TRST, četrtek 28. avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 204 (4049) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Goric* 33-82 Poštnina plačana v gotovini ii 37-338 'n1 ni st. *, II. nad. — TELEFON »J-8M IN J4-S3I — PoSUli predat 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. II — OGLASOV: yT Podružnica GORICA: Ulica S. Peilico Ut. — Te). 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE .— • vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, /inančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtle.tna 130P lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 25« din — Nedeljska: letno 7»0, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FI.RJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Dokazi povezave Andreotti - Giuffre jjJ zahteva parlamentarno preiskavo «Bankir brez okenc» se je zopet oglasil in zagotovil redno vplačevanje vloženega denarja - Toda minister Preti mu ne verjame in poziva prevarane, naj vloge prijavijo - Vendar se vsi bojijo obdavčenja Milijardni zaslužki s špekulacijo na borzi? 27. - (Od našega dopisnika) valne narioml , nacrt zakona za imenovanje preisko-0 °čgovorriAcf jarne .'tomisi.ie, ki naj uvede preiskavo ,nov v zvpTi ' ,avn'h političnih m upravnih orga-*0Tta se 2135* a «Anon;ma Banchieri*. Načrt za- -e0reisk<> sija, .amentarna komi- 0 °dgOVornr>^ede PreiskaVO litičnih [?°stl državnih pobov v v ^Pravnih orga-fianchieri»eZi * » in „ . »Anonima Banchie- ""m tisku' ,lzraz tudi v jav-*° se s tem kak»u' ukrepi „3', KomisTi/ ZVftzi »Prejeli. m°ra poročati lbta loao n,ci dr> Sl. nk- 1" ■» o j' . Banehie- Jd°v»oje 1. ki jih je to 80 našl: ° vzbuditi in b tisku svtp ;, Komi '•a-nski ta 1958 krii, Sd!°iki.komisiie *- bodo ?:liian0v"fiv^iega zneska 25 fek6«a ' “ ' ?!'"skeD^ }z celotnega prora-r°nda za leto 1958 biedlog kt spremlja I?^°vanje ?a’ ie rečeno, da tl * ki « *t”0nima Banchie-v ti,i no komentira .‘P°re(jn k v državi, ima ‘"ri sodnim- svoiinii morebit-ul?* refleksi tudi te-n lekse. Kaune in politične >|liti. daKak° »e je moglo g,!e očitno n delovanje, fcJ! ‘»k oh"et?rmalnc in ki in ki ubežalo or- “/»most t°lreni za i*v' n' , dzorstvo n'ld Uh nart? arBem in za j, eZalg > ?rstvoV ln če ni l1*1* on„ak5na “»»da je dobil,'‘‘“»•Inih"13 Periteričnih t l 1» Dorna i0r®anov’ Ali »o koJniIa min? sporočena pri-1» 80 jih ta atvom? In kadi ^hmer mim.str8tva reši- 6 ,„8c zboinibos aja preresen, 'S*' sb pa* ?e Kbl “"J 2a' tiai a samA da bi se zado-)« ? je, ua 2 .vprašanji. Bo- Hi.1 ?*i8kovalnn ,niCa i,nen“-Ht hm ko“? komisijo, ki Sip zisče nKretnem prime- bnierCini!ovitos? 0 ■ vprnša-Ui n<> vat n V' K‘ una ne-bd-,la poiiti„°St za normal »•o? b Prestiž svo- hzci-.^e se a.licnin usta- Hotn^niem. ?lt£j0 s™» * HVrT»i JeriJe H J om°l*ocl *bh? 0 nam ■ razprši lHjBr et na, 0mrnih nemarno- u«otnV*i°, ce ?°a0C;1’ da »e te ‘>Ui; te bl Uh na žalost Pa L^i ♦ j ilot^Javiia ®dnik «Kspresso» k«, hent, ov nadvse vazen bC»le muSahrega iznaja, *n in nUVezi*va med >t,e?aSssln?lvlsJirai ae-«s* ta lus« . Prvaki. "i n6 dr. pise «Espressoz, •^ a?dsednik ®“ y*ncl, «i«v-Vj. kdje Ohm? lne Aatoli-8Sl a ^Scciami na komenda* vhsktesniCenie ?a bl dose-Sr. .* Pobude ?eke politično-JU l ^ci tega je ^SnCrd,Sta,Vil Cacciam-fhdl^Upno HJa Ulut£r*ia. da C,?ctene .^dogovorila glede (*« Cs dperaeije. is.o je opsJ^Jeve K^.na nLehanizein V«« in varnost ?Č4lmJ0novUredn<*_“‘V(*«tiral u*"ia ^'Uffr» ’ sneU P®" £a?. 7nkrogov pr. ‘V bo *» Zfi Giuffrtii *-Banchie- t>i-st9na °r kan,.36- bil tud' h ift SaV E'alco?ClnskeEa sa’ K> **khv-5*0 FMaritti- f errato. članek >tvS«e ni Posr.rt ltvij°- da iil>i.ulb nekat°VaI- med <^C?abovaa^n»‘ _«r Pa postav- tudi najvišji voditelji Katoliške akcije; o njej je razprav-. ljala dvakrat sveta kongrega- ma» prodajala po 2600 lir, da imtHIItHIItlHMMIHIIIMIItllHtllllllllllllimillliJmilMIlimtmittllHtlMtlilMtlllHItHMfltltmitltl Norstadov obisk v Atenah Pritisk NATO na Grčijo naj popusti glede Cipra Danes tiskovna konferenca Makariosa - Poziv Ciprčanom, naj bojkotirajo angleško blago ATENE. 27. — Vrhovni poveljnik NATO general Nor-stad ie danes prišel z Jetalom v Ate.ie in bo ostal tri dni v Grčiji. Prišel ie iz Ankare, kler se ie razgovarjal * tamkajšnjimi vojaškimi oblastmi in si je ogledal sedež glavnega štaba NATO v Smirni. Ob prihodu v Atene je general Norst.ad izjavil, da se bo z grškimi vojaškimi voditelji razgovarjal o vprašanjih, ki tičejo NATO. »lipam, je dodal, da bo s časom položaj omogočil grškim častnikom. ki so zapustili glavni štab NATO v Smirrv. da nadaljujejo svoje delovanje, ki je velike važnosti«. Zatem je general zanikal trditve, da je NATO bolj naklonjena Turčiji kakor Grčiii. Na koncu je še povedal, da bodo grško vojsko opremili z vodljivimi izstrelki »Hones* John« in »Nike*. V obveščenih krogih pa Izjavljajo, da je Norstad. prišel v Grčijo, ker skušajo voditelji NATO prepričati grško vlado, naj bi popustila glede Cipra, zato da se prepreči razsulo zahodne obrambe v Sredozemlju v primeru, da bi se odnosi med Grčijo in Turčijo ter Veliko Britanijo še bolj poslabšali, piplomat-ski krogi v Atenah, ki v tem smislu tolmačijo Norstadov obisk, ne prikrivajo zaskrbljenosti zaradi poslabšanja odnosov med Grčijo in njenimi atlantskimi zavezniki. S tem v zvezi se omenja odhod grških častnikov iz Smirne. V teh krogih menijo tudi, da obstaja možnost, da G'čija polagoma zdrkne k neki obliki nevtralizma. kar bi bilo za NATO hud udarec. V zadnjih mesecih so se nekateri voditelji nAtO zelo trudili, da bi dosegli popustljivost Grčije glede Cipra. Norstadov obisk je nov poizkus v tem smislu, kajti Mac Miltanov načrt, ki ga hoče brnanska vlada izvajati oh sodelovanju Turčije, bo nedvomno zelo poslabšal položaj. Na Cipru so aanes raztrosili letake, ki pozivajo prebivalstvo, naj bojkotira televizijo, ki. jo nadzoruje vlada, angleške športne stave in v»® blago, ki se uvaža iz Anglije in Commomvealtha, Statistike, ki so jih objavili danes, kažejo, da je angleški uvoz na otok v prvih letošnjih šestih mesecih padel od 11.325.000 na 8.500.000 šterlingov v primerjavi z istim razdobjem leta 1957. Za jutri je napovedana v Atenah važna Makariosova tiskovna konferenca. Verjetno bo obrazložil stališče ciprskega ljudstva in njegovega vodstva v zvezi z novim položajem, ki je nastal, ko se je Anglija odločila, da bo s pomočjo Turčije izvaiala svoj .načrt. b: jih nato kupovala po 1800 do 2000 lir in tako zaslužila ogromne vsote denarja, ki jih cenijo na 3 do 4 milijarde lir in to samo s špekulacijami z .Mcntecatini. Ce so te informacije točne, potem bo v prihodnjih dneh Giuffre verjetno začel vračati denar, ki ga je nabral V Emiliji in Romagni, ker se bo vrednost papirjev Fiat in Montecatini zopet dvignila. In res je Giuffre, ki se je ponovno pojavil, danes izjavil, da bo nabrani denar redno vračal. Tudi minister Preti je danes ponovno sprejel novinarje in zopet poudaril, da Giuffreju nikakor ne verjame. Minister je še vedno prepričan, da Giuffre svojih obveznosti ne more izvršiti. Pozval je vse osebe, ki so mu denar zaupale, naj svoje vloge prijavijo oblastem. Toda vsi se bojijo obdavčenja. Zvedelo se je, da so med njimi številne revne hišne pomočnice ki so pošiljale svoje skromne prihranke temu — kot ga imenujejo — »bapkirju brez okencu. A. P. Hanscn odpotoval v Slovenijo BEOGRAD, 27. — Predsednik danske vlade Hansen in člani njegovega spremstva so obiskali danes kmetijsko posestvo »Beograd* blizu Beograda. Delovni kolektiv je priredil kosilo na čast gostom. Med kosilom sta predsednik ljudskega odbora Beograda Djurica Jokič in Han sen izmenjala zdravici. Popoldne je Hansen s svojim spremstvom obiskal mednarodni sejem tehnike m tehničnih ■ dosežkov, Nnooi je Hansen priredil sprejem v svoji rezidenci na Dedinju in nato- je odpotoval z vlakom v Slovenijo, odkoder bo odpotoval na Brione, kjer bo gost predsednika republike Tita. Gospodarski odnosi med Irakom in FLRJ BEOGRAD, 27. — Iz gospo-da.sk.h krogov se je zvedelo, da bo v začetku septembra odpotovala v Bagdad jugoslovanska delegacija, ki se bo z iraško vlado razgovarjala o m ižnost. razširitve gospodarskih odnosov med obema državama. Pričakujejo, da bo med razgovori sklenjen tudi prvi trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Irakom. C'an zveznega izvršnega sveta Sergej Kraigher je odpotoval danes v Damask, kjer se bo 29. avgusta udeležil slovesuosti ob otvoritvi mednarodnega sejma. Kraigher bo gost vlade pokrajine Sirije. razgovori v Izraelska vlada misli povabiti tajnika OZN na razgovore ? AMAN. 27. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je prišel danes iz Bejruta v Aman. O-poldne se je razgovarjal s predsednikom jordanske vlade Hifajem, pozno popoldne pa , s . ^raIj^ni Huseinom. O vsebini razgovorov ni bilo mogoče ničesar zvedeti. Jutri se bo Hammarskjoeld ponovno sestal z Rifajem in z jordanskim delegatom v OZN. Zve-čer pa se bo udeležil večerje, ki jo bodo priredili njemu na čast. V petek bo gost častniškega krožka arabske legije, v soboto pa bo odpotoval v Ženevo. Prihodnji torek ga pričakujejo v Kairu, kjer bo o-stal tri^ ali štiri dni in bo nato obiskal še Bagdad in morda ponovno B: jrut. Ni izključeno, cia se še ne vrne v A-man. Predstavnik delegacije OZN je izjavil da je Hammar-skjoeldov program «elastičen» in da bodo njegovi obiski odvisni od okoliščin in od potreb njegovega poslanstva. V izraelskih uradnih krogih v Jeruzalemu izjavljajo, da so Hammarskjoelda povabili, naj obišče tudi Izrael. Medtem pa v Bejrutu zanikujejo včerajšnje vesti, da je bil med sinočnjim spopadom upornikov z vladnimi četami ubit kanadski častnik iz skupine opazovalcev OZN. Res je pa, da je bil ranjen kanadski poročnik Ralph Hall, ki pripada skupini opazovalcev. Danes je prišlo do spopadov med pristaši armenske desničarske in levičarske stranke. Pri spopadu je bilo ubitih 5 oseb, 7 pa ranjenih. Desničarji podpirajo vlado, drugi pa u-pornike. Kakor pišeta lista «Tele-in «Tajara», so voditelji libanonske opozicije baje sklenili, da bodo stopili v stik s poslaniki arabskih držav, da jih obvestijo, da je potreben brezpogojni in čim hitrejši odhod vseh ameriških čet iz Libanona. Opozicija namerava baje tudi sporočiti tem poslaništvom nezadovoljstvo ker je glavni tajnik Arabske lige poslal Samunu in kralju Russei-nu brzojavko s čestitkami ob odobritvi arabske resolucije v OZN. Poleg tega se opozicija trudi, da bi dosegla odložitev zasedanja Arabske lige, ki je določeno na 6. septembra; to pa zaradi tega, da bi na tem zasedanju zastopali Libanon člani nove vlade. Dalje sporočajo, da se bo opozicija odločno uprla, da bi sedanji zunanji minister Malik kandidiral za predsednika glavne skupščine OZN. Skupina vladnih poslancev pa je pripravila resolucijo, s katero izjavlja, da ne bo sodelovala z vlado, v kateri bi bili voditelji sedanjih upornikov. »IIIIIIIIIIIHNtlMIHIIIIIIIIIIIHItHIIIIIIIHHIIIIHnaillllltltllfMMIHHtNtltlHUlllIttllllHItlHnilHmimHtllltllHIIIIIIIMMIMIMIlIKHMIIItlflllllllltllllll Eisenhower ponovno vso ameriško podporo zagotavlja Čangkajšku Povedal je, da je na otokih Kvemoj in Macu tretjina Čangkajškove vojske WASHINGTON, 27. — Na današnji tiskovni konferenci je predsednik Eisenhower izjavil, da bodo ZDA izpolnile svoje obveznosti do čangkajska. Ni pa hotel povedati, kakšno akcijo bi ZDA začele, ce bi Kitajska skušala zasesti Kvemoj in Macu._________ »Otoka Kvemoj in Macu, je izjavil Eisenhower, ima- ta vedno večjo važnost za obrambo Formoze, ker so nacionalisti razmestili na teh dveh otokih približno tretjino svoje kopenske vojske. Posledica tega je tesna povezava med obrambo teh otokov in Formozo, t. j. vsega nacionalističnega o-brambnega sistema.* Na druga vprašanja časnikarjev je Eisenhower izjavil, da se ZDA ne bodo odtegnile svojim obveznostim do formo-šlke vlade. Ni pa hotel povedati, kakšna bi bila morebitna ameriška akcija če bi Kitajska skušala zasesti Kvemoj in Macu. Izjavil je samo, da je najboljša stvar, kar EDA za sedaj lahko rečejo, izjava a-meriškega državnega tajnika Dullesa, ki jo je podal v soboto. Znano je, da je Dulles opozoril Kitajsko, da napad na Kvemoj in Macu ne bi o-staf omejena akcija. Eisenhower ni hotel niti izjaviti, ali je po njegovem mne-nju položaj v Formoški ožini resen, in tudi ni hotel govoriti o možnosti ameriške intervencije na tamkaj-njem področju. Izjavil je, da -.i mogoče sprejeti dokončni vojaški skl^p, a-li bodo ZDA prispevale k o-brambi teh otokov ali ne preden do dogodka pride. Zatem ni hotel Eisenhotver potrditi stališča nekega časnikarja, češ da bi morale ZDA v morebitni jedrski vojni prve udariti. Eisei.-novver je izjavil, da ne vidi nobenega vzroka, da bi izjavil, da je to neizbežno. Pripomnil je, da je neumno trditi, da bi tista država, ki bi piva odvrgla atomsko bombo, zmagala v jedrski voj. ni. Poudaril je, da je povračilna moč ZDA tolikšna, da je totalna atomska vojna neverjetna. .. .. Zatem je predsednik izjavil, da ZDA niso spremenile splošnih načel svoje politike o razo. rožitvi. Dodal je, da čeprav bodo morda sprejeli prehodne ukrepe po 31. oktobru za prekinitev jedrskih poizkusov, je ameriška vlada vendarle mnenja, da mora biti končni .smoter pogajanj celotno vprašanje razorožitve. Zatem je Eisenhovver dal razumeti, da ne misli sedaj upoštevati sklenitev sporazuma o nevmeša.vanju v notranje zadeve drugih držav med ZDA in SZ. Tak sporazum je Hru-ščev predlagal v svojem razgovoru z ameriškim demokratičnim voditeljem Stevenso-nom. Eisenhower je izjavil, da so dogodki na Madžarskem dokazali, da je sovjetska zamisel o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav preveč različna od ameriške, da , bi sedaj lahko upoštevali za- . gotovi izvajanje sklepa vrhov, i deven sporazum, razen če se | nega sodišča. prej ne določi medsebojno sprejemljiva definicija tega načela. Kar se tiče Srednjega vzhoda, je predsednik izjavil, da so po odobritvi arabske resolucije v skupščini OZN možnosti trajnega miru na Srednjem vzhodu boljše kakor prej; dodal pa je da sedaj ni še mogoče absolutno oceniti teh možnosti. Na koncu je Eisenhower izjavil, da je potrebna nadaljnja borba proti inflaciji. Izjavil je, da bo vprašanje zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, ki ga bo vlada načela, glavna tema njegove prihodnje volilne kampanje pred novembrski, mi volitvami. V zvezi z ustanovo za razvoj katere ustanovitev je včeraj predlagal, je predsednik izjavil, da ta ustanova ne bo nadomestila regionalnih bank za razvoj. Poudaril je, da ima njegov načrt za mednarodno ustanovo namen uporabljati šibko valuto, ki se v celoti ne uporablja pri iskanju kapitala za razvoj. Dodal je, da zadevo še proučujejo ter da ZDa proučujejo tudi načrte za u-stanovitev skladov za regional. ni gospodarski razvoj v Aziji in na Srednjem vzhodu. Predsednik je zatem izjavil, da namerava vlada začeti sodno akcijo v zvezi z integracijo v Little Rocku še pred jutrišnjim posebnim zasedanjem vrhovnega sodišča. Na koncu je dal razumeti, da bi v primeru potrebe ponovno poslal v Lit-tje Rock zvezne čete, da se za- med SZ in Marokom RABAT, 27. — V maroških vladnih krogih javljajo, . a bodo v kratkem navezali d: plomatske odnose med Marokom in Sovjetsko zvezo. Dne 7. avgusta je prišla v Raba' sovjetska delegacija, ki je i-mela nalogo ustanoviti v tem mestu stalno trgovinsko predstavništvo. Ker je sovjetska vlada zahtevala za to odposlanstvo diplomatski položaj, so sklenili, da bodo v kratkem navezali diplomatske odnose med obema državama. V istih krogih zatrjujejo tudi, da je maroška vlada že načelno sklenila priznati pakin-ško vlado, toda do tega priznanja bo prišlo pozneje. Iz svobodnega sveta* LITTLE ROCK, 27. — Obe zbornici države Arkansas sta danes z veliko večino odobrili načrt zakona, ki ga je predložil guverner Faubus. Zakon daje guvernerju oblast zapreti šole v tej državi, zato da ne bi v njih izvajali plemenske integracije. Predstavniška zbornica je zakon odobrila s 94 glasovi proti 1, senat pa soglasno. Medtem pa bo ameriško vrhovno sodišče prekinilo svoje poletne počitnice in se bo sestalo jutri na izredni seji. da prouči vprašanje rasne integracije v Little Rocku. Združenje za napredek črncev je poslalo sodišču tožbo, da bi doseglo razveljavitev dveh’ odredb sodišča, ki dovoljujeta prekinitev izvajanja zakona o integraciji v državi Arkansas. Kakor je znano, je šolski u-rad v Little Rocku poleti dosegel od nekega okrajnega sodišča, da je izdalo odredbo, ki omogoča prekinitev izvajanja integracije za 6 let in pol. Prizivno sodišče je to odredbo razveljavilo, toda hkrati je dovolilo odlog "o dni. Ce-prav je ta odlog kratek, bi praktično onemogočil črnskim otrokom redno vpisovanje v šolo za prihodnje leto, ki se začne prve dni septembra. Tožba zahteva od vrhovnega sodišča razveljavitev obeh odredb. Ameriški pravosodni minister William Rogers je izjavil, a a je sklep vrhovnega sodišča, ki razveljavlja plemensko ločitev v šoli, zakon države >«za danes, za jutri in za pri- 1 iL S hodnost za vsa področja in za vse prebivalstvo*, m zaradi tega se nihče ne sme postavljati proti temu zakonu ali pa ga izigravati. »Upamo, da bodo tisti, ki so se uprli tej odločitvi, uvideli razumnost in nujnost, da se v državnem interesu naj-ae razumno sredstvo za izvajanje zakona*. Guverner Georgije Marvin Griffin je nocoj izjavil, da bodo v njegovi državi rajši zaprli javne šole, kakor da bi se pokorili ukazu zveznih oblasti, naj začnejo izvajati v šolah integracijo. Ce bo predsednik Eisenhovver pcslal v Georgijo čete. je izjavil guverner, ne bodo te čete imele drugega dela nego nadzorovati prazna šolska poslopja. ............................................................................................ UMIH MII* Tudi včeraj ves da otoka Kvemoj in treh manjših otokov Posvetovanja med ZDA, Anglijo in državami Commonwealta - Nova okrepitev VII. brodovja - Kitajski protest v Londonu Na sliki vidimo zunanjost policijske garaže v Parizu, ki so jo alžirski komandosi padli v ponedeljek v'okviru splošne ofenzive po vsej Franciji. Kakor )e znano, so pri napadu ubiti štirje policisti. na- bili LONDON, 27. — Že nekaj dni se ZDA in Velika Britanija ter države Commonvvealtha stalno posvetujejo o sedanjem položaju okoli Formoze. V poučenih krogih izjavljajo, da so med temi razgovori prišli do dveh zaključkov: 1. Kar se tiče vojaške plati, so mnenja, da kitajski napadi na otočje Kvemoj ne pomenijo uvod v večji napad na Formozo in tudi ne poizkus zavzetja obalnih etokov. Menijo, da gre za dolgoročni program, ki ima namen postopno »zadušiti* uangkajškove prednje postojanke, zato da bi napravili konec napadom čang-kajškovih letal na kitajsko celino; poleg tega hočejo s tem zagotoviti svobodno plovbo ob kitajski obali in končno prisiliti Cangkajško-ve sile, da zapustijo obalne otoke. 2. S politične strani pa hočejo po mnenju omenjenih krogov pekinški voditelji obdržati do neke meje ozračje stalne zaskrbljenosti, ki naj bi služila njihovim načrtom na Daljnem vzhodu in v OZN, ne da bi s tem sprožili spopad z ZDA. Britanski strokovnjaki so mnenja, da v Pekingu dobro vedo, kakšno je ameriško stališče glede obalnih otokpv. Decembra 1954 se je ameriški vlada obvezala, da bo branila Formozo in Peskadorske otoke. Kar se tiče obalnih otokov, pa je postalo vse nekarr. nejasno in sklep o morebitni intervenciji ZDA je bil prepuščen Eisenhowerju. Toda od tedaj se je poiožaj spremenil. Leta 1954 so bili ti otoki navadna prednja postojanka Cangkajškove vojske, sedaj pa predstavljajo prvo obrambno črto Formoze. Na teh otokih so razmeščene najboljše Cangkajškove čete in njih moie-bitni umik bi pomenil za for-moške oblasti izgubo prestiža. Zato se angleška vlada sedaj vsaj javno ne izreka za evakuacijo teh otokov, za kar se je izrekala leta 1954 in 1955. Angleški trgovski krogi, ki so v stiku s Pekingom, pa trdijo, da bo po njihovem mnenju Kitajska začela v kratkem «splosen napad*, da bi zasedla otoka Kvemoj in Macu. To mnenje je v nasprotju z mnenjem uradnih krogov, ki menijo da so dogodki oko.i Formoze sestavni del »živčne vo.ine*. V angleških trgovskih krogih pravijo tudi, da sta o For-mozi govorila Maocetung in Hruščev, ko je ta obiskal Peking. Predstavnik teh krogov je izjavil, da Cangkajškove vojaške sile na otokih Kvemoj in Macu dejansko blokirajo Amoj in Fučov, ki sta dve najvažnejši pristanišči Južne Kitajske med Kantonom in Šanghajem. katera sta nddnliena približno 1.60C kilometrov. Omenjeni predstavnik je dodal: »Mislimo, da je samo vprašanje časa in ume tnosti, preden se bo Kitajska odločila, da ne more več dopuščati tega položaja in da bb z vsemi svojimi silami zasedla Kvemoj in Macu.* »Ce se bo Kitajska zgan.la. ie pripomnil, bo težko trditi, da nima tega pravice. Prej kr, bo ta potencialni vzrok voj- ne odstranjen, bolje bo.» V londonskih uradnih krogih pa ne pričakujejo, da bo do napada prišlo v kratkem. Menijo namreč, da hočejo Kitajci prej sestradati ta dva otoka. Cangkajškovo obrambno ministrstvo poroča medtem, da se je danes že peti dan nadaljevalo obstreljevanje otoka Kvemoj. Na otok je padlo 2.723 topovskih granat. Včeraj pa jih je padlo 7.035. Davi je kitajsko topništvo ob streljevalo pol ure tudi majhna otoka Tatan in Ertan južno od Kverr.oja. Izstreljenih je bilo 4.000 topovskih granat. Poleg tega je kitajsko topništvo usmerilo danes svoje streie na otok Kulingtu. Mar otok Tatan južno od Amoja je bil 75 minut pbd kitajskim topniškim ognjem in nanj le padlo 6.000 topovskih granat. V Tajpehu se bojijo, da bodo Kitajci skušali zavzeti ntr ka Tatan in Ertang. Ta dva otoka nadzorujeta pomorski pot Cangkajskovih ladij za oskrbovanje Formoze in Kve-moja. V Tajpehu pripominjajo. da ZDA niso pripravljene braniti teh dveh otokov. Ob 18.55 po krajevnem času je kitajsko topništvo po -*-urni prekinitvi začelo spet obstreljevati otok Kvemoj. Obstreljevanje je trajalo do 23.40. Nocoj se je ameriški podanik v Tajpehu sestal s Cang-kajškovim zunanjim ministrom Huagom. Zatrjuje se da je ameriška vlada pozva.a Cangkajška, naj ne odgovarja na obstreljevanje Kvemoja. V Tokiu je bil danes sestanek , japonsko-ameriškega sve ta za varnost. V e ameriške pomorske enote na Filipinih .................... De Gaullova posvetovanja v Alžiru Skrajneži in fašisti niso zadovoljni, ker je «preveč pogostoma» izrekel besedo neodvisnost, čeprav le demanoško ■ Izredni varnostni ukrepi v vsej Franciji PARIZ 27 — Medtem ko so v Franciji francoske čete zavzele položaje okoli velikih industrijskih objektov, na mostovih, ob jezovih ip na- aelezniških križiščih da preprečijo nove atentate alžirskih komandosov’ je general De Gaulle zapustil Dakar, kjer so vso noč odmevali vzkliki »neodvisnost* it tisoč in:ti$oč grl. Popoldne je^ De juj* 'm, da bo* v dven dneh prišel v Alžir, kjer je takoj začel vrsto razgovorov z vojaškimi in civilnimi predstavniki. Nasprotno kakor v Dakarju, je tu vladala tišina in mir, toda čutila se je napetost in zaskrbljenost. Ta tretji De Gaullov obisk v Alžiru se je začel v povsem drugačnem ozrač-ju kakor prva dva. Na oknih so bile zastave, po zb dovih napisi, toda •alžirski Francozi se niso pojavili na ulicah z vzkliki »živel De Gaulle*. To spravljajo v zvezo z besedo «neodvisnost*, ki jo je De Gaulle večkrat izrekel na svojem* potovanju po Afriki in ki je — čeprav ji afriško ljudstvo daje le de-magoški pomen — hudo ^ razdražila francoske skrajneže in fašiste v Alžiriji. Ti so po zidovih v odgovor na to besede napisali «integracija». Francoski, skrajneži v Alžiru in v Franciji se sedaj sprašujejo, kakšen bo definitivni režim, ki ga bo De Gaulle predlagal za Alžirijo. Organizacije, ki so se ustanovile v Alžiriji po 13. maju. postajajo nezaupne in bi hotele, da bi se De Gaulle jasno izrekel, da ne bodo mogoča raznovrstna tolmačenja. To so tamkajšnje francoske osebnosti sporočile De Gaullu, ki jih je rocoj sprejel. Ni znano, kaj jc De Gaulle odgovoril. Zatr- njegovega bivanja v Alžiru prišlo do «tajni)i ,sestankov*, na katerih’boclo' znoVa tfcmč-ljito proučili položaj. ; . To pot niso v programu govori ali pa javna zborovanja, toda • govorica, ki se je nocoj razširila, da bo De Gaulle govoril v petek pred svojim povratkom v ’ Pariz, je. vzbudila veliko zanimanje. Menijo, da bo na tem govoru De Ggulle omenil, kaj misli o prihodnosti Al^fije. Politični' opazovalci v Parizu ne dajejo še nobepih ocenitev celotnega De Gaullove-ga potovanja po Afriki. Nihče ne prikriva važnosti dogodkov v Dakarju, kjer se sedaj posvetujejo voditelji Zahodne in Ekvatorialne Afrike, da zavzamejo skupno negativne. stališče do referenduma. V ta namen je v Dakar prišel •udi predsednik vladnega sveta Gvineje Seku Ture. Ta bo stopil v stik tudi z glavnim odborom splošne zveze delavcev. v Afriki, zato da se do-lcči enotno stališče afriškega delavskega razreda na vseh ozemljih. Nihče ne prikriva važnosti razvoja, ki se je za-če s tem, da se Gvineja pridružuje stališču Senegala pri zahtevi po popolni neodvisnosti. Sinoči je pred De Gaullo-vim odhodom bil v Dakarju velik sprejem v vladni palači kjer je bilo okoli 1500 po- vabljencev.' Notranji • minister Senegala je v svojem govoru ob De Gaullovem obisku v Dakarju izjavil, da so zahteve stranke afriškega združenja, kateri pripadajo vsi člani, senegalskega parlamenta in vs. ministri, krajevne vlade, sledeče: «neodvisnost afriška enotnost, konfederacija*. Pripomnil ji, da načrt francoske ustave vsebuje . veliko nevarnost, kit je v tem,i da razbije federalne enote v francoski Zahodni in Ekvatorialni' Afriki,: če bi ta ozemlja 28. septembra ne dala vsa enekega odgovora. S tem ni predlagana izbira popolnoma svobodna. Na'koncu je'dejal, da ima De Gaulle na pbdlai gi širokih pooblastil možnost vnesti 'v' načrt ustave vse tiste spremembe, ki se mu bo^ do po njegovem potovanju po Afriki zdele potrebne. Senegalska vlada se bo izrekla šele tedaj, ko bo videla končni načrt ustave. Ob De Gaullovem povratku bo republiški svet, kj sedaj proučuje načrt ustave .končal svoje delo. Zelo verjetno bo v soboto seja vlade, na kateri bo De Gaulle poročal o položaju in nato bodo objavili dokončni načrt ustave in s tem se bo uradno začela bitka za referendum. V Marseillu ni požar še popolnoma pogašen, toda upajo, da je nevarnost, da bi se razširil, mimo. Policija je na podlagi preiskave prišla do zaključka, da so atentat izvršili alžirski tehniki, ki delajo ali pa so delali v tamkajšnji rafineriji. Aretirali so okoli 40 Alžircev, ki pa so jih po zaslišanju izpustili. so dobile ukaz, naj bodo pripravljene za morebitno aaci-jo v Formoški ožini. V Pord Said pa je prišlo danes pet vojnih ladij ameriškega VI. brodovja, ki odhajajo na Formozo, da okrepijo VII. brodovje. To so 42.000-tonska nosilka letal »Exxe<:» in 4 torpedni lovci. Ladje bodo plule po Sueškem prekopa jutri zjutraj. Agencija «Nova Kitajska* javlja, da je kitajsko zunanje ministrstvo izročilo britanskemu odpravniku poslov v Pekingu protestno noto. ker so britanska vojaška letala kršila kitajski zračni prostor. Nota pravi, da ie ta incident izzivanje, tTUdfftfaja, da so 16. avgusta nekatera letala, ki so prišla iz Hong Konga, nizko letela nad Sumčunom, I.ie.v tangom in nad drugimi kraji okrožja Poan. To se je ponovilo 18. avgusta. Podobni primeri so se dogodili tudi maja in junija. Kitaj ko zunanje ministrstvo omenja, da je Velika Britanija obžalovala incidente, ter poudarja, da bodo britanske oblasti v Hong Kongu morale odgovarjati za mnre-hitne posledice, če tako delovanje britanskih letal bo prenehalo. G'asil0 sovjetske v'ade «fz-vestja* piše, da je W-'shing-ton začel propagando obrekovanj proti LR Kitajski, ki jo oh*ožu'e, da ogroža mir na Daljnem vzhodu. «Ameriški vodilni krogi, piše list, skušajo s to kampa-nio dezorientirati javno mnenje. Ustvariti hočeio vtis, da je glavno vprašanje, ki ogroža danes mir, mitus o nevarnosti kitajskega napada na Daljnem vzhodu in ne dejanski napad ZDA in Velike Britanije na Srednjem vzhodu.* Sovjetski list obtožuje Američane. da hočejo zvaliti na Kitajsko odgovornost za napetost na Daljnem vzhodu in da hočejo s tem okrepiti svoj noložai glede nepriznavna ja Kitaiske. »S takim ravnanjem je državni departma dosegel nrav nasprotni učinek, zaključuje list, in ameriško stališče obsojaio ne samo države Azije in Afrike, pač pa tudi ameriško javno ipoonie.* «»-------- Aljaska 49. država ZDA JUNEAU (Aljaska), 27. — Čeprav dokončni izidi referenduma niso še znani, je že gotovo, da bo Aljaska postala 49. država Združenih držav Amerike. Od 28.000 preštetih glasovnic, se .jih 24.000 izreka za združitev z ZDA, 4.000 pa pioti. , Sktlpno z referendumom so bili določeni republikanski in demokratični kandidati iza nove predstavnike, ki bodo zastopali Aljasko v kongresu. Vendar pa Aljaska . ne bo uradno postala sestavni del ZDA . do Eisenhowerjeve zadevne proglasitve, ki bo konec decembra. George Lceomte umrl PARIZ. 27. — Stalni tajnik francoske akademije Geoigc Lecomte je umrl nocoj ob 19.30. Rodil se je v Maconu 9. julija 1867. Z 18. letom je vodil revijo za literaturo in umetnost »La Cravache*. Napisal je tudi nekaj romanov in komedij, več znanstvenih in kritičnih del ter je bil tu-d. dober govornik. Leta 1924 je bil izvoljen za člana akademije znanosti, 27. marca 1956 pa za njenega stalnega tajnika. «»-------- PNOM PENH 27. — Kam-boški ministrski predsednik princ Sihanuk je ob povratku iz Kitajske izjavil, da je Kitajska ponudila Kambodži zvi-šenje njene pomoči, ne da bi ta bila vezana s kakim pogojem. Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 26, najnižja 17.4, zračni tlak 1017,6 pada, veter 7 km na uro severojseverovzhod-nik, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje lahno razgibano, temperatura morja 25,4. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 28. avgusta Avguštin, MiligoJ (jo Sonce vzide ob 5.20 ini z , 18.52. Dolžina dneva 13«. chell. Ariston. Glej letni kih"- ^ Aurora 16.30: »Minira R. Calnoun. Strogo P'**"' no mladini, Garibaldi. 16.30: «Prež!L? . J Ferrer in T. H°wa • D. Ideale. 16.30: «Morilm Clark, May Winn D)sn«y«J Impero. 16.30: VValt Mali kriminalec«. Sieul možje v Maroku., --dalju)^ oiriič' ^ 21.00 »Odnehaš ali Italia. 16.30: »Mladoporo--- preizkušnji«, S. Steph«n Bogarde. 21.00 »Odnehaš ali n. Moderno /aprto , Jrtf Savona. 16.00: «Konjemk 3 Berti, mečem«, S. Barclay, pn Viale. 16.00: »Pariž^^niPP0;,. šla«, M Noel, T. P? f,Polkl? Vittorio Veneto, 16^30: trka na vrata«, C- , Conte. , _nd ii|C’ Belvedere. 16.30: »Pekel ^ lo». Aventure, technicCp in liubezni Omaria k C. VVilde, D. Paeet. KINO milje mm Furopa: »Goli griči«, S1 Roma: «Ne gremo dei« Laurel in Oliver Harot Verdi. Zaprto. MALI QO»j^ Ki Naslov na upravi p^'3o ^ dnevnika, Ul. S. France:* Zobozdravnik doktor BREZIGAR Nabrežin* se je preselil na nasproti gostilne »** Skladišča 10ND0NTEX Posebnosti: angleško in domače blaž0 Nepremočljivi plašči - Bunde - Nogavice nailon - SraJce NEPOSREDNA PRODAJA IZ TOVARlM Preden opravite vaše nakupe nas obls TRST, UL. GALATTI 18 (poleg glavne p»§te) predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. ufl in na prostem ob 20. uri NA ZELJO PUBLIKE PONOVNO ZELO PRILJUBLJEN BARVNI FILM: CESARICA SISI ' V*'-" I JI Igra simpatična ROMY SCHNEIDER 23g® DNEVNIK ZJUNSTVENIKI VEDNO DRVIJO PRED STVARNOSTJO Umetni (ter Moskva sateliti - metle in New York brez zime) JpraW'li0rdai"U že ^ dni I* svet.' J° ?stronauti *i Da ™ Pru° koncu- do- Ve“ nrohl« obravnavali že a «radi^wm0V' posebno še obdaja Zemr16”1 POlju>>' ki kd°m trov t VSe “d «» ‘r°v navzgor. v P«) or81”3 lzzarevanja 'ivntrn ®.enjenem «radioak-u*noriti «,£*.** bi ,mogla rsh se hna neka) u‘ t^oinosti a iV skorajšnji bo-pr- a povsem °d-flli Ume,;, em nai bi slu-l« kit 6ateliti- To je te-Singer P°stavlja prof. Fred bu. d0 ,P'verze v Marylan- prof- Singp" Jak^k°v je teh 1,tih itaSF Pr“el po tr®b * Singer r> le zb-d teonJ°., Po kate- &l ,k°U Zerrt t0llk*ni viši' Pa«. la radioaktivni U P° Sinv°aktlVni Pas se- r*e do 64 0torieVem mneniu točki' visoko. Pri *icer Bp _ se 'radioaktivnost 110 ta «smefeha’ ,vendar je ib°lj in* no>> iPtenzivna. ‘‘Vnoat ip enzivna radioak-km V vi*ini okoli tpSradioakti!Vi' da bi sk°* "“»•l ilove?0 podr°čje ne oki^ nitl 5 svinče- ta ne m ,ker bi *a nitriti, M7!?. dovolj lv*neeni 0ki? ?a bi taki '* VsemirskeP1 th pretezki izvrstnimi polete- s *vo-n8er iLnSateliti- ki j* f^etle« D ZUje »sateliti — ^ Pot. ker n* dal° utreti ?etl*» dih! 1 <(sateliti °v. ki 6 večino pro- lmel atome. Ti bi se nato od ladje odbijali in to bi povzročilo nekakšno suvanje elektromagnetnega polja naprej, magnetno polje pa bi vleklo za seboj vsemirsko. ladjo. Na konferenci v Amsterdamu je tudi nemški strokovnjak za rakete Wernher ver, Braun, ki je Američanom pomagal, da so pognali v vsemirje svoj Explorer. V on Braun bi bil moral že imeti svoj referat, za katerega vlada veliko zanimanje, vendar je moral ameriški strokovnjak nemškega porekla svoj referat odložiti, ker se je ponesrečil. Ko smo že pri velikih načrtih bodočnosti, bomo omenili še nekaj vesti iz Sovjetske zveze, ki so sicer mnogo bolj «zemeijske», bolj »konkretne)), ki pa niso prav nič manj grandiozne. Rusi pripravljajo načrt, kako odstraniti led z deset milijonov dvadratnih kilometrov Sibirije, ki jo sedaj pokriva led in sneg. s tem bi si Sovjeti utrli plovno pot čez Severni tečaj. To bi tudi privedlo do spremembe temperature v svetu. To bi se dalo doseči z enostavnim izkoriščanjem zalivskega toka. Tako piše so- vjetska znanstvena revija »Globus«, in o tem načrtu se je razpravljalo tudi na zasedanju delegatov svetovne meteorološice organizacije v Ženevi. Sovjeti bi bili pripravljeni zgraditi velikanska jez in potujoče atomske centrale v Behringovi ožini. Te atomske centrale bi poganjale velikanske črpalke. Preko jezu bi iz Arktičnega morja črpali vodo v Tihi ocean in s tem omogočili, da bi voda Zalivskega toka šla pod ledom mnogo više proti Severu. Toplejša voda zalivskega toka bi počasi izpodjedala od spodaj led Sovjeti so glede tega napravili tudi konkreten proračun. Po njihovem bi gradbeni stroški vsega tega znašal’ tisoč milijard funtov šterlingov ali v naši valuti 1750 milijard lir. Seveda bi za izvedbo tega velikanskega načrta bilo potrebno tudi sodelovanje Združenih držav in Kanade. Pisec članka, ki razglablja o tem načrtu, pravi, da bi mogla Zemlja v tem primeru sprejeti mnogo več toplote in že po nekaj letih, morda celo v treh, bi v Moskvi, New Yorku in Londonu pozimi ne bilo več tako hladno. •5 — Ben, Mihec, se spou neš kej sm reku jest? Dt vojske ne ho jen de boje šli Amerikanci jen Angle ži lepu domu jen de bojo mogli pestet Arabce, nej si zrihtajo ku čejo. Si vidu? — Ma ja, ja, kej se tolko hvaleš! Si jemu ražon, ja! Sej smo si vsi oddehne-li, de se je taku končalo. Ma vselih se me zdi, da se tisti gaspudje preveč je-grajo sez uagnjem jen de lahko kej zagori samo po neumnosti. — Ne rečem de ne. Meni se vide, de so kdpoti velikeh držau še zmiri preveč lahki, da se še niso dogoveli, kašno odgovornost ke jemajo jen kašno škodo ke lahko nardijo. — Ja, ja! S preuzetnimi ledmi je križ. Se ne moreš neč zment, zatu ke mislejo, de samo uani kej znajo jen de jemajo samo uoni vse ražone. — Kej češ, človek je taku narjen, de bol ku je zabit, bol gvišen je, de ne more flt. Za ceu svet be blo bulše, če be tisti, ke so na komandi ta nar-večeh držav, bli bol kuči jen se misleli, de jemajo tudi uani pamet glih s taš-ne pašte ku drugi ledje jen de tudi uani lahko falijo. Sej prouzaprou so se vse vojske začele samo po naumno-sti. Vidi, denmo reč, Hitler je kričou, de jemajo Nemci premalo prostora jen je začnu vojsko. Ben, zdej jemajo Nemci še menj prostora, ku so ga jemeli pred vojsko jen vselih živijo jen pra-vejo, de še bulše. Jen ranek duče? Ka-ku je kričou, de brez Abesinije jen brez Dalmacije de ne more živet. Jen zdej videš. — Ma jest rečem, de smo tudi vsi ta drugi naumni, zatu ke vse verjemo, kar nam pravejo, namesto de be tudi mi namalo nucali svojo pamet. — Jemaš prou. Tudi vojsk ne be blo, če ne be blo_ tolko bužcou, ke poslušajo jen verjejo taš-nem norcam ku sta bla firer jen duče. Ma žalostno je, de so še danes taki. <5eš reč mišini? Ma so se skregali med sabo jen bojo zdej šli na volitve dveh sort fasistou, ani pravejo prfina treh. — M a neč ko nej se kregajo, bojo menj škode nardili. Ma tudi indipenden-tisti se ne zastopejo med sabo jen so tudi dveh sort. — Ja, uani so strašno zamerli, ke ni tela Jugoslavija delat vojsko zastran njeh. Uani be teli de be jem prnesli TLT lepu na pjati, magari sez radičen. — Ma zdej ke bomo spet volili žepana jen občinske očete, be se mogli ti svetniki bol skazat jen ne ga tako lomt, ku so ga prej. — Viš, tu pej odvisi tudi od tega, kašne može bomo volili, če bomo volili uale, bojo kamun rihtali uali. — Zdej be mogli dobro premislet, kej delamo jen ne neč preštrikat nekej samo de je. Samo škoda je, de se tudi hudič mejša u volitve. Jen kamer dene hudič rep... — Ma kej pej mejšaš zdej še hudiča u volitve? Pej kej jema uan odpravet? — Kaku de ne? Kej ne drži uan sez demokristjanami? Kej ni zmiri skrit u kabini jen ahta na tiste ke ne volejo demokristjanou. Jen pole tiste bo mar-trau po smrti. Jen tega se vsak boji jen se misle: *Ej, malora. nej bo ku če, ma jest nečem riščirat, de me bojo cvrli na gradeli zastran volitu.» — Ma znaš. de je tu strašno naumno. — Se zna, de je naumno, ma je tudi res. Ne pej! PROBLEMI STARSEV IN ODRASLIH OTROK Sostanovanje z «mladimi» Polje«. En sate- ,. - U1 bi) .premer 10 m ,e*» bi v„ primerno oprem- ?* Pometel v rad'oaktivno i‘ tega Mea enem letu-Polje« ‘ edl* da bi * Je» dsi„ Dl se t° °C1Stiti že v 12~tak7h‘ %etle» , metni seveda bi mo- sa- »sateliti — pognali v d«, ‘«t nevVPa, ne Pometli a! Pa bi ” elementov, S «-St radio- . /*ltaa obleka.26 navad' tev^no^am'11 sta vzbudi- v 2n„ 'tudi a- i °witz i an4tV'!nika Bela " j3ernard Lewis KJe na m vsemirske S? bi vS(2,agnetski Pogon. V v^Ska ^ Vri-Ci4‘i velU^ bi začela * Bčinl kol>čine elek-da h tega bi bil to * zbira*1 86 °koli ladje Vi”* toasa» ali7lektromagne- kl a kPt » Pra- •llllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllMlllllllllllllllllllimillllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIIIHIIIIinilllllMIIIIIIIIIIIIIIIlIlliiiiiiniiiiiiiiliilllUlluilllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll RAZMIŠLJANJA OB ODKRITJU PRAČLOVEKA V GROSSETTU Radioaktivni ogijik-14 nam meri starost v daljno predzgodovino Doslej se dado ugotoviti starosti do 17 milijard let nazaj, ko bo veda dobila še popolnejše naprave, se bo ta doba še podaljšala Ko so zadnjič poročali o odkritju novega člena v razvoju človeka v rudniku Ba-cmello pri Grossettu, se je o-menjala številk*. 12 milijonov let. Ob drugih priložnostih govore tudi o večjih in mlajših starostih. Človek Se sprašuje, kako je mogoče te starosti u-gotoviti? Dokler gre na pr. za kako egipčansko mumijo izpred 4, 5 tisoč let, je razum, ljivo, ker spada že v zgodovinsko dobo, toda ko pridejo na vrsto desettisoči, stoti- 1 Kako si znanost pri tem pomaga? Nismo zaman v atomski do. bi. Uporaba atomske energije je zares vsestranska. Ce bi osnovne tvarine treh panog radioaktivnih elementov — urana, torija in akti-n.ja — imele razmeroma krat. ko obdobje svojega pol razpada, bi že zdavnaj prenehale obstajati in bi mi niti ne slutili, da je «vulgarni» svinec potomec tako ((plemenitih* prednikov. Sedaj zagotovo ve. soči in celo milijoni let, zgo- I mo, da obdobje polrazpada dovinski podatki odpovedo. J ali z drugimi besedami, doba, i ' flLs. ^ rf;<- f . C* ■k ž i} s U h»*„de.1.';iat* za Česano in okolico Alessandrie v družbi cerkvenih dostojanstve- benert- • sesano in okolico Aiessanarie v *«at-lapis'on, fci kr, Ttem med-ki bo i°yres“ slam-<«l» Pečin0 ernbra v Molk, boa 3UBOslovanskih 91 „ “detniip0 0ost3e sovjet- »WVnanos‘bdru- s, n*kih j” menu 3UBO- %' Ju”0’ilov^lenih usta-Sit Vl5to« h delepu-S >. aka- bo -Aleks, ko S0 .SCrata P0resu imel ;°n o, Moskvi ence pa >n j. drijak *a*topaij An- ko. \t' Qn)ak, r* P N Sorin,knCe Bezlai Xn!lr*°u'Z;, kl bodo - *o\>mt.Pre.bral! vsak J««, ' ^s.°bo0re,u °ArJy,!t0V: m in ar i n se je udeležilo tudi nekaj študentov gradiščanskih Hrvatov iz Avstrije. Seminar je bil v Splitu in v Zagrebu in udeleženci so se na njem v glavnem seznanjali s srbohrvatskim jezikom in slovnico ter z jugoslovansko književnostjo. Ob zaključku so še udeleženci zelo pohvalno izrazili o organizaciji tega seminarja, ki postaja že tradiciona-ander Be- len in ki se je uveljavil v znanstvenih krogih. Koliko filmi nesejo * Skoraj vsi italijanski filmi, ki so se v povojnih letih uveljavili ha beneškem festivalu, so se uveljavili tudi — pri bloshjnl. «L’ono-» *. repole Angelinan Luigija h Vampe je prinesel nad 600 ko 1W milijonov lir, sCielo sulla ea - patude« Augusta Genine je 700 milijo-troppo Slo slavijtou v *1 I^epi „y* Pred dve- N l?te<*««.kla9,ebi‘ k ^elen,*°'»te, za palude« August .‘kih tu*. ,e pa je prinetel skoraj i*. JhpuJ^h univerzi- U 'h u,'Dlesoi3g£ univerzi- nov lir; eDomani i troppo *«t»H .°Uei) ,| to rdi« Leonida Mogupa je “eopakij* “Pistike iz ' jel iez milijardo; Fellinijevi držat). Se- el viUllonis so is prešli 700 milijonov lir dočim gre Ca-stellanijev film «Giulietta e Romeo» že proti 900 milijonom. Fellinijev izredno u-spel film «La strada» 2 Giu-lietto Mašina pa je šel komaj čez pol milijarde lir. Eliotov «Stari državnik* Največji živeči angleški pesnik T-S. Eliot se je na edinburškem festivalu ponovno predstavil z novim večjim delom. Gre ea dramo, iz katere veje nekaj Sofokleja. Kritiki pravijo, da delo ni povsem poetično v Eliotovem smislu, pač pa da je zelo učinkovito in polno dramatičnosti. Motiv je navidezna slava, ki ne prinest zadoščenja. Naslov drame je sThe older Statesmans ali po naše eStari državnik». Bistvo tega dela je v tem, da si mož, ko se umakne v pokoj, očita, da ni ustvaril tega, kar bi bil mogel. To ga grize in iz tega prida do sporov med njim in dvema otrokoma. Posebno mu je pri srcu hči Monika, za katero meni, da ga ne ljubi zaradi tega, kar je, ampak za to, kar je bil. Ko Pa se končno prepriča, da je bila njegova želja po slavi zgrešena, to svojo duševno borbo premaga in se pomiri. To je prav gotovo najbolj človeška in optimistične drama tega angleškega avtorja — pravijo kritiki. * * * Predvčerajšnjim so v Črni gori proslavili SO-let-nico delovanja kulturno-u-metniskega združenja »Njegoš«.. Ob tej priložnosti je 400 sodelavcev in gostov obiskalo Njegošev grob na LovCenu ,kjer to položili vence. Ob tej priložnosti pa so na letnem gledališču pod Orlovim Kršem imeli tudi velik program narodnih plesov in pesmi, ki ga je izvajala folklorna skupina združenja «Njegoš». Programu je prisostvovalo okoli tri tisoč oseb, dra, ki sestavljajo zemeljsko atmosfero, in jih razbijajo v nevtrone. Te sproščene nevtrone sprejemajo jedra duši ka —14. Pri tem pride do jedrne reakcije, pri kateri se poraja en atom radioaktivnega ogljika-14, sprosti se pa en atom vodika (proton). Doba pol razpada takega ogljika znaša približno 6.000 let. Ogljik je eden najbolj aktivnih elementov v prirodi. Brž ko nastane, je podvržen napadu atoma kisika, s katerim se spoji v ogljikovo kislino — ali bolje v dvokis ogljika-14. Veter in zračni tokovi molekule tega značilnega plina mešajo z molekulami navadnega ogljikovega plina. Na. daljnja pot je kaj enostavna: ogljikovo kislino vsrkujejo rastline, živali in ljudje pa rastlinstvo uporabljajo za hrano in s tem sprejemajo vase tudi radioaktivni ogljik. Na tem enostavnem dejstvu temelji vsa tehnika merjenja dobe po radioaktivnem oglji-ku-14, V praksi je to takole: Nekoč je neka žival poginila in s tem prenehala muliti travo. Po pet tisočih letih je znanstvenik - paleontolog našel nekje v plasti zemlje njeno kost. Ko je opravil vsa u-strezna merjenja, je točno ugotovil, kdaj je žival živela. Kako? Radioaktivni ogljik-14 začenja po smrti živali »usihati«. ,iedra njegovega atoma razpadajo z določeno naglico, in polovica prvotno zbrane radioaktivnosti se bo razkrojila čez 5568 let, polovica preostale radioaktivnosti do ostala še nadaljnjih 5568 let, in tako dalje, vsakih 9568 let »usahne« polovica tedanje radioaktivnosti. Potemtakem more znanstvenik na temelju preostale količine radioaktivnosti v ko-steh točno ugotoviti, kdaj je žival poginila. Toda kakšno količino radioaktivnosti je znanstvenik vzel kot začetno? Stvar je v sledečem: v navadnem ogljiku je količina njegovih radioaktivnih izotopov vedno enaka in se ne spremeni niti v milijonih let, ker imamo v prirodi stalno ravnotežje med novonastalimi in razpadajočimi atomi ogljika. Iz tega sledi, da je količina radioaktivnega ogljika, ki jo je treba vzeti kot začetno, popolnoma enaka njegovi začetni vsebini in e-naka sedanjemu «živemu» ogljiku v prirodi ki nas obkroža. Ko se ugotovi začetna številka, preostaja še izmeriti »azliko med aktivnostjo ogljika-14 in ogljikom živih stvari, ki nas obkrožajo, ter med aktivnostjo ogljika-14 v oka-menini ali rastlini, ki so obstajale pred davnim, davnim časom. Vsaka žival ali rastlina, ki se še danes razvija in živi, ima v enem gi«mu ogljika v svojem tkivu toliko radioaktivnih atomov ogljika-14, ko- likor jih je imela omenjena žival pred 5000 leti in to je okoli 50 milijard atomov. Sedaj se je v kosteh okamenine ali najdene kosti to stavilo zmanjšalo točno za polovico. Ce jih je ostalo le 25 odstotkov, bi mogli reči, da je žival poginila pred deset tisoč leti. Itd. V mejah 17 milijard let ta metoda določanja starosti daje dokaj precizne in gotove podatke. Znanost bo gotovo šla v tem še dlje, le da bo morala v ta namen dobiti novih, preciznejših naprav, s katerimi bo beležila prisotnost atomov radioaktivnega izotopa. Ce pa smo že prišli do sem, ni dvoma, da bomo prišli še veliko dlje. Koliko staršev je v položaju, da sia jim sin fili hčerka pred poroko. Ce bi imel vedno mladi par svoje lastno stanovanje, potem bi mogoče dosti problemov, ki jih bomo tukaj našteli odpadlo. Toda, kljub stalni gradnji novih sta-novanjskih hiš, je stanovanjska kriza, še vedno pereča ter je še zelo dosti novih zakonskih parov, ki se morajo priseliti k enim, ali drugim staršem. ' ‘A ■' Vzemimo primer, da se vaša hčerka ali sin poročita ter da bosta prišla v vaše stanovanje, čeprav se vam je zdela v začetku taka rešitev povsem nemogoča. Vi ste pač popustili, ker ljubite svojega otroka in ker veste, da morate pač potrpeti, dokler ne pride mladi par do svojega stanovanja. Ce ste v takem položaju potem vam svetujemo, da se dobro pripravite na vse spremembe, ki jih takšno skupno življenje prinaša. Vedeti morate, da je tudi od vas odvisno, če se bo življenje odvijalo v miru in slogi. Navadno je vedno tako, da r.e snaha dosti bolje razume s tastom, kot pa s taščo. To jt lahko razumljivo, saj je zr.ano, da se moški mnogo tnanj vmešavajo v gospodinjske zadeve od žensk, stara go« spodinja pa nič kaj rada ne popušča mlajši gospodinji, ker jo smatra, da pač še ni tako zrela. Tu je potrebno mnogo takta in razumevanja, tako z ene kot z druge strani, ker bo sicer prišlo do raznih nesporazumov in prepirov. Naj belje bo, da si tašča pridobi v snahi dobro prijateljico in pomočnico. Ta naj ji bo v pomoč pri vsakem delu, ki ga sama ne more opravitt, istočasno pa naj tudi mlada gospodinja sprejema nasvete, ki ji jih starejša gospodinja rada daje. 2e dva se včasih težko razumeta; če pa so trije, potem je razumevanje včasih še težje. Toda majhni prepiri in nesporazumi pri mladem- part, kmalu minejo; če pa je pri »pojasnjevanju« navzoča še tretja oseba, postaja zadeva bolj zamotana, ker se oba mlada sramujeta popustiti in ostaneta raje sprta... Ta «tretja priča«, pa čeprav je še tako nepristranska, otežkoča položaj že samo s svojo navzočnostjo. Ce mora mladi par stcnoVatl s starši, potem naj skrbi, da pride čim manjkrat do talpih prepirov, »tretja« pri. ča pa naj se cb: takih pfiložno. stih raje umakne. Vsakdo želi v domu svoj mirni kot. Ce so se mladi zakonci preselili k staršem, se nt smejo razširiti po celem stanovanju in postati sčasoma tudi gospodarji. Starši stanujejo namreč v svojem stanovanju že leta in leta, imajo svoje ustaljene navade ter se celo težko prilagojujejo norim situacijam. Zato morejo biti mladi obzirni ter morajo pustiti, da ostanejo starši gospodarji v stanovanju. Ce pa se starši preselijo k njim, potem jim ne smejo dati občutiti, da so jim v napoto in v breme. Starši hočejo svojim otrokom pomagati, dokler moret jo. Ko so že zelo stari, jil} otrocj po navadi rešijo, vsakega dela; to pa starega* človeka doštikraUboli. Tudi še v’ tako visoki starosti je človek sposoben, da lahko opravlja rnzna lažja dela, da pazi na otroke, da jih vozi na sprehod itd. Ne-odrekajte-jim torej tega veselja! »Ko sem bila še jaz mlada..« večkrat rada poudari sta. ra mati in tašča. Res je! Življenje je danes drugačno, kot je bilo pred petdesetimi leti; toda tudi tedaj, ko ste bile ve mlade, ni bilo življenje enako onemu, ki so ga živele vaše stare matere. Zato c*.- primerjajte vašega življenja z današnjim. Pustite, da živi mladi zakonski par po svoje. Ce rad zahaja z doma, mu tega ne preprečujte, čeprav ste pri sebi prepričane, da ne postopa pravilno; ponudite se raje, da jima boste čuvali otroke. Ce vaša snaha ljubi stvari, ki so po vašem nepotrebne in brez vsake vrednosti, ji tega ne očitajte; raje ji včasih tudi vi podarite nekaj takega. Njenega okusa tako ne morete spremeniti, za. kaj bi torej z neprestanim kritiziranjem in oponašanjem motili družinski mir. Poskušajte razumeti mladino, ki ne misli s pametjo zrelih oseb. Mladina je močnejša v svojih čustvih; hitro se navduši in hitro tudi vzroji. Sele z le-^i postane človek bolj izkušen :n uravnovešen. To svojo u-ravnovešenost uporabljajte v odnosih z mladimi. Naj vam bo v uteho misel, da se bodo vaši otroci čez trideset let prav tako «čudili» svojim o-trokom. Zakaj bi morali biti vaši otroci popolni in brez napak? Vi jih vendar ljubite takšne, kakršni pač so. Zakaj bi torej očitali vaši hčerki, da je njen mož takšen, ali drugačen, ali sinu, da bi bil lahko izbral kaj boljšega? Pomislite samo, da oni v svoji ljubezni niti r.e opazijo raznih manjših napak svojega zakonskega druga. In to je lahko za njihov zakon samo aobro. Ne odpirajte jim torej oči tam, kjer to ni potrebno. Starši, vaša vloga je lepa, ker lahko postanete mlademu zakonskemu paru najboljši prijatelji in svetovalci. Zato naj prinaša vaša navzočnost samo pomirjenje in harmonijo. Ce imate vnuke, potem jih le imejte radi, vendar jim ne dopuščajte vsega, posebno pa ne tistega, kar jim njihovi starši zabranjujejo. Vi ste svoje otroke vzgojili tako, kot se vam je zdelo najbolje; sedaj pustite še vašim otrokom, oa opravijo po svoje vlogo vzgojiteljev. h —el blašč, ki je za sedanje Ze nekoliko hladne večere zelo primeren iiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiMiiMniiHmiiiiiHMHni, Simpatična (( izvoljena za idealno ženo Se še spominjate simpatične Laure Lardori, ki je nastopila v televizijski oddaji «11 mu-s!chiere» ter odnesla kar večkrat naslov »la musichiera«? No, to simpatične dekle, ki poučuje v neki majhni, zakotni vasi, si je pridobila sedaj še naslov ((idealna žena J 958». Kot veste, iščejo v Italiji vsako leto kandidatko za ta naslov. Med številnimi dekleti, ki so se prijavile iz vseh krajev Italije, je bila letos tudi Laura Lardori. Toda ta se ni sama prijavila, pač pa so jo poiskali organizatorji, ki so se je spomnili še s televizijskih oddaj. Morala se je, kot vse druge kandidatke, izkazati v kuhanju ter odgovarjati tudi na vprašanja iz kulture, zgodovine in zemljepisa. No, vse te izpite je Laura opravila kar zadovoljivo. Pripravila je celo kosilo za štiri osebe, ki naj bi stalo komaj 600 lir. (Naj nam simpatična Laura in tudi organizatorji natečaja oprostijo, če se bomo upali dvomiti, da je kaj takega pri sedanji draginji mogoče; posebno še, ko smo čitali, da je pripravila med drugim celo tuno z majonezo.) Ko je Laura izvedela za odločitev žirije, je planila v jok in je baje hotela celo odstopiti. Začudenim organizatorjem je v joku povedala, da se boji, da so jo 'izvolili za idealno ženo bolj zaradi njene televizijske slave, kot pa zaradi njenih kuharskih in drugih sposobnosti. Komaj so jo organizatorji potolažili,. da je zaslužila naslov res samo zaradi svojih sposobnosti- Zvečer je prišla na spre- : kaj -dneh je pijača pripravljena, jem v vilo »Sorriso« v Seni-1 Pri odpiranju pa moramo pa- gallii, kjer je bila tudi tek-ma, v preprosti poletni obleki, brez rdečila na ustih. Bila je z vsemi vljudna in prijazna, čeprav je povedala, da ima močne' želodčne krče. Zaradi tega tudi ni mogla popiti na svojo zmago kozarec šampanjca, temveč so ji morah skuhati kamilični čaj. Potrpežljivo je prenašala naval novinarjev in fotoreporterjev, ki so hoteli vedeti o njej in njenem življenju vse mogoče stvari. Med drugim je na primer povedala, da nima nobenih drugih razvad, razen te, da kadi cigarete in sicer »Na-zionali«. Laura je visoke postave: meri 1.70 m, njena teža pa je 56 kg. Sama je povedala, da ne uporablja nobenih kozmetičnih sredstev ter da nima tudi nobenih visokoletečih načrtov, kot na primer, da bi postala filmska igralka, manekenka, ali kaj podobnega. «Dobro mi je tudi v mojem poklicu. Saj mi ničesar ne manjka.« «» — Domača medica Desetim litrom prekuhane in malo ohlajene vode primešamo 1 kg medu in 2 dkg zdrobljenega kvasa. Paziti moramo, da posoda ni okrušena. 2e po, dveh dneh začne tekočina vreti. Ohlajeni do-c amo še limonin sok po okusu in dobro premešamo. Pijačo nalijemo v steklenice, ki jih dobro zamašimo, vrat steklenic pa pomočimo v vroč parafin. Steklenice hranimo na suhem in hladnem prostoru v ležečem stanju. 2e po ne- ziti, ker se pijača zelo peni in šumi kot pravi šampanjec. «»—:— NASVETI Električni al, plinski štedilnik in plošče se kaj rade u-mažejo, ko nam po nesreči prekipi jed, ki se razleze v vse dele kuhalnika. Običajno čistimo samo gornjo ploščo, medtem ko se notranjosti ne dotaknemo. Ce se nesnaga več časa nabira je' možnost okvar« štedilnika večja. Zato moramo od časa do časa ku- HiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmniiiit halnik ali štedilnik temeljito očistiti. Pri čiščenju snamemo gornje plošče, da jih lahko temeljito očistimo. Potem pa se lotimo čiščenja v notranjosti, posebno pri priključkih, kjer se nabira največ umazanije. Ko smo vse dobro očistile, namažemo notranje dele z vazelino ali z dobrim oljem. Pri taki negi bo trud poplačan . z nemotenim delovanjem za daljšo dobo, kot sicer. # * * Ce se vam je v posodi za vodo nabral apnenec, potem ga lahko odstranite z meša nico morske soh in močnega kisa. Pustite to 24 ur v posodi, nato pa jo splaknite. * . U. Polonio 4; 52 Ind. institut »A. Volta«, Ul. Gatten 4; 53 šola »Stuparich«, Ul. S. Francesco 25; 54 šola «F. Rismon-do». Ul. F. Rismondo 8; 55 sola »F. Rismondo«, Ul. F. Rismondo 8; 56 šola »F. Rismondo«, Ul. F Rismondo 8; 57 šola »F. Rismondo«. Ul. S Francesco 42; 58 šola »F. R.-smondo«. Ul. S. Francesco 42; 59 Paviljon v Ljudskem Vrtu; 60 Osn. šola «Suvičh», Ul. Cu-nicoli 2; 61 Osn. šola »Suvich«, Ul. Cunicoi 21; 62 Paviljon v Ljudskem vrtu; 63 Osn. sola »Suvich«, Ul. Kandler 4: 64 Osn. šola »Suvich«, Ul. Kandler 4; 65 Osn. šola «Suvich», Ul. Cunicoli 2: «6 Osn. sola »Suvich«, Ul. Cunicoli 2; 67 Slov. šola Trg Gioberti 3: 68 Rikreatorij »F.lli Pendice Scoglietto 22; 69 Osn. šola »Suvich«, Ul. Kandler 4; 70 Osn. šola »Suvich«, Ul. Kandler 4; 71 Obč. delegacija. Ul. Giulia 2; 72 Osn. šola »Giotto«, Ul. Gatteri 3; 73 Osn. šola »Giotto«, Ul. Gatteri 3; 74 Ind. inštitut «A. Volta«, Ul. Gatteri 4; 75 Licej »Petrarca«, Drevored XX. septembra 26; 76 »Ginnastica Triestina«, Ul. F; Petrarca 1; 77 ECA, Ul. Pa-scoli 31-a; 78 ECA, Ul. Pasco-li 31; 79 Licej »Petrarca«, Drevored XX. septembra 26; 80 «Ginnastica Triestina«. Ul. F. Petrarca 1; 81 Osn. šola «Giot- 83 Licej »Petrarca«, Ul. U. Polonio 6; 84 Licej «Petrarca», Drevored XX. septembra 26; 85 Licej »Petrarca«, Ul. U. Polonio 6; 86 Osn. šola «Giotto», Ul. U. Polonio 4; 87 Ind. inštitut «A. Volta«, Ul. C. Battisti 27; Srednja šola «A. Man-zoni«. Ul. Parini 16; 89 Obč. otroški vrtec, Ul. Pallini 2; 90 Obč. otroški vrtec, Ul. Pallini 2; 91 Osn. šola «Duca d’Ao-sta«, Ul. A. Vespucci 2: 92 Osn. šola «Duca d’Aosta», Ul. Scuola Nuova 5; 93 ECA, Ul. Pondares 5; 94 Osn. šola »Duca d’Aosta«, Ul Scuola Nuova 5; 95 Obč. otroški vrtec. Uh Pallini 2; 96 Srednja šola «A. Manzoni«. Ul. Parini 16; 97 sola »Fonda Savio«, Ul. G. Pa-scoli 14; 98 Srednja šola »A. Manzoni«, Ul. Parini 16; 99 Srednja šola »A. Manzoni«, Ul. Parini 16; 100 Srednja šola »A. Manzoni«, Ul. Parini 16; 101 Srednja šola »A. Manzoni«, Ul. U. Foscolo 13; 102 šola »Fonda Savio«, Ul. G. Pa-scoli 14; 103 šola «Fonda Savio«, Ul. G. Pascoli 114; 104 sola »Fonda Savio«. Ul. G. Pascoli 14; 105 ECA, Ul. Conti 1; 106 Obč. otroški vrtec, Ul. A. Manzoni 14; 107 ECA, Ul. Conti 1; 108 ECA, Ul. Conti 1, 109 Obč. otroški vrtec. Ul, A. Manzoni 14; 110 Osn. sola «Carniel», Ul. P R. Gambim 1, 111 Obč. otroški vrtec. Ul. A. Manzoni 14; 112 Osn. sola «Carniel», Ul. Media 2; 113 Osn. šola «Carniel», Ul. Media 2; 114 Osn. šola «Gaspardis», Ul. Petronio 15; 115 Obč o-troški vrtec, Ul. A. Manzon 14- 116 Osn. šola «Gaspardis» Ul. Donadoni 28; 117 Osn. sola »Gaspardis«. Ul. Donadoni 28; 118 Osn. šola «Gaspardis», Ul. Donadoni 30; 119 Rikreatorij »G. Padovan«, Ul. Sette-fontane 43; 120 Osn. šola «Car-niel«, Ul. Media 2; 121 Rikreatorij »G. Padovan«. Ul. Padovan 5: 122 Osn. šola »Gaspardis«, Ul. Donadoni 30; 123 Obč. otroški vrtec, Ul. della Bastia 2; 124 Osn. šola «Slata-per«, Ul. della Bastia 2; 125 Osn. šola »Slataper«, Ul. della Bastia 2; 126 Rikreatorij »R. P:tteri», Ul. S. Marco 5; 127 Osn. šola »Slataper«, Largo Pestalozzi 1; 128 Osn. sola «Slataper», Largo Pestalozzi 1; 129 Osn. šola «Carniel», Ul. Raffineria 8; 130 Osn. sola »Carniel«, Ul. P.R. Gambini 1; 131 Osn. šola »Carniel«, Ul. P.R. Gambini 1; 132 Osn. šola »Carniel«, Ul. Media 2; 133 Osn. šola «Carniel», Ul. P.R. Gambini 1; 134 Otroški vrtec »S. Valerio«, Ul. Scuola Nuova 14; 135 Osn. šola «Duca d’Aosta», Ul. A. Vespucci 2; store v katerih so tudi za- ponoči lekarna Alesani. Go- K Uh Gatteri 3; 82 Licej sefcna stanovanja, kot je na[sposk* ulic« 12, tel. 22-68. 1 »Petrarca«, Ul. U. Polonio 6; 136 Slov. šola, Ul. Scuola Nuova 12; 137 Rikreatorij «R. Pitteri«, Ul. S. Marco 5; 138 Osn. šola »Duca d’Aosta«, Ul. A. Vespucci 2; 139 Srednja šola, Istrska ulica 56; 140 Obč. o-troški vrtec, Ul. Antenorei 14; 141 Obč. otroški vrtec, Ul. Antenorei 14: 142 Licej «G. O-berdan«, Ul. P. Veronese 1; 143 Osn. šola «Duca d Adsta«, Ul. A. Vespucci 2; 144 Licej »G. Oberdan«, Ul. P. Veronese 1' 145 Obč. otroški vrtec, Ul. di Calvola 6; 146 Učiteljišče »Carducci«. Ul. Tigor .:; 147 Učiteljišče »Carducci», Ul-Mad. del Mare Ul,14® . Užlt|' ljišče «Carducci». Ul. Tigor 3; 149 Učiteljišče ((Carducci«. Ul. Tigor 3; Pomorski institut. Trg A. Hortis 1: 151 Pomorski inštitut, Trg A. Hortis 1; 152 Osn. šola »N. Sauro«, Ul b. Giorgio 6; 153 Učiteljišče «Car-dueris, Ul. Mad. del Mare 11; 154 UčitcHišče »Carducci«, U1. Mad.~deVMare 11: 155 Osn. šola »N. Sauro«, Ul. S. Gior-gio 6; 156 Osn. sola »N. Sauro«, Ul. S. Giorgio 6; 157 sola »G. R. Carli«, Ul. Diaz 20; 158 šola »G. R. Carli«, Ul. A. Diaz 20; 159 šola «G. R. Carli«, Ul. A Diaz 20; 160 sola «G. A. Carli«, Ul. Diaz 20: 161 Pomorski inštitut, Trg a. Hortis I; 162 Pomorski institut, Trg A. Hortis l; 163 Osn. šola »E De Amicis«, Ul. Combi 13; 164 Zavod vojnih sirot, Drevored R. Gessi 8; 165 Osn. sola «E. De Amicis«, Ul. C. Combi 15; 166 Osn. šola «E. De Amicis«, Ul. C. Combi 13; 167 Osn. sola »E. De Amicis«, Ul. C. Combi 15, 168 Rikreatorij «E. De Amicis« Ul. A. Colautti 3; 169 Osn’ šola «Morpurgo», Scala dei. C. Elisi 4; 170 Obč. otroški vrtec Ul. di Calvola 6; 171 Osn ’ šola «Morpurgo», Scala dei C. Elisi 4; 172 Osn. šola «Morpurgo», Scala dei C. Sliši 4; 173 šola tipo Marinam. Scala dei C. Elisi 2; 174 Ogn. šola #Morpurgo», Scala dei C. Elisi 4; 175 Licej «G. Oberdan«, Ul. P. Veronese 1: 176 Licej »G. Oberdan«, Ul. P. Veronese 1; 177 Obč. otroški vrtec, Uh Antenorei 14; 178 Osn. šola «Slataper», Largo Pestalozzi 1; 179 Srednja šola, Istrska ulica 56, 180 Srednja šola, Istrska ulica 56; šola «A. Bergamas«, Istrska ulica 45; 182 Osn. šola «Timeus», Istr ska ulica 58; 183 Srednja šoia Istrska ulica 58; 184 Srednja šola, Istrska ulica 58; 185 Obč. otroški vrtec «R- Abro«, Ul R. Abro 5; 186 Obč. otroški vrtec »R. Abro«, Ul. R. Abro 5; 187 Osn. šola »Slataper«, Ul. della Bastia 2; 188 Obč. otroški vrtec, Ul. Fonte Oppia 3; 189 Nettezza Urbana, Chiar-bola Sup. 400; 190 Osn. šola «De Marchi«. Šalita De Marchi 8; 191 šola »D. Chiesa«, Ul. dei Giardini 16; 192 šola «D. Chiesa«, Ul. dei Giardini 16; 193 Obč. rikreatorij Skedenj, Ul. di Seryola 127; 194 šoia «D. Chiesa«. Ul. dei Giardini 16; 195 Obč. rikreatorij Skedenj, Ul. di Servola 127; 196 Obč. rikreatorij Skedenj, Ul di Servola 127; Osn. šola «De Marchi«, Šalita De Marchi 8; 198 Osn. šola »Valmaura«, Istrska ulica 143; 199 Obč. otroški vrtec, Istrska ulica 170; 200 šola »A. Bergamas«, Istrska ulica 45; 201 šola «A. Bergamas«, Istrska ulica 45; 202 šola «A. Bergamas«, Ul. Gavar-do 2; 203 Inštitut »S. Laghi«, Reška cesta59; 204 Villa «Sar-torio«, Reška cesta 65; 205 Obč. otroški vrtec S.M.M Spod. 765; 206 Osn. šola »Vai-maura«, Istrska ulica 143; 207 Osn. ‘šola S. Sabba, s. Istrska ulica 280-2: 208 Nov rikreatorij S. Sabba, s. Istrska cesta 276-1; 209 Ind. šola, s. Istrska cesta 280-2; 210 Ind. šola. s. Istrska cesta 280-2; 211 Osn. šola, s. Istrska cesta 280-2; 212 otroški vrtec, S.M.M. Spod. 765; 213 Osn. šola «M. Silvestri«, Reška cesta 99; 214 Osn. šoia «Stossich», Ul. C. de Marche-setti 16; 2i5 Obč. otroški vrtec Rocol, Rocol 674; 216 Obč. o-troški vrtec Rocol, Rocol 674; 217 Rikreatorij, Ul. Cumano 42; 218 Osn. šola Rocol, Rocol 674; 219 Osn. šola Rocol, Rocol 674; 220 Velesejem, Drevored Ippodromo 18; 221 šola «A. Bergamas«, Ul. Gavardo 2; 222 šola «A. Bergamas«, Ul. Gavardo 2; 223 Rikreatorij »G. Padovan«, Ul. G. Padovan 5; 224 Rikreatorij «G. Padovan«, Ul. G. Padovan 5; 225 Osn. šola «U. Gaspardis«, Ul. Donadoni 30: 226 Osn. šola «U. Ga-spardis«. Ul. Donadoni 30; 227 Osn. šola »U. Gaspardis, Ul. Donadoni 28; 228 Osn. šola »U. Gaspardis«, Ul. Donadoni 28; 229 Velesejem, Ul. Revoltel-la 25; 230 Osn. šola »U. Gaspardis«, Ul. Petronio 15; 231 Osn. šola »U. Gaspardis«, Ui. Petronio 15; 232 Osn. šola »U. Gaspardis«, Ul. Petronio 15; 233 Osn. šola »A. Padoa«, Ul. Archi 4; 234 Obč. otroški vrtec, Ul. Archi 2; 235 Osn. šola »A. Padoa«, Ul. Archi 6; 236 Osn. šola «A. Padoa«, Ul. Archi 4; 237 Rikreatorij «P. Lucchini«, Ul. Biasoletto 14: 238 Rikreatorij »P. Lucchini«, Ul. Biasoletto 14; 239 šola »A. Grego«, Strada Guardiella 9-A; 240 šola »A. Grego«, Strada Guardiella 9-A; 241 Osn. šola «A. Grego«, Strada Guardiella 9; 242 Osn. šola «A. Grego«, Strada Guardiella 9; 243 šola «A. Grego«, Strada Guardiella 9, 244 Osn. šola «F. Filzi«, Trg Gioberti 4; 245 Osn. šola »F. Filzi«, Trg Gioberti 4; 246 Osn. šola «F. Filzi«. Trg Gioberti 4: 247 Osn. šola «F. Filzi«. Trg Gioberti 4; 248 Slov-šola Guardiella, Trg Gioberti 3; 249 Psihiatrična bolnišnica, Ul. S. Cilino 16; 250 Rikreatorij »F.lli Nordio«. Pend. Sco-gletto 22; 251 Slov. šola Guar-della, Trg Gioberti 3; 252 Rikreatorij »F.lli Nordio«, Pend. Scoglietto 22; 253 Rikreatorij »F.lli Nordio«, Pend. Scoglietto 22; 254 Obč. otroški vrtec «F. Aporti«, Pend. Scoglietto 20; 255 Obč. otroški vrtec, Vi-colo delTEdera 5; 256 Nettezza Urbana, Ul. Cologna 28; 257 Sola Ul. Monte Grappa 511, 258 Osn. šola Cologna, Ui. Commerciale 162; 259 šola Mi-norati Psichici, Ul. Monte Grappa 5-1; 260 šola «F. Rismondo«, Ul. S. Francesco 42; 261 Sola «G. Corsi«, Ul. Commerciale 24; 262 Šola »G. Corsi«, Ul. Commerciale 24: 263 šola »G. Corsi«, Ul. S. Anasta; s'0 15: 264 Rikreatorij «G. Brunner«, U.l Solitro 10; 265 šola »G. Corsi«. Ul. S. Anastasio 15; 266 Rikreatorij «G. Brunner«, Ul. Cordaroli 30; 267 Rikreatorij «G. Brunner«, •Ul. Solitro 10; 268 šola »G. Brunner«, Ul. Montorsino 3; 269 Obč. otroški vrtec. Vicolo delle Rose 5; 270 šola »G. Brunner«, Ul. delle Ginestre 1; 271 Osn. šola Cologna, Ul. Commerciale 162: 272 Osn. sola «E. Tarabocchia«, Ul. dei Giacinti 1; 273 Osn. šola «E. TaraDocchia«, Ul. dei Giacinti 5; 274 Osn. šola «E. Tarabocchia«, Ul. dei Giacinti 7; 275 Obč. otroški vrtec, Vicolo^ S. Fortunato 1; 276 Osn. šola Greta, S. di Gretta 34-1; 277 Osn. šola Greta, Sal. di Gretta 34-1; 278 otroški vrtec, Ul. Boveto 52; 279 otroški vrtec. Ul. Boveto 52; 280 Osn. šola »R. Bat-tistig«, Ul. Cerreto 19; 281 Osn. šola «R. Battistig«, Ul. Cerreto 19; 282 Rikreatorij Barkovlje, Drev. Miramare 131; 283 Osn.šola na Opčinah, Trg Monte Re 2; 284 Osn. šola na Opčinah, Trg Monte Re 2; 285 Osn. šola na Opčinah, Trg Monte Re 2; 386 Osn. šola «G. Venezian«, Prosek 177; 287 Osn. šola »G. Venezian«, Prosek 177; 288 Osn. šola «Vi-dali«, Križ 217; Italijanska osn. šola, Križ 442; Osn. šola Grljan, Grljan 219; 291 Osn.. šola »U. Polonio«, Trebče 33; 292 Osn. šola »Zanetti«, Gropada; 293 Osn. šola »G. Sillani«, Bazovica 98; 294 Osn. todJ“- smo tramvaju. --jasno, čigava je ^ s(« Listi so namreč P jo kupila tržacana p^lio. Torcello in ' ,, je N Nekateri so trd ih. ,, fci topljena ladja l<“ j« j® pač prvi Pnie ° drtiffi potegne iz mor;i, ]cijt trdili, da je Ptegte last države, v katen ^ rialnih vodah je pc pa so trdili, da J zaVar^f topljena ladja ^ Je družbe. Rad bi v ne ima prav. Odgovor: , Hie & Glede ron Gautsch« SO vs: povedali, da sta 1° in Frioglio kupila 0 . zj( valnice. Ladja je !aVsi» njihova. Ladja, p0staB8 vana in se potoP1'^. je sr last zavarovalnice, zsVs- veda izplačala laat”^njcs / rovalnino. Zavarova ^ potem lahko Prl“r j_0ve!* do lastnine, ali se sporoči, da P0*0^ejo ^ ^ prepusti tistemu, te gnil iz morja. ^ Glede potopljenih j sluzile so med vojno s'uz*.. prs'T namenom, Pa va iri«**' lo, da so vojni P ved5' katere teritorialnih v je ladja. A. C. vprašuje: prijatelji bi šel rad da j na Slavnik. PraV1),' n d5. tam krasen razgled • ^ d dijo novo cesto. (t ' ^ 1° ob> 1,0 lahko pustnico. Odgovor: S ^ m) je zares lep r ‘ Ltf leč naokoli zlasti l' urah Na vrhu Je društvo iz Kopra zSrai'!> ■ 0u; no kočo, v katen J obrat z nekaj leZlS Na Slavnik lahk° f iz Podgorja (železu'5 jj «i ja) ali pa z avt0™ tociklom (ter S' eveda tet"’. 'fr- iz Herpelj po noV' se odcepi od flle.U tv' Trst-Reka pri obe' -ijt*«1 ...ha e' . k Iz Herpelj do vrha F je približno 10 kra, j . ..v s Je*#* ji* ste je približno ° J* ali motocikel lahk° na koncu ceste ijnate še pičle i, oi„ r do vrha. Pravijo, da sto dokončali že let Slavnik spada v ° šola »R. Manna«, Ul. R. Manna 7; 295 Osn. šola «E. De A-micis«, Ul. C. Comibi 13: 296 Osn. šola S. Sabba, S.M.M Spod. 1347 ; 297 Osn. šola S Sabba, S.M.M. Spod. 1347; 298 otroški vrtec, Ul. Concone'lo 2-1; 299 Osn. šola Greta, Sat. di Gretta 34-1; 300 Osn. šola S. Sabba, S.M.M. Spod. 1347; 301 Rikreatorij S. Sabba. s. Istrska cesta 280-2; 302 Rikreatorij »P. Lucchini«, Ul. Biasoletto 14; 303 Obč. otroški vrtec, Ul. Fonte Oppia 3; 304 Osn. šola Greta, Sal. di Gretta 34-1; 305 ECA, Ul. Conti 1; 306 Srednja šola, Scala dei C. Elisi 2; 307 šola Scala dei C. Elisi 2; 308 Obč. otroški vrtec, Ul. T. Mamiani 2; 309 šoia tipo Marinaro Scala dei C. Elisi 2; 310: Osn. šola »Carniel«, Ul. Media 2; Obč ri-kresiorij, Chiarbola 654; 312 Obč. rikreatorij, Istrska cesta 280-2; 313 Slov. osn. šola Guardiella, Trg. Gioberti 3; 314 Collegio Orfani di Guerra V.G., Drev. R. Gessi 8; 315 Begunsko taborišče, Pass. S. Andrea 25; 316 Begunsko taborišče, Ul. Valmaura 2; 317 Slov. šola Guardiella, Trg Gioberti 3: 318 Rikreatorij »F.lli F. Savio«. Opčine 1533; 319 otroški vrtec, Ul. di Conconel-lo 2-1 ;320 otroški vrtec, Prosek 105; 321 Osn. šola, Padriča 60; 322 Osn. šola, Padriče 60; 323 Begunsko taborišče, Ul. Valmaura 2; 324 Tržnica, Ui. Ottaviano Augusto 12; 325 Glavna bolnišnica, Trg Ospita-le 1; 326 Glavna bolnišnica, Trg Ospitale 1; Glavna bolnišnica, Trg Ospitale 1; 328 Glavna bolnišnica, Trg Ospitale 1; 329 Magdalenska bolnišnica. Ul. Molino a Vento 123; 330 Sanatorij INPS, U1. Bonomea 265; 331 Pokrajinska bolnišnica. Ul. S. Cilino 16; 332 Pokrajinska bolnišnica. Ul. S. Cilino 16; Osn. šola S. Sabba, S.M.M. Spod. 1347; 334 Pokr. inštitut «S. Laghi«, Reška cesta 59; 335 Konvit »N. Sauro«, Ul. C. de Marchesetti 6; 336 Slov. osn. šola Guar-die'la, Trg Gioberti 3; 337 Osn. šola Greta, Sal. di Gretta 34-1; 338 Ente Rinascita, Opčine 1075; 339 Osn. šola, Padriče 60; 340 Begunsko taborišče, U1. di Čampo Marzio 3; 341 Begunsko taborišče, Opčine 1107; 342 Begunsko taborišče, Opčine 1107; 343 Osn. šola «R. Battistig«, Ul. del Cerreto 19; 344 Begunsko taborišče. Opčine 1107; 345 Semi-convitto pri Banih, Ul. di Ba-sovizza 60; 346 Villa »Sarto-rio«, Reška cesta 65; 347 Osn. šola Rocol. Rocol 674; 348 Osn. šola Rocol, Rocol 674. področje; zaradi tega j flO greste nanj z obV pustnico. Prekop s!r Občina sporoča. ^ prekopali grobove . jp; XXIV, polia IV na K pokopališču pri SV- leže trupla umrlih panih od 13. avgus 8. septembra 1948. Do 20. septembra s(ot . za prenos v drug ”sed»fy za ohranitev na sent’ (Jt mestu obrnejo in'e. jin*. upravni oddelek ° ifr*-, 1'Jj.UCtVlll UUUCtcn (JtT- « Teatro št. 5-III.. soha m Po tem terminu hoh ^ „ - V. ke zakopali v akuPn“ej C ' tali* co in ne bo mogoče toviti posameznih HOROSK0{ .ZA DA A0 ^'-0 OVEN (od 21. 3. V V Uresničila se va1” j« > velika želja. Obisk ^ vanje. , &0 2°; r: BIK (od 21. 4- Manjši prepir, ki pt imel resnejših PoS*fd5. * JB... . fj ( , DVOJČKA (od (iiV 6.) Pomembne n°v i jih godne priložnosti, *' j) zamudite. . An rji RAK (od 21. 6- d;Vl.‘‘V Dan je ugoden za.)e p5 talne podvige. PaZ ( i zdravje. P'J LEV (od 23. 7 ? pA. Izboljšanje v sluzh ■ fij j) pa dan ne bo prev® ^ j'j T"VT7S t T t /3 a i _dfU 9..) Ne igrajte se v Bodite bolj stalni čustvih 22 TEHTNICA «>d vaše.ji l. 10.) Izkoristite ^ t , sobnosti in ne bo je ji 6 ia*J ti' ŠKORPI JON (od /T |s«’jl 21. U.) Ne všečno® V&JP značaja. Pismo, ki prineslo veselo n°]f’Cil, STRELEC (od 22-12.) Miren dan. P<>sV žinskemu življenju-. j»- p KOZOROG (od • ft< J * 20 1.) Vaše ambicij da nekoliko previs011 j! bolj skromni. , j, a J VODNAR (od 2h zne ,/ 2.) Srečali boste PrlVpf* , be, ki vam uslugo. bodo RIBE (od 20. 2. d° «s' Imeli boste opraVlc jgod'*" ki vam bo hotela Obiščite IV. MEDNARODNI VINSKI SEJEM Vzorci najboljših vin iz 16 držav vseh kontinentov Razstava najmodernejših vinogradniških in kletarskih Ocenjevanje in odlikovanje vin po mednarodni komisiji strojev ter drugih pripomočkov Tradicionalna pokušnja vin iz vsega sveta Najlepša priložnost za sklepanje trgovskih zaključkov! Iskoristite 25 % popust na železnici! Ljubljana od 29. VIIL do 7. IX. JIMORSn DNEVNIK «Slez Set b° P°Stala naslovom !?*’ P0*1 tem »Monde« n»sla -J8 Pariški jeea aslednji dopis svo- ‘a GunfZ ^ T0kia’ Rober- gotavljajo ldrtblienOStjo informacij w “a Pod^a8i zvezi prejeli r*LJlh v tei ka KiLJ|!„' !JUdl&a republiški Kub1*? 8 °P‘la v »atom-času Račun at’vno kratkem v ^aC“naJ°- da bo vi,da ZSSR raf^ni *prico Pomoči bombo kon i 8 z atomsko ^ iei eta 108/1 *" “ da *° Ki- *“» »aprevm ^“tih mese* naprej za .l. oc,n korak j*«* sile T^*Pltev ,v°i® vo-mi poiii;k prvi vrsti z ruski-lo verj. n8^1 ““‘relkov in ze. 24 ^ taeUd\jedlSkih glav >» drugega toP°v ga orojjf ^n*«* jedrske- •b^nai ft*". kitaiske voj katerim ri Ukv*1* element. ‘ •Premembo vh . tolmač>mo Politike in !! * *unanje gjija v zun« maržala Cen-v iatoinjem f^* nUnistrstvr> *“ republTka Liud' d*j bolj in kni se se" ®oHi in i> zaveda svoje trPežljiVa i„Pr*_nehala biti po- je bila po ” P8Slvna. kakršna na Koreji £ fmirju leta 1953 veliko din) 3ci 50 začeli 2 darsko ofei a>t8k0 in 8ospo-i* odstranit'v°. katere namen i° prenaif; “karanteno*, ki ter razbiti^ 10.let’ in oslabiti Vojaških zave™'-? °POrUč in okrog Kit«, ! “lstev. ki so jih Uhftf6 ustvarile ZDA. P°nske nadzorst *° °rUseni. da k?18^0 Premalo iz “hesli se nanie lahw nanje lahko « de udoi.«^883 trenutno r“*ja.„ * tako nevarnega »i '?*• *o le^edT6-0 b°lj dr“" ih- da bi k;i se n« pome-N, ker I zaradi tega bolj šv hapreH Si* kaze- da jih PomSile Prav kitajske voja-“Ohioči. Prav zazadi sovjetske Zdi s- C'° v’ do Preokreta Pod ClinovsI?mbrU 1957- k0 j. t Sala voia-i,-" Pengtehuaj tud!edai, ko • »Porazum, t. e ‘ M^oe* Je bi* v Moskvi CS “*■ Pravijo, da Pri8, P°moč rcZUmom zaJam' oh« meljiti ovJetske zveze CS*Zbi k‘ ta sk0bnovi - pretočit-80 baje n vojaških sil. kug 1 Kitaj PriPravljeni sPO- Pt) - ki so si VS-t SV0je iz‘ vojh predvidh, ph Pridobili in ji 1d“vanJU atomske bi i iu niit, Kati tudi pri baje b°y® v'^ke. Rusi MaCelkov ‘ll ves arse- aka^ Ustanovdi „° pred enim ve_ Mijo novo vojaško tehnu.°r°žja ^Proučevanje no-*ai J'e- V mar^n°ve vojaške Mu ^“gji v C letos ie mar- vil deMšlten,u v.jnvn neke-‘Meh8 bo Kit- ^vlfkrjn izja-K°vih ktoMsk0J' v kratkem % Csedah s0rožje- Po nje-Mjo. Cda Vpra-t0.Se ni z8°- iskit,11 dni nat88”''6 Prouču-“Poročj, U6enjsit ° Je Prvak ki-'Mela ■ da KV Kuo Mojo 8a s. 8v°j som laka kmalu «re * lahko PnUl0‘k. Zaradi te-Pfedet z*lo uPZedPostavlja, da Prt i»a tehnični nu-vi tzstrclkov, Marianne Bergtsson in Lars Ekberg v švedskem eNattens Ljus* (»Nočne luči«) filmu povedano, doslej vsi na -letošnjem festivalu. Mlada deklica Mariju \pride v Stockiiolm k teti,' pa doživi še isto noč celo vrsto dogodivščin, od razburljivih do sentimentalnih. Ze na postaji ji Jwče nekdo ukrasti kovček, medtem ko je ona v telefonski kabini. To opazi starejši gospod, ki je tudi slaven ,i-eralec. Ko pa mladeniča prijavi policiji, se zanj zavzame Marija, češ da ji je samo sna nieno prošnjo pomagal nesti kovček. Stvar se .zapleta dalje, ko pride deklica do star novanja tete, tam pa ni nikogar doma. Poseči mora vmes policija, da vratarica sprejme kovčke. Marija pa odide občudovat mesto v noči, polno luči Pri tem naleti spet na Petra ki se ji ponudi, da jo bo odpeljal na dom. Toda z avtomobilom, ki si ga je mimogrede esposodil», je ne odpelje domov, temveč po mestu. Kmalu pa se prične preganjanje po policiji, toda Peter se vsaikokrat izkaže kot odličen vozač, ki je sposoben policjji izginiti izpred nosa. Med drugim zaideta Peter in Marija tudi na neko plesišče, kjer zmagata na tekmovanju za prvenstvo v erock and rollu». Vse se tako plete, da se neštetokrat srečata s policijo, a sta vedno lepo nedolžna; kolikor pa nista, vsaj Peter, pa zna Marija tako lepo in prepričljivo govoriti, da se tudi prijazni policaji vdajo. Končno pride do rvanja med Petrom in onim slavnim igralcem, pri čemer stari pro-esionalec tako odlično pade po stopnicah, da je Peter prepriča n, da je igralca ubil. Marija ga pregovori, da se gre prijavit policiji. Toda ko sta Peter in Marija na policiji, se izkaže, da je igralec smrt samo simuliral. Končno pride Mari ja domov in najde teto in strica, ki v pričakovanju in zaskrbljenosti za nečakinjo niti ne spita na postelji, tem- .................................... Otrok po nesreč devetletnega bratranca Vrsta prometnih smrtnih nesreč v Veroni, Lecce in Rimu - V Pakistanu ubila električna struja šest oseb LATINA, 27. — Devetletni fantek je ubil s puško svojega prav toliko starega bratranca. Do nesreče je prišlo v neki kmečki hiši v bližini občine Scauri di Minturno. Oba fanta in sicer Giacomo Jacobbe in Enrico Fico sta se skupno še z nekim drugim prijateljem igrala v hiši, ko sta naenkrat našla raea starimi stvarmi puško, last kmetice- Silvije Paparello. Enrico je bil prepričan, da je puška prazna in neuporabna ter jo je v šali nameril proti Gia-comu. Na nesrečo pa je bila puška nabita ter je strel zadel Giacoma v glavo, tako da je ostal na mestu mrtev. * * * VERONA, 27. — StevUo žrtev pri prometni nesreči, k' se je zgodila pretekli četrtek v bližini Brescie, se je to noč še povečalo. V bolnišnici je namreč umrl še 57-letni Vitto-rič Zambaldi, doma lz Vi-gliano Biellese, ki'je pri trčenju avtomobila »fiat 11Q0» in tovornika, ki je prihajal iz Verone, dobil težke poškodbe. Takoj ob nesreči sta bila mrtva šofer avtomobila Riccardo Zambaldi in njegov rečak Roberto Zambaldi. Štiri osebe, ki so bile tudi v »fiat 1100» so še vedno v bolnišnici. GALATINA (Lecce), 27. — Do hude prometne nesreče je prišlo danes na pokrajinski cesti, ki vodi od Galat.ni v Galatone, Po njej se je vozil s svojim kolesom Caputo Gio-vanni, ki je na kolesu vozil Antonietto Ramundo in dve-še svojo 29-letno nasečo ženo letnega sina Giuseppa. Prav na nekem ovinku je trčil v avtomobil, ki ga je vozil 42-letni Qronzo Tortello. Avtomobil je vqzil z veliko naglico, tako da je vrgel ob tla kolesarja z družino. Zena in sin sta bila da mestu mrtva, medtem ko so Caputa odpeljali v bolnišnico, kjer se bori s smAjo. Polipija je uvedla preiskavo, da ugotovi krivca nesreče. * * * RIM, 27. 28-letni delavec Rinaldo Marinelli iz Formel-la je danes zjutraj vozil traktor na posestvu v bližini Česana, ko je po nesreči padel s traktorja ter je zadobil hude poškodbe, Odpeljali so ga takoj v bolnišnico Fatebene-fratelli, kjer pa je že po eni uri podlegel poškodbam. # # # PESHAWAR (Pakistan) 27. — Električna struja je ubila šest oseb, 22 pa je hudo ranila. Do . nesreče je prišlo v predoru, ki ga gradijo za novo hidroelektricno centralo v Warsaku. * * * RIM, 27, — Poročnik Silvio Poli, star - 58 let je napravil samomor. Služboval je pri civilnem letalstvu. Zadušil se je s plinom v svojem stanovanju na tržaškem Korzu. Vzrok samomora je najbrž živčna izčrpanost. i več kar v naslanjačih, očitno pripravljena, da takoj skočita k telefonu, ko bi prišla kaka vest, kje se nečakinja nahaja. Reveža namreč nista utegnila biti zaradi neke nezgode pravočasno na postaji. In tako je prišlo do tolikih doživetij, ki pa bodo končno tudi Petra pripeljala na pravo pot, kajti ob slovesu z Marijo ji je obljubil, da jo bo zjutraj zopet čakal. V njima je zaplamtela ljubezen. Ni mogoče pričakovati, da bi vsak festival prinesel kdo ve kaka odkritja. In v tem ima beneški festival nekoliko težje stališče še v tem, ker v konkurenco ne more priti film, ki je že bil prikazan na kakem drugem festivalu. Toda klfab temu se vprašujemo, kako da prihajajo na festival filrpi, kakršnih smo že videli v ,zadnjih 30 letih nešteto in pri katerih je edini terminus post quem erock and rolh in-. Pa modeli avtomobilov. S tem seveda nočemo reči, da Marianiie Bergtsson ni simpatična deklica in da režiser Lars-Eric Kjellgren obrtniško svojega posla ne bi dobro opravil. Toda to je ven. darle premalo. Popoldne je bila na otoku San Giorgio v okviru evropskega društva za kulturo de- bata o temi eVpliv filmg na življenje družbe in zlasti na kulturo». Kdor se je hotel u-deležiti zanimive debate, pri kateri pa ni bilo mnogo poslušalcev, je moral seveda opustiti obisk filmov v informativni sekciji. Na sporedu sta bila argentinski film eSekve-strators in madžarski »Opolnoči*. Jutri pa pride na vrsto Sovjetska zveza s filmom eOtar. jeva vdovas. R. RAUBER — «* ----------------- fijiM o gorah TRIDENT, 27. — Od 5. do 12. oktobra bo v Tridentu mednarodni festival filma gorah. Doslej je poslalo svoj pristanek na udeležbo 13 držav. Francija bo prikazala film »Ljudje snega*, SovjeV ska zveza pa film režiserja Anufrikova. Zelo zanimive filme so poslale Kanada, »Ivica, Avstrija, Romunija, Nemčija, Norveška, Japonska, ZDA, Nova Zelandija in Italija. Med najbolj zanimivimi filmi bo ameriški film »Lovci*, ki je bil posnet v Afrikj in je prejel letos Flahertjrjevo nagrado. Med festivalom bo tudi razstava opreme, ki so jo . Pred «ribiško vojno» med Anglijo in Islandijo LONDON, 27. — Med Anglijo in Islandom bi znalo priti od nedelje dalje do nekakšne »ribiške vojne*. 18. angleških ribiških čolnov je namreč danes odplulo iz Hul-la in Grimsbya v islandske vode, kamor bodo prispele v nedeljo, le nekaj ur preden stopi v veljavo nov islandski zakon, ki določa 12 milj širok pas teritorialnih voda. Ro ukazu lastnikov se bodo ribiški čolni zbrali na treh točkah, kjer bodo spustili mreže pod zaščito britanskih vojnih ladij. Po dosedanjih računih bo v islandskih prepovedanih vodah kakih ‘50 ribiških čolnov. Tja so ti čolni zapluli zato, da bi ponovno potrdili pravico britanskih rl» bičev, da smejo loviti povsod izven 4 milj širokega pasu teritorialnih voda, kot določa mednarodni sporazum. Britanski ministrski- predsednik Mac Millan je davi v Downing Streetu sklical ministrski svet, na katerem so razpravljali vprav o vprašanju islandskih teritorialnih voda. Tej seji je prisostvoval tudi lord Selkirk prvi lord admiralitete, 'ki ima nalogo zagotoviti zaščito angleškim ribiškim čolnom, sir Reginald Hanningham Buller generalni prokurator, ki je prikazal pravno plat vprašanja in Allan N oble za zunanje ministrstvo ter podtajnik za poljedelstvo J. .Godber.. Davi je iz Chathama odplula 2200-tonska fregata »Easbourne*, ki ima nalogo ščititi britanske ribiče. NE.W YORK, 27. — Mor- po newyorških ulicah, kjer jih je pozdravljalo okrog 250 tisoč oseb. Newyorškj župan Robert Wagner je proglasil današnji dan za «Nautilusov dan*. V povorki je korakalo 75 od 115 članov posadke. Meščani so zasipali mornarje z listi papirja in pisanimi trakovi. PAVIA, 27. — Od 3. do 7. septembra bo v Pavii kongres zobozdravnikov in zdravnikov za estetsko kirurgijo. Pričakujejo, da se bo kongresa udeležilo večje število uglednih zdravnikov iz vseh krajev Italije, ki bodo predložili 230 znanstvenih razprav. uporabljali pri največjih pls-ninskih ekspedicijah. ■ «»— Padovanski kvestor prepovedal in lažni notar RIM, 27. — Policija je aretirala lažnega notarja, ki je v zadnjem času izvršil vrsto prevar in oškodoval številne osebe. Imenuje se Renato To-bia. Nič mu ni pomagal skok skozi okno prvega nadstropja, kajti policija je bila hitrejša. Renato Tobia je izvršil -nico, kjer so mu ugotovili le površne rane. Od tod bodo Bellonija takoj odpeljali v norišnico, kjer je že bil. »»- gADEN BADEN, 27. — Bivša perzijska cesarica' Šoraja je prispela danes v Baden Baden, kjer si bo ogledala konjske dirke. Spremljata jo mati in oče, perzijski veleposlanik pri bonnski vladi; IHItmillftlllltMtMIIIMIItMMIIItMllinillllllltlllltVnttlllllllMIIIIIIIMIHIIIItlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMiiiMiiiiMMIIIIIMIlllMIHIIIMIIIIMIMiiiiiiinillliiilii Siamska dvojčka v Londonu rojena z zraščenima glavama Verjetno bodo zdravniki poskusili z operacijo glavi ločiti LONDON, 27. — V neki londonski bolnišnici sta se pred nekaj dnevi rodila siamska dvojčka, ki imata spojeni glavi. Nenavaden dogodek, kakršen se zgodi povprečno le enkrat na leto v svetu, je zbudil v britanski javnosti precejšnje zanimanje, posebno, ker so obudili spomine na črnski siamski dvojčki ' iž Nigerije Boko ih Tomo iz leta 1953. Ko so tedaj kirurgi hoteli dvojčki ločiti, je Tomo u-mrla, dočim Boko še živi. Seda' se pričakuje, ali se bodo zdravniki lotili ponovnega kirurškega posega pri teh siamskih dvojčkih. Do operacije i>i moglo priti šele čez nekaj narj: atomske1 podmornice j mesecev, ko bi organizma ____________ »Nautilus* so danes korakali 1 dvojčkov bila bolj utrjena. O- J za socialno zaščito" slepcev. peracijo bo verjetno napravil dr lan Aird, ki je ločil tudi Tomo in Boko. Starši siamskih dvojčkov sta zakonca Thackeray iz Twi. ckenhaina v pokrajini Middle-sex. Siamska dvojčka sta se rcidila 2. maja skupne s tretjim bratcem. Gospa Thacke-fay je izjavila, da je tretji sin v domači oskrbi. Svetovna organizacija za zaščito slepcev COLOMBO (Cejlon), 27. — V Colombu se je sestal izvršni svet svetovne organizacije Zborovanju predseduje polkovnik Naker kanadskega zavoda za vojne slepce. Zborovanje sta pozdravila cejlonska ministra za delo in finance ter načelnik italijanske delegacije Solari. Potem ko sb delegat1 obravnavali funkcionalne in tehnične zadeve v zvezi s preprečevanjem oslepenja. so delegati sklenili, da bodo organizirali generalno skupjčino predstavnikov vseh držav članic julija prihodnjega leta. Delegat Združene arabske republike dr. Nou je predlagal, naj bi ustanovili poseben odbor za Srednji vzhod kjer pa di Izrael ne smel sodelovati. Predlog je bil odklonjen, ker apolitičnost organizacije ne dopušča zahtevane izključitve. »Havajsko naselje*, ki je predstavljalo eno največjih privlačnosti zabavišč« bruseljske razstave, je davi ob 1 uri 30 požar popolnoma uničil. Dovolj je bilo le nekaj mirn^Jn »naselje* je bilo v pepelu, kar pa ni nič čudnega, saj je bilo zgrajeno iz bambusovih palic in »lame. »Naselje* je sestavljalo plesišče, restavracija *n nekaj manjših stojnic. Gasilci, ki so nameščeni na svetovni razstavi v Bruslju, so takoj prihiteli na pomoč in pri gašenju so jim pomagali tudi gasilci iz. Bruslja. Vsem skupaj je uspelo požar pogasiti, da se ni razširil na sosedna poslopja. Žrtev pri požaru ni bilo. Petfazna raketa «Naca> Z oporišča v Cape Ca-naveralu so izstrelili poskusno raketo, ki jo je napravil «državni svet za letalstvo* in ki je namenjena proučevanju zemeljske atmosfere v velikih višinah. Zdi se, da je izstrelitev uspel«, kajti raketa, ki }« ae-stavljena iz petih faz, »e je počasi ločila od podstavka in po nekaj sekundah že izginila v višini. Podobno raketo, ki ji pravijo «Naca», so izstrelili 15. avgusta, tudi takrat v organizaciji a-meriškega letalstva. Na£ men teh poskusov je proučevanje radijskih izžarevanj v atmosferi in zbiranje podatkov, ki so nujno potrebni zn kakršenkoli načrt v zvezi z vsemirskimi poleti. Molotov v Moskvi Diplomat neke zahodne države je baje videl 18. avgusta na moskovskem letališču Molotova ki je že leto dni sovjet, ski veleposlanik v Mongoliji, »Izvestja* objavljajo vest, da je bil v Moskvi prav te dni podpisan sporazum med So. vjetsko zvezo in Mongolijo, ki ga je podpisal tudi odpravnik poslov sovjetske vlade v glavnem mestu Mongolije. »Izvestja* še pišejo, da so pogajanja za sklenitev tega sporazuma trajala od 16. do 25. avgusta ter da jih je vodil Zaharov. Novi sporazum dopušča osebam, ki ima-)o sovjetsko in mongolsko državljanstvo, da svobodno optirajo za e-no ali drugo državo. Princ Windischgraetz se ženi Danes so objavili zaroko nečakinje edimbur-škega princa, princese Dorothee s princem Friedrichom Windiseb-graetzom. Princ Friedrich VVindischgraetz i* sin tržaških princev Windischgraetz. Do pred nekaj meseci je princesa Dorothea bila zapo-šlena v nekem znanem londonskem antikvaria- -tu. Greta Garbo v Portofino Greta Garbo je odpotovala včeraj popoldne v Po.rtofino na jahti «Cristina», ki je last bogatega grškega lastnika ladij Onassisa. Spremljala jo je Onassisova soproga. Greta Garbo je obiskala nekatere trgovi. ne, zvečer pa se je vrnila na ladjo, ki je odplula na Capri. Ločiti sc hoče od Louisa 2ena bivšega svetovnega prvaka v težki kategoriji boksa Joa Louisa, gospa Rose Moggan, se hoče ločiti od svojega moža, ker on noče imetj otrok. Joe Louis in Rose Moggan sta se poročila ua božič 1955 in od novembra 1957 ne živita več skupaj. PRIMORSKI DNEVNIK 6 — 2S. *vgu*U 195S Šport med slovensko mladino Atletski uspehi tržaških tabornikov V prejšnjem sestavku o taborjenju tržaških tabornikov v Martuljku smo podali pregled športnih rezultatov, ki so jih dosegli mlaj- ' ši mladinci oz. takoimeno-vami «Mali voda. Za danes smo obljubili pregled rezultatov deklet in fantov. Začnimo pri dekletih. Ze zadnjič smo omenili Jadranko Tavčarjevo ali taborniško »Piko Polonco«, za ka- eal) in Gusarjem (Ivan Ko- košar). Bilo je tudi mnogo presenetljivih rezultatov. Tako je na primer Mangart skupaj z Gusarjem dosegel najdaljši met (10,90 m), čeprav je v tej disciplini veljal z? glavnega favorita Rado. Za poraz pa se je Rado maščeval v skoku v višino kjer je zasluženo zmagal z osebnim rekordom 1,40 pred Mangartom 1,35 in Gu- tero upamo trditi, da je pra- ' sarjem 1,30. v ostalih disci-vi atletski talent. Skoraj v " vseh disciplinah je dosegla odlične rezultate. 80 m je pretekla v 13”9 in boljše od tega časa so tekle le tri tekmovalke. Se bolj se je postavila v crossu, kjer je dosegla drugi najboljši čas 1’10”5. plinah in posebno v tekih je imel absolutno premoč Mangart. Samo na 100 m mu je bil skoraj enakovreden Gams (Janko Starc), v crossu pa se mu je skušal upirati Iztok. Najboljši vtis je vsekakor zapustil Rado, ki ima zara- Zmagovalka ženskega pete- di svoje atletske rasti kljub roboja je bila Snežka (N.i-vea Kuret). Ta je že prava atletinja in če bo stalno trenirala, bo kmalu zavzemala v tržaški ženski atletiki vidno mesto. Na tem tekmova- mladim letom (15) že sedaj mnogo pogojev za razvoj. Kaže, da je njegova atletska bodočnost v metih, morda v krogli in disku. Kot talentiran atlet se je izka- • — Skok v višino za dekleta nju je zasedla kar štiri prva mesta. Posebno Se je izkazala v skokih in tekih, v katerih je tudi njena atletska bodočnost. 80 m je pretekla v izrednem času 11 ”6, kar • je boljše kot marsikateri fant. Tudi v crossu je bila najmočnejša. Od ostalih deklet moramo omeniti še Grlico fTatjano Uršičevo), ki je zmagala v metu kamna in se lepo uveljavila tudi v tekih. V končni lestvici ie zasedla drugo mesto. Z dobrimi rezultati, predvsem pa z močno voljo in tekmovalnim temperamentom se je odlikovala Ljubimca (Liljana Slama). Omembe vredni so tudi rezultati, ki jih je dosegla Visla, ki je po prvih dveh disciplinah vodila na lestvici. Zal je v nadaljevanju popustila zaradi bolehanja V fantovskem taboru je bila za prva mesta ostra borba med Mangartom (Dra- zal tudi Gusar. Od ostalih tekmovalcev naj omenimo še Skalo (Alda Rupla) kot izvrstnega peteroborca, Gamsa v tekih in Iztoka v cros-su.V crossu se je lepo odrezal tudi Jadran (Jadran Sancin). Ko primerjamo dosežene rezultate z rezultati, ki jih dosegajo v raznih športnih društvih, moramo seveda u-poštevatj pogoje, v katerih so bili doseženi in pa dejstvo, da so vsi naši taborniki nastopili skoraj brez priprav oz. vsaj brez resne strokovne priprave. Zaradi tega je upravičena trditev, da je med navedimi mladine; mnogo izrazitih atletskih talentov, ki kar vpijejo po osnovanju slovenskega športnega društva, v katerem bi megli do kraja razviti svoje sposobnosti. P—zio V naslednjem pa še preglednica doseženjh rezulta- go Milič), Radom (Savo Spa- tov: MALI VOD Višina Met k. 80 m Dalj. Cross Točke 1 Gorazd 130 cm 8.60 m 11 ”& 3.30 1’28”9 Točke 100 100 100 100 100 500 2. Lisjak 125 7.40 12”7 3.04 1’29”2 • 96,2 86,8 93,3 92,8 99,7 468.8 ZENSKE 1. Snežka 125 5.00 11 ”6 2.78 1’03”4 100 91 100 100 100 491 2. Grlica 110 5.50 13”4 2.53 ri4”8 88 100 83,8 93,7 28,9 448,4 3. Ljubinica 106 4.75 13”6 2.57 1’28”1 84 86,5 02 93,7 63 409,2 4. Pika 90 2.25 13”9 2.73 1’10”5 72 50,5 79,3 98,5 89,4 399,7 MOSKI 100 m 1 Mangart 135 10.90 13”4 4.38 1’48”8 96,5 100 100 100 100 2 Rado 140 10.40 14”8 4.31 1’57”5 100 95,5 90,2 98,6 92 3. Gusar 130 10.90 14”8 3.57 r53”9 93 100 90,2 83,8 95 4 Skala 130 9.53 14”7 4.30 2’00”4 93 87,7 90,9 98,4 89 496,5 Pred evropskim prvenstvom v plavanju, skokih in vaterpolu Budimpešta - nova prelomnica v evropskem plaval v Ze v vseh disciplinah so bili izboljšani uradni rekordi zadnjega prvenstva - Premoč Madžarov bo izginila? mu dostojnega namestnika. Z rezultati pod 2:30,0 so se ’e-tos odlikovali še Rus Jenen-kov. Čeh Pazdurek. Madžar Varszegi, Nemca Sieber in Weber ter Francoz Pirolley. Najboljše rezultate v 50 m bazenih eo doslej dosegli tile Prvaki Evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu in skokih, ki bo od 31. avgusta do 6. septembra v Budimpešti, bo po olimpijskih igrah v Melbournu največja plavalna prireditev. Ob silnem napredku plavanja v Avstraliji, ZDA in Japonski je Evropa nekoliko zaostala. Prav Budimpešta bo dala evropskim plavalcem priložnost, da se s svojimi uspehi postavijo ob bok odličnim Avstralcem, Američanom in Japoncem. Pucci ali Dobay najhitrejši Na 100 m prosto bo verjetno zelo ostra borba za vstop v finale. Letos je že 15 evropskih plavalcev zabeležilo re zultate pod 58,5, osem pa celo bolje od 58 sekund. Najresnejša kandidata za zlato medaljo sta Italijan Pucci in Madžar Dobay. Pucci je nedavno na italijanskem moštvenem prvenstvu dosegel najboljši letošnji rezultat v Evropi 56.8 in je danes najresnejši kandidat za naslov evropskega prvaka. Poleg že omenjene dvojice so med kandidati za finale v prvi vrsti Nemca Voell in Bauman ter Rusa Sorokin in Lujkovski. Med starim; znanci s preteklega evropskega prvenstva lahko pričakujemo le Francoza Eminenta (57,9), ki je' bil tudi v Melbournu najboljši Evropejec. Brinovec na 1500 m? V crawlu na srednjih in dolgih progah 17-letni Anglež John Black nima resnega tekmeca. Njegovi novi evropski rekordi na 400 m (4:28,5) in 1500 m prosto (18:06.2) ga u-vrščajo ob Konradsa. Jama-nake, Rosea in druge. Ruski rekorder Nikitin ima največje možnosti, da osvoji srebrno medaljo na 400 m prosto. Pri rezultatih okoli 4:40,0 je precejšnja gneča, zato je težko določiti na zadnja mesta. Tu so Madžar Katona, Anglež Streenan, Nemec Koehler. že nekoliko »ostareli« Boiteux in drugi. Jugoslovan Brinovec bo imel na 400 m prosto težko delo, če se bo hotel uvrstiti v finale. Mnogo več možnosti ima Brinovec na 1500 m prosto. Ce mu bo v Budimpeš i uspel rezultat pod 19 minut, ga bo to prav gotovo uvrstilo med prvo šesterico. Tud; za letošnje prvenstvo je prijavljen evropski prvak iz Torina Madžar Csordas. toda letos j z mnogo , mgJUŠiipi moz' nostmi na uspeh. Rusi ali Nemci v prsnem slogu če bi določali lahko prvake samo po rezultatih, ki so jih dosegli pred prvenstvom, potem bi morali prisoditi prvo mesto novemu evropskemu rekorderju Kolesnikovu (SZ). Toda Nemci imajo že staro tradicijo v prsnem slogu in evropski prvak iz Turina Bo-dinger bo tudi letos branil svoj naslov. Rezultatov okoli 2:45.0 je mnogo, tako da bo treba plavati pod to normo za vstop v finale. V hrbtnem slogu imajo Francozi zopet novega^ favorita. Pred štirimi leti ni mogel nihče ogroziti naslova takratnemu svetovnemu rekorderju Bozonu: letos bodo prišli Francozi na prvenstvo z novim. mlajšim kandidatom za zlato medaljo, evropskim rekorderjem Christophom. Madžar Magyar se je že v Turinu moral zadovoljiti le z drugim mestom. Kaže, da se bo moral tudi letos boriti le za srebrno medaljo Toda tu mu bosta ostra konkurenta Rusa Kuvaldin in Barbier ter Anglež Sykes. Pod 2:30,0 za finale v metuljčku Metuljček je slog, ki je najbolj napredoval. Na evropskem prvenstvu pred štirimi leti je zmagal Tumpek s časom 2:32,2. Zelo verjetno je, da letos ta rezultat ne bo več zadoščal za vstop v finale. Najboljši je zopet Anglež Black, toda njegov nastop šc ni gotov, ker bo imel preveč «dela« v prostem slogu. Angleži imajo v Symondsu nje- MOSKI 108 m prosto: Nyeki (Madž.) 57 ”8 400 m prosto: Csordas (Ma džarska) 4'38’'8 1500 m prosto: Csordas (Ma. držaska) 1S’57”8 100 m hrbtno: Bozon (Fr ) ro5”i 200 m prsno: Bodinger (Vzh. Nem.) 2’40”9 200 m metuljček: Tum pek (Madž.) 2’32”2 4x200 m prosto: Madžarska 8’47”8 Skoki: Brener (SZ) sto.p — 153.25, deska — 144,01 ZENSKE 100 m prosto: Szoke (Madž.) 1’05”8 400 m prosto: Sebo (Madž ) 100 m hrbtno: Wielema (Niz.) 1T3”2 200 m prsno: Happe-Krey (Zah. Nem.) 2’54”9 100 m metuljček: Langenau (Vzh. Nem.) 1'16”6 4x100 m prosto: Madžarsaa 4’30”6 Skoki: Cumičeva (SZ) — stolp 129.45. Karakajanz (SZ) — deska 79,86 evropski plavalci: 100 m prosto: 56.8 Pucci (I), 56.9 Dobay (M). 57,2 Voell (Nem), 57,4 Sorokin (SZ), 57,4 Lujkovski (SZ), 57,6 Bauman (Nem). 400 m prosto: 4:28,5 (Angl), 4:34.6 Nikitin (SZ), 4:39,4 Zie-rold (Nem), 4:40,8 Katona (M), 4:41,1 Sreenan (Angl), 4:41.9 Boiteux (Fr). 1500 m prosto: 18:06,2 Black (Angl), 18:24.4 Katona (M), 18:26,5 Lavrinenko (SZ), 18:28,6 Androsov (SZ). 18:48,8 Galetti (It), 18:55.8 Sreenan (Angl). 200 m prsno: 2:39,3 Koles- nikov (SZ), 2:40,3 Antonian (SZ), 2:40,5 Oanta (Rom), 2:41,8 Golovčenko (SZ) 2:42.2 Mitrofan (Rom), 2:42,2 Kunsa-gi (M). 200 m metuljček: 2:22,6 Black (Angl), 2:24,3 Symonds (Angl), 2:25,9 Jenenkov (SZ), 2:26,0 Varszegi (M). 2:26,7 Pazdirek (CSR), 2:28,0 Sieber (N). 100 m hrbtno: 1:02,9 Chri-stophe (Fr), 1:04,6 Barbier (SZ), 1:04,8 Sykes (Angl), 1:05,0 Kuvaldin (SZ), 1:05.3 Magyar (Madž), 1:06,3 Miler (Maidž). (Iz «Poleta») Svetovno kolesarsko prvenstvo v Reimsu Italijanski diletanti so že preizkusili progo Seznam vseh prijavljenih diletantov in profesionalcev za cestno dirke REIiMS, 27. cestni kolesarji (diletanti in profesionalci so prispeli v Reims. Diletanti so se pod vodstvom tehničnega komisarja Proiettija takoj podali na dirkališče v Reimsu kjer bo cestno prvenstvo. Tehnična športna komisija UVI je na predlog tehničnega komisarja Coste uradno določila kolesarje, ki bodo sodelovali v dirkališčnih disciplinah na svetovnem prvenstvu v Parizu od 2. do 7. sept. V hitrostni vožnji profesionalcev bodo nastopili Maspes, Ogna, in Sacchi, v zasledovalni vožnji pa Faggin in Gandini. Za hitrostno vožnjo diletantov pojdejo v Pariz Baghetto, Bianchetto, Gagliardone, Ga- — Italijanski sledovalno vožnjo pa Bono, " Simonigh in Pallotta. sparella in Lombardo, za za- MlltllllllttllHIIIIIMMItl tllMOIIIIItllllllHflMIIHIIllMIIIIIIIIIIIIIII MIHU || || Hlini || || | ut itiiiiiiiitiiiiiiiiiH || || tulil nun t|||||||||lllllllt1llllllll|i| MIHIH Medconski šahovski turnir v Portorožu Matanovic in Gligorič sta med sebo) remizirala Ola/fson bo verjetno spet prehitel oba Jugoslovana partijah 6 prekinjenih partij V 10 (Od našega posebn. dopisnika) PORTOROŽ. 27. — V borbe 13. kola medeonskega šahovskega turnirja, so stopili šahisti spočiti, saj so imeli kar dva zaporedna prosta dneva. Cas so zelo različno izkoristili. Nekateri so se udeležili izleta v Poreč z motorno ladjo «P,nko Tomažič«, drugi so se hodili pridno kopat, Shervvin je odpotoval v Rim, Geller pa je odigral simultanko v Izoli z rezultatom 31:5. Tako smo po dvodnevnem odmoru bili danes zopet priče ostrim borbam, saj je bilo kar 6 od 10 partij prekinjenih. Derbyja med Matano-vičem in Gligoričem ter med Taljem in Bronsteinom sta se končala remi, prvi v 27., »llimilllllHIHMIHHIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIMIIMHIMHIIIIIIHIIIIIIHIIIMIIIIIIIHIMIIMMMMIHI Pv^IOlNčKA |4M* Ii.-JOti.lC It. nlbtiO: Iran V Preienečenje v Filadelfiji Hoskyns no v metu posameznikov Veliki favorit Mangiarotti drugi, Rui Černovčevič tretji FILADELFIJA, 27. — Anglež Bill Hoskyns je presenetljivo osvojil svetovno prvenstvo v meču posameznikov z zmagami nad petimi' Italijani in dvema Rusoma. Končni vrstni red: 1. IIo skyns (Angl.) 6-1, 2. Mangiarotti (It.) 5-2, 3. Černovčevič (SZ) 4-3 (27 prejetih zadetkov), 4. Pellegrino (It.) 4-3 (28 zadetkov), 5. Delfino (It.) 4-3 (29 zadetkov), 6. Cenikov (SZ) 3-4, 7. Pavesi (It.) 1-6. 8. Bertinetti 1-6. Hoskyns je priboril Angliji segel še tli zaporedne zmage. V petem nastopu te izgubil z Mangiarottijem s 5-3. Mangiarotti. za katerega je bilo to zadnje srečanje, je prevzel vodstvo s petimi zmagami proti dvema porazoma, Hoskyns pa se je moral boriti še * Pellegrinom in Delfinom. V prvem srečanju je premagal Pellegrina s 5-3. nato pa še Delfina in si zagotovil prvo mesto. Danes se je začelo tudi e-kipno tekmovanje v sablji. Iz dveh polfinalov so se kvalificirale v finale Madžarska, I- prvi svetovni naslov v sablja- tal;. sz in Poljska. Re'zul-nju in postavil na glavo prog-1 tati( noze, ki so. dajale absolutno prednost Italijanom. Hosky-:S se je namreč s težavo kvalificiral v polfinalu, kjer je dor segel le 3 zmage in 4 poraze. Mangiarotti, ki se je uvrs. 1 na drugo mesto, je začel v finalu zelo dobro. Zapovrstjo je premagal vse štiri svoje rojake Pellegrina. Delfina, Ber-tinettija m Pavesija, nato pa je izgubil proti obema Rusoma sicer proti Cernovčeviču s 5-2, proti Cenikovu pa s 5-1. Hoskyns je najprej premagal Pavesija s 5-4 in nato do- Skup, A. Poljska : ZDA 10:6, Madžarska ; Kuba 15:1, Poljska : Kuba 12:2, Madžarska : ZDA 9:1. Skup. B: Italija : Francija 10:6, Italija : Kanada 15:1, SZ : Kanada 15:1, SZ : Francija 9:5. NORTH ADAMS, 27. — Bivši svetovni prvak peresne_ kat. Willie Pep je preteklo imč dosegel svojo 219. profesionalno zmago. Po točkah je porazil rojaka Duarta. Dopisnica za Primorski d nevnik s podpisi šahistov V naslednjem podajamo dokončni seznam diletantskih in profesionalnih kolesarjev za cestno prvenstvo; DILETANTI (za vsako državo jih bo star-talo največ 6) Avstralija: Howe, Sullivan. Avstrija: Schweiger, Fried-bacher, Ruiner, Mascha. Dur-lacher, Posti, inthaler, Reisin-ger, Liebl. Belgija: De Keyser, Collet-te, Daems. Dewolf, Paulissen, Sweeck, Bekaert, Denoytette, Joosen, Vanderberghen, Van-derveken, Van Kuyck. Brazilija: Rosa. Bolgarija: Guerguiev, Kot- sey. Khristov. Kanada: Gagne, Neuben, MacKinnell, Murphy. Kolumbija: Hoyos. Danska: Bangsborg. Bausoe, Emborg, Enemark, Gronvall, Jensen, Sohansen, Jorgensen, Pedersen. Petersen, Retvig, Steinmann. Francija: Andre, Boudon, Corteggiani, Gestraud, Glais, Hamon. Lacombe, Marcellan, Rota, Sciardis, Simon, Igno-lin. Zah. Nemčija: Altweck. Ed-ler, Fischer, Fischerkeller, Geiger. Gezzesik, Hanske, Hinnenberg. Kuntz, Loy, Materne, Nadler- Vzh. Nemčija: Adler, Eck-stein, Braune, Hagen, Loeff-ler, ’ Muller, Pluskat, Loerke, Schur. Schober, Stolper, We-iesleder. V. Britanija: Booty. Holmes, Geddes, Bradley, Sandbach, Perks. Guatemala: Mendoza. Irska: Talbot, Dowling, Whelanwn, Kimmage, Mce-vatt. Italija: Bampi. Bariviera, Chiodini. Fagni. Giusti, Ippo liti, Martini, Margotti, Toma-sin. Trape, Ventprelli, Zorzi. Jugoslavija: Levačič, Petrovič, Valčič, Šibenik. Zidan, Vukojevič, Žirovnik. Luksemburg: Ney, Aost, Simon, Grisius, Pleimling, El-sen. Maroko: Mohamed, Lacheb Nova Zelandija: Dalton, E-vans. Johnston. Peoples. Nizozemska: De Haan. Hu-gens, Lotz, Rentmeesterwn, drugi pa V 19. potezi. Ostale *|,l>|l'"|m,|l(*****|>'||U"*|**ittiMiHiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiHiMMitHiiiHiMiiiimi P Petrosjan - Fischer prek. v SvetOVflO Strelsko prvenstvo V Moskvi izenačeni poziciji, Panno -Larsen prek. v izenačeni poziciji, Olaffson - Averbach z izgledi Olaffsona na zmago, Szabo - Fuester prek. z izgledi Szaboja, De Greff - Ros-setto prek. v dobljeni poziciji za De Greiffa, Sherwin -Benkoe z izgledi na zmago madž. velemojstra, Pachman -Neikirg 1:0, dr. Filip - Car-dosso 1:0. Stanje po 13. kolu: Petrosjan » (1), Tali S, Averbah 7.5 (t—), Matanovič 7,5 (—), Gli-gorič 7.5, Olafsson 7 (1), Be-noke, Pachman 7 (—). Jutri bodo igrali 14. kolo. S. BOŽIC Kongres FIDE v Dubrovniku 6 prvih iz Portoroža na turnir kandidatov DUBROVNIK, 27. — Z izvo-litvijo novega vodstva se je končal danes v Dubrovniku kongres Mednarodne šahovske zveze. Za predsednika zveze je bil ponovno izvoljen Folke Rcgard (Švedska). Predsednik, Rogard je na današnji seji izjavil, da je sklenil, da se število udeležencev na turnirju kandidatov. katerega zmagovalec dobi prvo mesto na tekmovanju . s svetovnim prvakom v Zuerichu, poveča na 8. Potemtakem se bo na bodočem turnirju kandidatov poleg neposrednih udeležencev velemojstrov Smislova in Ke-resa plasiralo prvih šest plasiranih na medeonskem turnirju v Portorožu, s tem da se iz ene države lahko plasirajo največ trije tekmovalci Jugoslovanski strelci presenetili v Moskvi Zadnji dan tekmovanja v vojaški puški zasedli drugo mesto MOSKVA, 27. — Včeraj se je, — kot smo že poročali — v Moskvi zaključilo 37. svetovno prvenstvo v streljanju, na katerem je nastopilo okrog 600 strelcev z vseh kontinentov. Uspeh letošnjega svetovnega prvenstva je bil izreden, saj so bili skoraj v vseh disciplinah izboljšani stari rekordi. Največ zmag so pobrali izvrstni ruski strelci, največje presenečenje prvenstva pa so predstavljali Jugoslovani. ki so dosegli največji u-speh prav zadnji dan tekmovanja, ko so v streljanju z vo jaško puško nepričakovano zasedli drugo mesto z 2641 •krogi, kar je za 34 krogov boljše od dosedanjega svetovnega rekorda v tej disciplini, ki ga je imela Švica z 2607 krogi še iz leta 1939. V tej disciplini je zmagala Sovjetska zveza, med posamezniki pa Rus Talik. Prvih šest reprezentanc je streljalo bolje od dosedanjega rekorda. Rezultati: 1. SZ 2747, 2. Jugoslavija 2641, 3. Finska 2626, 4. Madžarska 2619, 5. Poljska 2613, 6. CSR 2612, 7. Švedska MIKULA LETIČ INTERNA 7/7/1 15. SE NON E’ VERA E' BEN TROVATA *) — Nekoč se je zgodila v Monte Carlu strašna stvar ~~ 1e začel Onorio. — Mlad mož po imenu Jeanpierre je ubil svojega očeta. Odkar svet stoji, se v Monte Carhi mjgodlUo kai takega. Niti sodišča niso imeli za tako veliko hudodelstvo in morali so imenovati poseben senat sedmih sodnikov, ki naj bi sodili morilca. Sodniki so se sestali in pretuhtali zakonike vseh evropskih držav, ker lastnega zakona za take stvari sploh imeli niso. Povsod je bila za tak strašen umor predvidevana smrtna kazen. Ni bilo drugega zaključka: Morilca so obsodili na smrt. To je bilo tudi pravično in vsa javnost v Monte Carlu je odobravala sodbo. Tedaj pa so se začele težave: Monte Carlo ni imel priprav za izvršitev smrtne kazni. Ni bilo ne rablja, ne vislic, ne vojakov, ki bi streljali; niti ječe niso imeli ter so morali morilca zapirati v neki kleti. Na predlog nekega člana sodnega zbora je sodišče pisalo v Pariz, da bi jim od tam posodili rablja in giljotino. Odgovor je bil ugoden. Uprava pariškega vrhovnega sodišča je bila brez daljnjega pripravljena posoditi giljotino in rablja, toda zahtevala je za obrabo in prevoz giljotine 15.000 frankov, za rablja 20.000 frankov in za njegovega pomočnika 5.000 frankov, skupno 40,000 frankov. Ko se je zadevno pismo prečitalo na seji sodnega zbora, ao se vsi prestrašili. Neverjetno draga je justica! 40.000 frankov •) Ce tu remična, j* dobro pojruntano. je ogromen denar. Z njim bi se dala kupiti že čedna palača! Toliko denarja naj bi potrošili za ničvredneža, ki ne spoštuje svojega očeta! Ne, nikoli! Toda nekaj je bilo treba ukreniti. O strašnem umoru v Monte Carlu je pisalo že vse evropsko časopisje, ves svet je takorekoč čakal na to, kaj bodo ukrenili v Monte Carlu. Giljotino bi res lahko tudi napravili domači obrtniki Toda kaj bo to? Prištedilo bi se kakih borih par tisoč frankov, rabelj bi se moral vseeno najeti, giljotina bi potem stala v kakem kotu kot mrtev kapital in kot večna sramota za mesto. Utegnil bi zaradi tega trpeti tujski promet in od tujskega prometa pa Monte Carlo živi. Zadrega sodnikov je bila nepopisna. Tedaj se je ojunačil zapisnikar: — Oprostite, gospodje sodniki! Ali bi smel reči besedo? — Kar povejte! — ga je pozval predsednik visokega zbora. — Vedno čitam, da ta ali oni kralj ali cesar pomilosti kakega hudodelca. Ali se ne bi kaj takega lahko zgodilo tudi pri nas? Sodnikom se je zabliskalo. Imenitna misel! Knfts v Monaku je ravno tako neodvisen kakor vsak drugi vladar, zato ima pravico pomilostitve. Samo en podpis in celih 40.000 frankov bo prihranjenih. Sodni zbor je enodušno sklenil, da predlaga pomilostitev. Sestavila se je dolga vloga na kneza. Poudarjale so se tehnične in denarne težkoče. Prejšnji ničvrednež, ki je ubil lastnega očeta, je bil zdaj namah temperamenten mladenič, ki ga je zapeljala vroča kri; upanje je, da se bo poboljšal in postal še vreden in koristen član človeške družbe. Zaradi tega se predlaga pomilostitev in spremenitev smrtne kazni v dosmrtno ječo. Pomilostitev je skoro gotova stvar, če jo sodni dvor predlaga. Tako se je tudi zgodilo. Morilec Jeanpierre je bil pomi-loščen, smrtna kazen je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Tu so pa nastale nove težave. Kam zdaj s tem ničvrednim morilcem? Iz temperamentnega mladeniča je spet postal ničvrednež, čim je bilo treba načeti denarno vprašanje. Ta ničvrednež vendar ne zasluži, da bi se zanj posebej zidala ječa! To bi pomenilo priti z dežja pod kap. Mar bi bili takoj vzeli giljotino in rablja in bilo bi konec enkrat za vselej. Zopet je praktična zapisnikarjeva glavica našla izhod. Sam se je ponudil, da prevzame morilca v svoje varstvo. Držal ga Do zaprtega pod stopnicami v svoji mali hišici in tudi prehranjeval ga bo; vse za 5 frankov dnevno. Sodniki so tudi ta predlog sprejeli z veseljem. — Za morilca Jeanpierreja je prišel zdaj imeniten čas. Zapisnikar ga ni mogel večno držati zaprtega; bil je tudi dobrodušen človek in tako mu je dovolil, da je lahko sedel pred hišo, kadil in se sončil. — Le da mi ne uidete! — mu je zabičeval zapisnikar. •— Nič se ne bojte, gospod! Saj nisem nor! Sčasoma pa se je morilec Jeanpierre prevzel. Začel je zbadati in zasmehovati ljudi, ki so hodili mimo, češ da morajo garati za vsakdanji kruh, medtem ko on imenitno živi na državne stroške. Ljudje so začeli brundati in se pritoževati. Mnogi so tudi začeli računati in dognali so, da Jeanpierre stane državo letno skoraj 2.000 frankov. Pri takem udobnem življenju, kakor ga zdaj ima, bo živel 100 let! Mar bi bili vzeli giljotino in rablja. Tako jih bo Jeanpierre stal, z obrestmi vred, petkrat toliko, kot bi bila stala usmrtitev, in zraven se jim še posmehuje. V sosedni Nici tudi že govorijo o tej stvari in se javno smejejo. Kmalu se bo nad Monte Carlom zabavala vsa Evropa!. Ni bilo izhoda: Visoki sodni zbor se je moral zopet sestati, da kaj ukrene. Tokrat pa so sodniki sami brez zapisnikarjeve pomoči prišli na pravo misel: — Ce smo ga že pomilostili na dosmrtno ječo, — je rekel predsednik z modrim poudarkom, — ga lahko pomilostimo še nadalje. Ta temperamentni mladenič se je zdaj tri leta vzorno obnašal in zaradi tega predlagam, da mu nadaljnjo kazen popolnoma odpustimo in brišemo. S tem bo konec zadeve, pravici bo zadoščeno, mladenič se je poboljšal, očeta itak nima več, da bi ga ubil, in vsa stvar nas je stala kakih 5 tisoč frankov, (Nadaljevanje sledi). 2595, 8. Koreja 2551, 9. Avstrija 2516, 18. ZDA 2498. Vrstni reč posameznikov: 1. Talik (SZ) 555. 2. Itkis (SZ) 552, 3. Pereberin (SZ) 547, 4. Duncan (ZDA) 545, 5. Sam-burkin (SZ) 543, 6. Majtin (SZ) 548, 7. Karvinen (Fin.) 548, 8. Milenkovič (Jug) 537, 9. Wrighi (ZDA) 536, 18. A-nič (Jug.) 536 itd. V posameznih disciplinah o Jugoslovani zasedli naslednja mesta: Člani: drugo v vojaški puški, šesto v malokalibrski puški za «angleški match«, osmo v malokalihrski puški — *ro-stav in osmo v streljanju s puško proste izbire; Mladinci: tretje v malokalibrski puški; Članice: peto v malokalibrski puški. Poleg tega so jugoslovanski strelci osvojili 16 zlatih, 1) srebrnih in 7 bronastih medalj Mednarodne trelske federacije. Na včerajšnjem tek movanju v vojaški puški za medaljo pa je Grozdanovič dosegel najboljši rezultat dneva s 545 krogi. Scholten, Teunisse, Van -mond. Van Den Steen. Poljska: Fornalozyk. G °w ty, Kacmarczyk, Kaminsk; Kvrolak. Podoba«, Trochanow aki, Wierucki. Španija: Jimeney. . Carreras, Tortella. Mf* * Belmonte. Pariš, Bernadez, lomar, Coma. ZDA: Tetzlaff. i-Jptv Švedska: Adamsson An son, Dahlbom, Ekblom, ransson, Hiller. Karlsson, Lindgren, Stensson. , Švica: Jaisli, Schle“®;£r, Gllati, Ruegg, Lauppi. bui’« Michel, Volkart, Bonjour, C Tunizija: Ben Abda, Touah J (I n J z,i je* • licu ‘ Madžarska: Torok, Arany SZ: Bebenine, Koledov, Kolumbet, petr0v, Barrios. DeC^' Melikov, Olisarenko, Vostriakov. Urugvaj: Gonzales, Moyand, Serra, lazuuez. . PROFESIONALC ,^( (za vsako državo jih bo talo največ 8) Argentina: Batiz. Avstralija: Horder. j,, Avstrija: Christian, Mare» ThBelgija: Van Steenberge"; Van Looy. Adriaenssens. renhouts, De Bruyne, “ kaert, Schils, Vannitsen, khove, Van Aerde, Von le, Van Geneugden. Danska: Andreen u(ji Francija: Anquetil, Bobet. Darrigade. F°”čzyk. Gauthier. Geminiani, Gra Groussard, Rassenforder, Zah. Nemčija: Brinkma^ Burrey, Bugdahl, Debusm ^ Friedrich. Junkermann. j. der, Mueller, Pommer, K® ke, Reitzon. Tuller. V. Britanija: nob"r?,c Stanley. Brittain. R°n »n. Pusey. Hewson, Bil:v/n. drews, Sutton. Irska: Elliot. rn0, Italija: Baidini. Conter> Coppi, Defilippis, Favero. Ciojspa, Moser, Nencini, b* lo, Pambianco, Sabbadin- . Luksemburg: Schmitz, 11 Ernzer. n.mf' Nizozemska: Lahaye. .L De Jongh. De Roo, Ven Brekel, Van Den Borgh. j, sten, Van Est, Stolker. ting. Post. Španija: Poblet, Escola, Iturat, Ut_set. rjrj- Loro1'0' Švica; Gret, Graeser, ■ jfll< xel. Favre, Graf, Moresi. mi. Hollenstein, Ecuyer. BOKS Lestvice čRmg Magaa"* za mesec avgust NEW YORK, 27. — Sp lizirana ameriška revija « {e> Magazine« je objavila P >v. sionalne lestvice za mesec gust. Za {{boksarja meseca proglasila svetovnega P pg(t' težke kategorije Floyda v ersona zaradi njeg°ve . j;ja' ga nad Harrisom. Od 11 -*n st>> VESLANJE Izločilne skupine za veslaško prvenstvo POZNANJ, 27. — Za izločilna tekmovanja na evropskem veslaškem prvenstvu v Poznanju, ki se bodo začela 28. t. m., so bile z žrebom določene naslednje skupine: SKIFF: 1. skup.: Italija, Poljska, Avstralija, Jugoslavija, Francija, Nemčija; 2. skup.: CSR, Danska Avstrija, Belgija SZ, Nizozemska; DVOJEC S KRMARJEM; 1. skup.: Finska, Romunija, Nemčija, SZ, Italija; 2. skup.: Poljska, Danska, Jugoslavija, CSR, Švica. DVOJEC BREZ KRMARJA: 1. skup.: Poljska, SZ, Danska, CSR, Italija, Finska; 2. skup. Nemč.ija, Romunija, Belgija, Anglija, Jugoslavija. ČETVEREC s KRMARJEM: 1. skup.: Jugoslavija Poljska, Švedska, Grčija, Nemčija; 2. skup.: Romunija, Avstrija, Anglija, Italija, SZ, Danska. CETVEREC BREZ KRMARJA: 1. skup. Jugoslavija, Finska, Romunija, Švedska, SZ; 2. skup.: Švica Poljska, Danska, Anglija; 3. skup.: Norveška, Nemčija, ZDA, CSR. DOUBLE-SCULL: 1. skup.: Francija, Belgija, Nemčija, SZ, Anglija; 2. skup.: Danska, Madžarska, Italija, Poljska, Švica. OSMEREC: L skup.: Italija, ZDA, Poljska, SZ, CSR; 2. skup.-. Nemčija, Grčija, Švica, Madžarska, Nizozemska. nov je Loi na prvem 4. za prvakom in Rosi n mestu lahke kategorija prari je na 9. mestu Pe kat., D’Agata in Rollo P 3. oz. 5. mestu petelin!e j,]0y Težka kat.: prvak "V %. Patterson; 1. Zora Eddle Machen, 3. W:11I 5. strano, 4. Nino Valdes;^ Archie Moore, 6. ing |. Johnsson, 7. Roy Harr». Alex Miteff. x Srednjetežka kat.: Pr2?%l4 Archie Morre; 1. 11 S- Johnson, .2. Tony Anthonj' _ Yvon Durelle, 4. Eric Sen ner, 5. Mik Holt, 6. Jesse g. dry, 7. Yolande PornVeS,’ep Chuck Spieser, 9. Wilii® ner, 10. Clarence Hinnan • Srednja kat-: prvak -jjo, Robinson. 1. Carmen Ba ,0e)r 2. Gene Fullmer, 3 'vvebb' Giardello, 4. Spider 'JL jjy 5. Charles Humez, S- , 8. Mims, 7. Joey Giambra^a|, Grne Armstrong. 9. Rory houn, 10. Yama Baham*- Welter kat-: prvak -egs, gil Akins, 1. Gaspar Mt-2 Isaac Logart, 3. Vince zjil ■ 5. tinez, 4. Sugar Hart, Turner, 6. Ralph DuP®J’ el- Don Inpflfln R MirkeV ^ Don Jordan, 8. Mickey ford, 9. Tombstone Sken • Lahka kat.: prvak "T . t- ete Brown; 1. Duilio Loi , Kenny Lane. 3. Dave 5-nely, 4. Paolo Rosi 'fir Johnny Busso, 6. "'il! joey vveel, 7. Carlos Ortiz; 8-Lopes, 9. Al Nevarer. ^ Peresna kat..: prvak " J-Bassey; 1. Davey Mo°r ’ $■ Paul Jorgensen, 3. FlaP'ert'-lorde, 4. Gracieux Lam 5. Cmierrif Mamia, d. lo Garcia, 7. Ike Che ,-et" 8. Icardo Gonznlez, gopnf gio Caprari (It.) W. Leon. i, 1- Petelinja kat.: prvak ggpi" Phons-e Halimi; 1. Leo raSt nosa, 2. Manuel Armen, jo-3. Mario D’Agata (H' (Jt.O se Lopez, 5. Piero R°'be' 6. Joe Becerra.e7. Euge 8-cozannet, 8. Raul MaC'ap. Asunion, 10. Peter Kee- yV Mušja kat.: prvak yvriaS' squale Perez; 1. Ramon ujjg 2. Pone Kingptch, 8. S-Martin, 4. Dommy GrsCajg° Ramon Calatayud. 6- 8 Yaoita, 7. Maria nober Carlos Miranda, 9- .. jrtv Pollazon, 10. Massajt meto. Odgovorni urednik. STANISLAV HENKJ' ff*1 TMka Tiskarski zavod ***