D&sisušnjab številka obsega 8 strani i*i stane I Dinar». Leto IV«, šiev. 94. V Calfu, sobota due 19. avgusta 1922. Poštniua Dtačana v gototini. Stanc letno 48 Din, mescčno 4 Din, za inozcmstvo lctno 120 Din. — Oglasi sa mm višine stolpca 40 p. Reklame mcd tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka staue ßü p. Izi&aja i vsafc toreft» ceirtefc in soboto. I UredRišlvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon it. 55. 1 UpravntStvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. I fc=> Račun kr. poStnega čekovnega urada štev. 10.066. «=3 j ___ _________________________ Dr. J. ROZMAN: i Uradmško vprašanje. j Ob prih'ki otvoritve Obrtne razsta- | vc v Celju sem pri uredhiku »Nove f >o- | be« r/pos-lova), da odpre v svojem listn j takozvaui »Unulniski sociia'ni kot'.cek«. ; Pod tetn nasknom naj bi se obravua- vahi če le mogoče v vsaki stevilki ak- tuatoia -socijal'iia vprašanl;* slovenske- fca državnega uradni-ka. Marsikdo se vpraša. zaküj ic soc. vprašaiija clrž. nradirika? Jednostaven odgovor; Najveeji revež v sedanji slo- veiiski družbi je državni uradnik. In za- Kaj sc nai obravnavajo ta vprazanja v easopisu in ue v strokovnem glasilu? Zanwli tega v easopisjn, da sc tucli šir.ša .javnost inform ir a o položaiu drž. uratf- "i'ka hi da postane dnižba soodgovonm vr\ evcntuelu'im poiomu uradništva. In sanie reši. Namen pisea ie, no jm»Mii obuu- stva lusniiijenja in socutja. temvee vzbu- diti v uradniških vrstah zanimauje zr obravnavanje soc. razmcr iiradništva \ javnem ča.sopis>u, ker smo }a vsi pre- pricatti. da romaio resoinciie in p:(icije v Ljubijaiii in v Beotfradii .icdnostavno — v kos. liib bi ue inaleira moralicncga in praktičnega pornena, da se državni uradniki v velikcm štcvilu pod tern na- ^l.ovom oglašajo s svoiimi noročili od- nosno inisHmi in prcdlosi siede rcšitve uradniške^a go.spodarskckra položaia. bHo bi pa popolnoma breziplodno otvar- ja-ti o kakšnem poroCilu samo kontra- defcate ah pa se zaletovati v plsca. Vsa-k drž. uradtiik iui.i se čuti T>(>kUcane- Ka. za sodclovanje. Izrecno pa povdar- ian\ äa bi bilo forsiranjc alt le namigo- vanje ria kaksno strankarsko stališče Sivari lc v šk>i^nittaaMaMaHMWMHH>naMHniMHBHimn«>a fwceiuu o naših vprašanjih tudi poslan- j cc vseh barv tcr vlati'o in ^icer pokra- jiasko in centralno. Sioer sem (Died krat- kim v nekeni slov. casopisu čitai iporo- čiJo- od uokega ugiedneüa poJitika, ^a članki v slovenskih listi'li nimajo Jiobc- j nega poviricna za centr. v.lado, ker JLTi jednostaviio nrkdo doli nc čiia. Malo preveo ori;:vojih centralnih mestih svoje stalne j rt'lerentc za časopisje. ki so inoraJi Oa- 1 sopise čitati in »ia pristo.inih mestih po- ; tem o iavnem lnnciijn referirati. Čc pa že ]3eograd ne čiia nasih časopisov, ln pa bila prokleta dolžuost pokrajinske u- prave, da o važnih vi)rašan.iih v Beo- i grad poroča in sicer s prmiernim ko- inentariem ia pritiskom; žalibo.v; pa Slovenei niinanio Deinetrovičev, ki )n ¦ .sl> z uradniki smatrali solidaniim. Toda j to nas naj ne moli! Storimo svojo \ dolžnost in yofen si Jaliko urnijeino ro- ! ke! - : | Za začetek je torej nioi namen, ; I širši iavnosfi razložiti, da ie sudanji o- I buu)iii položaj drzavne.ua urad-ništva ! znak neinoralnejca razjpoloženja seda- \ nje družbe, v kvar lnladiui in v pogubo | celi državi in družbi. Naša država je ! agrarna in maloohnna ter imajo n.ieni ; zastopniki v vceini nanien ščititi agrar- ! ca in "malegä obrtnika, vzdi»niti agrar- no prod'ukcijo, olajsati brcmcna agrarca jn.jih zvaliti na ramena drugih stanov. V agranii državi pmistavlja nradnistvo »potrebno zlo«, kojega sicer nujno rabr, da ono podanikc poučuk", izobra-zujc, jini reguliru pravna vprašanja in šein | njihovo lastnino. Zakaj pa je potem u- j radjiik üstalim stanovom vendar v nad- iego, trn v pcti? —- Takozvani produK- tivni sloji pridelujejo v neki množlni eiektivne dobrine, ki ji'h rabinio za vsak- danje življenje. Od teli efektivnih do- brin pa morajo nck delež odstopiti v tcj ali oni oblilki duševnmi dd.avce.rn in to jih silno boli, ker pozabljii.fo na proti- vred'nosf, ki jo dobe od inteligence kot ekvivalciit — in sicer idecine dobrine, koje sem že preje omenil. Tako s; nio- reni'O raziagati predbacivanje, ki ga lahko semtertja slišimo, da »oni« prosiu- cirajo, mi pa le koiizumiramo. Prav živo sc spoininjani na neko sliko v ctr- kusu. Opazoval sem opice v skupnl k'etki. Živalice so se kra«s-no razumele, I se božalc in si delale koni'plimente --•• cio { j menaže. Ko pa je ista prisla na vrsto, | kak.šen boj jc bil to! Kako vebelucntno | so se ti kerlci odrivali in kavsali mea | suboi inali boli zu SLilo, vceii pa za res- j I nico. Najšibkejše živalice so morale j retirirati in so plaho čakalc na rnilost | krepkeisih,, da si one prve želodce na-. poJue. Ali se ista silk a ne ponavlja ti:di pri ljudch? Človck je tako minia živa- J lica, dokler se ga «piisti sainega in neiiio- tenega pri koritu. Ce niu pa ineniš le hc- kaj odščipniti, kako kriči. joče in brca! Koliko krščanskega samozatajevanja je treba, da sosed sosedu privošči grižljaj, ue da bi od zavisti še moral noriiuncneti. Pa nič ne hasne kazati na tega in oneg», ko smo vendar veeiiioina vsi takšni ego- isti. Toda če bi šK> živl.ienie sanio v \ snieri »sacro egoizmo« naiprej, bi prislo \ te; prevečkrat do družabnih in socijalnm i polornov; vojsk ne bi bikv ne konca nc ; kraja. Clovek vnora tcdai odnehati od ¦ egoizma in postal: n^hoto altruist, kcr j bi drngacc jwiivij tuui samoga sebe. TuQi j sedanja družba bode morala kreniti na | druga poita, bode morala podpreti naj- i več.jega reveža, t. j. drž. uradnika, nc iz I vzrokov krščanskega usinvlienia, ampak | iz vzrokov ogrožene lastne eksistencc. I Da bode moja dedukcija popolna, dodani j šc eno poučno siiko. Sedanii predstavi- | '--'Iji jugosl. javnega nmenja so sc veev \ uonia iz stare, prcdvojne sole in kinec- skega ro'du. Kaj je bil motiv. da so jih stariši poslali v solo? iMotiv starišev je bil ta, da bi se otrokorn potom večje Iz- obrazbe bolje godilo v živlienjn. fii ni- ^ ma jo istega mnenja še današuji starišiT* I I'a kako se ti varajo, če iinajo pred očnu izobra/Jw otrok pototn srednjih in viso- I kih serf! Ljudje božji, ali res mislLtc, du- sevnih poklicev, da se decimira dusevnc delavce in kormnpira sedania družba. Naravna posledica teh razmer bode po- . suriovelost, antipatija do nčenja, apatija za ideale, tore] moralen polom družbe. Prc|)ričan sem, da so državniki in rcsm politfki istega mnenja, pa kaj hasne, ko jih demagogi prekriče. Kakor sem že v začctku omenil, je čisto rnogoče, da tega in sledcčih člankov o uradni!>kcm ypra- saniu v Ljubljani ali Beogradn nikdo či- ta! ne bode, pa to nas naj ne muti! Ml informiraimo javnost o našem ^oložaju in nasi nasledniki bodo videli, da smo Catulle Mendes: ßesuicoljubni Peter. (Iz francoščine.) (Dalje.) »Hudobne zverine,« ie kričaje go- voril ijiKlstvu, »stc-li psi, ki ucij(> l'.sicc grizH. Kaj so ti ljudje, sem vain že la^- jasnil in vam hočem še s>ovcdati.,.Oni so obOKateli vsled vašega pomaiijkanja, »nočiii so, ker ste vi slabi, vi ste lačni, oni so presiti. Za koga žaniete, kmetj'j? Za koga trjcuietc. meščani? Za koga de- late, umctniki? Za nie, ne zase. Kaj ima- te, da bi ne bilo njihovo? Vaš denar in vaš krirh kradejo. Zapeljujeio vai5c zene hi vaše hecre. Kar se tiee njihovih inoli- tev, ali mishte-, da jih Bog usliši, zani- čuje jih, lažnjivce, ki hnaio z oderu- štvom umazane roke. Več bi veljalo, če bi vas priporočale hijciic hozjemu u- smiljenju.« Če bi nobena reč ne raziairila lie. nigna Spagnuolo, je bil gotovo ta go vor. »Nobenega usuiiljcnja!« ie zaupii. «Sveta opatija /e bode umtta. kakor s krvjo tega bogoskrunca.« Komaj je končal. so žc priicli Pctra, inn zvezali noge, čeprav se ie npiral, sto nohtov se je zajcdlo v n.iegovo ko- zo, sto list ga je grizlo, ipremišljal je, kako je Ijudstvo nehvalezruj onian, ki ga ne goljnfajo. Med to zmedo sc .ie oglasi) mil glas: »Jenjajte in cuvajtese mn storiti kaj hudega.« Bil je Iep inenih, ki je to govoTil. Ker so vedeli, da je bil opatov ljublje- nec, so iiiiučilci prenehali s svojiin de- Iova ter vpraševau: »Kaj nai storinio?« »Nadaijujte,« je y.akričal Benigen, katerega jeza ni hotela ponehatj. Mali menih pa je prosil oipata: »Dobri oče. prizanesite temu nor- cu.« »Prosim tc, zakaj?« je vprašal 0- pat, ko se je že iiekoliko (pomiril. »An ga nisi cur?« vSeveda sem ga slisa.1. toda slišati se ne ovira videti.« »Dobro, ti si videl nagega človeka." »hfawno to,« je rekel menih rn sc zače! smejati. »Razumeli bodete, da ta niladenič ni navaden clovek. Znal bi sc kruto maščevati. Jaz bi obiska] benc- diktince v Avignonu, karterih prior me jc že večkrat prosil, nai pridem za ne- kaj časa k njim.« Te besede so ustrašile prečastitega Benigna, .poveSil jc glavo hi prijazno rekel: «Ne, nikar ne hodi, jiaj se zgodi po tvoji beseidi, čeprav me stane to vc- , liko.«. Obrnil se je do množice in ji raz- jasnil, cla se je preinislil, prišlo je v nje- ga razsvetljenje svetega Duha. Bog nc mara smrti grešnika, boljvše ie, da pu- stimo tega nesrečneža. Nebo naj ga sa- rno sodi. Kakor bi trenij, ic stal Peter ipo koncu, zadovoljen, da ie ušel taki ne- varnosti. Ker se je bal, da bi se opat premisli], jo je hotel kakor inogoče hitro odkuriti, le zahvaliti se je še hotel le-, poniiii menihu. »Lepi sin,« ie rekel... Ni še konča 1 stavka. ko mu je zn- šepetal gla's: vrsukaj je cvetlica« in nagi 1 clovek je spoznal, da se skriva pod to obleko deklica. »Lepi sin,« je piiccl • znova, »oziroma lepa« ... Zopet je prcnehaJ, ipremišljujoč, čc ne bode znova zdražil opata Saint-Cor- gona, toda spomnil se je na priscgo, ki jo je storil pred damami. j »Da, lepa hči,« jc zopet pričcl in sc ! prisreno smejal, »ne maram druzegr^ ' strežnika, da mi streže uri maši lju- bczni.« Opat je postal tako rudeč da bi mi- slili, da mn je šla vsa kfi v glavo. Säj pa tudi ni bila mala reč, da so imeli v opatiji Saint-Gorgon deklico, to bi ška- dilo dobremu imenu nienihov. RadoveCf- neži so se približali in ogledovali lepega ineniha, ki ie bil tako zmeden, da je po- tcgnil čcz glavo kapuco in skril noge pod obleko. »Bratje moji,« je nagovoril Beni- gen Spagnuolo svoio credo menihov. »Nic usnrLjeiija klevetniku, ki je tako lagal Nesite ga v kapiteljsko dvorano. kjer bode obsojen, kakor .ic vclika n]e- gova pregreha.« Komaj je opat izgovoril. so poslušni nienihi prijeli Petra, ga nesli v sanro- stan in vrata zaprli. Ne mislite pa. da je opat pokazal višek modrosti. Velikokrat se dogodi, da govore krivci v svo'io o- pravičbo besede, katerih ne sme slišati ncrazsodna množica, ne da bi se po- hujševala. Benigen je bil na svoji domc- ii! nnjvišji sodnik. V opatiji se je naha- •jala tudi soba za torturo, v kateri se je in-ušrevab razžaljeno cast ooatije. * Straa 2. »HVA ^OSt« ¦• -'-"v 9't. nrr-napraru dniž-bi vršUi svojo tfolznosr. Ge bode pa moralo priti žc v dogleC- ne.li) časii do eksplozijL*, wtem mho pa drz. urndniki tudi krili li- ft rž. uradni'ki so rorej vliiuhio \au- ijcjri, da brez sfrahu in sramu obrazio žijo svoje mlsli in predlogc srlede rešit- ve uradn&kega vprašania. Uredništvo sprejtne dfage volje vsak prispevek. «tmo da je slvaren: gre saimo za stvar, all ie poicm nvtor A ali B. Vivant sequerotes! Obrtna razstava. Kakor je meslo Cel.ie liono in ce-cino, -^tasti y zadmjem časn. ko izginjajo pov- iütl skdüvi svetovnu vo.hw ter kažejo h&e in ulicc z malimi i/jemand, narav- uokt praznieno 3i.ce. ta!ka je tudi obrtnn razsiava v Celju. Tujci, ki prihajajo iz razrtih krajev, ne samo iz Jugoslavije, se nariivno&t divijo tc^tatoo okusno prir rejen.l razstavi. Gospodjc. ki so sodelo- vaü pri temu ogromnemu delu, vsi so iahko ponosiH1 in iradovolini. da se jirri ie veliik irud, karerega so imeli tako obh'o pojplačal. Preglejino k: posaniezne od- V objektu ti. (na dvorišču) dobiš razlicne prcdimete, tako irna tovarna u- rnetnega škritja iz Laskega razstavljene sv-oje izvrstne i'/.delke, Cinuk ivaii svoj paviljon. Jezcrnik. Karol in Golog-ranc siavbena podietnika, vsak svoj paviijon. Kukov.ec Vi'Uko ima krasno izrezljan In ¦ -kusuo pobarvan pavH-iou v katerem >o trafika g. Kovaeeve, nadalje je posta- vi1 Kukovec lično izdeian pavilion, v ka- terem igra Ceijsko godbeuo društvo pod s^odstvom g. Huba vsak večer od 5.— T. ure krasne komade. Li.pičnik iz Creta ie postavil svoj pavilion z svöjinii lepo napravljenimi tzdelki rz cementa. Izdc- lov'al-ci mlinskili kammov so razstavili zelo eediio izdelana mlin'sk.-t kainena: to so tvrdkp: Zdolsek Franc Leskošek Anton in Slomšek Franc, vsi k/. Št. Jurja .j. ž. Sod in Franc je izdclal iz opeke, v lastyii iovarni izdelane, jako Teii> snoino- ui'k, bla^o splošno livalüo. Kdor rabi Upljcdels-ke stroje vidi (istc razstavljene od 'tvTidke Ježek K. &. R. \/ Maribora. Vino sc jnora spravljati v sode. zato najdejo yinski tr^ovei in Kostilnicarii naiiep'so priJiko, da si ogledaio sode Fi- Mp Oresnrka iz Culja in Sodarske zti- dru.iie iz Tacna. Sodi so vsi mojstersko deto, eden njkh je tako velik. da sc spravi v njega 7.000 1 viiu. Rudnik in železarna u Stpr ima razstavi jene raz- no kose traiiSiinisij in druftc dele za razne tovarni'ske stroke. Josin Tscliarre kaže na svojcm ruzstavneiu prostoru, kako praktieno je avtojccnKSno varenje. ei čemur >e prinesla »Nova Ooba« v em zadnjHi stevilk jako poučen elanek. Ja- ko dobrq okrepčal-ne pijače nam nudi tvrdka Naraks v svojoin paviijonu. kjcr inurmo izbiro okusnih Dokalie, malmov- cä in sHona. Kovač Malgaj t>a ie razsta- vil plug, žclczna vrata itd. V zct'bavüscu nudi vsa'keinu gostu »Kalo Jugoslav, sester«, okusiie brezal- fcohohie ipijače. sia^čice in dolikatesne iestvine. Drago Bernardi pa poskr-bi za | izborna topla in mrzla jediia, kalera /.-- [ lije ^ak obLs>kovnlec z iTibornim vinom . in ])ivo-jn. Vinarska zadrujja »Vinaria« a \ ^tuja nudi kras.nc vzorce uajboljsüi j štajerskih viii, kakor rizlhiu;i. silvanca, ijutomeržana; v Iwteljkah ,i>a; rnozlerja in renskega .rtzlinga. Ce vleöe žeja go- >;te na dobro prvü, si lepo iposlrcžeu v paviljonu »Detniške pivovanj^^." Kdor je pa »koietar«, mti pa postreže.io v >4uj- ski kavarnift, katere iincjitt-lji so prišli '/ Dublee. I Po sednri irr3. .pa zabava otbiskoyaT- ctr laniburaški zbor ^Bratstva« iz Celia. do pozne ure. V objektu A šr. 2 iv sokolski tclo- vadnici) obcudujcitio krasno razstav- Ijene deinice, solska sprieevala, knjige, raznc brosure, raCuue, razliene plakace, kti'vertc in druge razliönc tiskoviiic, leipo vezane knjige jz Zveznc kniigo- vezni.ee, koledarje itd., katero deio spričuje, da se vodstvo Zvcz-nc ti&karnc \-cdno potrudi, da zadovolji vsakega oc icnialca. V razstavni sobi st. 2 obratuie tiidi vsak dan tiskärski stroi. ki pre.d- očuje x/biskovalcein umetnost tiska ter vabi iste, da pri tej tiskanii, >ki ima veJ- no solidiiu cene. u.aroči svoif potreb- sčine. Naročila se sprejeinajo v Zvcziu tiskanii v Strossniayerje\i ulici St. 1. V drugeni oddeliku .e lazstavila citiikarna svoje iproizvode. To je edino wodjetje ,tc vrstc v naš-i državi. Tain vidi vsak knx- isiio pirainido iz cinkove plocevhi'e, kose ciuka in kar oeara \sakega. naravhost iimotniške .proizvode iz galice. Na vriiu je JKiipis Cinkania Celje, spodaj nekoit- ko, lepo izdelana grozda z Ttsti vse p. galice, v sredi pa je svincen liier z ga- ličnmi zamaskom, na [evi st ram oddelka se vidi eela «brezova rnetla* iz galice. To je res fcpo delo. Polcsr oddelka cinkarne irna izložene cLnasicprednnete riKhn'k Mežiea. Nato se vrste oddclki "zu. elektriene stvari t\ rdke Volta d. d.. nic- hairični* preduicti elektrodelavnice Cjam's i/ Celja, železne blagajne tvrdke cclieir Franjo iz Maribora. Dve lcipi kočiji sta razstavila Ornig Franc in Strelec ivan, scAllarja iz Celja. Vabie Vinko Ltna v svojcm oddelkn Cedno izdelane samo- koMce; FctIcž' "in i:ifug "ipöiniia fina ins- TicraTna olja. Kovač Koschrer kaže dobro okovauu vozna kolesu. Kamnoseska družba v Celju razsluvlja krasno izreme. V sredi celega objekta A je v*- soik podstavek. na ikaterem je velika pahiia pod njo pa sedeži, ki'midijo utrn- jenemu obiskova'lcu slädek poeitek. Objekt B obstoja iz sedürili sob in dveh garde rob V sobi št. 1 ima raz- stavi jeno v zelo okuisno dekoriranern • razsiavnem prostorti tvrdka Mo'ster iz Zagreba razne lake in firnežt. Jugosio- vanska Nafta iz Zagreba razna ininc- ralina olja. Zelo zanimivi so modeli stro- jev, s katerhni' se pridobiva nafta. Žicna iudustrija iz Celja je obdala svoj prosior z lepo izdelano žienu og.rajo, za katcre so .razstavljeni razni zioii predtneti^V sain si. - ,iiui r.izstav"ljeno Brauns Vi- Ijejn iz Celia anilins'ke barve, Paik Ja- kob uištalacijske prednnete. M. Ki..'Üer od Sv. Lovrenca kose in srpe, Hutor Alibin nudi lovske i;rc-diliete kakor pu- .vke, naboje in drugo. Knnnpančnik Ig- nae iz Mo'/irja je r:»-«tavil kleparsjka dela, Motnik Ivan pa kovaška. Zelo v.^- \ uimive so origwialne pra'kticiu- podkovi j Jakobii Brunien iz Celja. V sobi st. 3 je razstu\iia stavbeiui ; družba iz Mari-bora r;;/rie -modele stavb. ! Tašker Ivan iz Celja, kleparska dela. Kollncr Karol iz Slovenkradca. kose in srpe, Novak Bogumil in Pavšer Ignac, oba i'z Celj.a lepo izvršene glinaste peči, Josip Si'pek iz Laikega pa je razstavit štedilnifke. Alojz Ooriear iz jMozirja nutfi niduinske barve. Sobo St. 4 iuta zaüeUeiiü JvruKa Rakusch iz Celja, tu r.ajde vsak obrtnik orodje, ki ga rabj za svo-j'o obrt. V sobi št. 5 je ra/^tavil Ivan Kle- meuak iz Mozirju štednnike. jednako Stanzl & Hofer. Kljiičavjiičarski mojster (.iradt iz Celja i-nui;. nizstavljeno krasno opremljeiio kopalno sobo in poles klju- Cavničarskc -precrniete. Koseliel Karo-j iz Celja kaže tudi izdelke kliueavničar- ske stroke. Lorbcria Josir>:i r/. /iaka kmetijsk'! stroji nudijo kmetovalcem naylepso priliko. da si i?h -uabavijo. '— Tvrdka Cinal iz Celja kaže s svojhn jedihiini orodjem dovršcnost %¦ ,'cj stroki. V sobi št. () imu razstavlieno v svo- jem razstavnem prostoru tovarna Za- vora iz Laškega raznc z-ivore. Poleg kaže to-\'amar Ivan Rcbek iz Celja iino izdelauc razne tehtuice, model mostue telitnice, l;i preeizuo tehta. Tvrdilia Pa- nonia iz Ptuja ntidi vinograduikom pn- lik-o, iia kupijo razne brizg:i]ue. Florjan- čič Karol iz Celja ima različen elektri- čen materijal, Sodfn Blaž je razstavil le- ^.o izdeUme slike svojega u-snega ppd- jetja v Biilvovžlaku. Irig'av iz TržiCa pa je razstavH razne pi'o. 1. garderobo ima zasedeno zopet tvrdka Rakti-sch z razninii rokodelskimi stroji, sesalkami, kovaski-rni mebovi in (irugo železnino. (Dalie prlhodnjie.) if.MIL I.ILEK: ¦ 0 srbski in hrvaski zadrugi in o nazivih za sorodnost zadrugarjev. (Oalje.) -1. Kako se raxdeli zadmtno preniozeniie? Ako se hoee koji inoÄki clan odde- liti odzadiruge, iiypravi si v kuči (ku- hinji) ptegrado, odnese. sem od ognjišča žareci ogorek, zap ali si tu ogenj in sta- nuje v tein pregradku ta'ko doligo, dok- ler se mu »e zgradi posebna hiša na za- družne stroske. Ce (Pa ima žc svojo zgradbo, odnc.se ogorek v !(>¦ zgra.dbo, Pa si tu zaueti ogenj v znarnenjc, da hoče imeti svoje lastuo ogniišče, svoie posebno gospodarstvo in svoie zasebno življenje.. Ce pride do delitve, izvršo io za- drugarji sami all pa j>okličejo izsosed- | sua i. j;.. ••-'doti-o i.iirdi« Kot cloliteije »i* razsodnike. Pri dclftvi vlada na mnogib j krajili pravo niinorata» io ie n/avo iiaj- I jjilajsesa brath. du si on prvi izbere svoj del; njemu .istane navaadno tudi rodiui hiša. Majoratnega prava, to y* pred)pra\ice najstarejšega brata ali Gčeui iie jioznnio .iuff(xsloven.s.ki /.adru- garji. ; ; Zadružjjo preirmienie se ddi ubično I f)o sledecih naOinih: 1. po koljeniii (ii: stipitcs), to ^ ko- likor bratov loliko delov: ako se oče deli s svoji-mi siuovi, pripada iijctviu to- lik del kolik enenm shiu. 2. y.Q delaviiilj nioOcli. .>. po gtavah (in capita). Ako i, zemlja last zadrugt, yoton jo deltjo na taliko dclov, kolikor ie bra- tov, ako pa agova ali begova, THitem k> obično la Tazdeli jk> delavmh silaii. Ne- oženjeni inoški dobi.io toliko vee, kpli- kor rabijo za svatbo (gostijo), neomo- zene žcnske pa sa:no toliko. kolikor ra- bijo za oinožitcv. h. sknpnega belega platncr.ega blaga se du. dekbeam za ruho. Sinüa (nizka miza) in ikone (slike svetnikov) <>ripadajo domačinu, toke* neoženjenin: siuioni. Živež delijo po ginvali. moski'h in zenskih. 5. Kaieri so «lavni vzroki deiitvi zadmse? V odgovorih na to od Hogi$iü-a slavljeno vprašanjc odgovorjli so sko- ro vsi eno ter Lsto: nemirni dull ženski, nesloga med zadrugarji, ki jo fiajvec provzročajo žene s podbadaniem svoj* niož. Razvcn tega se nabrajak> kot vzroki: nKili prasior \ liisi. veliko orrok pri- enih in inalo .-prl drugih, osöbina aJi prcija (peculinm), Jeer prčijaši več- pa- zijo na svoje kakor tia zadružno premo- ženje; dos tu« rat požrcSnost doimičina in njegove žene, ki skrivaj boljše jejo, pijejo in na tnk načhi zadružno prem-q: ženje trošijo; ograničemje xvobode pu •domačinu in douiačici: samovoljnosf zadružnega gospodarja, proti četnu se opira yri zadrugarjili težnja po samo- stalnosti; koneäio ¦neinarnost hi leno'st zadrugarjev. C. Kako sodiio hrvasko - srbski mtrod in uceiüxici o zadruznem življetiiii \n deiitv? zadruse? iVirou snuttra zadružno gospodar- stvo za »kučetLje« (dobro gospodarc- nie), a njegovo delilev za »raskuččnie«. Više rulka i više.ploda doncse, Složna. braca dvore sagradise. V Hogišičevih odgovorih na faugi del tega vrprašanja sc bere. da ijarod ¦smaira delitev za nesreco, in vendar, •čeravno ve da se v zadrugi boljse živi, Icti v lo nesrečo i/ gorr navi-denih vzrokov. Adalbert Shek, prevodiidj erno- gonvkega »Opčega imovinsikega zako- nika za Cniu (ioni..<, sodi o zadfugah, i,v•:•..:••>'• ¦> . ..; -,. v> JnL': ne, TiiöT$in¦¦= Več :• najprej.^ie reX>- la Hikgeta, ce se ne vsedem. iwnrjem n- trujenosti« Pistoletta je pa^del na dobrega Frankolina. ki se je vlegel in fcnialu za- smrCal. Mariotta, ki ni bila vajena na pernice se je zadovoljila s' posteljo v travi. Potegnila je iz jopice nekaj bele- ga, podobno je bilo (platnu, zravnala, ^o- ložiJa po,d lice in parkrat, predno je za- spala- poljubila.. Gospodična Kugeta se ie vsedlä pod visok topofin ni mogla zaspati rädi kavalirja, na katerega - >e neprestatio mrsliila in radi strahu. Za osobo, ki rtc gre nikdar okrog brez dobtetra sprem- stva, ki no gre lee nikdar. da ne bi po- gledala pod postel'jo.je bilo nekaj'. straš- nega biti sa.ma — kdor spi scga1 ne šte- je vee za prisotnega — v tei temi. Crno s/otsl-opie ne daleč od nie k) Mi iiiC p6to- lažilo, bilo je obdano z visokimi stolpi in ztdovjeni, noi>eTio dkno;ni bilo razsvet- lieno. Zdelo se ji je, da se vz-digne iz teli ' kamnov grozna pošast* In jo odnese. Na ' drugi. strani so stala drevesa. med kct- terimi se ji ie zsdolo, da "se spTehamjb divk zverr. Naenkrat jo :ie prešinila \ siliui groza. jje wi ssv'Au ilutje ¦ bitfa, ne živalsk«, \-ftmpak ^lovešk¦•'• ¦• >¦ Mariotta-. Pfstoktta in Pr'ankölrh so ' sc zbVidiii ter pfitekli nÄ pr>mdc. De;k!e ; :in Tiorecsia vpfstšalaT ..¦/»."¦¦•.;:- -r ¦ j ->> nKaj se vacm k: prip^Jlo?- 'Z«ryfi \ Jtriče še živ, ..ker ni obešen z«> vfat, ampak ix>d ¦pazduha-ma«, '»Da morejo biti ljudje taJvp hudpbm' ter storiti tako dobremu človeku tako zlo. Pistoletta, poglei tc rude^e'kaplje«. »Kri kapa vslcd tega, ker je vrv, nategn3t!«a vsled teže 'telesa.1 raztrgala ko&>. To'ie dobro. znanienickajti mirtvi K«*.kr*a\1jo več. Mogoče jia Tc i*e§i!ttb<. •;'". ¦¦•'»ReSivga, Ij.ubie^ ntoieeri srea!«^' Pistoletta jc stisnrl z zobim noz, ki. ga ie ipoteÄnil iz pasa, tckel k drevesu. Šiev- »H. »NOVA DOKÜ« _ ^rAP **. eijomedseboinim r.adzorovanscm kva- | rernjc telesne čistoče in so v na.ivečji > .rneri pr.rklad.nc, da zaustavno. razko- j nwdanie 'zeindjisnetfa posestva. in osiro- \ tna.scn.ie lvmciskcKa prcbivatetva. Za- j tega. verenico (zarocnico) o- srantotil in jo zapustil, bl. se od ccic^'i riäroda vcdno prcziral kot najnepošte- neisi človek. Mladic, ki osrarnoti devoi- ko, mom jo vzeti za ženo. uiač.e če fe- gubi-ti svoje živlicnje, ker če ga njcui bratje pofcvati n? roes dan. 0 posledicah tiezvestobe ie v Boki poznata pcsem *Tcske so djevoiriško 'kletyeV, kt sc glasi: Ujrehota jc Ijubiti djevo.iki;. Obljnbili i>a iu ostaviti. .Ostaviti <)a zabora.viti, fer su tcske djevojačfcu' kleive. . Kadar kune, sva sc /,cmlja trese. Kad iiz-diše, do Boga se ouje, Kad joj siiza na zcmUicu pane. Za tri koplja na zcmljicu pane--*. Za dote, kako strogo uzimajo Bo- k-ezi1 devištvo, iiaj siuii dogodeU, pri- ¦ttovodan v Bogisieevi knjigi. V Risnii je pred 70 leti tiok-i- m!adi mcšean izprosil devojko M..., pa jo zaroeil. Na svojo nesrečo jc ona prcd ridadbo-zatriidnila (postala noseca). Ko se ie to opazilo. grejo risanski glavarji k protopopu In tnu povejo, da jc.dtfklma že v f>. mesecii. Pop poišče crkvcnn- knjjffo in najdc v jijej zapisano. da se morata obatlva ka- menovati. Na to iz-juvo dovedcjo pred crkvo d&vojko in zaročnika. prisilijo aiuna- očeta, da vsaki prvi vrže kamen nui svojega otroka, a z,a nüima dvema •vsaki mo-Ski, kolikor jiii. je. takrat v rne- stu büo; koneöao oboie pokopajo. (Dalje prih.) N—k.: Zveza obrtnib društev. V'uedeljo 30. tin. se vrši v Ceiju u- «UinovnJ z-bor Zvezo obrtnlli drustev za i>lovenijo. T.)a je zveza potrobiKu kdo tiaj dfvomi? Ni s*a T)T*iJate]fa iVbrtništva, ki bi mislil nasprotno. ¦ ObrtnKtvo prf- ^ilno oi^aiiizinvno v svo.?ih zadru^ah x dateka nc precLstavl.ia In nc more pred- stavFjati one samostojnosti. one si-lc, ki mil najf prrp'o'more do nje^ovHi tolikrat povdarjan-iii pravic. To moc imajo v sebi Je svobodne drustveiw organiža- crje, ki: hnaio prö.sie roke. da se lahko i »vsemi postavno dopiistnhni sredstvi« borijo proti krfvicam, katere se obrtnv- J5tvu — prizna.no — .prizn-dcvaio v-se oc* one^ag"a časa. odkac Je taisrfco izrnred vseb stanoy naimanj orjranizirarii siari. NI botf've kako dol.^o tenm. More- bjri je me-d .v.sonii takoz.v;.initni nižjimi \u srcjdnjiirii sloji prvi bil orjjaniziran obrt-nik. 'ŽaKbo^r ie to bilo v srednjom veku. Zadnjc d-ob.e nl znal izikorisiitj in tiujstvü je, da je siopH v .prevraino dobo povsem nepripravljen. Posledice so zu ves obrtiriški.stai» ia.ko netieodne, da si tianes dovofiujejo tudi papolwuina skrite eksistenee izkoriščati obrtništvo za svo- je v najvisji meri sebične nainene. Obrtniki, ki niso saniosiojni sain« v .svoji siroki, niarveč tudi v ^vc>jcin r.ii- sijenju, so opazujoc dccfodke '/-adnjili let že davno prhslf do prepriean.ia. da le?J n.ii'hov spas Ie \\— sajiioponioci. h\ kdaj bodo moR'H sanvi sebi ponia.^ali? Polier- te kateri-koli stan lioccte — izvzemsi o- brtniSki --. pa si badete Uüiko dali od- jcovor. Oei-avstvo si je znnlo pribonti pravicc, cez -katere «odrnia «brtnislvo brez izjeme. Kmetijstvo rtačuic ra^mc- rOTiia iiajnizk- davke. tw vleoc od drža- vc največie korist:. $e celo moe »hiSii-Ili pase.stnikov« se kaže v zelo iieprüctno blfščeči lihči' naipnim obrtnistvu. Po-ditc tcraj in storHe isto kakor ti: 't'eMo *e zdrnžite v or«ani'zaciiah. To polrebo obonti da-nex zc sicoru- da.vse obrtnistvo in se zaradi tetfa bolj In bolj '/dnižuje v svoiih oreanteaciiah. ŽalLbosf' inn ninnjka pri tern še ennmlJi sinerf. Modlem ko en del sili y stanov- skc orgaiiizacrje, kjer strankarska poJi- trka ninia mestn, so dn«.i?i tukaj, ki prv- ciiRiiiejo obrtništvu edino sreeo v po-li- rični-li zilruzitvali. In tn se iiajiNijnej.^e kaže potreba foruma, ki bo tUil obrtni- Stvn dirdvlive za vspešen enoten na- stop. Raztroseno in .pwrli fcea politic- no razccpljeno obrtništvo ne bo nikdar prislo do veljave, niarvee bo služilo Ie kot predtmet azkorKčanja vsem drugini stanovwi. Vsak trezno inislcci človok vnn-.ra priznati, da tako izkoriščanje n; na mestn, ker uhičnie, jprav zares inii- ¦onie oni stan, ki kot posredovalee mccf najiprimitivneišim prodivcentoni. nasim poljedelstvoin, in siai'tiiiu konziirnen- tam. nasiin lneščanstvoin, fcvofi brez dvoma izredno važen del ekwcSke dnižbe. Takšen foruni ^i niora torej obrtni- c pri zvezi obrtnih dru-štev ' podana denies najmanj v isti mori, kakor ie. bila jwxiana leta 1893. y.a Ohcc-slo- veaisko O'brtno Jr'.vstvo P^liti6ne vest!« Kraljevska clvojlica v. Mariiaiiskili Laxnih. Kralj in kraljica,sta prj.spela IT. tm. v Marijanske Lazne, kjea* iih je pr!- Oakovalo če.ško odposlanstvo z runum- skijn poslanikom Hitioni in žu-paiiom Marijaiiih Lazen. >..PraÄer Presse* pn- roča, da bo i;iin. seslaviieno bescdilo nwc po^odbc ined Ceskioslovasko in .lutfoslavijo. Sporazuin bo imel Jaleko- stžne poTitične, .^ospodnr^kc in finanC- no politične do'loebe. Konferenca minisuuv. Na konferen- ei minis'trov ic ffovori.1 4r. Žerjav o »- krcpiii v svrho pobijiuiKi draüinie. O- stali ministTi so su poyseni strrnjali z JijeffOfvi'mi ižvaianji., Na tei seji sc je raz,pravlialo o vseh vprasa:njih, ki se ti- ce.k) na izvoz in na sta nie žita v državi. Kcniiitc se je postavil na stal&če, da sc izvoz- živK ne prepove, ampak du se zvisajo nekatere izvozne tarife. Avstriji preü polom. A\ sfriiska vla- da je izdala kcmimikc, v katerom na- Hiaša, da bode po povratkiu obeh /a- stopni'kov na londonski konferenci prc- sodila s>e enkrat nastali politicni položaj s rodn je Kvrope in izdala zvezi narodov ypomenico, da.pod sedaatimi raznis?raml ni vee mojfoče vzdrževati mini in reda. Rusi /aseftii tri ai;«feške Iddje. An- jjlesko ininLsfrsrvo za znnanie- /adevc je dobilo potrdilo, da so I<"i.si /.asegii v Batumn tri aiigleške ladie. Ang!e§ka vlada je predvzela primerne korake, da se 3adk in mosivo Cmiprci oprostL. Celjsfce noviee« . Kralj in krafjica vSta se 16. rm. peljala z aAtomobiloni ¦sko/.i Cel'.ie ier nadalje- vala svojo pot v Marrbor. Kralj je bil v lovüki lobleki, kraljica ,r>a v navadiii pot- ni obleki. Ker potujc kralieva dvojica inkognito, Ijudje niso vedelt za njnn pri- hod. Obrtna razstava v Celiu. Kaiso po- trebna je bila pokrajinska obrtna razsta- va, kaže od dne do dne naraseajovC z-a- nimanje za izložbo. Obisk je vsaki dan večji in splosno povdarjak) obi&kovalcr. Mariotta je razumela, da hoče splezati Jia topol in prcrezati vrv. Sinesuo je bilo vidett- dvornega norca, ko ie potskušai spilezala.na drevesa, ko sem bila še mala Tokrat se ie Pistoletta oač kesaJ, da ga je narava obdarila z njiina. Nikakor ni raojrel objcti debla. »I)aj mi ivož«, je rekla Mariotta. »Kar ne mores ti izvršitL bodem jaz ^torila z bozja pomočjo. Kolikokrat sem ^^^ala na drvesa. ko .sem bila še mala aekMca in sem. pobiraia iajcka ptičev, Kl n^° toiiko vredni. kakor ta.« ^oprav je bila bosa, ni lrtoerla po de- blu navzgor. Vzdjgnila se ie brez te- žave, pntisnila k^ena ob skoiio, posku- sila je dvakrat, trikrat, a vsakokrat je zdrscla nazctj. Ko ie vxlela, da ne bode dostela do veje, na kateri je visel čio- vek, je potkrüla oči z rokamn in začeia na v«s glas plaJcati. «Moramo poiskati Ještvo«, je pr:_ pössriml Pistoletta, »ati ipa kakio sekiro, da ga dobimo doli.« ^>Tukaj nimamo nc ^iro n<^ iestvU ce«t »Pogtej to veliko črno px>slopje s stolpi. To ie misHm opatria Saint - Oor- gon, kjer stamijek) pošteni menihi, go- tcvo pas ne zapcxtiio, čc hočemo reW grešnilca, ki bode vsak Las iwiit! brez bo- žje milosti«. »Požurirno se toraj!« ie rekla. j SU so že proti samoisfcimi. ko se o- glasi glas z drevesa, zovoTit Je izmiu- čerio: . . , »Dobri Ijuxije, ki we Iiočete rešiti, ču\rajte se, prositi pomočr Saint-Gor- ^onske menihe, on} so me ta-ko obsodili, ne lažcm, da morarn viseti na ve}i toliko časa, dokler me ne reši smrt.* Qlas je utihrril, kakor Drt človekii ki je padel v nezavest. Mariotta je začela. z-nova iokatL Pi- stoletta pa jc tolkel z no«rajni iz kiQ na tla in Jdel. »Kaj bodomo res pustiü pojciniti mladega tfospoda, ki drži zvesto svojo prisego?« Vse uspanje je šlo po vodi. Frankolin, ki je bil do sedaj mrren, je začel gosti, kakor modrved, ki hoče. da se j?a »po- šreva. «Kaj je s teboj smko? ga je nagovo- rfl dyorni noTec. Žival je pokimala z elavo, kakor bi hotda red: »Bodeš že vJdel«. Prrbii- iafci se je topoJu postavfla se ie na zad- nje tace In za^ela plezMr: »Pogkj, pogiej iepo gospodično. Poljubiia te bodem oa «ob6ek, 6e rešfš naj?e$ra Č1crveka>, je reJkla Mariotta in ploskala s. rokaini. Pistoletta nm je pa obljuibil iiajboljših orehov, ee reši resnioolhtbnega Petra nevarnosti Pridni medvetl i>n ni potre- bo\ral prig'ovarjanja. Ko ie Drišel na vrh drevesa, ki se je krivil pod njegovo te- žo, pomolil je glavo skozr veie in pre- grizuii \tv z zobmi. vDobri üfdspod" si bode zlotnii kak ud, če vada iz take vi- sine«, si ie :misli!a Mariotta. Frankolin pa ie brl preveč nren, da bi ii povzro- čil tako žaio&t. Koinar ie za^e! Peter, o- rresveščen, drčati skozi tfstie. .te medved zlczel hitro nižje, vjel obešenca na hr- bet, -ki se je prijel inistinktivno za. meos^-tnikov razstave navajam za.stamiikf> ruz.iienih ministrstev. Od i>okraiinske np/rave si ie offledal obrtno razstavo. doslej sef od- dvlka za kmeri.istvo. Razsfe.vnj. odbor se v polni meri zaveda vzgojne važno- sti priredi-tve in je povab'H vse delavstvo, vojasH'o in soksk'O liiladino k obiskn ob zelo znižani vstopnmi. DeJavstvb obiščc razstavo v nedeljo -^0. nvgnsta, sblskM 'iuladina in vojastvo l>a v noirdeljek 21. avgusta. Zak^JMO::k: -razstave ie*"ncpTe- kHcno d-olocen n;i r2. .-ivgnsta zveccr ob 7. uri. ' j Ne-uelja -U. fin. jc /.a Celje (jbrt- ni^ki dan. Po sobotni predkonfercnci znanih voditeljev obrtništlva se vrši v nedeljo ob 9. nri ustanovni zbor Zveze obrtnih drnStev za SloveiM.io in ob ix)l If. nri iaven shod, na .katerem bodo preda- vali gjj. Bizjak, MohoriC- in Rebek. Za ta dan je naipovedan iz raznih krajev korporativni O'bisk olirtništva. Osooiejn od S. do pof- noOi. Na obrtni razstavi v Celjiu je ui- pravrlo nmogo tvrdk veliko kwpcij. IVT- šli so knpei ne somo iz Slovonije, am- pak tudi fa Hrvatskein Srbije. 'Iz prvt dan pred otvoritvijo je neka "tvrdka prodala eel vagon barve v Lipnico (Sr- bija). V splošnein je uspeh prav zado- voljiv, sklcnrlo se je do seda.i kiiipčij za približno 10 miijonov krpn. Ce pa eden ali dnicd raz.stavljalec ni so do sedaj naipravi! nobene ku,pčije. ne sine bit! rn- di tega nejevoljen, kaiti obiskovalci o- gledajo vse predmete, ki so razstavljeni in naroee naknadno, kadar potr-ebujejo. Prvi namen razstaye ie Tavno. da se obeiiistvo seznani z raznimi predmett in njihovinii izdelovalci. Obrfsia razsta- va nani' je pokazala nniogo mM; o käk>: rib siiio mi-slni. ;J;i *;»» r\rl Tir>-- vr Tlt- ~'v- delujeio. Obrtna razstava v Celju. Vj.i .slo- venski časopisi so si eciini v tern, da Je celjska obrtna razstava nekaj izredno Icpega, to nam potrju.fe.io tudi vsi od- lični poznavalci razstav. ki isto posecajo. Ljnbljanski socijaldemokratični list »Na- prej« mora seveda fe ljnbezni do delav- niega ljudstva, ki je iß razstavo s syojim delom ustvaTilo misliti neko-Tiko druga- čc, mora na razstavi iskati tudi to, če- sar razstava ne zasleduje. Prhiašamp brez nadaljnega komeintarja vsem obis- kovalcem razstave in razstavljalcem tozadevno Naprejevo notico v celoti: >V soboto, 12. tm. so otvörili v Celiu na »Osnovni soli'< obrtno razstavo. O razstavi sami se smemo nad vse po- livalno izraziti. Iz celega okrožja so prf- hiteli obrtniki, da ipokažeio «speh deta «iihove stroke. Delavska roka je lahko iK>nosna nanj. Toda ža!l, da ne užrvaio te pare nikakega priznanja fif. župana dr. Hrašovca. Predsednik razstavnega od- bora g. Rebek, je otvoril s kratkim go- vorom razstavo. Pozdravtl .te navzo^e goste, mod drugimi zastopnika mmistr- stva trgovine dr. Marna. mhristrstva fi- nanc dr. SpimcWerja in zastonnika vseh sloiev poslanca Kukovca. Važna ie tud! ndanostna i/j'avä kraliu. Koni>tatiral je, da se irtrjuje sloga med delodajalci In delojemalci Cs stavkami). Q. dr. HraSo- vec je rekel, da je obrtnik vse napravtf, dr. Kukovec pa je to iziavo malo po- pravil s tem, da ie priznal delavca kot edino astvarjajooega elements« Za spreiem srbskih kmetov, kt prl- deio v Slovenijo na poučno potovanic ter dospeio v Cdje 9. seotembra 1922 ob 8. uri zjufrai z vlakom iz Uubijanc, se ie sestavä pos€*en odbor v Ceiju pod I predsedstvom g. dr. Božiča. kot pred- Straa 4. »«OVA D Q iU « Štev. 94. seil.illira Zudružnc Zveze v Celjii. lJo st- j danjeni luičrtu jc mišljeno taiko. da ostu- j «it- en del srbskih A'ostov v Celju. kjer si ogle-da važnejse nase indiistrijske in gospodarsike naprave mesta ii* okolice. diu^i del odide takoj zjutraj z vlakom j deionia do Zalca, dcloma tanja, • kjcr se v la nameii istotako osnnjcjo posebni krajevni odbari. DoT/jnost nas vseh je, da se potrndiino kar iiaiveč 1:10- rerno, da foodo dnevi bivania naštiii srb- skiin bra loin mod naini v vsakein po- tfle-du kar naiprijemc.'si in dn sloriinii vse, da se kar najbolj lnedsebojno sj>o- znanio, saj to je fudi .vshivni na men oWska srbskili kmeiovakev. Pri fceni nani paL ni treba še pos^bej ipovdarjati. kako ^-o- stoljuibno, bratsko in iwisreno smo bil' has Slovene! vslkdar sPi'eJeti v Srbiji. Osebiia vest. (1. višji okrarni z-drav- nik dr. Ivan Veruon odide re dmi 11a tri- mesečno stu-dijftsko potovanjh* v Nemčijo. Nadomestoval La bo zaeasno L. dr. Wiesin^er iz Litije, ki ie žtv ooprej 0- pravljal io mesto v Celiu. ~- V Celju sc mueii no kratkem oddihu pri x. dr. Jos- Sernecu ,y;. dr. Muiija Murko. vseučiliški profesor v Pra.n'i, naš štajerski rojak. Stavka pekuvskih pouiocnikov v Celfu je pricela 17. tm. kev so zahtevall višje mezcte. n iim moistri niso holeli tj- gflsditi. Hineijj. Veliko ipozornost. vzbuja ntzstavni otldelek tvrdfce Vinko Vabič, : Zalee. V pavitjonu so razstavlj^ni ba- loti konserviranega Innclia. 1 balot -~ 150 kg lunelja. Poles konscrviranja sc pri'hrani tudi na iovornini. ker «e more v navadcn krit vagon naložiti 15.000 kL. Vi'dijo se razni vzorci. nn takozvanih ; aiitfl'e Skill v7.0veil) 'it razvkinn i/, rezi (Schnitt) kvaliteta (liiiiožinm lupuUnaX ; fci ee je iinnelj slab, .te iz rtjzi iwvidi tu- ¦ di to (zrnje, vejiee, listje). An^lešk.i vz-o- rec je tfotovo najbolj prakticen. '. V paviljoim je slika, ki ka/.v obi- ; ranje' hmelja v Savmjski doihii, $e\o ! slikarja M. Gasparija, fot.o.vrrafi6nc sli- ¦ ke pa ka/ejo tiot.rnnje prostorc, kier sc vr&i sortiranje, kouserviranie in emba- ; iiranje liTiielja. Razslavilioiic djpilo»Bie' ic j ciofo.ila iMTd-ka Vabie na svetovni rax- ' stavi v Pattzu 1. 1900, kiier ie že vr©d ; 22. k'ti tekinovala. Ustawiviielj i\rmc Vniko VabiC je x VSnko Vaibic sen., ki J %e je sSe 1. 1882. zac«-! bavlti s hmeitek-o j ¦trjcovinü v vcčjejn obse^u, seda.tiji 'last- ] uik je L. ViiiJvo Vabic, nrla'Si. ž,npan tr- ; ga. Znlec. Hrma Vabič ie po prevratu | iTK>üei'ni/iraUi sklavüsca ehoni. prodaja I ga danes v vseh '/{.piiduoevrojxskii! tfr- ; Žavah 1er him veük kros: o'djotnök'-Lr%- ! pivovarnariev. ; Hmeljarstvo ie važiui «anojja naSe- i %'d jfospodarstvH, ki doiiaša našetim im- | fodu 'lepe dohodke, da jc zastopano na j rtašr letosuji celj-«ki razstavi. tci-f 'hvaTa.! v^liki domadi tvrdki Vinko V»bi{;, 'ki je 1 niišeiiui lnneliii odprln pot. v veliki svet. i Mizanska ^ndni^a v Cetlu iithj tine | 27. av^usta döj.u>ldne ikstanoVm zaüru^- \ ni z^bor iiakar se vsi niizarji iz celjSkosn i ökröja po.setoiio oj)ozarjaio Tozadevnn | jvovubila so odposlana. ! Köznovöna sia biki v^led (pretiranlli! ecu tuesar Senič na 1 mesec zapora in | 2500 l>1n iti incsar I.eskoSek ira 3 tedne ; ^apio-ra in 2500 Din. Vsafc teden ¦sc'bosta i1 v zaporu tirdi dvakrat «ostüa. V sklöafiu ! nrodaj:i meso po 44 Itton lk^- Kakor hitro sSo snesarji to - 'Äit'it, so T^östavili konkuretično ceno "40 K za k.U". Nobeden rticsar st ni pfitö'/e- valckt tn^i ra'di te&vkako r/.^uba. Ökrädeira le Wla sos(|>ej (iribriefi Oarceroli iz Po-stojne v tr«fovh>i g. SaT- itlicii TO^na torbiea iz niiavw;a kroko- tfHovesu -iisnja. v katcri je bülo nekaj 100 Din, en bankovec za 25 Hr, dva pu •Vlir in lT^kaJ po 1 in 2 Jiri, 'pO7.1aöt'n na- o'enik, zlata krona za zM) in vieile POtaiü fistine. Dotiörta ženska, ki je izvrS'ila 'iätvino, je' sta'ra okrps 40 let; ürno öble- •Ctena, hfnav^kega (ibna^nja :fin tfhefca . ........,„,,. ^ ,,„..............._.. ftovöfjenia/Bilu je v posesti ikoro tK>ve za-njkc V&bfto 'dartio.1 Posfečilo se ¦% K srt'brne rnobke use s poz-Iucenirn obroe- kt«n, približ. 50 .1; tezke obrabij. srebr- i ue oldoi^ne verižice, katero je dala cc- ! niti, Kdor bi to osebo nii'taucneje poznal, | naj jo bla.^ovoli javiti v tr;rijateljsfca ¦UDRomctna tekin;i med SK Celjiv in SK Maribor. O'dlikovanje sokoIsKih dclavcev. V ziiuk vsvojci?a izrednega zadovoljstva z itspchi sokolskesa deia se iti kralj Ale- ksauder (xiloeii, da odiikuic večje števi- lo SDkoLskili delavcev. Oolikoval je tudi več odlienih prcdstaviteljcv eeškejia so- kolstva. ZnaCMlna izjava Ni. Vel. kralia. Ko se jc kralj vozH po obtsku Rtbnice s pokrajinskhii natnestnikom nroli' Ljub- liani, dcjal mu je: »V-sa Skivenijci je pra- vi zenicljski rnj; jediiio. kar ta rai kvarK so pijanci, kateräh človek tolHco po cc- stah srečava.« Nj. Vol. je pooblastilo k. q)O'krajinskefta uaiiiestniHia. da iahko to nje^ovo izjavo tiKli objav". Vtlikoduseii kraijcv cj'tr. Njesovo Vd. kralj je flal pred svoiini odhodom izročiti polvrajinskeniu namcsfniku Iv. Iirihatjn HXM.WH) K za po^oreJce v FJo- hin'iski ISistrici z izredno željo, da dobe iz te svote podporc v 'Prvi vrsti oni ijofforelci, kateri niso bili tiič all pa so brti zavamvani !c '/a Hialonkostne svote. I ManKestacija za Francos;ko v Ljub- , lüani. Med mno^hni JTosti na orvem )ugo- slovans-kcm vscsokol'^kcni zktu se jo ¦ |Tios\ne0evala velika ipazliivosr Tranco- zom in predstavnikom ftimnastiene ie- ; deraciic Tx Äl^ira. Nii?iovo zadr^ar».iö }e 1 clastieno in fino. V^osebno je bila s^rnpa- t'ijs velika do Aiiircev. M-ed časinrki. ki so prisostovali zletu jih h bilo veliko, Ki so za časa viojfic bili v Aižiru ter so pozdravfli .M-zi^ccivOt stare znnnce. Kralj in '.kraljiCti sta zadovoljn-; inozdravljala ; ^rodstnv^fttkc nnšrh zaveznfkov. Anjfle- ' ški in fr.'iucri5?k5 Tiovinarji i>n posial! -fr ] svoje casopisjc /.do povolina in navdii- i .šena poročrla. Sv. Peter v Savirriski deriini. Nasa iinTödna niladitna priredii v iiedeljo 20. ; trn. naradno if?ro »Loffijonarii« v 4 de- ; ianjih na vrtn g". "rivošnika. Kostilni- ; čarja v Döbrtesivasi-Sv. Peter. Vabijo ' se vsa. uaiodna clruštva in vsi narodno misileči ta dan v naso zeleno dolino- Fraiikolovo. I'ro!*. A. Bezonšekova -Kniižnica .oriredi v nedelio due 20 nv%u- '< sta T>otd kozoicem jrostihie T)ominika Bc- 1 zensülv igi'i »Cno nro doktor«- in "Prvi ; a'pfil«. 'Me<^ odborom pole rnešani pcv- | ski '/bor. Zaeetek ob 3. uri popoldne. ' V tovarni »Petovia« v Ptuju je i-z- bnrhnila sta.vka usnjarskili pomočnikov. \ DrtifMn srv. Grila in Wetötfa v t]ub- j Ijani -sqiOTOca vsem rodrir/niiMim in pri- ! jateljem C/V\ -drnžbe, da se vrši ?hvna ' sknipšOina üne 10. septerrlbra f\. Nataiič- nejSi' sporod sc objavi f>ravocasno. 'Leslie *trsovce iz Sloventje op/v feartfvmo tm sejo. ki se vrši v prostorih Siovenske bairke v Uubiian» (Cankar- jevo nabrcžje) Üne 21. tm. ob 16. irrt Kakor smo mfonnrrani, >?re za vazw r«zjiovore in »klepe 7 ozfrotn na sko-j nij^njo ustanovitev Ijiibljan-ške borze. ter za došočainje važnlh boir/nih pre'ö- ¦ -pisov. V lashiem interesii \-sake«:a les- i tie^a tr.tcovca je, da se seie zanesljlvo I uddeži. I Z^6hi. Prebivalce vasi §kofije je . vznemiril zlcxiin, ki je brl otJkrff tc dm. Na cesti h sköfij v Mfiic s-o na^li ubito Libero Cunja. "Na trebuiiu so nasü tri • R'rozne rane, ki so bHe TK>vzroüöne z ¦ n«!kim trikotastltn predmetom Po teles» ' so nffotovili zdravniki tudi znake. ki prrcajo, da se 'je 'zftev'braitHa. Aretiran je bi! rijen zaročenec Ivan Semec, ki pn trdi', da je ¦nedolžcn. Yfcflko vroöino v .Hr/ni Itaüji pov-, zroča vroe veter. ki veie od nasproti !e- žeee as risk e obali. V Tunisu ka?e toplo- tner 40 — '41 stopini Gelziia. Jcdna'ka Vročina vla je držal amerikanee Allan 12 ininut 3/ ! sekiHid v zralvM, Chardon 11 minut 47 st- | kund in Bossontroi H) mimi!' in 20 sc- knnd. Napad i« tatvina v vlaku Zagreb • Vinkovcl. Osijcški >--.lu.^-.< poroča, t!a ko ste se v urtiRcir. razredu vlaka, ki vozi na pro^vi Zagreb — Vrinkovci. jx)govar- jali dve gospe ena z drtigo, je pazil nekl niladi clovek, dostojno oblcCen, nanje. Zapazil je, da ima cna pri sebi SC.000 K ter presil datni, ce smo odpreti ok;io vsled velike vročine v kupeju. (jospo ste dovolili nie huck\ica slnteci V te:n tri-- liutkii pa jc neznanec irrijel za torbJco, jo vrffel sko/i okno in skočil tudi sam Tz vlaka. VIak so- t'ikoj i:stavili. a 7/a zlo- činceni ni bilo nobene.^.i siedu. Aretirani defravdant. Au^üeski mini- ster za zunanje zadeve je prejel shižbe- no obvestilo od avstrijske viade. da jc pripravljena izroeitj anffleškini ()blastiru biitikiTja Lea ßevana, ki je poneveril velike svote na .Vn.stfeskcin in nato pc- be>c.nil najpre.ie na Trancosko. nato •,. Avstrjjo, odkoder je hotel odkuriti v ku- sijo. Bevan je ponevcril \.\v- milijonov- funtov -šterlin^ov, Republlka s 1000 prebivaJci. NcKi •ameriski misijonar piše v »Neu'-Jork Thnesu« zanirnive podatke o repubü.ki i>2. najseverncjšem dein Alaske. Repirb- Kka je oddaljena 300 an.doških müj od ipolarnega kros?a. To je nuselbina iOOO ^ksimov na skra.jnem severu, karer:ni vlada državno viječe ¦uetih članov. Cia- ¦n'i vijeea se menjaio vsako ieto, pravieo Klasoviin.ia imajo žene in n.ožje. Pre'J- seetnik viječa se voli vsak božič, ker so prcbivalci takrat vs- cioma. Protialko- holni za'kon je bil propflasen tri leta pre- je kakor v Zedinjenih državali. Drža\no vije-če hna zakonodajno m izvrsilno ob- tast. Tarvina se kaznu.ie najstrožje. Kdor kaj vkrade, mora prLsüno deUtti. Ce kco nkrade tobak mora ocistit: ipasjo hisic^i. : Kdor laze in prevcč xovori. doV»i •ja^^« tikor, ali mora storiti kai za javno b'a- ffinjo. Smrtno ponesrečiL Rozinaiiov hla- >>ec v Linbljani. Matija Marincek, je sc- kal v -ffozdn drevesa, ke.r se nadajočemi; drevesu m pravo-casiw imiaknil, jfa 3c drevo pritiSiHlo eez .prsa in nu; zlomfJo I več reber. Prepeljali so j?a v bolnico. kjer je ¦A>adle?el ran am. SU«?, suša v Daimadii. Iz raztiifi krak'v Da'TTi.uc'ic pr.ha.ia^o žalostna ?io- I rocila 0 lakoti. ki grozi tej pokrajini pri- hodnjo zimo. Straho\rita vrocina in suSa ki traja žc vcč inssecev. je miičila tudi oiio malo posevkpv, ki sc aahajajo v Dalinaciji. Listi pozivljajo vibido, da u- krene vse. kar je mogoce, da sc prepre- č: strahota lakote. Žensko krilo kot padalen dežnik. V mestecu Piniotta v Italiji žhi 751etna starka Zofija Citcnso, ki jia trpi 11a verski blaznosti. V svoji prej^orečnosti je skoeila iz visoko lcžečcjfa stanovanw na eesto. Izrazila se jc večkrat. da xr boee «žrtvovati Bogn». Na neniato za- eudenjc ffledaicev se ie žcnskn po padeu takoj pobrala in 51a naprej. V splo&nem so sniatrali, da sc je z^odt! čuck-ž. Seci;dez« v toliko pojasjirli, ker so •dog-nali, da so sirok'a in težka krila žen- siie delovala kot ncknk ipadalen dežnik, ki je padanjc napravil počasueje, tako, da je ¦¦svetnica» ostala nepoškodovana. Jaka Stoka t. V najiepsi moski do- bi jc nmrl Jaka Stoka. Brez vsa'ke vi&je soLske solske izobrazbe. s svojo bistro glavo in neumorno delavnostjo ie dose- &el častiio mesto med svojimi rojaki, za katerih razvoj jc na tiheni neumorno deloval. ZaOel je polagatr temelje trža- ikenru narodnernu gleda-lKcu. Sani jc t>H . t>rvi ij^ralec. sam režkser in sa:m inten- dant. Bil je dobreßa srea, vsakcniu K' (Pomasal, ee je le mo^ö'l. Vstad želodčne bolezni je vc-dno bolj hiral. dokler mu 11! smrt zatisnvla oko. Ohrani'mo tnu blap: sporn in! Srart v valovih Save. Kakor nam poroeajo iz Za^reba, sta «r^KK-cerai- šnjom pri kopanju v Savi utonila Uva nilada tHoveka. Policiji je bil« prijavije- 150, da jc eden izmed obeh kopalcev skočil z obale v Savo -ter kniahi izghvl v valovih; hoteč rešiti tovarisa. 8. ujsi zjutraj y pros^prih hotela „Balkan4', Celje. U11CVI11 it^U. 2. Slučajnosti. Opozarjamo Vas posebno na § 51 tretji odstavek zadružnih pravil, ki pravi da se vrši v slučaju nesklepčnosti občnega zbor» uro pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa pri vsakem Stevilu navzočih in 2astopanih zadružnlkov. CELJE, dne 18. avgusta 1922. Trgovska z ad ruga »Sloga« v Celju. Dobro üino 704 po zelo nizkä ceni protla 2—1 Pavel Škoberne — Celje, Vegova ulica štev. 4, Franc Čuček & Comp. Pi-ea W. H1BT2E PTIIJ ^«tanowlieno i. 888a, Objekt B — *t*zv. VJEIL • SQitipainJec:^ sladko vino Im ::; vino v st^Rfieniealr. Posojitnica v|Konjicah r. JEeZH, z, naznanja, da je nje ustanovitelj, dolgoletni načelnik in častni rav- natelj, gospod V posestnik in bivši žiipan konjaške okolišk^ občifie dne 15. avgusta 1922 v visoki starosti 85 let preminu!. Slava njegovemu spominu! V KONJICAH, dne 15, avgusta 1022. Struts*___ ».NOVA k) O B A ¦ ,S';; <•-.-. ' n. UstaBivIiruft MM. V t. ¦ ft-*' I I «1: ft 52-31 Hraniliiica mestoe občine Celje V lLU3t»y%i pmlzrČi ppi kolodvoru. Usfonwljtta 18R; Stareje hrawjflreih wtog K 35,000.000. Vrerfnost i^ezervnega zaklada K 8,000,000. I If : 1 HRAMLNE vloge, to sc sprejenntfo cxt i*ako- gar, Dlfoifo nff|popotoej*o uarnost in ttßodno obrcst9iu«nk^ Po^tnepololnice sfrankam brez- . pJr^to n;j , F3zpcjaq<\ Rentntoo 'pltsriifc j «iwd SPREJEMA tndi u warno shrambo ocl strank in sodiStf raziK? urednosfni papirj«, violne knji- ŽJce..I. t. e rmcrnc. ; 35 Proradwil n« MXfMlago. 52—32 Strokovna pttškarske-tebničiia delavitfca Albert Rutar, • e^ije, Sfomškov i^rg št 3-* Pfi'.i" ,i- i ' j.] ¦ | •'"•{. • ' •' : ' rma v zalogi raznovrstne lov- ske puške, automatične pi- Stole, revolverje, municijo in r, Jovs%; pojtrejaščJne, Vatoijo se vst interesenti lova m pus- karstva na obrtrco razstavo v Celju Objekt B itev. razstavnega prostora, 4. I 0W. konc. posredouataica \ •' ža promell z reaRkiaml: ^ Briton P. MmM CEUE Hralja Pitra t n LLUt ¦'Pa^idiije pii prwdaji ozir. nakup« ' jjenHjiSc, his, vil, gradov, velikih in j[na11h posestev, industriis^ih pM'yttii/ M;,-M& vest«»o »n točm>. 45-12 M Lečnik p nrar m jwveiir O , Celje, HnDi trg St. 1 [ (prej Pacchiaffol. 21: [ Dec uagonou hmeljeuk hupi lesna trgouina f. Pajman, Cefje ,Werthcitn4, blagajtta 5r. 1 ali dve, se kupi. Ponudbe se naj pošljeio na poštni preda! 5t. 15, C«»k-. IV lit» .SO—29 I Kn IF v^^ ^pjK^/1-l^f JL« PRIZHftNO SOLIDÜA POSTBEŽM | FHÄR3Ö FiailSL - CEUE ^P Jfl^ H^ ^Bv W VRi ¦• ženskim in moftkim pe^ilom ie<« igračami < | FRANC KRAMAR 144 50-2* ¦ poprej Frica & Kramar Na drob no ? C E |L JT 3E Na de?>6lof ] Zaloga ciga^etnih paparčkov in •tiH>dnic. j ' obrestuje iiranilfie uloqe počenSi 5 1 julijemr 1§22'ipo 41 01 2 0 proti enomesečpf odp^ucclj, 519 01 2 0 . , ¦ ' ••^r/f- •«*¦ :: Pioge denarnih zauodou in uečte statne .natožbe-.-obnbtgže p*k. >^Bk. ^n^. ^ra^. jtrk ^oa^. Marija Baumgartner Celje, Gosposka ullca St. 25 Zaloga Jesenega in tapetniškega pbhištva vseh slogov. 3 Ivan Narafiš sodavlčap, Ložnica prl Zaicu priporoča svoje izbome izdelke. ! Obratuje z elektrlčno silo ! Ce?h'tfj Thorn tea sainc&ezntck tn-drugth'modnt'h \ predmetev. i Točna vosfrežba. 1 N/SJFINEJsl J HX ¦---------------—^MM^B» Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja \z sadja izdeluje 891 I o vL3 PflRHH VELEŽG9N]i)iiN9, ROBEHT DIEHL CDL2U«rjE2 slovenua' cesxuJB: Centrala: Razlagova ulica. Lastni karnenolomi. Sufisei indnsfriiska družba v Celui iasvx>šuje »affi»oto3«e spomenike, ff^ob- nice, o tarje, j>oliiStv©M© plošče, zidne obklade iz poherskega ^x*a,nita,in vseh vpsC marmopja, dtalje stopnice, pod- stavke in vsa v to stx»olco spadajoca dela.