja na njinov boj v I vhodni Afriki med preteklo vojno.
po dosedanjem napredovanju pokazal, skupno s
Smolejem, da borno tudi v skokih enakovredni drugim.
1. Nabernik (Planina) 11,14 m,
2. Smolej (Planina) 12,44 m,
3. Kompare (Planina) 11,13 m.
Najzanimivejša disciplina včerajšnjega dneva
je bila švedska štafeta (400 X 300 X 200 X 100). Zmagala je z dobrim časom štafeta Planine z rezultatom 2:06,3, kar je samo za 3 sekunde slabše od rekorda. Presenetila pa je Ilirija,
1. Planina (Košir, Skušek, Lušioky, Bratovž) 2,06,3,
2. Ilirija (Ob er Jek, Pleničar, Sodnik, Zupančič) 2,07,3,
3. Hermes (Polak, Boltavzer, Kolenc, Zupančič) 2,07,8.
Damski del meetinga.
Ker se je prvi del zavlekel, so dekleta morala tekmovati po najhujši vročini, zato rezultati niso bogve kako dobri, Spet so vsi slabši od rezultatov pred leti.
Tek na 60 m je edini omembe vreden. Od prejšnjega našega rekorda je slabši za 5 desetink
sekunde.
1. Pribovšek (Hermes) 8,5 sek.,
2. Šušteršič (Planina) 9,00 sek.,
3. Kobal (Hermes) 9,1 sek.
V	tej disciplini bi bili rezultati presenetljivo dobri, Če ne bi metale namesto 4 kilogramske 2 in pol kilogramsko kroglo.
1. Tomc (Planina) 9,94 m,
2. Rogi (Hermes) 9,82 m,
3. Černič (Planina) 9,81 m.
Višina:
2. Tomc (Planina) 135 cm,
1. Pribocžek (Hermes) 1351 cm,
3. Drenovec (Hermes) 125 cm.
Proti svetovnemu 163 je seveda kaj boren, nas pa dober.
Daljina:
1. Pribovšek (Hermes) 4,47,
2. Škerlj (Planina) 4.16,
3. Kobal (Hermes) 4.19.
Disk:
1. Rupnik (Hermes) 27,18,
2. Tomc (Planina) 25,29,
3. Pribovšek (Hermes) 25,08.
Ako bi točkovali rezultate (prvi del meetinga), bi si sledili po vrstnem redu: 1. Planina, 2. Hermes, 3. Ilirija, V drugem delu pa 1. Hermes, 2. Planina.
V Žužemberku je dne 13. julija
utonil v Krki tovariš
Ciril Plevel
stud. tehnike, član Akad. dr. Ruda
Pogreb bo v torek ob 11 dopoldne na pokopališču v Žužemberku. Pokojnika priporočamo v molitevI
Akademska zveza.
Huda tramvajska nesreča pred kolodvorom
Več potnikov je bilo težko poškodovanih - Smrtnih žrtev k sreči ni bilo
Ljubljana, 14. julija.
Pred železniškimi skladišči na Masarykovl cesti se je zgodil v nedeljo zvečer ob osmih hud trk tramvajskih voz, kakršnega kronika ljubljanskega tramvaja prav gotovo še ne pozna. Na dvotirni progi, ki ima pred špedicijo Turk tudi prečni zvezni tir, je stal tramvajski voz s priklopnim vozom-. Tramvaj je bil dobro zaseden in je čakal, da bo peljal naprej, ko je po Metelkovi ulici pripeljal drug tramvajski voz in se z vso silo zaletel v priklopni voz. Udarec je bil tako močan, da je priklopni voz dobil izredno hude poškodbe. Zadnji del priklopnega voza se je v dolžini treh sedežev dobesedno zmečkal, kar je razumljivo, saj so priklopni vozovi neprimerno bolj rahlo grajeni kot običajni tramvajski pogonski vozovi. Sila udarca je bila tem hujša, ker je bil tramvaj, ki se je zaletel, eden izmed novih, najtežjih tramvajskih voz, kar jih premore električna cestna železnica. Pri trku je bilo več ponesrečencov, ki so jih ljubljanski reševalci prepeljali v bolnišnico na zdravljenje. Eden ali dva izmed njih imata zlomljeni roki.
Krka je zahtevala novo žrtev
V nedeljo |e utonil akademik Plevel Ciril
Krka je zahtevala v nedeljo popoldne novo žrtev — v njej je utonil 221etni akademik monta-nist Plevel Ciril. Doma je bil iz Zaloga pri Komendi na Gorenjskem. Gimnazijo je dovršil z odličnim uspehom na klasični gimnaziji v Ljubljani in je bil gojenec v Marijanišču. Ravno ko se je moral odločati za akademski poklic, mu je nenadno umrl oče. Vsa dijaška leta je bil zgled svo-
ilm tovarišem v pridnosti, vedenju in pobožnosti, lil je vzoren Član naših katoliških organizacij. Pri svojem študiju Be je vseskozi moral boriti z gmotnimi težavami, to pa mu ni vzelo njegove vedrosti in mladeniškega ponosa.
drugi pa so dobili le manjše poškodbe. Trk v priklopni voz je bil tako silen, da je voz takoj iztiril. Ko so iztirjeni priklopni voz odstranili s tramvajskih tračnic in zaslišali očividce, se je promet seveda nemoteno nadaljeval.
Kakor smo imeli že večkrat priliko doživeti, kako so italijanski vojaki ljubeznivi, tako smo mogli to videti tudi včeraj. Nekemu potniku, kateremu je pri trku precej močno prerezalo vrat, je takoj priskočil domači zdravnik na pomoč in z avtoizvoščkom odpeljal ranjenca v bolnišnico. S ponesrečencem pa je biia tudi njegova žena in otrok, ki sta bila vsa prestrašena in vsa zaskrbljena, kaj bo z možem In očetom. Ta dva pa je naložil na svoj avtomobil neki italijanski častnik in ju odpeljal za ponesrečencem v bolnišnico. Nek drug italijanski inžener je takoj prihitele italijanske vojake organiziral, tako da so skupaj z domačimi i ljudmi takoj vzjjostavili red in nudili ponesrečencem vso pomoč. Ta primer italijanske vljudnosti in prisebnosti je navzoče globoko ganil in zasluži vso pohvalo in priznanje.
Pred kratkim je odšel, ves vesel, za nekaj časa na počitnice v Žužemberk. Gotovo ni niti najmanj slutil, da ga prav tu čaka tragična usoda. Pri njegovi zadnji uri mu je bil ob strani prijatelj Pejcha Marjan. Kljub vsemu naporu svojega prijatelja ni mogel več rešiti.
Dobrega Cirila bomo spremili k zadnjemu počitku v torek ob 11. uri dopoldne na farnem pokopališču v Žužemberku. Naj njegova duša prejme zasluženo plačilo!
»SLOV. DOM« v vsako hlgo! I
Tretji moški in prvi ženski lahkoatletski nastop
SK Planine
Po doseženih uspehih je ta prireditev presegla letošnje podobne
Uradni razglasi
O radijskih sprejemnih in oddajnih aparatih
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi ČL 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIC, št. 291, o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, na podlagi 81. 8. kr. uredbe z dne 16. junija 1940-CIX. št. 765, o predpisih glede radijskih sprejemnih in radijskih oddajnih aparatovt, in smatrajoč ukrep zanujen, odreja:
Cl. 1. Vso zasebne radijske oddajne naprave in vse radijske sprejemne naprave, vgrajene na avtomobilih, se morajo demontirati, aparati, vloženi v zapečatene zaboje, pa izročiti v petih dneh od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo, oblastvom javne varnosti.
Oblastvo javne varnosti pa more pustiti aparat pri lastniku, samo da je demontiran in vložen v zaboj, ki ga zapečati to oblastvo.
Cl. 2. Radijskim naročnikom in vobče imetnikom radijskih sprejemnih aparatov je prepovedano tporabljadi radijske sprejemne aparate, da hi poslušali radijska poročila in obvestila sovražnih ali nevtralnih radijskih postaj ali da bi kakor koli sprejete novice razširjal'.
Cl. 3. Kršitelji te naredbe se takoj zapro in ovadijo oblastvu. ki je pristojno uporabljati kazenske odredbe h čl. 340. 'n 34<. vojnega nkona, potrjenega s kr. uredbo z dne 8. julija 1938-XVI, št. 1415.
Poleg tega se zaplenijo radijske oddajne in radijske sprejemne naprave, javne obratovalnice, kier bi se posKSale radijske oddaje, prepovedane po členu 2. te naredbe, pa se zapro in se jim začasno ali dokončno odvzame obrtna pravica.
Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 5. julija 194t-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Kirurški paviljon v bolnišnici prepuščen v uporabo vseučilišču
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino nareja, smatrajoč za potrebno, da se urede odnosi med univerzo in upravo bolnišnice:
Novi zdravniško-kirurški paviljon z avlo za klinična predavanja, ki je državna last, se izroči v uporabo ljubljanski univerzi v znanstvene namene ter za pouk notranjega zdravilstva in splošne kirurgije.
Prav tako se izroče v inventarno shrambo ljubljanski univerzi oprava paviljona ter znanstveni instrumenti.
V	posebnem dogovoru, ki se ima skleniti med upravo univerze ter upravo bolnišnice, bodo določeni pogoji in način poslovanja obeh klinik kot bolničnih razdelkov.
Ljubljana, dne 28. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli.
Določila glede policijske ure
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi svoje naredbe z dne 21. junija 1941-XIX, št. 50, glede predpisov o prometu in javnih obratih, smatrajoč za umestno, da določi policijsko uro javnih obratov po zadevnih katego-ni?Mjjah, po zaslišanju Kvestorja, odreja:
Čl. 1. Policijska ura javnih obratov, odrejen« s čl. 2. naredbe z dne 21. junija 1941-X1X, št. 50, se določa sledeče:
za prenočišča, restavracije in kavarne do 24. ure v ljubljanski občini in do 23. ure v vseh drugih krajih pokrajine;
za ostale javne obrate (buffete, gostilne, točilnice, pivnice itd.) do 23. ure v ljubljanski
občini in do 22. ure v vseh ostalih krajih pokrajine.
Čl. 2. Prekrški se kaznujejo z globo od 100 do 1000 lir ter eventualno tudi z odvzemom ali razveljavljenjem obrtnega lista.
Čl. 6. naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13, se s tem razveljavlja.
Cl. 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 14. julija 1941-XIX.
Ljubljana, dne 12. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli.
Komisija za reševanje sporov pri zamenjavi jugoslovanskega denarja v lire
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na kr. uredbo z dne 2. junija 1941-XIX, št. 492, o zamenjavi valute bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini, v italijanske lire, glede na to, da je po členu 2. te uredbe minister za finance pooblaščen, da predpiše sestavo in način poslova-
nja komisij, ki imajo nalogo odločati brez pritožbe o vseh morebitnih vprašanjih, ki bi se pojavila ob zamenjavanju, glede na izvršilne odredbe, ki jiih je izdalo ministrstvo za finance na podstavi prvega odstavka omenjenega člena 2., in s katerimi je bilo za reševanje teh vprašanj določeno, da se sestavi komisija, poveri pa imenovanje članov vanjo Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino, odloča:
Komisijo, določeno v izvršilnih odredbah h kr. uredbi z dne 2. junija 1&41-XIX, št. 492, za reševanje sporov, ki bi nastali ob zamenjavanju dinarjev v bankovcih in kovancih v obteku na ozemlju Ljubljanske pokrajine, v lire, tvorijo gospodje:
1. Dr. Franc Ciancimino, višji finančni inšpektor, kot predsednik.
2. Dr. Vincenc Onoratelll, inšpektor zavoda Banca d’ Italia, kot član.
3. Dr. Ivan Slokar, predsednik Združenja bančnih in zaivarovalnih zavodov.
Tajniške posle pri tej komisiji, ki iajna svoj sedež v Ljubljani, opravlja poročnik kr. finančne straže g. Italo Poli.
Ta odločba »topi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Tudi zdaj se opažajo dela pridnih,
gradečih rok
Če hodi človek takole med tednom po mestu, ima vedno polno glavo misli, ki so v nujni in neposredni zvezi z njegovimi posli, z njegovim »osebnim« vsakdanjim kruhom, s tisočerimi drobnimi skrbmi. Kakšen metež, kakšno naglico bi odkrili pri nas vseh v glavah in v srcih, če bi nam bilo dano pogledati drug v drugega! Misel odganja misel, pode se z besno hitrostjo, v teh vojnih časih namenjene pri večini skoraj izključno le blagru lastne velespoštovane osebe. Tako nam za dogodke, za zunanji vrvež okrog nas skorajda niti mar ni — kar ni prav za prav nič čudnega, ko pa smo tako sami s seboj zaposleni, da moramo nehote postati slepi za svojo okolioo.
Ob delavnikih nltiš za svojimi posli; tudi vsi ljudje okrog tebe se podvizajo — neznansko se jim mudi. Tisoči in tisoči drobnih »maršrut*, ki jih opravijo ljudje v bojih za vsakdanji kruh se skoraj nevidno, komaj opazno črtajo v tlak, v pot, v cesto, na stopnišča, nn parkete. Vsak je poglobljen v svoje osebne zadeve.
Če greš tako, ves v naglici in razburjen po cesti, se ti zdi popolnoma samo po sobi umeven in postranski živžav tisočev ljudi, ki jih srečavaš, prehitevaš, ostajaš za njimi. Ne brigaš se za trušč motorjev in vozil vsake vrste, ki švigajo po cestah, ne brigaš se za vrvež ob cestah, kjer naglo rasto nova poslopja. Kaj ti skoraj — sredi tvojih, tebi najvažnejših misli in skrbi — mar, če tu zidajo eno, tam drugo poslopje, ki je namenjeno tej ali oni zasebni ali splošnokoristni ustanovi? Mirno greš, kakor če bi nihče ne zidal, če bi ne bilo nobenega vrveža, če nihče ne bi s tolikimi mislimi in načrti visel na stavbi.
Nedelja in praznik pa sta Gospodova dneva, dneva počitka, dneva zbranosti. Tedaj koraki postanejo zložnejši, misli počasnejše, opazovanje natančnejše, ostrejše in podrobnejše. Preneko stvar zapaziš, ki je sicer med tednom šla mimo tebe, ne da bi jo sploh dojel. Ko brez dela pohajaš po ulicah, ko te pot zanese iz srede mesta, kjer se zdaj, ko se zdi, da je tod nastala kot v nekakšnem jedru Ljubljane, skorajda dokončna podoba, na kateri se ne da dosti več spreminjati — malo dalj ven, niti ne čisto na periferijo, le malo preč od središča, pa vidiš, da kljub vojnim časom tisti, ki v še preostale prazne ploskve postavjjajo nova ognjišča življenja, ko je treba misliti na tisoč drugih stvari, niti malo ne mirujejo.
Kamorkoli pogledaš, povsod vidiš, kako so napredovala dela zlasti na javnih stavbah, za katere smo se nekaj časa bali, da morda nikoli ne bodo dočakale svoje dokončne izpolnitve. Vse to je zasluga modrih in uvidevnih činilcev Visokega Komisarijata, činilcev, ki so omogočili, da začeto delo ni zaostalo, ampak da je bilo obnovljeno še z večjo vnemo in večjim tempom kakor je bilo v prvih časih. Tako nam zdaj naglo napredujejo v višino poslopja, ki so nujno potrebna za rast in usnešen razvoj kulture. Kmalu se bo v njih lahko pričelo redno delo, kajti tempo, v katerem teče zidava, da upati na najboljše.
Opaža pa se tudi, da se je spet začela poživljati tudi privatna iniciativa, lci je ob pričetku vojne za nekaj časa povsem zamrla. Zasebniki gledajo v vzornem načinu javnih del kakor jih opravlja mestna občina ljubljanska
Koledar
Danes, ponedeljek, 14. julija: Bonaventura.
Torek, 15. julija: Henrik, kr.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Vajenci strok, nadaljevalne šole za stavbne obrti v Ljubljani naj dvignejo spričevala pri upraviteljsvu na Grabnu od 14. do 19. julija 194.1. od 9-10.
Vljudno opozarjamo vse naročnike avtomatske telefonske centrale, da poravnajo naročnino za III. četrtletje do vključno 15. julija t. 1, Naročniku, ki bi naročnine do tega dne ne poravnal, bo p' 'ta po predpisih pravilnika telefon začasno izključila iz prometa, za zopetno vključitev telefona pa mora vsak naročnik plačati poleg naročnine še priklju-čitveno pristojbino 38 lir. Eventuelne reklamacije uredite telefonično na štev. 43-07.
Današnji violinski koncert je tretji violinski koncert v letošnji sezoni in prvi koncert, katerega bo izvajala v tem letu zunanja umetnica, ki uživa v svoji domovini in tujini sloves prave umetnice in virtuozinje. Vsi kritiki hvalijo njeno mojstrsko igro, kristalno čisto tehniko in pa njeno veliko izraznost v sami igri. Spored obsega dela velikih- svetovnih skladateljev, in sicer so v prvem delu koncerta na sporedu Fresco-baldi, Vivaldi v obdelavi. Respighija in Bruch. Drugi del pa prinaša dela Szvmanovskega, dalje Schuberta, De Falle, Paganinija, Straussa in Caselle. Umetnico bo spremljala na klavirju njena stalna spremljevalka pianistka Marija Sala. Koncert nam obeta velik umetniški užitek, zato obisk najtopleje priporočamo. Koncert bo v veliki dvorani Filharmonije pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata. Začetek ob pol 9 zvečer. Predprodaja vstopnic v Kniigarni Glasbene Matice
Ljubljansko gledališče
OPERA lačetek ob 20 Ponedeljek, 14. julija: »Pri treh mladenkah«.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnilc »Slov. dom«
Cravattlficio aiuntlnl,
VIb Vltrnvlo 7, Milano Specialista ln oravate tln-te unitee fantaste, insrual-clbili, Hportlve, per bambi-nl, Igtltnti e dl vise. Sciarpe e fazzolettl da eollo per uomo e dotina. Campionario contro asBegno antloipo
izdelovalmca kravat Gluntlnl
Via Vitruvlo 7. Milano Specialist za enotno in vioriasto barvane kravate, ne ne mečkajo, fiportnc, za otroke, zavode In uniforme. Sall ln ovratne rute za dame ln gospode. — Vzorci nroti predplačilu.
ideal, po katerem se ravnajo. In tako nam rasto povsod iz tal svetle, prijazne vile in hiše, ki dajejo našemu mestu vedno prijaznejši obraz. Ta dela tudi v sedanjih časih potekajo res prav zadovoljivo.
Najtežji med vsem) pticami, ki žive zunaj na svobodi, je labud. To se zdi skoro neverjetno, pa je le res. Dobro rejen labud tehta do 9 kg, dočim tehta na primer kondor ki je dosti večji od labuda, komaj 5 kg.
ITALVISCOSA
Corso Vittorio Emanuele No. 37-39
MILANO
Societk per la vendita esclusiva delle libre tessili artificiali viscosa prodotte da:
Dražba za izključno prodajo viskoznih umetnih tekstilnih vlaken, ki jih izdelujejo:
Snfa viscosa
SOCIETA’ NAZIONALE INDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA
Sede Social« « Direzlone - Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO, Via Cernaia No. 8
Stabilimenti - Podjetja i Altessano, Casale Monferrato, Ceri-ano Laghetto, Česano Maderno, Cismon del Grappa, Cocquio, Ferrara, Reggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavia, Torino La. vorati, Torino Meccanico, Torino Stufa, Torviscosa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Solfuro, Vittorio Veneto, Voghera, Bar-cellona (Spagna), Cittft del Messico (Messico), Oporto (Portogallo).
Cisa viscosa
COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA’ ANONIMA VISCOSA
Sede Sociale e Direzlone - Seflež dražbe in ravnateljstvo: ROMA, Via dei Sabini No. 4
Stabilimenti - Podjetja t Concorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengo, Ranzanico, Rieti, Roma, Terni, Collestatte, Torino.
SocieM anonima italiana per le flbre tessili artificiali gl* chatlllon
Sede Social« « Direzlone • Sedež dražbe iti ravnateljstvo: MILANO, Via Conservatorio No. 13
Stabilimenti - Podjetja i Castiglion Dora, Ivrea, Vercelli, Rho, Pogliano, Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuania, Novara.
RUMIAN CA
anche $el campo agricolo ha affermato la sua grande efficienza, con diversi prodotti, per la migliore difesa delle piante coltivate, dai parassiti vegetali ed ani-mali, realizzando:
ANTICRITTOGAMICI:
Ram ital	•
a base di rame (8%) per la lotta contro la perp-nospora delle viti, delle patate, del pomodoro, ecc.
Granovit
a basse di furfurolo e mercurio per la disinfezione del grano da seme.
INSETTICIDI AGRICOLI:	'
Arseniato di plombo colloidale in polvere bianca »normale*.
Arseniato di piombo colloidale in polvere azzurra cneutro*.	\
Arsiclda Rnmianca specialita brevettata arsenicale per trattenimenti a secco.
Verto* Rnmianca polvere verde a base di arsenico, per la preparazio-ne delle esche avvelenate.
Cuscutos Rumianca a base di arsenito di sodio per la lotta contro la cuscuta ed il cenfocchi deli erba medica, del tri-foglio, ecc.
Argille arsenicali a base di arseniato di calcio, specialita arsenicale brevettata.
Arsenito di sodio per la preparazione di liquidi destinati alla lotta contro la mosca dell’olivo e la mosca domestica..
Vertox antianofele per la lotta contro le larve dell‘anofele, in sostitu-zione dei prodotti a base di rame.
Titoli di purezza garantiti ai limiti massimi. Qualita fisiche portate ai livelli piu elevati.
se je uspešno obnesla tudi na področju poljedelstva, in sicer z raznimi sredstvi za zaščito rastlin in uničenje škodljivcev. V ta namen je realizirala v svoji proizvodnji sledeče izdelke;
SREDSTVA PROTI PLESNI:
Ramital
bakrova spojina (8%) za boj proti peronospori trte, krompirja, paradižnika itd.
Granovit
spoiina furfuričnega aldezida in živega srebra za razkuževanje semenskega žita.
SREDSTVA PROTI POLJSKEMU MRČESU:
Svinčeni koloidni arzenik.v prašku bele barve »nor-* male«.
Svinčeni koloidni arzenik ▼ prašku modre barve »neutro«.
Arsicida Rnmianca
patentirana arzenikova specialiteta za uporabo na suho.
Vertox Rnmianca zeleni prašek, arzenikova spojina, za izdelovanje strupenih nastav.
Cuscutox Rumianca spoiina natrijev
meaene detelje, nemške detelje i
arzenika za boj proti predenici
Arzenikove ilovice spojina kalcijevega arzenika, arzenikova patentirana specialiteta.
Natrijev arzenik za pripravo strupov proti vsakovrstnjm muham.
Protimalaričen Vertor za boj proti komarjevim ličinkam v nadomestilo izdelkov bakrove spojine.
Največja čistost in kakovost Izdelkov sta zajamčeni.
RUMIANCA
SOCIETA PER LMNDUSTRIA CHIMICA E MINERARIA Anonima — Capitale L. 150,000.000 — Versato L. 122,500.000
TORINO • Corso Montevecchlo N. 30
streljati. Pri
   ?>imi
Maršal Italo Bal boi
Italijanski roji nad svetom
Stormi d'llalia rol moodo
Grobna tišina je okrog mene ko začnem govoriti.
»Italijani te Newyorka, naši tovariši, ljudstvo moje krvi in moje vere! Bog je dopustil da je atlantska eskadra izpolnila svojo nalogo; po zračni poti vam prinašamo iz Rima v Ameriko pozdrav Italije in Mussolinija. Naših 48 motorjev je dospelo k vam zato, da začutijo utrip domovine, utrip jekla in ognja«.
»Bodite ponosni, da ste Italijani, vsi bratje z onstran oceana, predvsem vi neutrudljivi delavci preprostega srca, ker vi ste Ducejeva ljubezen in ponos, vi ki ste verni in rodovitni, vi, ki imate genij in potrpežljivost graditeljev Rima!«
»Mussolini je zaključil dobo ponižanja; biti Italijan je časten naslov. Petdeset milijonov Italijanov nadaljuje svoj pohod po zemlji, po morju in po zraku toda pod praporom Rima in pod vodstom velikega voditelja. Ne več brezpravna množica. Italija je armada civilizacije na pohodu«.
»Gostje velike Amerike, bodite elita stare in nove domovine. Spoštujte njene zakone, da bodo tudi vas drugi spoštovali; poveličujte obenem z našo trobojnico tudi prelepo zvezdnato zastavo. Že leta in leta obe skupno plapolata v vetru; nič ju ni ločilo v preteklosti in tudi v bodočnosti ju ne bo razdružilo«.
»S svojimi vrlimi letalci se bom kmalu vrnil v domovino, če nam Bog podeli, da se srečno povrnemo, povem Duceju, da ste na višini usode, katero on pripravlja Italiji«.
Množica spremlja moj govor z burnimi aplavzi. Globoka ginjenost preveva ta aplavz ob mojih besedah, da sinovi Rima niso več brezpravna masa, ampak armada civilizacije na, pohodu. Tudi
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramarič — izdaja Mesečna naročnina Je 6 Lir, za inozemstvo 10 Lir « Ul
poveličevanje njihove nove domovine je vzbudilo ogromno navdušenje množice.
Še za hip je zavladala tišina. Poslanik Rosso povzame besedo. Prečita brzojavko, katero nameravam odposlati Duceju:
»Italijani v Newyorku, zbrani v ogromni množici, da sprejmejo Ducejeve pozdrave, ki jih je atlantska eskadra prinesla g ene celine na drugo, izjavljajo, da hočejo vedno s ponosom slediti velikemu voditelju, ki je domovini vrnil moč, dostojanstvo in ugled«.
Zopet proti vzhodu.
Ob 16.12 smo nad zalivom Fortune. Za nami na desni sta komaj vidna na obzorju otočka Miquelon in Saint Pierre, edino ozemlje, ki je ostalo Franciji od neizmernega kolonialnega imperija, ki se je raztezalo od ledenih polj Hudsonovega zaliva do teliva reke \Jississippi v tropičnem pasu New-Orleansa. S pariško pogodbo I. 1763 je vsa Kanada in ameriški Middle West prešel v angleško posest; toda tudi ta je morala nekaj desetletij pozneje zapustiti najboljši del in se umakniti pred armado Jurija Waslhihgtona.
Preletimo Fortune Bay in se usmerimo proti Scfhoal Harlowsu. Pod nami so še nepreiskane pokrajine. Notranjost države New Foundland je še nepoznana. Tu nemoteno živijo zadnji rodovi Indijancev. Pokrajina, nad katero letimo, je popolnoma gola. Toda pozneje smo opazili najprej posamezne skupine dreves, nato pa cele gozdove jelk. Ob 16.35 preletimo otok Rendom#in dospemo nad zaliv Shoal Harlows. Tukaj bo naš pristanek zelo lahek in tudi vzlet nam ne bo delal težav. Aliče je še vedno zasidrana v bližini pomola, na katerem opazim nekaj vagonov, še enkrat preletimo v krogu borno naselbino, ki predstavlja našo zadnjo etapo v Združenih državah. Nekaj avtomobilov brzi
a	    111	 1	........
el J j Inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov m edništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Upravni Kopitarjeva Podružnični Novo mesto.
proti pomolu, kjer je zbranih nekaj ljudi, ki nas pozdravljajo. Ob 16,40 pristanetno.	.
Ko se tekrcamo, nas sprejmejo nekatere ameriške visoke osebnosti v slavnostnih oblekah: ministri, en angleški admiral in drugi odličniki s soprogami. Kot zastopnik guvernerja New Foundlandije me pozdravi njegov adjutant, major Ovvrterbrigd*. Vsi so zelo ljubeznivi in simpatični. Tudi nekaj italijanskih časnikarjev je med njimi. Vsi so prišli s posebnim vlakom iz Saint Johna v Shoal Harbour, ki je ob tej priliki postal vsaj za nekaj ur središče svetovnega zanimanja. Odličniki me povabijo h kosilu v njihov jedilni vagon. Iskreno se jim zahvalim, toda dam jim razumeti, da želim ostati pri svojem moštvu. Tik pred novim poletom želimo vsaj nekaj časa biti zdruzem. Slovo jč zelo prisrčno, zelo dober vtis sem odnesel od vseh.
Vrnem se na ladjo. Tu srečam nemškega vremenoslovca Ban-manna. Po prisrčnem pozdravu mi začne pripovedovati o svojih doživljajih zadnjih dni na Gronlandiji. Vkrcanje v Julianenhaab na kitolovsko ladjo je bilo zelo nevarno. Zaliv je zapiralo ledeno polje in ledene gore. Kitolovka se je pogumno in obenem spretno prerinila skozi led. Pripoveduje mi tudi s kakšnim zanimanjem je gronlandska kolonija opazovala n?š polet. Vsi so nas pričakovali in upali da pristanemo v Julianenliaabu. Bila je to po dolgih letih prva živejša zveza te osamljene kolonije s kulturnim svetom, ki se bori, zmaguje, živi se giblje in napreduje, medtem ko je tu vse vklenjeno med večnim ledom in snegom. Tndi naši ljudje so zadnje mesece imeli velike težave. Ob obali ^ so divjale strašne nevihte; ciklon je podrl anteno radijske oddajne postaje. Le z velikim trudom se je stotnik Draghelli boril proti razbesnelim elementom in preprečil večjo škodo ali1 celo popolno uničenje.
(Nadaljevanje sledi.)
vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 —■
Posebno poročilo o zmagovitem pohodu čez Litvo
Dopisnik »Giornale dltalia« poročal
O srditem boju, ki so ga morale nemške čete vzdržati na njihovem zmagovitem pohodu na Litvanskem, podaja posebno poročilo z bojišča naslednje podrobnosti:
Milijoni Nemcev — pravi poročilo — so z velikim zanimanjem zasledovali po radiu uspehe našega prodiranja, toda nihče si ne more predstavljati, kako je bil ta boj trd in težaven -m koliko žrtev je zahteval.
Polk vzhodno pruske pehote je dobil povelje za odhod. Prispel je do Jure med neprestanim bojem s sovjetskimi oddelki, ki so se vgnezdili po
Jozdovih in močvirjih nedostopnega sveta. Onstran ure si je sovražnik zgradi! močne postojanke ob bregu neke reke. Dobro so se videle te postojanke, čeprav so bile skrbno pokrite z brezovimi vejami in vejicami. Po kratki artilerijski pripravi je polk naskjičil sovražnika. Moštvo se je obloženo s strojnicami, municijo ter kolesi spustilo v reko, ki je tam široka 20 do 30 metrov, jo prebredlo in prispelo na nasprotni breg, se razporedilo po dolini ter se pognalo v naskok pod zaščito ognja iz topov in strojnic. Sovražnikove postojanke so padle pod prvim pritiskom. Srdit, divji je bil ta boj.
Boj brez ujetnikov
Sovjeti 60 se branili kot blazni. Nihče ni prosil milosti. Nihče se ni vdal. Bil je boj, ko ni ujetnikov. Rajši so se dali pobiti na mestu, kakor da bi dvignili roke in se vdali. Z zasedenih postojank so naši vojaki zrli proti vzhodu. In če so se ozrli nazaj, so videli, kako si prizadeva vojaška bolnišnica ob reki. Ni bila to lahka pot. Iz naska-kovalne čete tega polka je precej tovarišev padlo, mnogo pa je bilo tudi ranjenih. Čakala nas je težka naloga, zasledovati sovražnika po zaraščenem gozdu. Povsod po tem gostem grmovju same pasti. Toda treba je bilo priti na drugo stran in to brez odlašanja.
Ogenj se je vsul z drevja
Medtem ko je inženirski odelek bil zaposlen pri graditvi prehoda čez reko in so se v dolini vojaki, živali in stroji z največjim naporom boriti
s terenskimi tež :
iznenada besno
njihova tarča. Vojaki, ki so bili nasprot w .... obkolili sovražnikovo postojanko. Trenutek je bil resen. Ce se ne posreči pripraviti te peklenske pesmi do tega, da umolkne, bi tvegali, da spravimo v nevarnost zadnjo stražo cele divizije. Zato le hitro. Treba je delati z največjo naglico. Tretji bataljon naj izvrši to nalogo. Vojaki so uredili spet pretrgano bojno vrsto in so se hitro zagnali proti gozdu. Proti njim 6e je vsul ogenj z vseh strani, strelca pa ni bilo videti nikjer nobenega. Bili so vsi poskriti med vejami na drevesih. Streljali so izza grmovja in iz jarkov, kamor so se po vsakem strelu 6pet poskrili.
Naprej! Naši vedo, kako je treba opraviti s takšnimi gverilci. Prodirajo skozi puščavo in se plazijo kakor kakšni Indijanci in ko so na strelu, dvignejo strojnice. Vselej prav merijo in gledajo, kako sovjetski vojaki padajo z dreves kakor mune, ali pa omahujejo za grmovje in v jarke.
Po takšnem prodiranju prispe čelna Četa do neke gozdne jase Utrujena je. Baterija, ki še vedno meče granate, je gotovo osamljena. Je na vzhodnji strani goličave. Obkoliti jo in potem pre-jtjjj^naskok, to je bila stvar, ki ni trajalo dolgo.
V	nekaj sekundah je bila baterija s streli iz strojnic in samokresov ugnana.
Prenočevanje v gozdu
Medtem se je zmračilo. Bataljon, ki je zavzel grič, se je pripravil za prenočevanje. S strojnicami, metalci min in zalogami municije, razpostavljenimi vse naokrog ob robu gozda, je bil podoben ogromnemu ježu. Na desni strani, na poraščeni postojanki, ki jo je zavzel bližnji bataljon po ostrem boju, 6e vidi sij. Gozd gori. Polagoma se vlega noč. K sreči so te litvanske noči kratke in svetle. Trajajo komaj tri ure. Moji vojaki 60 si izkopali v tla jame in jih pokrili s slamo. Poskušali so zaspati vsaj za eno uro in so se zleknili, oblečeni kakor so bili. v premočenih uniformah in s škornji na nogah. Pol bataljona je čulo, kajti tu pa tam je v gozdu še odjeknil osamljeni strel, ki je zmotil mir hladne noči.
Naprej preko močvirij
Ob treh so vojaki spet vstali. Pohod se nadaljuje preko nizkih močvirij. Ob desetih se prikaže pred očmi ne druga reka. Naprej, naprej! Ni lahko prodirati s težko artilerijo po takšnem močvirnatem svetu. Po dvanajst konj je vpreženih v vsak top in še ne zadostuje. Pomagati morajo še vojaki, in tako po skokih meter za metrom osvajamo ozemlje. Za nami lomasti tank in si utira pot. Zanimivo je gledati, kako napreduje in premaguje pred seboj vse ovire. Ko so vojaki naše prednje straže prispeli na vrh, so opazovalci dali znamenje za alarm. Zagledali so sovjetske tanke. Z njimi se nismo spoprijeli, ker jih je naše topništvo hitro pognalo v beg.
Takšno je vojskovanje na tem neprikladnem litvanskem ozemlju. To, kar sem zgoraj popisal, morate brati med vrsticami, kadar vam vrhovno poveljstvo sporoča, da vojskovanje na našem bojišču poteka po določenem načrtu. Niti besede več ali manj.
Gledališka predstava z enim samim gledalcem
Skupina gledaliških igralcev iz Kodanja je priredila zadnjič krajšo turnejo po podeželskih mestih ter tam vprizorila nekaj iger. V Holbacku, kjer je tudi napovedala svoj nastop, pa je doživela ču<}no presenečenje. Predstavo je pmišel gledat en sam človek, pa je kljub temu niso odpovedali. Morda ljudje niso bili dovolj in pravočasno obveščeni, da pridejo gostovat igralci iz Kodanja, ali pa je iz kakšnega drugega razloga ostala dvorana prazna. Najbolj čudno pa je bilo pri vsem tem, da so predvajali vprav tisto veseloigro, s katero so igralci želi v samem Kodanju pol leta izredno lepe uspehe.
Filateliste, ki se zanimajo za znamke, ki jih je dobil na razpolago Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani, vabimo, da stavijo pismene ponudbe bodisi za celotno množino, bodisi za manjšo količino najkasneje do 19. julija 1941 v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska c. 2/II. Seznami razpoložljivih znamk, prodajni pogoji in vzorci za ponudbe so na razpolago proti odškodnini 2 lir ravno tam vsak dan od 11 do 12 in od 16 do 18. Na ponudbe, ki bodo dospele po gorenjem terminu, se ne bo mogoče ozirati. — Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani. ,>
Pogled na sodobno urejeno ladjedelnico
L’alluminio
a servizio deli’
Oggi tutti gli elettroprodotti, gia formidabili consumatori di rame, si possono fare e si fanno vantaggiosamente con leghe di allu-minio. Queste leghe sostituiscono egregiamente il rame sia perche ottimi conduttori deli' elettricita, sia per la loro forte resistenza meccanica alla tensione, sia per la loro leggerezza che fa tisparmiare nelle palificazioni. LJossidazione superficiale ottenuta con sostazne \ adatte costituisce un ottimo iso-lante 'che elimina dagli avvolgi-menti di allum;nio la rivestitura di filo. Oltre che la fabbricazione di conduttori elettrici, barre, tubi, cavi, fili di alluminio per connes-sioni elettriche, 1’ailuminio con le sue leghe offre un campo immenso a nuove applicazioni.
Aluminij
v službi elektrike
Danes se vsi električni izdelki, ki so bili nekdaj tako strahoviti porabniki bakra, lahko delajo in tudi se z veliko koristjo delajo iz aluminijevih spojin. Te spojine izborno nadomeščajo baker, bodisi kot sijajni prevodniki elektrike, bodisi radi svojega močnega mehaničnega odpora proti napetosti, bodisi radi svoje lahkote, s katero se prihrani mnogo na drogovju (podpornih konstrukcijah). Oksid rana površina, ki se doseže s primernimi sredstvi, tvori najboljšo izolacijo, ki pri aluminijevi žici nadomešča prevleko. Poleg izdelovanja električnih prevodnikov, drogov, cevi, kablov in aluminijeve žice za električne napeljave, nudi aluminij še neizmeren delokrog za razne druge uporabe.
<§)