DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER pO. 1 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 3,1939 LETO XLII. —VOL. XI,II. Ljudje so nepoučeni glede brezposelne zavarovalnine. Tisoče jih je že zamudilo priliko Columbus, O., 30. decembra. ržava Ohio je pred tedni na-ela skoro celo armado uradni-l0V> ki naj postrežejo ljudem, P 80 uPravičeni do brezposelne zavarovalnine, toda očividno ["dje niso še poučeni o tej naj-ovejši postavi. i v Clevelandu je bilo odprtih [tem tednu 21 državnih ura-°V, kjer se brezposelni regi-?nraJ'o za državno pomoč. V ^evelandu in okolici je nekako 6,000 oseb, ki so upravičene 0 brezposelne zavarovalnine, >da v prvih treh dnevih se jih ! oglasilo samo nekaj manj Pt 5,000! -Država je dala radi te ne-frnosti ljudi zapreti več svo- J P uradov in jih pustila samo še odprtih. Ako se bodo udJ'e pozneje bolj zanimali 1 brezposelno zavarovalnino, 'do uradi zopet od])rti. ;vzrok, da se ljudje ne regi-pfajo v tako obilni meri, kot t ie Pričakovalo, pa leži tudi rm> ker je postava tako za-®tena, da v mnogih slučajih niti sami državni uradniki ne vedo, kdo je upravičen do zavarovalnine. Vendar to ne bi smelo preplašiti ljudi, da se ne bi registrirali. Od dneva registracije pa do dneva, ko se bodo začela deliti prva izplačila, vzame tri tedne. Prej se registrirate, prej pridete na vrsto. četudi mogoče mislite, da ne j boste dobili brezposelne zava-j rovalnine, pa se vseeno oglasite v pristojnem državnem uradu, kjer bodo vse potrebno zapisali. Ako se ne registrirate, ne boste dobili zavarovalnine, četudi ste do nje upravičeni. Država Ohio ima danes nekako 360,000 ljudi, ki so brez dela in ki dobijo lahko brezposelno zavarovalnino. Država ima tozadevno v blagajni pripravljenih $120,000,000. To vsoto so tekom dveh let vplačali delodajalci in delavci niso k temu ničesar prispevali. Za na-daljne nasvete se obrnite v glavni urad na 1243 W. 3d St. (Seneca Building). Dogodki ob nastopu novega leta ^SZgfffiZt* Vsi opazovalci dogodkov ob nastopu novega leta 1939 so mnenja, da bo letošnje leto, kar se tiče Amerike, mnogo bolj ugodno kot lansko. Koliko je resnice na tem, bodo znali povedati oni, ki bodo zdravi praznovali čez leto dni nastop leta 1940. V splošnem je bilo, vsaj, kar se tiče Clevelanda, precej mirno ob nastopu novega leta. Opaziti je bilo le, da so ljudje letos nekoliko bolj praznovali, nekoliko več pili in imeli boljše zaupanje v bodočnost. Toda do izgredov, pobojev ali nasilnosti ni prišlo skoro nikjer. Tudi naša naselbina, kolikor vemo, je bila zelo mirna, vendar vesela. Kaj pa po ostali Ameriki in po svetu? Poglejmo, kaj nam pripovedujejo dnevne vesti tekom zadnjih dveh dni! Tajnica dela, Mrs. Frances Perkins, poroča iz Washingto-na za novo leto, da bo letošnje leto mnogo bolj ugodno za delavce kot lansko. Privatna industrija bo dobro oživela in zaslužek bo mnogo boljši kot v preteklem letu. Predsednik Roosevelt je zaprisegel na novoletni dan novega generalnega pravdnika Zed. držav, v osebi Frank Mur-phya, bivšega governerja države Michigan, ki je bil pri zadnjih volitvah poražen za ponovno izvolitev. Mnogi očitajo predsedniku, da je storil veliko napako, ker je imenoval Murphya v tako važen urad, toda delavci so veseli, ker je bil Murphy vedno njih velik rodukt avtomobilov v »etu 1938 je bil ugoden Detroit. — V letu 1938 se je jedili jenih državah v raz-? avtomobilskih tovarnah kadilo 2,110,000 potniških av-^obilov in 525,000 trukov. Ti pomobili predstavljajo vred-st $1,630,000,000. Vendar °dukt avtomobilov v letu p ni dosegel števila v letu 3' na novo zgrajenih avto->bilov. Bil je za 47 odstot-v manjši. Nekaj izrednega ^ogromno število ameriških t°niobilov, ki so bili lansko ° Prodani v tujezemstvo. S, manj kot 496,000 ameri-£ avtomobilov so lansko le-kupile razne tujezemske dr-re- Vrednost teh avtomobi-| znaša $296,000,000. Vseh Rnobilov je danes na svetu J00,000, in od teh jih je 68 stotkov v Zedinjenih drža-f- 308,000 delavcev je bilo '°m lanskega leta povpreč-| zaposlenih v avtomobilski hretriji Amerike. Nepošten uradnik petiran je bil W. L. Thomp-»a ^ Paznik delovnih ur pri P" Projektih v Mansfieldu, ^ • Thompson je bil posebne ; e slepar. V sporazumu je * kakimi 30 delavci, ki so imetje delo, da so "posodili" fna tudi njemu, nakar jih je j a!> da delajo pri WPA. Ko _PriŠli čeki za plačilo, so si ^Pson in "izposojeni" delav-3elili denar. r&. . V dvorani . Jnica društva sv. Marije gaalene št. 162 KSKJ se bo ■ Jala v spodnjih prostorih 7 Sole sv. Vida nocoj med 6. f • Uro v svrho društvenih za-' feja društva se pa vrši v rtekob5. ua L , Zopet doma io °lnišnice v Youngstownu, • se je vrnil Mr. Fr. Ivan-[ E. 61st St. Rojaki ga Da\ ° obiščej° na domu-| hvala sem za obiske in da- Rev. Coughlin prerokuje novo vojno Detroit, 2. jan. — Rev. Chas. .Coughlin je imel na novoletni •dan znamenit radio govor, tekom katerega je poudarjal, da bo izbruhnila v Evropi v letu 1940 nova vojna. Svaril je Zedinjene države naj se nikar ne vtikajo v to vojno. — "Vsepovsod na svetu," je dejal Rev. Coughlin, "vidimo, da se narodi borijo ali pa pripravljajo za vojno, ko nastopi dan, ko se bo šlo za obstoj fašizma in komunizma na eni strani in za obstoj demokracije na drugi strani." Rev. C. Coughlin je nadalje povedal, da se Amerika vedno bolj približuje militarizmu. "Novo leto 1939," je rekel radio govornik, "je bilo vsepovsod pozdravljeno z vojaškimi fanfarami. Kljub temu pa imamo med seboj še vedno 12,000,000 brezposelnih! Ali naj jih pripravimo za krmo topov, ali naj jih žrtvujemo vojnemu molo-hu, ali pa gremo na delo in rešimo naš ekonomski problem tako, da bo imelo omenjenih 12,000,000 stalni zaslužek v miru in demokraciji?" --o- Licence za kolesarje Pred nekaj tedni je mestna zbornica v Clevelandu naredila postavo, ki zahteva, da morajo lastniki bicikljev imeti licenco, ki velja 25c na leto. Smatra se, da je v Clevelandu 27,000 kolesarjev. Toda postava ne bo šla v veljavo do 1. aprila, ker ne morejo prej urediti za administracijo potrebnega urada. Denar v bankah Tekom leta 1938 so se denarne vloge v raznih cleveland-skih bankah zvišale za $32,000,-000. Tudi denarne vloge v posojilnicah države Ohio so se tekom leta 1938 dvignile za $14,000,000. iw sei° :V,abJCe podružnice št. 32 SžZ i0j Jene> da se udeležijo seje ri'h 7 v navadnih pro- 20-obletnica V sredo 4. januarja se bo ob 8. uri zjutraj brala v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za pokojnega John Muhiča v spomin dvajsete obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. prijatelj. V Clinton, Ind., je začelo goreti v premogovniku. Ogenj je povzročil širjenje strupenih plinov. Rešilno moštvo je bilo takoj na delu in po 12 urah težkega napora so rešili 19 pre-mogarjev iz rudnika, dočim je en delavec radi plinov ponorel in se zagnal v ogenj, kjer je žalostno končal. Trgovska zbornica v Clevelandu zatrjuje, da bo leto 1939 eno najbolj produktivnih let v mestu, kar se tifie stavbinske industrije. Za najmanj $40,-000,000 novih poslopij nameravajo v letu 1939 zgraditi v Clevelandu. Dočim večjih nesreč za novo leto nismo imeli v Clevelandu, je pa gorelo na mnogih krajih. V nedeljo in v ponde-ljek je bila požarna bramba poklicana v 27 slučajih. O-genj je v raznih hišah in delavnicah povzročil skupno škodo nad $100,000. Vremenski prerok nam je napovedal preteklo soboto občuten mraz za novoletne dneve. Pa se je precej zmotil. V nedeljo je padal dež, ki je odnesel zadnje sledove osem palcev vjsokega snega, ki smo ga dobili dan pfed novim letom. Iz Youngstowna, O., se poroča, da se je policiji posrečilo prijeti roparje, ki so dan pred novim letom odnesli eks-presni družbi $35,000. Sodeč po imenih prijetih so bili roparji Hrvati. Policija ima v zaporih namreč nekega Štefana Jagodiča in njegovega brata Majka. Prijeli so tudi se- stro obeh dozdevnih roparjev, ki se je bahala okoli z dolarskimi bankovci. Roparji so namreč odnesli svoto $35,000 v en-dolarskih bankovcih. Državna postavodaja v Co-lumbusu, oziroma senat, zbornica postavodaje, je zadnji trenutefk preteklo soboto imenovala senatorja Keith Lawrence iz Clevelanda za načelnika državnega urada za brezposelno zavarovalnino. Imeno-1 vanje je povzročil gov. Davey, | ki je bil pri zadnjih volitvah j poražen, toda bo s pomočjo Lawrenca lahko kljub temu kontroliral do 4000 višjih uradov v državi Ohio. Iz Španije se poroča, da je nacionalistični general Franco začel z ofenzivo napram glavnemu mestu Madridu. Na katalonski fronti je gen. Franco zopet dobil v posest več stra-tegičnih točk. Iz državnih zaporov za blazne je v nedeljo zvečer pobegnilo pet blaznih zločincev, ki so bili oboroženi z britvami in sekirami. Begunci so namenjeni v Cleveland. Ker so pobegli zločinci skrajno nevarni ljudje, je vsa policija na delu, da jih še ob pravem času zaloti in vrne v zapore. Tekom prvih pet minut v novem Letu jp bilo v Clevelandu rojenih nič manj kot 14 fantičev in dekličev. V Clevelandu so tekom lanskega leta avtomobili ubili 120 manj oseb kot v letu 1937. Cleveland nosi sedaj naslov kot "najbolj varno mesto," kar se tiče javnega prometa. "Novoletne laži" Moskva, 1. januarja. Moskovsko časopisje prinaša poročilo, da trditve, da namerava Nemčija napasti Ukrajino, nikakor niso resnične, pač pa so nemške govorice o Ukrajini le nekaka krinka za nemško podporo Italiji, ki stega roke po francoski Tuniziji. Medtem ko Francija zre na Ukrajino, zna zgubiti Tunizijo. Nadalje ae je oglasilo tudi nemško časopisje, ki omenja, da namerava Mussolini do 31. januarja, 1939, mobilizirati 500,000 vojakov za Tunizijo. "Kaj 500,000 vojakov?" piše nemško časopisje. "Mussolini lahko mobilizira 3,-000,000 in to veliko prej kot 31. jan. 1939." Na čelu te vesti prinaša nemško časopisje naslov: "Novoletne laži." Washington, 2. januarja. Razne komunistične organizacije in njih prijatelji bodo začeli v najkrajšem času s pritiskom na kongres, da' se spremeni postava glede nevtralnosti v toliko, da se bc lahko pošiljalo orožje iz Amerike v Španijo. Najboljši agitatorji za to spremembo v postavi so člani tako-zvane Abraham Lincolnove brigade, ki so se vrnili iz fronte v Španiji in ki so se sedaj razkropili po Ameriki, kjer so začeli s propagando. Vse one organizacije, ki so doslej pomagale lojalistom in ki so pod kontrolo komunistov so se zavzele za propagando. Smatra se pa, da ima propaganda svoje prave voditelje v Moskvi. Da se upre tej propagandi je Katoliška zveza ameriških mož sklenila proti-akcijo. Jutri bo predložena predsedniku Roose-veltu tozadevna resolucija, podpisana od voditeljev skoro vseh ameriških katoliških organizacij, ki štejejo nad štiri milijone čla- nov, dočim komunisti ne štejejo niti 50,000. Resolucijo dobi v roke tudi sleherni član obeh zbornic kon-gx-esa. Lojalisti so prepričani, da če je nevtralitetna postava glede Španije preklicana, da bo to njim več koristilo kot pa nacionalistom- Rim, 2. januarja. Zatrjevanje od strani lojalistov, da se nahaja v Barceloni 3,000 katoliških duhovnov, ki opravljajo službo božjo, je naravnost smešna, kot se zatrjuje v vatikanskih-krogih. Sv. maše se sicer darujejo, toda privatno in sleherni duhovnik mora prej imeti vladno dovoljenje. število katoliških duhovnov, ki so v Barceloni še ostali, nikakor ne znaša 3,000, pač pa k večjemu 400. Večina duhovnov v lojalistični Španiji je še vedno prisiljena živeti v katakombah. Vlada je dovolila le nekoliko kapel za katoličane rodu Baskov, ki so to zahtevali več mesecev, predno se jim je ugodilo. Družba cestne železnice in mestna vlada Direktorji Cleveland Railway Co., kompanije, ki operirajo ulične kare v Clevelandu, so sklenili, da od 1. januarja naprej ne bodo več plačevali stroškov mestnega železniškega komisarja. S tem je nastala pravcata vojna med mestno vlado in kompanijo. Korak kompanije pomeni, da bo kompanija tekom prihodnjih 15 let poslovala brez mestnega nadzorstva, naka|- bo likvidirala. Toda mesto ima kljub temu pravico pregnati družbo z javnih ulic, kajti pravico pokladati proge in rabiti ceste za promet, je kompanija dobila od mesta. Vnel se bo torej striupen boj med mestom in kompanijo. Tekom maše umrla Tekom sv. maše ob 10. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete je zadela preteklo nedeljo srčna kap Mrs. Mary Fier. Bila .je na mestu mrtva. Ranjka je bila stara 65 let. Njeno dekliško ime je bilo Lesar. Stanovala je na 813 Alhambra Rd. Doma je bila iz vasi Kot pri Ribnici. V Ameriko je dospela leta 1907. Tu zapušča žalujočega soproga Franka, hčer Mary, poročeno Wilson, tri sinove, Joseph • P i n t a r, Louis Champa in Rudolf Champa in pet pastork, Louise Kroger, Josephine Heisterman, Marion Fier, Frances Brown in Antonette Schultz, nadalje pet pastorkov, Frank Fier, Anton Fier, Louis Fier, August in John Fier. V domovini zapušča brata Franka. Ranjka je bila članica Oltarnega društva. Njen pogreb se vrši v četrtek ob 8:30 iz August Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St., v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališče. Bodi ji mirna ameriška zemlja. Preostalim sorodnikom naše globoko sožalje! Smrtna kosa Preteklo soboto popoldne je preminul Charles Jelenič, 58 let star, stanujoč na 1438 E. 26th St. Pri WPA delu se je zadnji teden zelo prehladil, nakar je bil odpeljan v bolnišnico, kjer je podlegel pljučnici. Pokojni je bil doma iz se-la Jelenič, kotar Jaška. Poleg soproge zapušča pokojni štiri hčere in pet sinov ter brata Johna. Pogreb se vrši v sredo dopoldne pod vodstvom A. | Grdina in Sinovi. Preostali i družini naše iskreno sožalje I Naj bjo ranjkemu mirna ameriška zemlja! Politika! Kot je poročano na drugem mestu današnjega lista je senatna zbornica državne postavodaje zadnji trenutek imenovala senatorja Keith Lawrenca za načelnika urada za brezposelno zavarovalnino v državi Ohio. Na ta način se je mislilo, da bodo demokrati v kontroli nad 4000 javnimi uradi, katere bo razdelila civilna komisija pod naeelstvom Keith Lawrenca. Toda včeraj se je iz Columibusa sporočilo, da bo nova senatna zbornica, ki je pod kontrolo republikancev, razveljavila sedanjo civilno komisijo, jo odstavila in imenovala novo komisijo. Tako bodo demokrati zgubili 4000 del v državi Ohio in njih mesta zasedejo republikanci. Prednost pri teh delih imajo bivši ameriški vojaki. Bivši poli^ski^načelnik požigalec Throop, Pa., 1. januarja. Detektivi v tem mestu so prijeli 32 let starega Johna Visotskega, bivšega policijskega načelnika v mestu. Obdolžen je, da je na božični dan povzročil požar v svojem stanovanju in je v požar ju zgorel sostanovalec Jos. Mazak, ki je lokalni cerkveni organist. Visotski se je baje napram nekemu prijatelju izjavil, da je plačal $2,000 za hišo, katero je rabil za stanovanje in za mlekarno, in da je dal hišo zavarovati za $6,-500.00. Dotični prijatelj je to izpoved povedal detektivom, ki so Visotskega aretirali. -o- Visoka pristojbina Odvetniška tvrdka Ulmer, Berne & Gordon je vložila na Common Pleas sodni j i zahtevo, da se ji plača $51,943 kot odvetniški stroški, ker je tvrdka branila likvidatorje Guardian Trust banke, ki so bili obtoženi, da so nepošteno ravnali z bančnim denarjem. Svota je nenavadno visoka in jo mora odobriti naj prvo Common Pleas sodnija, ki pa zahtevo tudi lahko ovrže. Zaroka Zaročila sta se Mr. Louis Papež, 6206 Edna Ave. in Miss Caroline Jernejčič. Iskrene čestitke! Nova kriza med Nemčijo in Anglijo London, 1. januarja. Zahteva Hitlerja, da se dovoli Nemčiji, da zgradi enako veliko število submarinov kot jih ima Anglija, je močno vznemirila vse angleške kroge. Leta 1935 je bila med Nemčijo in Anglijo podpisana pogodba, da ima Anglija za vsakih 35 nemških submarinov 100 svojih. Hitler je izjavil, da v očigled povečanja Nemčije ta pogodba ne more biti več v veljavi. Nemčija je začela graditi zadnje čase male submarine, po 250 ton, ki se izvrstno potapljajo in lahko plovejo iz nemških pristanišč okoli Anglije in nazaj, ne da bi potrebovali novo kurivo. Tega se Anglija boji in je zahteva Hitlerja prišla anako nepričakovano kot zahteva glede monakovske pogodbe. -o- Donahey in WPA Zvezni senator iz države Ohio, demokrat Vic Donahey, je proti sedanjemu sistemu WPA in bo zahteval v kongresu, da se relif popolnoma prepusti posameznim državam in da zvezna vlada opusti relifno administracijo. Gotovo je, da bo kongres takoj prve dneve svojega zasedanja vzel v pretres vso WPA organizacijo in bo vpeljal velike spremembe. Stalin in Hitler Poznani židovski rabinec Brickner v Clevelandu, ki je na zelo dobrem glasu, je včeraj izjavil, da mora v Evropi prej kot slej priti do odločnega trenutka, ko se bo dognalo, kdo naj bo gospodar: Stalin ali Hitler? Eden ali drugi bo odnesel zmago, ako demokratične evropske države ne bodo pripravljene. Stalin kot Hitler predstavljata zlo za človeštvo, tiranijo, telesno in duševno sužnjost, je dejal rabinec. Naznanilo pogrebov Pogreb Frank Fabiana se vrši iz hiše žalosti 397 E. 152nd St. v sredo ob 9. uri v cerkev sv. Je-ronima. Pogreb Chas. Jeleniča se vrši v sredo ob 9. uri v cerkev, sv. Nikolaja na 36. cesti in Superior Ave. iz hiše žalosti na 1438 E. 26th St. Oba pogreba vodi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Marija Glavič umrla Ravno osem mesecev potem, ko je preminul njen soprog John je v pondeljek 2. jan. umrla tudi njegova soproga Marija Glavič,, rojena Skulj, stanujoča na 6210 Schade Ave., kjer se nahaja Gla-vičev dom že 21 let. Pokojna je umrla v Charity bolnišnici, kamor je bila že drugič odpeljana, da bi si z operacijo rešila življenje. Ranjka je bolehala za srčno boleznijo zadnjih 6 let, odkar je umrl soprog, je bolezen postala še hujša. Tekom bolezni sta ji plemenito stregla hči Mary in njen soprog George Jasko. Ranjka je bila doma iz Poznikove fare pri Velikih Laščah, odkoder je prišla v Ameriko pred 39. leti. Tu zapušča hčer Mary, hčer Ka-rolino poročeno Jos. Starich, dve sestri in štiri brate: Rose Sami-da in Angela Stebla j in bratje Anton, Charles, Joseph in Frank Škulj. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ in društva sv. Neže, C. K. of O. Pogreb se vrši v četrtek iz kapele A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida ob 9. uri in na Calvary pokopališče. Vsem preostalim izrekamo naše globoko sožalje! Bodi ranjki mirna ameriška zemlja! Prva sejži Članice podružnice št. 50 SŽZ so prijazno vabljene, da se v sredo udeležijo prve letošnje seje. Po seji bo prosta zabava. Igrali bodo fantje od Silver Fox orkestra. Pripeljite tudi svoje prijateljice. 71,000 pri WPA delih. Tekom zadnjih treh mesecev se število pri WPA projektih zaposlenih ljudi v Clevelandu znižuje. Danes jih je v mestu še 71,788 pri WPA projektih. I AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 1039 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialclb: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMfcS DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 1, Tues., Jan. 3, 1939 Danes se otvori kongres Danes se po dolgem odpočitku zopet zbere kongres k svojemu rednemu zasedanju. Kongres dela postave, dovoljuje denar in daje gotove smernice administraciji. Predsednik sicer daje kongresu navodila, toda kongres jih posluša ali pa ne. Tudi to pot pride predsednik Roosevelt v sredo osebno v kongres, da pove zbranim postavodajalcem kaj želi, kaj bi bilo koristno za deželo. Toda bojimo se, da letošnji kongres ne bo dosti poslušal predsednika, pač pa bo udaril svojo lastno pot. Kaj se pripravlja za predsednika je že deloma povedal senator Hiram Johnson, ki je te dni izjavil, da mora kongres predvsem odvzeti predsedniku one oblasti in moči, katere si je predsednik deloma sam prisvojil, deloma pa mu je izročil kongres pod predsednikovem pritiskom. Senator Johnson je sicer republikanec, toda ima za seboj številne pristaše, med katerimi so tudi demokrati. Predsednik je tekom zadnjih pet let v resnici dobil izredno oblast, kakoršnje pred njim še ni imel kak drugi predsednik. Toda imeli smo tudi izredne čase, kakoršnjih ni še pomnila Amerika. In poleg tega smo imeli srečo, da predsednik v teh časih ni bil kak sebičen, diktatorstvu nagnjen človek, pač pa plemenit mož, ki je znal narodu v korist iz-iabljati ogromno oblast, katero je imel nad stotrideset milijonskim ameriškim narodom. Toda kljub vsemu temu se vedno bolj čuje v javnosti, da je vse to treba spremeniti, da je treba okrniti oblast predsednika. Predsednik da baje ne potrebuje več iste moči kot v dnevih depresije od leta 1933 naprej. V svoji prvi poslanci kongresu se je Roosevelt izjavil, da se ne bo obotavljal zahtevati od kongresa "obširne oblast in moč, da se bori proti 'izrednemu položaju v deželi, ki je ustvarjal stanje, kot če bi deželo zasedel .'tujezemški sovražnik. Roosevelt je zahteval izredno oblast in dobil jo je. V letih, ki so potekala, je zahteval ponovno in ponovno večjo moč in kongres mu je radevoljno vselej ustregel. Imeli smo bančno krizo, treba je bilo skrbeti za vladno ekonomijo, za relif, za pomoč poljedelstvu, denarju je pretila inflacija, javna dela .so zahtevala izredne moči delavcev, predvsem, ameriški narod je moral živeti. Roosevelt je izjavil, da dokler bo on predsednik, da ne bo nihče stradal v deželi. Najvišja sod-nija je sicer od časa do časa pobijala, kar je predsednik zahteval, a predsednik je v ogromni večini le dobil, kar je hotel. Kongres bo te dni začel debatirati, če obstoje v Zedinje-nih državah še vedno izredne razmere, da bi predsednik rabil izredno oblast, ki jo je izvajal zadnja leta. V svojih debatah se bodo kongresmani seveda ravnali po naročilih in željah onih ljudi, od katerih so izvoljeni v urad. Ako volivci pritisnejo na kongresmane v tem ali onem oziru, morajo kongresmani poslušati glas. ln kot se poroča iz Washingtona, prihaja tja vedno več zahtev, da se razmerje med postavoda-jalnim in izvrševalnim delom ameriške vlade zopet normalno uredi. To je, eden mora kontrolirati drugega. To se pa more zgoditi le, ako predsednik zgubi izredne pravice, katere je imel zadnjih pet let in dobil kognres zopet bolj samostojen nastop. Pa še en vzrok je, pravijo gotovi ljudje, ki poznajo politiko. Ako kongres ne dobi vrnjenih pravic, katerih se je polastil predsednik, tedaj bodo nasprotniki demokratske stranke v predsedniškem letu 1940 kričali na vse grlo, da želijo demokrati vpeljati diktatorstvo v Zedinjenih državah. Povprečen Amerikanec, ki marsikdaj premalo misli, bo temu verjel in obsodil demokratsko stranko s tem, da bo volil proti njenim kandidatom. Da se predsednik ne more zanašati na takozvane progresivne državljane ali na delavske organizacije, so le prebridko pokazale zadnje volitve, ko so propadli skoro vsi oni kandidati, katere je predsednik posebno priporočal. Demokratje v poslanski kot v senatni zbornici kongresa imajo sedaj priliko, da zadevo spravijo v red. Demokrati imajo še vedno veliko večino v obeh zbornicah. Zadeva mora biti rešena tako, da bo odgovarjala resničnim interesom ameriškega naroda in'da se v letu 1940 ne bomo kesali, če dobimo za predsednika moža sladkih besed toda diktatorskih dejanj. Kaj pravile! No, pa začnimo zopet z božjo pomočjo v tem letu. Da bi zdravi in veseli pisali in brali. Rajši brali ko pisali, kakopak! Zdaj, ko smo že pozabili mi naše'dobre sklepe, pri katerih smo se gvišali, da jih bomo zvesto držali, gremo zopet lahko naprej po naši stari navadi, kakor smo to delali lani, predlanskim in prej. * * # Zadnjo sredo nas je pozdravil sosedov Tonček s prijaznimi besedami: "Stric, rešite se, rešite se!" Jej, kar sapo nam je zaprlo, saj nismo slišalo takih besed še v Ameriki, vsaj pisec teh vrstic ne. No, urednik se je odrešil, čeprav nagajivček ni imel pri sebi brezove šibe, kot smo jo imeli pripravljeno v starem kraju za take slučaje. Ampak da boste vedeli, to ni napisano za pogum dru-trim tenežkariern za nrihodnie leto. Pripravite se za nedeljo! Leto se je hitro zasukalo tako, da še lanske lovske večerje Euclid Rifle kluba in veselih časov nismo dobro pozabili, pa je zopet pred nami nedelja 8. januarja, ko naši fantje zopet prirede običajni lovski ples in srnjakovo večerjo. • • Nekateri onih, ki so bili lani na našem lovskem plesu in srnjakovi pojedini, so hoteli že lani kupiti vstopnice za letos. Ker jih pa nismo imeli, so nam dali aro in mi smo zanje tikce rezervirali. Veste, včasih se primeri, da vstopnic zmanjka, ker vsak pride rad na našo veselico. No ja, saj je pa tudi tako na-zarensko luštno, da ni za povedat. Letos bo menda že naša deveta lovska veselica in še vsaka je bila do zadnjega kotička obiskana, posetniki pa take volje, kot bi bili v ta malih nebesih. Jaz že ne verjamem, da bi bilo kje na svetu tako prijetno, kot je vsako leto na naši veselici. Saj pa naši fantje tudi ne štedijo z ničemer, samo da so gostje veseli in zadovoljni. Kot vsako leto, bo tudi letos dvorana spremenjena v čaroben smrekov gozdiček. Tam pod smrekami bo orkestei-, ki bo po zvočniku vlival take melodije v dvorano, da bo moral vsak na ples, pa tudi če ima na obeh nogah štihpan. Brhke col-linwoodske dečve, ki jih štejemo med najbolj zauber v Cleve-landu, vam bodo servirale okusno večerjo, ki jo bo letos pripravila nova kuharica, Mrs. Jennie Lampe, ki se zastopi na tako stvar. Natakarji vam bodo prinesli hladilnih oBkladkOV za grlo, če boste hoteli. Ali boste šli pa lahko sami do bližnje rešilne postaje, do katere je vhod zraven muzikantov in kjer bodo tekle štiri pipe neprenehoma. Srnjakova večerja, sem rekel, pa ne bo. Vzamem besedo nazaj. Veste, letos bodo srne in sicer so naši fantje pripeljali dve krasni in mladi živalici, katerih meso bo tak steak, da bi ga jedli na zadnjo uro. Srnjake so letos v Pennsylvaniji dali na zapik, kar je še bolj prav, ker meso od srn je vedno bolj cort. Pa kaj bi našteval, ko že vsak ve, da bomo res dali na mizo najboljše. Nam ni za dobiček, ampak želimo le, da nas obiščejo naši prijatelji in znanci ter z nami prebijejo en lep večer, da bomo tako na pravi način začeli novo leto, ki bo takrat komaj en teden dni staro. Za letos se nam itak obetajo boljši časi, torej je čisto prav, da jim pridemo nasproti s postrani klobukom. Vabim vse prijatelje in znance, moškega in ženskega spola, vse sobratske klube in sploh vse naše rojake in rojakinje, da pridejo v nedeljo 8. januarja zvečer v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer vam bodo fantje of Euclid Rifle kluba pomagali, da vam ne bo dolg čas. Naše fante pa tem potom opozarjam, da pridete danes večer vsi na sejo in strelsko vajo. Imamo več važnih stvari za ukreniti. Vsak naj prinese tudi neprodane vstopnice nazaj,' da bomo vedeli, za koliko ljudi pripraviti v nedeljo. Absolutno naj bo danes večer vsak čjan navzoč. Bo tudi nekoliko zdravila, če katerega glava boli po včerajšnjem dnevu. Torej ne pozabite, da je v nedeljo lovski ples in steak od srn in da je taka zabava samo enkrat v letu. Jim Sepic, predsednik. Čestitam! Zelo sem počasen, vendar pa ne maram zamuditi čestitati dopisnikom v Ameriški Domovini za božično številko, čestitam zato, da bodo vedeli tisti, ki so pisali, da so imenitno pogodili slovensko dušo in zadeli na naša čuteča srca. šele zdaj sem mogel vse prelistati in prebrati. Reči moram, da gre čast številnim dopisovalkam in dopisovalcem za tako ljubko izražanje prisrčnih spominov. Rečem le to, zakaj se taki in take, ki vidimo, da znate pisati, ne oglasite večkrat. Samo ob vsakem božiču enkrat bo premalo, bomo prehitro stari in umremo, pa je za mnoge prepozno. Dokler živimo in nam je na tem, da najdemo dnevno iz življenja zanimive in prisrčne dogodke, jih napišimo. S takim pisanjem se duša oživlja in ljudi izobrazuje. Kar so pisale hčere o materah, je vredno, da se ponavlja, da pride še pred take, katerim je srce do matere omrznilo. V duhu popeljati naše, tu rojene, v staro domovino, v vasi in krog farnih cerkva, da vidijo, kako se božič tam praznuje, je naravnost plemenito delo. še nikoli prej niso bili dopisi tako izbrani in tako globoke vsebine, kot so bili v tej božični izdaji Ameriške Domovine. Za to gre kredit prvič uredništvu, ki je dalo že več let na razpolago, da se je pričelo. Pa še nekaj pohvalim. Bolj nego kdaj prej sta naša dnevnika to leto opozarjala .ljudi, da naj domači kupujejo v domačih prodajalnah, v naših slovenskih trgovinah. Rečem, da je to tudi pomagalo. Le še tako naprej, korist bo za vse. Anton Grdimi. tako postavili, da ne bo na obljubi ostal noben dolg, pač pa da bo dana obljuba izvršena. Zavzel se je sleherni član Progresivne trgovske zveze in vsak bo prispeval po eno ali več nagrad. Med stotimi nagradami, ki jih je Zveza obljubila poleg treh glavnih, ne bo niti ene, ki bi se vam utegnila "fržmagati," kajti sleherna nagrada bo vredna najmanj desetak. Vse nagrade bodo v blagu, tako da bo vsakdo in- vsaka lahko zadovoljna. Tisti člani Progresivne trgovske zveze, ki so profesionalci, kakor na primer zobozdravniki, bodo določili kot svoj prispevek gotovo vsoto denarja in potem za to vsoto kupili nagrade, ki bodo v njih imenu podeljene srečnikom. Vsak član je obljubil, da bo prispeval tako, da se ne bo nad i nagradami nihče imel prilike pritožiti. Skrbite v tem kratkem času, ki je še do prireditve, da se ne boste niti vi sami imeli prilike pritožiti nad svojo lastno osebo, ker niste dovolj marljivo pazili na to, da kupujete edino pri domačih trgovcih in zahtevali od njih ob vsakem nakupu nagradne listke, ki jih dajejo trgovci, ki so člani Progresivne trgovske zveze. Blago ali denar? Še mesec dni je do prireditve Progresivne trgovske zveze. Že v marsikateri hiši sem videl na novem koledarju dan 29. januarja zaznamovan z rdečim krogom. Na moje vprašanje sem dobil odgovor, da nihče v družini noče pozabiti, da se ta dan vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ogromna prireditev, kakršne že ni bilo zlepa v naselbini. V drugih hišah pa nisem videl teh znamenj na koledarju, a tam sem dobil na svoje vprašanje v odgovor: tega dneva itak ne moremo pozabiti. Pravijo, da obljuba dolg dela. To pot se bodo naši trgovci Koncert v Barbertonu Barberton, O.—Advent je minil in prišli so lepi božični prazniki. Sveti večer je bil kot nalašč, ker ni bilo preveč mraza in snežilo je.prav po malem. Človeku je kar srce igralo, ko je stopal po cesti. Praznike smo obhajali v zadovoljstvu v krogu naših dobrih prijateljev. Kar prehitro je prišel dan, ko smo morali v tovarno na delo. Torej advent je minil in zdaj se lahko prične z veselicami in raznimi drttgirtti"prireditvami. Zato je naš barbertonski pevski zbor "Javornik" sklenil, da priredi svoj koncert v soboto 14. januarja. 1939 v dvorani društva Domovina na 14. cesti, pod vodstvom pianistinje Miss Mary Gorenc. Pevci in pevke se pridno učijo petja za nastop. Zato pa tem potom prijazno vabim vse n^še Barbertončane, Girardčane in rojake iz bližnjih naselbin na ta koncert. Po koncertu bo ples, za katerega bo igral Tre-barjev orkester iz Clevelanda. Ne pozabite torej v soboto 14. januarja točno ob 7:30 zvečer. Opozarjam cenjene poset-nike, da se bo koncert pričel | točno ob času, da ne bodo plesalci predolgo čakali. Vsem Slovencem in Slovenkam želim srečno in zadovoljno novo leto 1939. Andrew Blazich. Polnočnica in drugo iz Hubbard Rd., Madison, 0. Hitor, hitro mine čas. Pre-dno obrne, pa ga že ni, kot pravimo. Kdo ve, kam je šel? Nihče, kar ni ga. Tako se nabirajo leta. Pravijo, da smo z vsakim dnem starejši. Pa naj bo že kot hoče, samo da je zdravje. Ampak z samim zdravjem se pa človek tudi ne more preživljati. Mora biti tudi kaj za pod zob. Dosti ljudi je na tem svetu, ki živijo v izobilju, drugi imajo pa komaj toliko, da se rine, ali pa še ne. Prvi imajo nebesa že na tem svetu, če jih bodo deležni tudi na drugem, se ne ve. Drugi jih pa pričakujemo prav gotovo na drugem svetu, ker jih tukaj ni. Tako je hitro minil poletni čas. Prišli so zimski meseci, kateri niso pa nič kaj razveseljivi, posebno za nas tiste, ki nas rado zebe. Taki nismo nič kaj naklonjeni zimskemu času. Kar se tiče mene, ga polovico prespim. Sem ko tisti di- hur, ki gre pozimi pod rušo, spomladi pride pa zopet na površje. Pravijo, da taki, ki radi ležijo, se debelijo. Pa pri meni že ni tako. No, naj bo tako ali tako, dosti prida ne kaže, ker se le slabe stvari slišijo, dobrega pa nič. Tako je prišla doba šče-tincev, ki se jih bo počasi spravljalo s tega sveta. Sosedje so precej založeni ž njimi. So rekli, naj bi najprej našega, da bodo videli, kako bo šlo. So rekli, da je najbolj pri moči. Če tega zmoremo, potem ne bo dosti skrbi. Že dlje časa smo se pomenkovali, kaj in kako bo. Prišli so ga večkrat pogledat in so ga precenjevali glede oprijema. Nazadnje sem pa sklical konferenco, da smo se pogovorili, kako da ga bomo pograbili. Eni so se obligirali, da ga bodo prijeli za prve noge, drugi za zadnje. Jaz nisem mogel dosti obljubiti kje bom držal, ker človek ne more vedeti na- prej, kam bo posegel v kritičnem trenutku. Naposled sem se pa le odločil, da ga primem za rep. Dobro sem si pa po-konec sem proti meni obrnjen, prej ogledal, da je bil ta ozki da bi, če bi slučajno ušel, še mene seboj ne vlekel in bi se mi rep izlepa iz rok potegnil. Veste, kar jaz poprimem, tudi držim. Pa bi lahko dobil kake poškodbe, če bi me ščetinec vlačil sem in tje. Ker sem močno oblečen zimske čase, sem kot tisti mož, ki ga napravijo za v koruzo, da jo vrane ne pojedo. Ščetinec bi se me ustrašil in bi zdivjal. In ker smo blizu jezera, bi bilo vse mogoče, da bi sebe in mene zavlekel v vodo. Pravijo, da znajo ščetinci plavati, jaz pa ne in bi tako prav lahko ob življenje prišel na vsem lepem. Tako smo se domenili, kje bo kdo držal. Najprej so ga zmerili kako je dolg, potem so si pa nekakove stopnice napravili, da ga bodo tam držali, kadar bo prišla bridka ločitev od tega sveta. Prav nataijko so se domenili, kje bo kdo stal, da ne bo napotja. Ko je bilo vse urejeno, so šli ponj v hlev. Ker pa ni bil navajen tujih ljudi, je bil ves iz sebe in mu ni šlo v glavo, zakaj mu nepoznani ljudje segajo tje pod noge. Po tleh so mu polagali zanke, da bi stopil vanje, pa ni. Nazadnje sem moral stopi-ni bil pri volji sam sebe ujeti kar sam k njemu in ga poklical po imenu ter mu nekaj na uho zašepetal. Tedaj je postal pa miren in prav lahko sem mu dal vrv okrog vratu in ga potem izročil fantom za nadaljno razpolaganje. Pa je bil ščetinec kmalu na zaboju in noži vsake velikosti so bili pripravljeni. Z veliko ihto pograbi klavec prvi nož, pa je v naglici zgrabil za prekratkega. Pujsek je bil obširen čez prsa, pa ga ni noževa konica zadosti požgečkala. Tedaj pa pride na pomoč drugi klavec z daljšim nožem in potem je pa že šlo in še ščetinec je rekel: takist pa že takist! Tako se bo delalo zdaj tod pri nas pozno v zimo in skoro vsak dan bo veselica pri tej ali oni hiši. Tako se je bil približal božič. Mnogi so bili v strahu, da ne bo snega. Jaz pa sem rekel, da čeprav ga ni do velike noči, pa ga ne bom prav nič pogrešal. Na božični večer je pa sneg naletaval, kakor bi nam hotel preprečiti pot k polnoč-nici. Pa se je v zadnjem hipu premislil in ponehal. Vsa vas in okolica je bila lepo okrašena. Na številnih drevescih, po hišah in pred hišami, So se blesketale številne božične lu-čice. Naše bližnje mesto Madison je bilo čarobno razsvetljeno. Sredi božičnih dreves je pa stal nov avto, katerega so darovali trgovci tega mesta svojim odjemalcem. Dokler ni bila številka dvignjena, smo si ga vsi lastili. Potem je pa eden vsem povedal, naj držijo prste proč in ga je vesel odpeljal. Po mestu je pa igrala godba lepe božične melodije. Prišel je čas in odpeljali smo se k polnočnici. Cerkev je bila lepo okrašena. Ljudje so prihajali od vseh strani. Bili smo tam sosedje in naši ljudje, katerih ni malo, so prišlj od vseh strani. Cerkev je bila nabito polna. Nekoč sem stal v cerkvi poleg Mr. Toneta Prijatelja iz Clevelanda, ko je bila prav tako polna. Pa sem mu omenil, da bi bilo potreba Ribni-čana, da bi jo raztegnili. Pa je Tone rekel, da so jo morali že imeti v rokah, ker so je deli v drat. S ter je menil to, ker je z slakom obraščena, pa izgleda kot bi bila z žico povezana. Modro je povedal in mi je sapo zaprl. Tone Babič se je nekaj namuznil, ko sva si stisnila desnice. Omenil mi je, naj bi se domov grede ustavil pri njem, de tel be ge za gl mi ;sti je od "C ur sp nt ca iz na Pc či m va BESEDA IZ NARODA 83 saj cesta do naše vasi drži prav mimo njegove hiše. OH ljubil sem mu, da pridem, čf bo moja družba pri volji, ke; bo že bolj proti jutru. Ko sin naravnali avto proti dom! sem pričel moji družbo lep na srce govoriti in namigav« ti o Babičevem povabilu. Vi so bili zadovoljni, samo vo! ^ nik se je nekaj kujal. RekL je, da je pot temna in ne ^ videl voziti. Obljubil sem m da bom šel z ročno svetili1 . pred avto in mu svetil, če gifj z nami, se je šele podal. Zapeljali smo okrog Bat ] čeve hiše in stopili v hišo, j» , naprej, družba za menoj. Na prej smo spodobno voščili d1 | ber večer, potem pa še ven« božič. Oče in mati sta nas peljala v sprejemno sobo ti i nam rekla, naj se kar vsed mo, ker rasli itak ne bomo ve { Potem sta se pa odstranila sobe, mi smo pa pričakova j zrli za njima ter čakali nji) . prihoda nazaj, ker smo vede' da se stvar ne bo kar tako ra* rešila. 1 |( In res, kmalu prideta i11 ] za j, obložena z vsakovrstni^ dobrotami, katere položita > mizo in nas povabita, naj ! pomaknemo bližje. Pa smo ' , in začel se je prijazen razg< vor s tistimi dobrotami. jej, kako dobro potico zna' speči Babičeva mati. Pa ka^, se je lepo vzdignila. Mora & ti najbrže najboljša moka tri. Tako so hitele moje sop"1 ( nice. Kar nas je bilo pa v hj1 čah, smo spraševali Babi''1 proti kateremu soncu rase nJ1 govo grozdje in kdaj da t prav za prav obseva, ki je 41 ko nazarensko dober. Tone 1; modro povedal, da njeg0* grozdje obsevajo vsa štiri so1 ca, vsako ob svojem času. ' smo pa kimali in pritrjev» da že mora biti tako, ki je ^ ko dooer, da se ustnice & skupaj sprijemljejo. . Ko smo se navžili vseh d brot, smo se začeli odprav^ ti proti domu. Začeli so se 'j govori: kaj bodo naši reK ki smo jih za varhe doma P stili, pa nas toliko časa doi^ ni. Gotovo si bodo mislili, 1 smo se na ledeni poti K* prevrnili. Začeli smo drug dr' gega suvati, naj vstane, ^ j ne bomo tukaj čez noč. T0' nas je pa. miril češ, le sed le, saj se vam nikamor ne A1' di; enega bomo še, potem t. gremo. Naj še omenim, da pri f bičevih gradijo več j o his; Ker je on stavbinski mojste se je dela kar sam lotil. Si® zna pa vse sam napraviti. ^ daj, ko je mrzlo, mu žeW| kar na peči grejejo, da jih 1® ko prijemlje, ko jih v les i bija. Taki ljudje so za ta s*' da, pa ne taki kot jaz, ki kladivo še prijeti ne zv* Razkazal nam je stavbo. To hiša, to, da se reče, kadar izgotovljena. Pravijo, da m koli preveč strehe, razen dar jo je treba iznova pol naju, njegov tovariš pa je Pognal konja. Iiih je stal poleg mene. Sko-sem v sedlo, dvignil samo-krf® in mu zaklical: Stoj, sicer bom streljal!" Obstal je. (i Razjahaj!" sem zapovedal, ali Pa te vržem s konja!" . Ni si upal blizu, obstal je tlnJezno zakričal: 'Pes, kaj mi boš zapovedoval—-! Konja sta naša in —." (i "Molči!" , sem ga prekinil. tJaz sem hadži Kara ben Nem-fi emir, prijatelj Haddedinov, ln (tale vranec je moja last!" "Kara ben Nemsi —!" je Kriknil, "Frank s čarodejnimi Puškami —!" Spoznal me je, vsaj po imenu —_ Za hip je strmel v mene ka-or v prikazen, pa po blisko-Vo okrenil konja in ko misel ši-i nil(( Po ravnini. ' "Sir, primite tegale lopo-•" sem zaklical Angležu in 8lnil za ubežnikom. Le sam sem ga lahko dohi-p- Njegov belec je bil najhi-[reJši konj Haddedinov, tista I fobi'a, ki je o njej dejal Mo-nammed Emin. «0d te kobile niore ločiti le smrt!" Gonil na kobili divjega osla v dže-el Sindžaru, da se je mrtev zgrudil. pa tudi moj Rih bi ga ne bil dohitel, da je sedel njem beduin. Ni poznal nje-gove skrivnosti, ni znal do tajnosti izrabiti njegovih j Jaz pa sem poznal svojega vranca in zato sem vedel, ^ bom ubežnika dohitel. Položil sem Rihu roko med Usfsa in mu trikrat zaklical: 'Rih — i" ? To znamenje je bila njego- Va _ "skrivnost." Vsak beduin Pr 1 uc i svojemu najboljšemu S onJu tako skrivnost. Na tako | ^ amen je napne konj vse mo- \l in Prej bi se mrtev zgrudil, k0 Pa odnehal. 1 je veselo zarezgetal in ; f V daljavo, da bi se mi abk0 zavrtelo v glavi. Že črez f.°l minute sem bil ubežniku olize. i .()zt"l se je in obdeloval ko-,a z noževim ročajem. Pleme-: ^a kobila pa takih sirovosti i bila vajena, uprla se je, bi-v s kopiti krog sebe in ga sku- vreči iz sedla. Sv . sile je napel jezdec, vso sW°J° ^baško umetnost je po-Obvladal je konja, ga ' jPiril in odbrzel dalje. Iji VrS^en J'ezdec je biL Um" u^Vo! Ce misli kak rod sosedu si r,asti najboljše konje, bo po-j na delo tudi najboljše Vz ece- Drugega orožja ne aniejo s seboj ko nož, puške ^ Jim bile napoti. Zato pa jim belijo dobro oborožene bra6-ljevalce' ki Jih ščit,ij° in bili ' Taki spremljevalci so (jjj. Najbrž stiti, ki so odjez-tj,. Proti severu, da bi premo- p zasledovalce. mua.Vsa jahaška umetnost 'U Uič Pomagala, vse bliže Uit; mu Pohajal. Skušal mi je kak Z ZviJaČ0> menjal je smer lisica, ki beži pred tro- pom psov. Zaman. Trdo za njim sem bil. Se skok pa sem bil ob njegovi strani. "Stoj!" sem mu zaklical. Kruto se je zasmejal, zavihtel nož in dirjal dalje. Jezdila sva vštric. Skočil bi bil s svojega konja njegovemu na hrbet, pa škoda je bilo nežne, plemenite kobile. Rajfi sem poskusil na drug način. "Stoj, ti pravim! Sicer bom streljal!" Spet se je zaničljivo nasmejal. Pomeril sem na roko in dvakrat ustrelil. Krogli sta zadeli, zakričal je in izpustil nož. Brez orožja je bil. Trdo k belcu sem pognal Riha, se dvignil v stremenih in v diru udaril tata s pestjo po glavi. Zamajal se je in izpustil vajeti. Zgrabil sem za nje, belec in jezdec sta bila moja.. Še nekaj skokov, konja sta obstala. Ni bil čisto nezavesten, pa komaj da se je še obdržal v sedlu. Iz roke mu je curljala kri. "Drži se, vrnila se bova!" sem dejal. "Ce se boš upiral ali skušal uiti, te ustrelim!" Srdito me je gledal, pa je le uvidel, da bi mu odpor nič ne pomagal. Vdal se je in mirno jezdil z menoj. Komaj pet minut je trajalo zasledovanje in vendar sem pustil Angleža daleč daleč za seboj. Četrt ure sva jezdila v tek, da sva ga spet zagledala. Sedel je pri kamelah, konjski tat pa poleg njega. "Dobro, da ste prišli!" mi je klical naproti. "Preklicano človek je tale lopov! Bi se bil rad pogovarjal z njim, pa besedice ne razume angleški!" "Tudi menda ni sile, da bi se moral angleški lord pogovarjati s konjskim tatom!" sem se mu smejal. "Kako pa ste ga prijeli?" "Z rokami, ki se z njimi vse da prijeti, kar se vobče da pri-, jeti. Uiti mi je mislil, lopov! Pa imam tudi sam par dobrih nog! Skočil sem za njim. Well!" "Nož ima!" "Tudi sam ga imam!" "Se ni branil?" "Seveda se je! Pa sem mu dal s pestjo eno po nosu, da mu bo kmalu tako otekel, kakor meni tistikrat, ko sem dobil alepski tvor, veste, tam v kurdijskih gorah." Res se je držal njegov ujetnik za nos, krvavel je. "In tale je vaš ujetnik —T' je kazal na mojega beduina. "Je menda tudi dobil eno po glavi?" "Da. Zajahajte belca, lopova pa se bodeta morala zadovoljiti s kamelami.' "Kam pa pojdemo?" "Do kraja, kjer so se tatovi ločili." "Ločili —T' "Da, sir! Ločili so se. Saj ste videli, da so eni jezdili na sever, tale dva pa z ukradenima konjema na zapad." "Cemu?" "Da .zabrišeta sled Haddedi-nom. Tatvino bodo seveda opazili, koj ko se bo zdanilo, in nemudoma planili za tatovi. Jezdila jim bova naproti do kraja, kjer se sled cepi, pa počakala na nje." "Well! Ampak gledali bodo, ko bodo tako nenadoma spet dobili konja nazaj —!" "In šele ko bodo videli vas!" »Yes —! Kar strmeli bodo!" Tatova sta morala zajahati kamele in odjezdili smo. Na kraju, kjer so se Ferha-ni razdelili na dve četi, smo razjahali in sedli v travo, konja in kameli pa pustili na pašo. (Dalje prihodnjič) JANUAR 7.—Pevsko društvo "Lira" ples v Twilight Ballroom. 7.—Frances Rupert Cadets, plesna veselica v Društvenem domu na Recher Ave. 8.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Kristine ima kazanje slik in zabavo v cerkveni dvorani. 8.—Euclid Rifle klub priredi srnjakovo večerjo in lovski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo Ložka dolina priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani. 21.—Senior Holy Name Society of St. Mary's ima card party in plesno veselico v cerkveni dvorani. 21.—Interlodge liga, ples v avditoriju S. N. Doma. 22.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Klub slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani. 28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 28.—Društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ priredi proslavo enajste obletnice v S. D. Domu na Waterloo Rd. 29.—Minstrel Show priredi mladinski oddelek društva Najsvetejšega Imena v šoli sv. Vida. 29.—Slovenski mladinski pevski zbor iz Holmes Ave. priredi koncert z igro v Slovenskem domu na Holmes Ave. 29.—Koncert Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. FEBRUAR 4.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v S. N. Domu. U.—Frances Susel Cadets prirede Valentine Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v S. N. Domu. 11.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v Češka Sin Sokol, 4311 Clark Ave. 12.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D. Pustna sobota. — Maškerad-na veselica Gospodinjskega kluba na Jutrovem, SDD. 17,—Sunny Ray's orkester, ples v S. N. Domu. 18.—Društvo sv. Družine št. 207 KSKJ ima veseli v S. N. Domu v Maple Heights. 18.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. MAREC 12.—Marie Prisland Cadets, predstava v S. N. Domu. APRIL 15.—Pevsko dl-uštvo Lira ples v Twilight Ballroom. 22.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 22.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi mlad.inski koncert. 29.—10-letnica Ženskega odseka Slovenske zadruge z večerjo in plesom. Igra Melody Club. V S. D. Domu na Waterloo Rd. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 1939 Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: sij Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet. Illinois gQ POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v držav1 nj, Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. de SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71% „ ^ ca: K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD'' ^ Če se hočež zavarovati pri dobri, poSteni in solventni podpor" 'a organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kj® 1; 6t lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bf . lezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ * (j, lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo < c razredu "A'" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zel Pc nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stale" ! 8q dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroP zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega Vi razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Čr Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 v> p( teden. Asesment primerno nizek. * K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavar"' vanja. k; člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo t) rezervo Izplačano v gotovini. ^ Nad 70 let stari čianl in članice so prosti vseh nadaljnih ascs' j mentov. "i Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki p< haja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku in katere^ dobiva vsak član in članica. If Vsak Slovenec in Slovenka bi moraKa) biti zavarovan (a j Pr, iz K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član 9 članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se & pristopi takoj. . 2i V vsak', slovenski haselUiU v Zuruženih državah bi moralo bl s, društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društv* spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustan"' 81 vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za n»' s daljna pojasnila in navodiia pišite na glavnega tajnika: JOSl' , ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet. Illinois. V BLAG SPOMIN dvajsete obletnice smrti našega pre-ljubljenega jin 'nikdar pozabljenega dobrega iseproga in očeta ki je v Gospodu za vedno zaspal dne 3. januarja 1919. Minulo dolgih dvajset let, kar- soprog in oče odšel je k Bogu, a nismo Te še pozabili V srcih bdi se živ spomin. Toda sveta vera nas tolaži, da v večnosti je boljši dom lepše tam Ti solnce sije, prosi ljubega Boga za nas OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. IIEnderson 2978___ AUGUST K0LLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Tako karto sta pošiljala predsednik in Mrs. Roosevelt za božično voščilo svojim prijateljem. 2. obletnice, kar je umrl naš ljubljeni soprog in oče ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in oče Stefan Lunder Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. preminul je 2. januarja 1937 Luna in zvezdice svetijo na samoten grob, kjer spava naš ljubi soprog in oče, katerega smo ljubili, a ga nismo mogli rešiti. Mnogokrat sedimo in premišljujemo o Tebi in se pogovarjamo, kako si umrl. Vse najboljše za nas si storil! Naj ti bo blag spomin! Ostali žalujoči: Mary Lunder, soproga; Stephan in Adolph, sinovi; Hermina por. Race, Mary in Josephine, hčere; Joe Lunder, brat. Cleveland, Ohio, 3. januarja 1939. DOBER PREMOG IN DRVA Dobite pri SEDMA K VLOGE vtej posojilnic •T^SSSgS*^ ""80 zavarovane do ! $5000 po Federal O havings & Loan IPllMliaifiO Insurance CorporisK^^ryM/ ration, Washing-.J^Q^Jj ton, D. C. Sprehajamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. ■J235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 Boris Karloff, sloviti filmski igralec, je vesel svoje hčerke-prvorojenke. Karloff je star 51 let. 4 Skfivoosti jjvora ROMAN — Ni mi odgovoril, četudi sem mu pisal pismo, — odgovori Hugo. — Prosil Sem ga odpuščanja za vse moje grehe, ter sem mu rekel, tla nisem več prejšnji in da je moja edina želja, da najdem Sonjo in jo maščujem. —rToda starec mi ni odgovoril. —Najbolje bo ako ga nekoč obiščete na njegovem posestvu in nenadoma stopite v njegovo sobo. Njegovo očetovsko srce bo ganjeno in vse vam bo oprostil. —Jaz vem, kaj vam je do tega, da se pomirim s svojim očetom, Bakunjin! Vi ga hočete pridobiti kot nihilista. —Upam, da ga bom pridobil. On nam bo privedel veliko število plemmitašev, a to bo za nas velike važnosti — stojte! Ustavite konja! Poglejte tja! —Res, cigani! Po cesti' se je pomikal sprevod ciganov. Slišal je razgovor in smeh mož in žen. — Skočiva hitro s svojih konj — zašepeče Bakunjin. —Zakaj, ali ni bolje, ako jezdiva.? — vpraša Palen. —Da dospeva na cesto, morava iti skozi močvirje in tega ne morava s konji. Hitro skočita s konja, vzameta nabite revolverje in začneta pogumno korakati po močvirju ter prideta srečno na drugo stran. Cigani niso slutili, kaj jih Čuka, temveč so šli mirno v dolgem sprevodu po svoji poti. Ona skočita na sredo ceste t::r jim zastavita pot. Pred vosom je jahal visok cigan z velikimi črnimi brki. Bil je oblečen v rdečo srajco, a na nogah je imel velike škornje. Bil je edini, ki je bil oborožen s puško. Bakunjin zgrabi njegova konja ter zagrmi: —Stoj! Niti koraka dalje! Demon "žganje" Kardov je sedel pri svoji pisalni mizi in ravnokar dokon-čaval pismo za Fedoro Boja-novsko, da ji bo po vsej priliki lahko jutri javil veselo vest. Pisal je, da je popolnoma si- MOVING 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 gurno da bo Bojanovskega zgrabil, ker je čisto slučajno odkril, kje se nahaja begunec. Bil je prepričan, da bo ta dan najlepši v njegovem življenju, ker se mu bo izpolnila njegova davna želja. On vstane in gre k oknu. —Ašinova dolgo ni, — za-mrmra on. — Že zdavnaj bi se moral vrniti. V dveh urah je mogel urediti to stvar! — Ah, evo ga, sedaj prihaja! V nekaj minutah je vstopil Ašinov v sobo. —Bodi kratek! — mu ukaže Kardov. — Ali je Margo-linski lagal? Ali stanuje Bo-janovski res pri njemu? Ali si ga zgrabil? Kaj se je zgodilo? —Preveč vprašujete naenkrat, — odvrne Ašinov in si tere roki. — Moja vest žal ni vesela. Kardov krikne jezno: —Margolinski je torej lagal? Potem naj umre! Potem ga bom dal mučiti z najkru-te j širni mučili! —Ni lagal, — prekine Ašinov svojega šefa. — Govoril je resnico, ko je trdil, da se nahaja Bojanovski v njegovi hiši. Toda ta je ostal tam tako dolgo, dokler ni zvedel, da je Margolinski zaprt. Izginil je, ker je dobro vedel, da ga bo gostilničar izdal, da reši sebe. —A kje je sedaj? —Ko smo prišli tja, nismo mogli najti ničesar, kar bi nam izdalo, ' kam je šel. Vse smo najskrbnejše preiskali, vse sobe, klet in podstrešje, — Margolinskega ste, seveda, zopet odpeljali v Petro-pavlovsko trdnjavo? —Ne, tega nisem storil, toda ne zato, da na vsak način držimo svojo besedo, temveč zato, ker nam bo še zelo koristil. Njemu bo gotovo uspelo, da zopet privabi Bojanovskega v svojo hišo, a nato nam ne bo pobegnil. —To je res, — odvrne Kardov. — Toda, ali res ni mogoče izvedeti, kje se skriva Bojanovski v Petrogradu? Saj so nam znana vsa skrivališča sibirskih beguncev. Jaz sem sicer popolnoma prepričan, da so nahaja pri generalu Knud-sonu . . . —Jutri, ekselenca, vam bom o tem točno poročal. —Sedaj se bom preoblekel in poiskal človeka, ki bo edini vedel, kje bomo našli begunca. —A kdo je ta človek? — Stari Daškov, dolgoletni sluga p or o d ice Bojanovski. Margolinski tudi pravi, da je slugi vsekakor znano skrivališče Bojanovskega. —Ali upaš, da boš od njega zvedel, kje se nahaja njegov gospodar? —Ako ne bo prostovoljno priznal, ga bom prisilil — odvrne Ašinov. — Moram pogledati še enkrat v našo črno knjigo. —Evo tam je na pisalni mizi, — reče Kardov. Ašinov stopi k pisalni mizi in začne iskati po debeli knjigi. Izgledalo je, da je našel, kar je iskal, ker je nekoliko-krat zadovoljno pokimal z glavo. Nato se vrne v sobo ter se preobleče v siromašnega trgovca. Nato potegtie klobuk na obraz, vzame palico ter odide na ulico. Stari Daškov je sedel v svoji sobi v zapuščeni hiši in je v miru kadil svojo pipo. Tedaj zasliši, kako je nekdo močno potrkal na1 vrata. On vstane in odpre. Pred njim je stal neki tujec. —Ali ste vi stari Daškov?— vpraša ta — ki je tako dolgo služil pri Bojanovskem? —Razume se, to sem jaz. —Ali lahko vstopim za nekaj minut? Starec je bil nezaupljiv in je sprva hotel zapreti neznancu vrata pred nosom. Toda ta zadrži vrata z nogo ter vzklikne: —Dovolite, da vstopim! Ničesar vam ne bom odnesel temveč samo nekaj prinašam. —Kaj mi prinašate? — Prinašam vam pozdrave! —Pozdrave? — Od koga? Stari vratar spusti neznanca v sobo. —Povejte mi, dragi moj gospod Daškov, ali ste poznali nekega Petrivk,a? —Petrivka? — vzklikne Daškov in tleskne z rokama. — Če sem ga poznal? To je bil moj najboljši prijatelj! Služil sem z njim v vojski. Oh, to je bil najlepši čas mojega življenja! —Vidite, vedel sem, da vam bom dobro došel! Od Petrivko-va vam prinašam pozdrave. Jaz sem njegov sin. —Vi ste sin mojega dragega starega prijatelja? Pridite bližje, naj vas vidim! Ali še živi moj stari prijatelj? —Ne, umrl je pred sedmimi leti, — odvrne neznanec. — Toda na smrtni postelji me je prijel za roko ter mi rekel: —Obljubi mi, sinko, da boš obiskal mojega starega prijatelja Daškova, ko boš prišel v Petrograd. Povej mu, da sem često misiji na njega. Vprašaj ga, ali »se še spominja, kako sva skupno . . . —Dalje ni mogel, dragi gospod Daškov, ker mu je smrt prekinila besedo. —Od tedaj je minilo sedem let, ne da bi imel opravka v Petrogradu. Sedaj sem prišel in moj prvi korak je bil k vam! Starega Daškova je ganila povest sina njegovega najboljšega prijatelja. On si posuši solze ter reče: —Ali veste, dragi moj Pe-trikov, kaj je mislil vaš oče? Vem, kaj je hotel reči. To vam bom pozneje pripovedoval. — Sedaj morate popiti z menoj čašo vina. Imam izvrstno vino. Nekdo skrbi za mene, kot da je moj sin. Stari naenkrat omolkne ter se vgrizne v ustnico. Veselje ga je zapeljalo, da je preveč povedal. Toda Petrikov ga reši iz zadrege s. svojim predlogom: —Dragi moj gospod Daškov, ako vam je vseeno, kje pijeva, potem vas prosim, pojdite z menoj v kakšno gostilno. Navajen sem, da popijem vsako jutro kozarček žganja. —Sicer ne pijem žganja, — odvrne Daškov, — ker ga nikakor ne morem prenašati, toda danes bom napravil izje- John Muhic Žalujoči ostali: soproga in otroci Cleveland, O. Jan. 3. 1939. tilRISM^ 1933 ca TVIerry Christmas from The President and Roosevelt mo! Danes me je obiskal sin mojega najboljšega prijatelja. — Počakajte me trenutek, takoj se vrnem! On sezuje copate in obuje čevlje. Nato vzame iz omare plašč in klobuk ter stopi s Pe-trikovom na ulico. V nekaj minutah sta sedela v gostilni za mizo. —Danes ste moj gost, — re- zahvala Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem sosedom, ki ste bili pri našem očetu Mihaelu Pavletich posebno v zadnjih dneh in ste nam pomagali ob času, ko nam je smrt ugrabila ljubega očeta. Zahvalimo se č. g. Rev. A. L. Bombachu za večkratni 0-bisk v dolgi bolezni in za zadnje pogrebne obrede ter za gin-ljiv tolažilni gOvor, ki nam bo ostal v spominu. Zahvalimo se vsem, ki ste darovali za sv. maše ter vsem, ki ste dali avtomobile za pogreb. Zahvalimo se članom dr. Najsv. Imena, ki ste prišli molit h krsti našega očeta in ga tako ganljivo sprejeli v cerkvi. Zahvalimo se vsem, ki ste darovali vence in društvu S. N. P. J. za venec in za udeležbo članov pri pogrebu. Zahvalimo se vsem, ki ste dragega ranjkega prišli kropit in ki ste ga spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči ostali: Joseph Pavletich, sin, Julia, Rose Pavletich, hčeri, Phi-liphina in Emilia, sestri, P. J. Pavletich, stric. Euclid, O. 3. jan. 1939. če Petrikov. — Hej, krčmar, prinesite nama jajc, sira, posušenih rib in raki je! Petrikov je gotovo zelo ljubil svojega pokojnega očeta, ker ,je vsak trenutek dvigal svojo čašo in nazdravljal: — Večna slava pokojnemu očetu! Daškov ni mogel drugače kot da je pil in tako mu je polagoma začelo žganje ugajati. —Žganje ni niti tako slabo, — reče Daškov. — Sedaj se jezim, da sem bil vedno nasprotnik žganja. —Gostilničar ima gotovo še boljšega, — odvrne Petrikov. — Hej, krčmar! —Izvolite, gospod? — Prinesi najboljšega, kar ga imaš v kleti! — vzklikne Petrikov. Denarja imam. —A sedaj, dragi moj gospod Daškov, — nadaljuje on in pomakne svoj stol čisto k staremu vrataru, — prif dujte mi, kako živite. Govf odkrito! — Kako živim? — od| Daškov. — Imel sem izbf službo kot vratar v odlič«; ši in sem tako rekoč spad* družini. —Kako se je imenoval j podar? —Bil je to gospod Boja! ski, upliven in odličen čil Toda naenkrat se je pri?; nesreča. Stari gospod je « a mladi se je oženil. m —Ali je bila ta ženitev! nesrečna? —Ženitev je vedno nest — odvrne Daškov. Žganje je že začelo del<| —Ta žena ga je uničila! da o tem ne bova govori Uj — Živela družina Boj^ ski! — vzklikne Petrikof dvigne čašo. 1 (Dalje prihodnjič)