19. štev,
V Kranju, dne 13, maja 1911.
XII. leto.
Političen in gospodarski lisi
Stene za Kranj s dostavljanje« na de« i K, po poMi u e«J» leto 4 K, za pol teta K K, u Nemčijo 4 marke, ra Ameriko 2 dolarja. PoMuneaae Številke po 1U vin. — Na aarečbe f>m istodobne »poiiljatve uaroiinine »e neostra. Uredništvo in upravništvo Je oa pristavi fc. K. Ploriana v cZvezdi>. Izdajat-Ij m odg. urednik Mir. Ambro*!«?.'Wokop!si naj -a*pojejo, če m6goče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer
ml,
Inserati se računajo z« celo stran 60 K, za pol strani 80 K, ta četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj M izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.. It- -» ;x     t>'. » um? .__
Državnozborske volitve se
':  -J «n
V ospredju javnega interesa stoje sedaj t Avstriji note drtavnozborske volitve, ki so razpi-aaae ua dan ^junija. Pifi dižavai zbor, ki je bil izvoljen na podlagi sploiae volilno pravie«V jo doživel sramoten poraz. Z upom in strahom so si Želeli t Avstriji aovega državnega zbora. Nekateri so mislili, , da bo napravil konec narodnostnemu pfepiro,^ dfugi so se zopet, nadejali, da bodo Nemca itgurntf svoj vpliv aa zakonodajo, ničesar aa ni irpolnilo, vse je ostalo pri starem, edinole nasprot-ttva ad se le poostrila. \>
Neposredna posledica poraza prvega avstrijskega parlamenta na podlagi splošne volilne pravice je bila vpeljava vladanja aa podlagi & 14. Dolgo čašasta paragraf le m bil v rabi, sedaj pa Je zopet stopil v veljavo, »ko se je vlada hotela izogniti- nezakoa.temu stanju kj je nastopilo s razpustom, parlamenta, Ministrski , preJeadnJk Bie -- nerth ) jo avedcai izjavii da , na. Ao trpel takega stanja, t sedaj se je moral isti Biehertfc posluliti § 14, ako je hotel vladati se nadalje.
Kake utegnejoJieas* vpjit.% je dandaoes ia težko poizvedovati. Blok meščanskih strank proti socialni demokraciji se ni ustanov** Vaadav pa jo pričakovati, da se bodo pred volitvami le med rasnimi strankami in atraočicami sklenili kompromisi, ki vtegnejo izprem opiti lice parlamenta. V vseh večjih strankah so nasprotja. Krščanski soci-alei niso nič kaj veseli razpisa novih volitev, ker se boje, da pridejo na dan v volilnem boju notranji spori. Tudi nedostaje krščanskim socialcem pravega
voditelja. Poljaki tudi nlae zadovoljni, ker v njih vrstah vlada nered. Cehi ia Jugoslovani gledajo
' mirno v prihodnjost, ker so «i v avssti, da si ob-drže vse dosedanje mandate. Mlade Čehi bodo m vda
" morali odstopiti par maadstov radikalcem, ki pa bodo v novem parlamentu tirali isto radikalno politiko, kakor dosedaj Miadočebi.
Danes se lahke trdi t vso gotovostjo, da
' vlada z razpustom državnega tb^ra in z novimi ,v#vaml ni pridobila ničesar, Brozdvomno pri-4ajo, F državni zbor lf radikalnejši elementi, kar pa vseeno ne bo izpf omenilo situacija v par-iamanto, kajti na drogi strani bo todi klerikalni blok Vseh narodov skoro gotovo dosegel večino, zlasti pri nas na Slovenskim bo S. L. S. ponašala —t da bi se saj motili — vas mandate pod pazduho, izvzemaj aaorda ljubljanskega m trža«
Iktga.
Novi vojni zakon.
—
nt
v     i I fi
Ker jo med obema vladama — avstrijsko in Ogrsko — prišle do Sporazuma glade jezikovnega vprašanja e novem vojaškem kazenskom zakonu, prido v kratkem v ogrskom ditavoem ibpru na razpravo novi vojni zakon in tudi novi avstrijski državni zbor se bo imel v prvi vrati pečati a to predloge. Novi vojni zakra bo obsegal komplekse petjih zakonov, in sicer brambni zakon, o nameščanju podčastnikov, oskrbovalni zakon, vojaški kazenski pravdni reci in zakon o naboru konj. Od teh zakonov prideta na trato prva obrambni aakon ia vejalki kazenski pravdni rad.
Po novem kazenskem zakonn bo vojna služba pri vseh četah, izvzemsi koajico, jahajoče topni-
štvo, konjerejskih zavodih armade in vojni mornarici trajala dva leti. Vojna služba pri vojni cierna lici bo znaiala tudi v bodoče štiri leta in pri drugih gori navedenih četah tri leta, n pri vseh ostalih Četah, kakor že rečeno, dve letu    ' ' j
Reservas služba bo znašala za one, ki bodo alužli dva leti, aktivno, deset let, za one, ki bodo , slutili tri leti, sedem let, in ta pripadnike vojne mornarice pet let
Razlika med novim in starim vojnim zakonom se razvidi iz sledeče tabele:      ¿    { ¿ , Službena doba. Po starem vojnem zakon«: Aktivna Reser. arm. Rsser. doasobr. Armada 3 7.2 ¡
Domobraastvo    2 - 10
Vojne mornarica 4 5 3
(Pomorska hramba.) Novi vojni zakon:
Aktivno Rsaerv. Armada ali domobranatvo 2 ,¿0
Q t Konjeniltve, jahajoče teP»ltfot koujerejski zavodi armado 3 7
Vojna movoarka 4 5
Preme jčenja fz armade v domobntmtvo se ne bodo več vraila. Domobranatvo bo popolnoma izenačeno t armado.
Znatne premešane bodo uvedene t novim brambemm zakonom tudi glede orožnih vaj._
vlUi   Gospodarski det
'■■>■■ aMtna hrattUnlct v Kranla
je izdala pereceo © 1 *. poslovnem letu, po katerem posnemamo: Ko podajamo javnosti poročilo o
PODUSTEK.
A?g. StrnJiA h h
Umrlemu prijatelju Jurlstu t Pavlu SmrikarJU.
Vem, zdavnaj že slutil svojo si smrt — in vendar sva le vesel jačila, v radost si bolest predrugačila, da bilo življenje nama je vrt...
A tisti hip, bil sem začuden, potrt, klel sem Karona, klel sem usodo, ko sem čul, da te odvel je čez vodo v Elizij, brodat neusmiljen in trd.
Videl sem mater s solzo v očeh, z muko na čelu umetnika - brata, z močno bi voljo zadavil on škrata — , smrti pe vreči ni mogel po tleh.
Toda, batjuSka, jaz te blagrujem, mene še čaka tvoja bolest — saj je nam zdravim smrt le povest, ej, da, batjuaka. res te blagrujem!
Saj je i moje življenje brez cest — trnje sam sekam od jutra do mraka, sanja uzore mi duia in čaka, ter pije iz kupe spoznanja gorest...
Odplaval duh tvoj je brez. mene in sam, spomine samo je zapustil, otožen ob e:: «• spominih smehljam — .saj z vsako uesedo si šalo izustil..,
""'........iimu.....■...................■■ iu ■......mmmmsmmmmmmmm
IZPQV@CI« Konec.
Ze sem mislil reči: «H vala lepa za tak Javorjev ven ček,» toda v grm, v prsih ms je nekaj davilo tako, da nisem mogel spraviti besede na dan. Qpa se je pa prešerno smejala. Črne misli so vstajala v mani, Torej nisem jaz prvi — le najmočnejši sem —. — če niso le posebne okoliščine, ki ao me slučajno naredile najmočnejšega ' — — — Morda bi moje mesto pri irmici tudi lahko zasedel prvi potepuh, ako bi imel slučajno, tudi to sreče, da ima naslov doktor in pa
mastne tisočake donalajočo pisarno —--- Toda
vse te misli je potisnila v ozadje le ena: koliko in kaj so ti moji predhodniki pri Irasici dosegli ---Zaoj mi je stal ob teh. mislih na
čoln, srce mi je utripalo kot kladivo in. stisnil sem pesti rr vendar sem izpregovorii s kolikor mogoče mirnim naravnim glasom t      . ...
♦Pa ni nihče mogel več doseli pri tebi kot
jazP*
Vzel sem album v roke — vse se je treslo v mani, kot bi igral va banq>!0 izknlaJ asm poiskati v albumu sam ne vem koga, ko mi zadoni lahkotni njen. odgovotu ,.,-.v~~A ^'^^
Ǥtt se vsjunel V formalnem ozira seveda
,nlbojU    -.tMUrV. .„a    m Mlsljst^laV I Uiiš * «Kako tuj to rMumemN •«s ^srivčilis%ntnifeif i menoj 1»
▼ JlffOfnijIgeiiiaisjfnPs kvas «fejm, aJL» »j^ttpftjirivioi povem, aU naj se UKgh^|afJ|f»JM   tjiisiAsai        aas   aS|atM iiis
cToroj naj bo 1* Prijela me je za roko, lahno sardala in povesila oči. Vse je zatrepetalo v meni, vse se je vrtelo krog mene, vmes pa so padale počasi njene beseda kot škorpijoni na moje srce.
a «Vei, Dntsjs, da sem bila stara že osemnajst let, ko sem tebe spoznala---Pa v nobenem institutu nisem bila, m bila kitajskega zidu krog mane, pa mlada sem bila, neizknlena, radovedna, morda tudi lahkomilljana —: — —»
«No in----—t* mm sahropol.
c— in naprej si sam lahko mislil---—»
Glas ji je padal, postajala je čimdalje manjla pred menoj, tisti pritisk v mojih prsih pa čimdalje hujli — — — Oitegnil sem jI svojo roko, pograbil klobuk in sam novem, kako sem se znašel na ulici, kjer sem srečal .tebe — — —»
*Zjtlete! si so v me, hočeš reči,* prekinem prijatelja, ki mi je to pripovedoval. «Kot nor si drl čez ulice, ljudje ap gledali za teboj in zmajevali z, glavami, dokler jnisi meno skoro na tla podrl ob senklsvžki uiici.^
«Ampak pomisli, Janez, tako razočaranje...»
«Hahaha,» sem se amejal,, «kaj pa si ti nji povedal F Nad petnajst si jih ljubil, nad sto knpil — osliček, da kaj takega pripoveduje! svoji nevesti 1 Sicer pa, ali si kdaj kaj slabega o nji slišal f»
•Nikdar U
«Jas tudi ne I AU si jo vprašal pe imenih svojih neznanih rivalov P» ♦Tudi neU
poslovanju aaše mestne hranilnico ta preteklo leto, moramo predrtem pripomniti, da preteklo poslovno lato ni bilo za hranili.co potebno ugodno; kajti neugodne razmere na denarnem trgu to povzrofi<le, da ao znatne padli kuni vrednostn b papirjev, viled česar iznala kurzni dobiček pri vreMrOtlnih papirjih upravnega imttj* samo 83 K, a krožna izguba pri vrednostnih papirjih splošnega rezervnega zaklada pa svoto 1*956 K 30 h« kije torej večja nego za pokritje take kurzne razlike določeni posebni rezervni zaklad B  kateri ja koncem leta
1909 iznalal le 519 K 90 h. Vi led ter 8 se je morala preostala korzna izguba v znesku 1 443 K40b, odpisati od čistega dobička pri splošnem rezervnem zakladu. — Poleg tega se je hranilnična režija nekoliko povišala tudi vsled regulacije plač hranil-nfčnim uradnikom. Vkljub tem neugodnim razmeram pa je hranilnica dosegla ▼ preteklem leto skupnega čistrga dobička 30.733 K 94 h, in sicer pri upravnem imetju 21155 K 66 h, pri splošoem rezervnem zakladu pa 9 578 K 28 h. V* posameznih poslovnih strokah pa se je razvijalo hraoil-nično poslovanje v letu 1910, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov, posnetih po predloženih računih : Prejemkov je imela naia hranilrrca v 1. 1910, pri upravnem imetju 2,019 189 K 81 h, izdatkov pa 2,011547 kron 28 h, tedaj denarnega prometa pri upravnem imetju 4,030.737 kron 09 h in pri splošnem rezervnem zakladu 198.290 kron 94 b, tako ds Iznala skupni denarni premet leta 1910 4224 098 kroa 03 h. Na hranilnih vlogah je vložilo tekom leU 1910 8745 strank 1,124 822 kron 64 h, vzdignilo pa 3520 strank 1,201.410 kron 71 h, tako ds dvigi presegajo vloge za 77.088 K 07 h. Ker pa iznašajo v letu
1910 nevzdignjene in vsled tega b glavnici pripisane (kapitaKzovane) vložoe obresti 173.320 K 62 b, tedaj so se povišale hranilne vloge v preteklem letu sa svoto 96232 K 55 b. Z ozlroga na to pa, da je bilo koncem leta 1909 hranilnih vlog 4,552.806 K 74 h, Iznašajo hranilne vloge koncem leta 1910 4 649.039 K 29 h. Ta svota je naložena na 5824 vložnib knjižicah, katerih vsaka je povprečno vredna 798 K 25 h. V letu 1910 je izdala hranilnica 832 novih vložnib knjižic, realizovala pa jih je 858, tako da se je število v prometu se nahajajočih vložnik knjižic znižalo za 26. Na hipo-tečnih posojilih je izplačala hranilnica tekom preteklega leta 96 strankam 258 850 K, vrnilo se je pa hranilnici 203.407 K 40 h, tako da so se hipoteke tekom leta 1910 povišale sa b5.442 K 60 h. Ker pa je stanje istih koncem leta 1909 iznašalo 9,962.572 K 33 h, Iznašajo frpotečea posojila koncem leta 1910 3,018.014 K 93 h, to je 64 92% hranilnih vlog. Koncem leta 1910 je imela hranilnica 1 628 hipotečn h dolžnikov, katerih vsak ji je povprečno dolgoval 1975 K 14 h. Ker je 57 strank popolnoma poplačalo svoje dolgove, po vi-šalo se ie število hipotečnih dolžnikov v letu 1910 le sa 39. Na občinskih posojilih ni hranilnica v letu 1910 izplačala nikake svote. Ker so občinska posojila isnašala koncem leta 1909 484.883 K 03 h in ker so razne občine v letu 1910 vrnile 13 291K 74 h, iznaša stanje občinskih posojil koncem leta 1910 471591 K 29 h, to je 1014</0 hranilnih vlog. Stanje menic iznaša koncem leta 1910 1.000 K.
«lo oprosti, ali si opazil pri aji kdaj lastnosti; ki jih pri svoji nevesti ne bi videt rad?*
•Nikdar 1 Je zelo sramežljiva —•--Največ,
kar sem dosegel, je bil poljub,» je priznal prostodušno moj skromni prijatelj.
«Ali imaš torej brst njenega pripovedovanja opravičen povod, dvomiti o njeni neemadeževa-
HOStif*
•Priznam, ni ga 1»
•Sedaj pa pomisli, kako je ona tebi to o aebi dopevedala 1 Ali ne najdeš neke podobnosti s svojim skoro bahaškim pripovedovanjem ?»
•Da, v resnici —--»
•In kako ti je to povedala? Med solzam'?*
•Ne, skoro med smehom — In to je, kar me najbolj dražil*
•Prijatelj, ti si osliček l Da, da, le glej me — tako dobro bogato in lepo golobičico imaš, pa jo pustiš samo! Pa zakaj P Pomisli nekoliko! Kaj ko bi ona hotela s tem pripovedovanjem tebi na občuten način pokazati, kako prijetno dene, če se o svojem idealu kaj podobnega izve — in ti osliček, mesto da bi jo razumel, zdivjaš iz robe t»
Prijatelj se je udaril db Čelo.
•Ne osliček — osel sem, prijatelji Ampak kaj naj storim f»
•Kaj, nasaj pcjdi in popravil Sicer si pa zapomni: Za tajanje takih stvari boš žel pri ženskah večjo hvaležnost kot pa sa priznanje. Ce le bolj resolutno zahteva od tebe priznanja, vedi, da so le besede, v srcu pa si nrsli: da bi mi ja nič napovedali Pot m se ravnaj, kot se one tndl same potem ravnajo!*
Izginil je prijatelj med mojimi vrat mi, da popravi, jaz pa sem se — smehljal,
Stanje vrednostnih paoirjev (efektov) je iznašalo koncem leta 1909 839 909 K in 88 je tekom leta 1910 znižalo za 4 864 K 50 b, tako, da iznaša stanje if«kt*v pe knrzn dne 31. decembra 1910 335.044 K 50 b, aU 17 96% hranilnih vlog. Stanje hranilnico? ga, pri raznih denarnih z i vodih v tekočem računu naloženega denarja, katero je koncem leta 1909 iznašalo 193.466 K 18 h, povišalo seje tekom preteklega poslovnega leta ta 48.863 K 93 h ter iznaša koncem Istega 242 380 K 11 h, te je 5-21% hranita h vlog. Aktiva hraniloičn^ga upravnega imetja imalajo z dnem 31. decembra 1910. 4,696.617 K 95 h, pasiva 4 675.162 K 29 b, čisti dobiček pri upravnem imetju pa 21 155 K 66 h. Ako se temu čistemu dobičkn prišteje še čisti dobiček iz poslovanja splošnega rezervnega zaklada 9 578 K 28 h, tedaj iznaša skupni čisti dobiček za leto 1910 30.733 K 94 h.
Splošni rezervni zaklad je iznašel koncem leta 1909 5 39% hranilnih vlog, to je 245.481 K 47 h. Ako se k tej svoti prišteje še poslovni dobiček pri upravnem, imetju za leto 1910 v znesku 21.155 K 66 h in njen lastni Čisti dobiček sa leto 1910 v znesku 9 578 kron 28 h, tedaj naraate splošni rezervni zaklad koncem leta 1910 na 276 215 kron 41 h, to je 5*94% vseh hranilnih vlog. Posebni rezervni zaklad A (ca kurzne raztike pri vrednostnih papirjih upravnega imetja) itnaša 5 614 K 40 h.
Omeniti moramo tudi Še nekatere važnejše dogodke preteklega leta, tlčoco se hranUoičoe uprave. Dne 9. oktobra 1910 je preminul uprava! odbornik gospod Franc Omeris, veletržec in posestnik v Kranju, ki je bil več let delaven član hranilnienega upravnega odbora, in sicer od ustanovitve naše hranilnice do leta 1896 in potem pa od leta 1908 de svoja prezgodnje smrti. Pokojnik se je ves čas, slasti ps v zadnjih letih, zelo zavzemal za procvit in za napredek našega zavoda. Slava njegovemu spominu! Mesto umrlega gosp. Franca Omersa pa je bil v seji občinskega zastopa mesta Kranja dne 11. novembra 1910 izvoljen članom hranilnienega upravnega odbora gospod Anton Zupan, c. kr. profjsor v Kranju. — Da se malim vlagateljem nudi več prilike kaj prištedtti tudi v malih zneskih in da se vzlasti šolsks mladina navadi varčevati, upeljala je hranilnica vsled sklepov ravnateljstva v sejah dne 27. maja ter 3. oktobra 1910 takosvane domače hranilnike (hranilne pušice), katere je začela izdajati z dnem 25. novembra 1910.  Ti domači  hranilniki se dobivajo' pri  hranilnici  db   navadnih uradnih urah; kot prvo vlogo je pa treba vložiti najmanj 5 kron. — Koncem leta 1910 je bilo v prometu . 43 domačih hranilnikov, in naoje pr hranjeni denar , iznaša koncem preteklega leta z obrestmi vred 1958 kron 17 h. — Z lo vazal sklep, ki bode znatno in neugodno uplival na vsakoletni hranil-nični čisti dobiček v'bodočih letih, je sklep upravnega odbore v seji dne 3. oktobra 1910, da naj hranilnica svila počenli z dnem 1. januarja 1911 obrestno mero za vse hranilne vloge od 4% na 4 V« %*. m t* sklep upravnega odbora je odobril občinski zastop mesta Kranja v seji dne 11. novembra 1910. Upravni odbor se je odločil za zvišanje obrestne mere za hranilne vlogo na 474'Voda ustrtž) vlagateljem, kar je storil toliko latje, ker iznaša splošni rezerni zaklad že sedaj več nego po pravilih določeno svoto, in ker je pričakovati, ' ' da bede vedno rastel tudi v bodoče sorazmerno' s stanjem hranilnih, vlog, dasiravno bode v prihodnje vsled zvišanja obrestno mere za vloge vsakoletni čisti dobiček upravnega  imetja znatno manjši nago zadnja leta. — Obenem se zahvalju-jamo slavnemu občinstvu,, prečastitim in slavnim nradom, odborom in društvom za dosedanjo naklonjenost in zaupanje napram našemu zavodu, in jih uljudno prosimo, dt nam ohranijo svojo naklonjenost in zaupanje tudi v bodoče« Končno še pripomnimo, da je naša hranilnica edini denarni zavod v celem kranjskem političnem okraju, v katerega vlagajo c kr. sodišča denar za nedoletne otroke in varovance ter župnilča cerkveni denar, ker nudi ta hranilnica za vloženi denar in njega pravilne obraslo vanje naj večjo varnost Ravnateljstvo.
Nt 0 driske* obstoji deželna osrednja zadružna orgaaizaci ja kot delo ondotne klerikalne stranke. Zveza je majhna, pač je njeno delovanje uzorno, kar kaže, da ima marljivega, delavnega, zvestega in poštenega vodjo v osebi Svitoslava Premruta. Šteje 50 denarnih . zadrug in 30 nedenarnih, skupaj 80 zadrug. Razen dveh šulce-delit čevih so vse posojilnice rajfajzenke. Kaj se napravi s smotrenim, premišljenim delom, vidimo posebno, da imajo male goriške kmečke posojilnice pri zvezi za 832.707-96 K več vlog, kakor izposojil;
to se pravi, da v revni goriški deželi preostaja denar pri klerikalcih, dot m vlada drugod grozovita snša. Ta zveza se peča tudi z blagivnimi .'posli ter je odiala lansko loto okr^g 35 vagonov gnojil, otrobov, mike, galice itd. Dobička izkazuje pad 4000 K. Tudi na Kranjskem bi šli, ko bi ne bilo na eni strani p-evec lenob*, ne volno iti, trmi in pa Sačn h koritsrjav. Poleg t?ga pa ja ugasnila ponekod vest za vsako pošteno in požrtvovalno delo. Vse vpije: bsktš, bakšU!
ffodeaakl sojem v Kranjn ia« 8. maja I9U. Cene od kilograma žive teže: 1 K do 1 K 6 vinarjev Za pitane vole domače, 1 Kdo i K 2 vinarja za domače srednje pitane vole, 90—92 vinarjev za ne-pitane dorirfce vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved. 1 K do 1 K 38 vin. za teleta in 1 K do
1 K 40 vin. za prešiče za rejo, 0 K do 0 K 00 vin. prašiče za mesarja. — Pšenica K11 '50, proso K 7*50, rž K 850, oves K 9—, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme 60 K do — K, fižol, ribničan K —, mandalon K —, koks K —, krompir K 3-85 za 50 kg. — Prignalo se je 126 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 6 domač h telet, 169 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 kozi. Od prignane živine je bilo za mesarja: 65 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 12 domačih prašičev.
V Kranja. Jae 18. maja len.
ItUHBfl nilliltff Bresti! odstopi najbrž jeseni. Da bi si sboijSal sdravje, v ta namen biva v Opatiii, ali zdravja se mu baje ni nič poboljšalo.
Hrvatski stvor ho skoro gotovo razpufčen še ta mesec.
Ogrski trgovinski minister Hieronvai je umrl 4. t. to., star 74 let.
Noti letalni glavar bnkovuakl. It Cernovic poročajo, da bo. deželni poslanac H^rmucaki imenovan naslednikom dosedanjega deželaega glavarja barona Wassilka. Namestnikom deželnega glavarja jo določen deželni lolski nadtoraik K. Povcvricz (Malorus). Doslej je zavzemal to mesto tudi Ma-lorus dr. Sraal-Stock«.
»edem itrolov sa preiaedaika Pnaame. Predsednik Paname dr. Aroseemena je govoril v Davidovem mesto, kar je bilo iztreljenlh v sobo sedem strelov H revolverja. Predsednik ni zadet. Napadalec je izginil,
Turčije gradi trdnjave, Lendoski Usti zatrjujejo, da se turška vlada zelo rasno havi s vprašanjem utrdb, za katere hoče sedaj enkrat izdati
2 milijona mark, da utrdi Trfpolii. Sorrno in Solun hoče Turevja pretvoriti v velika vojna pri-ftaoišča, is Mitroviee pa hoče napraviti veliko moderno trdnjavo.
DOPISI.
iti
Dam sms* ari Raonokar |c Iziel r OZvi I nainoDelSI nožni red, veljaven od l. ma|a do f. oktobra s koledarlem za L1911. - Cena 20 oln. - Dobloa ie o tiskarni loana Pr. Lanprsta o Kranju In o raznih knflgarnata.
iS Cerkljan. K nam privandrant Marieov Lojt is Zapuž pravi, da noče biti nič več brencelj, temveč postane od sedsj naprej osel, le tega le ni izrekel, naj se li smatra enak istrskim rnagarcem aH kaki drugi rasi. Kadar bode hotel to izpre-membo, bode že naznanil V »Domoljubu*. Fant je že mlad, življenja ne pozna, ker je živel in se pajdaši le med ižanskimi čukci, remi ljudje so se ga izogbali, on pa nj h Zsto si takoj it vodenja razvidi, kakor pravkar na prosto spuščen ljubljanski lemenatar."foprijel se je najlepšega dela, katero pristoja katoliškemu kaplana, blatenja nepoznanih oseb. Naj mu** dobro tekne ta posel. Lojzeta, pa ne goncsškega. temveč Marhovga paee založnica, Najrajši bi vile', d« bi po cerkijsniki občini sploh ne tekla. Pa sej rev, kaj se bode kmet vetil po železnici! hodi naj, saj je itak samo za trpljenje ustvarjen. Kaplan bode vedno toliko zaslutil, da poplača voz. Saj dobro zna, ljudje so še nespametni, očeoaši pa drag: \ Da se naj Lojze brani železnice, je dobil navodilo iz Ljubljane. Klerikalci tako kmetu ničesar ne privoščijo. Špletkarili so, ko je bilo treba vodovoda, da ša danes pij o ljudje po. nižjih vaseh sparjeno in umazano, nezdravo vodo. Klerikalni poslanci vlečejo Poličano že dve leti za nos, da dobe vodo, pa živ krst ae ne zmeni, da bi prišel samo pogledat Tako je z drugimi stvarmi. Za cerkljanskega kmeta imajo klerikalci samo — figo. Prepričani smo pa, da ee bodo sedaj pred volitvami dobrikali in prosili glasov, kakor najbolj nadležen capin. Pa saj se bode njih vsiljivost kmalu pokazala v Vsej luči.
Olinjo. v* nedeljo, doe 7. t. m., so nas obiskali člani dramatičnega odseka «Nar. čitalnice* ter predstavili v sokoiski telovadnici na našem odru pri Gingeicn lepo z narodnim navdušenjem prepojeno dramo «Mati*. Vsi sedeži in vse vstopnica v dvorani in na galerijo so bile razprodane in t vso napetostjo je sledilo zbrano občinstvo finim kretnjam vrlih igralcev In igralk, kateri so se zares znali vživeti v svoje vloga. B.l je prijeten popoldan, katerega so nam priredili naši vrli in vneti bratje, sebi v čast in našemu ljudstvu v pouk, izpodbudo ia navdušenje. Prosimo j h, da bi še večkrat obiskali našo Trato in nam priskrbeli tako f no zabavo. Po, igri ao se nrno zavrteli mladi in tudi stari parčki po veliki dvorani ob m lin zvokih aaših tamburic. Vrteli so se pozno v noč, zabava je bila prijetna in tako je proč — Po igri je zbranim Sokolom-tamburašem zaupno govoril naš rojak dr. Ravnik. Povdarja! je veliki poaoa Si-
t. priloga „Gofrtlcu" Itev. 19 X 11911
kolttva, katero goji teleioo krepkost ia larodno zavest ter podal zbranim Sokolom nekoliko misli o bodočem delovanja »Sokola* v Borovljah. Mladeniči ao navdofono pritrjevali prepričevalnim besedam svojega prijatelja dr. Ravnika.
Il Škofjeloškega •kraji. Velika nožaJovoij-nosl vlada v našem okraja sedaj tik pred držav nozborskimi volitvami glade kandidata, Cočovega Franceta iz Cetnjice, ki nam ga zopet vsljuje klerikalna stranka. S komurkoli če govoric, vsak pravi, mi takega nezmožnega poslanca ne maramo 1 Samo zato, da bi vlekel plačo in nič delal, ne bomo volili nikogar, tndi Coča ne, daii se duhovščina za njega, toliko peha. Vsak ve, da je v našem okraja veliko potreb. Klerikalci pa ravno na! okraj največ zanemarjajo zato, ker mislijo, da nimajo nikjer po Kranjskem toliko ia tako zvestih pristašev, kakor so naši volilci. Kar tjokal bi se nad takim gospodarstvom, če le pogledaš na naše razdrapaoe ceste I In vprašamo vas, kmetje, ki bodete 13. junija t. 1. poklicani, da si izberete svojega zastopnika v državni zbor, ali je Cačev France te kaj storil, ali je saj mignil z mazincem, da bi se bil zavzel za izboljšanje teh cest P Pred nekaj leti, takrat namreč, ko so kmetje poslali v državni zbor Coča, jim je ta seveda obljubo val zlate gradove, s Krekom sta že na papirju imela cel plaa, kako se bo vlekla železnica skozi selško dolino in vse je bilo prepričano, da bo tndi res. Še denarja so f htali za te plane, in naš. ljudje so j m z veseljem metsli stotake v malho, a sedaj, kaj imsjo od tega P Nič in trikrat niči Kakor so takrat klerikalci slepili ljudi, tako bodo tudi sedaj, ko so razpisane državnezborske vel t ve. toda menimo, da naši knetje niso udarjeni s slepoto, da re vidijo, kako j h klerikalci z raznimi praznimi cbljubami ssmo sleparij" 1 V zadnjem času opažamo veselo gibSnje. Ze neuki kmet iz najbolj hribovske vasi se je začel zavedati in spoznavati, da je najbolje, če nima s klerikalci nič opraviti in da je najboljše, če ob volitvah vrte čez prag vse klerikalne poslance in agitatorje, ko se prikažejo ia se mu prilizujejo, da bi volil klerikalno, To spoznavanje sega že po obeh dolinah, toliko po selški, kakor po poljauski. Tu Ji kmetje, is zminake in starološke občine niso več tako zabiti, da bi ne vedeli, kako so jih klerikalci dosedaj samo vlekli za nos. Zato pravimo,, da m več daleč čas, ko bo moral naš kmet; narediti velik križ čez klerikalne račune. Ta čas bi bil sedaj, ko bomo čiz. mesec dni vohii, najprimerneji. Pokažimo, kmetje-volilci, da ne potrebujemo več duhovniškega je-robstva, ampak da zaamo tndi samostojno umi V, in si izborimo izmed sebe moža, kateremu Uhko zaupamo, ki je dobar kmetovalec, varčen in priden gospodar, kajti tak bo tudi imel skrb za svoje volilee in toge volimo, da na cesarskem Dunaju zagovarja naše pravice m dela za prospeh celega nafti ga caraa. Klerikalni Coč n- zato, to je sam ptiiazal. ko jo na Dunaju pa*ei samo Unobe, delal pa o č. I a ne bedimo ved tako neumni, kakor pri sadnjh viHtvsh leta 1907. ko smo verjeli njemu in duhovščini, da bo on za nas res k*j delal. Saj imamo sedaj izpričevalo o njegovem delu l Mi imamo v našem okraju obilo potreb, in drsginja je taka, da kmet in meščan, delavec ia uradnik, komaj izhaja. In kaj bo, če bn šlo tako naprej, to je vredno premišljevanja. O tem naj tndi naši kmetje premišljujejo, in prepričani smo, de, kdor hoče sebi in svejim dobro, ne bo težka odločitev, ko bo treba vol ti poslanca. Če pa hočejo kmetje, da os<ane pri sedanji revščini, potem nimajo boljšega posla r ca, kakor je Čoč. Pa gotovo se bb vsak pameten volile cdobro premislil, predno bo vohlC č*. Saj kKrikalaa stranka ni mogla storiti večje napake za naš okraj od te. da nam je vsilila tako n priljubljenega meža za kandidata, ki ga ne more voliti nobtn pirceton gospodar. In s tem je zadosti re'eoo! Če pa mislita dr. Kvck in selški faj-mešter Roinik, ki že pridno ag tira v svoji Marijini družbi ter žuga družbaricam z izključitvijo, če bi njthovi mesje ne volili Coča, da je ravno Coč najboljši mož za poslanca, potem naj ga volita le ta dva, mi že ne ma?a»o obsedeti na limanicah. Zatorej kličemo vsem volilcera: Pozor! Stojimo v času pred volilnim bojem in za ta važni boj ne smerno biti nepripravljeni!
Novice s Jesenic.
Občinske volitve se bližajo. Raznim klerikalnim koritarjem se grozno tresejo h'ač», dobro vedoč, da so tudi drugače sicer potrpežljivi Jeseničane že do grla siti klerikalne strahovlade ia neznosnega terorizma od strani privandrinega krojača, zato pa napenjajo sedaj vse strune, da bi še enkrat preslepili Jeseničane, da bi izročili občinsko upravo v roke raznim zadolženim in ban-kerotnim ljudem, ki imajo samo to dobro lastnost, da so vi činoma vsi debelo podčrtani in s številkami ozaljšani v veliki knjigi farovških posojilnic. Ps bo menda ves trud zaman, kajti minuli so tisti časi, ko je k" fajmešter. s svojo siroto glavo mislil za vso občino. 0*el gre samo enkrat na le J, in Jeseničani amo se pa tudi samo enkrat vsedli na klerikalne limanice.
Kdo bo bodoči lupanP Svoječssni kompromis med naprednjaki in klerikalci je določal, da bodi voljen županom mož napredne stranke, kar je Ud čisto razumljivo, ker, kakor je pač
splošno ziano, ja klerikalna stranka stranka butcev in zbirališč* nevedoežev, torej za župansko čast nima sposobnih ljudi. Toda volja vsegamo-goenega fajmoštra je sklenila drugače. Kakor znann so klerikalni politikujrči duhovniki v svoje strankarske namene vso Kranjsko prepregli z najrazličnejšimi redovi in bratovščinami. Tako imamo tuli na J-aseb'cah razne tretje rede, »čokolade* s svoj m zavrženim in zadolženim domom, rtzne Marj ne družbe, raznih bratovščin pa menda toliko, kolikor ja svetnikov in svetnic v Družinski prat k . Da ima vsaka bratovščina in v rak red svoj odbor in predsednika, ae razume, in navadno so to najbolj omejeni ljudje. Seveda so bratovščine ustanovljene vse v obrambo svete vere. Ker so pa ti modrijani pozabili, da je Kristus dejal, da njegovo kraljestvo ni o j tega sveta, sn pa sedaj v dno duše uverjeni, da edinole oni spadajo v občinski zastep, češ, če smo pri raznih bratovščinah predsedniki in odborniki, moramo biti pa še občinski svetniki, in ker jih je pa nekaj tucatov teh juiakov, bi pa potom kompromisa ne prišli vai v poŠte v. Žito pa je rekel Skubič: Stojte! Mene ni bilo na Jesencah takrat, ko se je delal kompromis mod slovenskimi strankami, zato je kompromis neveljaven. Mi nočemo z liberalci nič skupnega. Nato pa sta s Cebulom iepa razdelila mandate med to jato kimavcev. In vse bi šlo dobro, ali glej ga šmenta! Ravno pri županskem *tolcu jim je pa vrag zmešal štreno. Je rei križ! Fsjmošter ne more biti župan, zato pa hočejo biti sedaj vsi drogi župani. Ker ima pa občina samo enega župana, zato se pa zdaj Ze prav pošteno pulijo in lasajo za županski stolček razni krivci in krulci, čebuli in češenčki in sedaj se bodo menda prepirali in tepli za medvedovo kožo notri do dneva vcMve. Nsj le imajo svoje Spase! Na dan volitve bodo pošteni i jseničanje, ki jrm ni mar samo lastna malha, temveč splošni blagor občine, tudi rekli; Stojte! Vsake komedije je enkrat kohec; sami smo znosili skupaj; sami plačujemo, bomo pa še sami gospodarili, in bodo prav po domače pomedii to četo lačenbergarjev tja, kamor spada.
Požar. V ponedeljek popoldne ob petih je, pričel« goreti poslopje za rnUacm, po domač) pri Smuku. Baje so zažgali otroci. V kratkem času je pogorelo do tal. Večinoma pohištva so rešili. Nevsrnost je bila velika, da se Vžge vsa Murova. Le hitri pomoči domačega gasilnega društva se je zahvalit'', da ni nastale še večja katastrofa. Starši pazite na otroke!
17 60-H
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči netno mehko kožo in bel teint, se umiva le z
Oteokenpterd lllljltio fnie&no milo
(znamka Steckenpferd)
tvrdke Bergmann & Co., Teftin ob Lab . Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah/ drogerijah in trgovinah s parfumom i. L d.
Umetnostinknjiževn
»Svobodna Misel >, ta s ozirom na našo generacijo in sodobno socialno-kulturna razmere na Slovenskem to i važni ter pomembn list, je morsl, kakor znana, radi prevelik h fua-ično • tehničnih težko č 1. majnika 1910 prenehati, ker pa se od tedaj slovenske razmere ne samo niso zboljšale, temveč obrnile v marsičem na slabše in ker dohaja dan na dan na staro uredništvo nebroj poizvedb, prošenj, naročo itd., in ker se je zadnje čase ed mnogokatere strani izrazila želja po nadaljevanju pubikacije «Svobodne Miali», boderao poskusili obnov.ti odloženo, a koristno dem. Oi 1. majnika t K bode torej «Svebodoa Misel* zopet izhajala kot 4. letnik in so bode takoj nadaljevalo s 5. številko, kjer se je motalo Umi izdajanje prekiniti. Kdor je bil naročnik 4. letnika bode dobival na stari račun še ostalih 6 številk. Kdor pa se naroči na novo, temo se dopoštjejo lani izšle 4 številke. Uredništvo ae bode potrudilo, da ostane »Svobodna Misel«, kar se tiče vsebine zanimiva, vsestranska in lahko umljivs, kakor je bila dozdaj. Posebno pozornost hočemo obračati na domače, slovenske razmere, list bode prinašal kolikor mogoče aktualnih kulturno - verskih in kritično -f.lozof.k h spisov, tsko da bodo »Svobodna Misel* obenem glasile slovenskih svobodomiselcev in kulturno - socialna revija. Upamo, da bodo podpirali sotrudniki prejšnje »Svobodne Misliš, tudi novo, ki ji je idejno identična, jo priporočali in razširjali, od naročoikov pa pričakujemo, da aa bodo spomoili vedno točno tudi svoje dolžnosti, ter redno pošiljali malenkostni znesek 3 K; za Ameriko 4 K (letno) za naročnino, in to bode storil vsakdo tem rajši in točneje, ako pomnit da podpre s tem narodni naš obstoj, pomore razširjati psosvsta in povspeši kulturno osamosvojitev slovenskega ljudstva!
Z ozirom na po vseh občinah se vršeče volitve priporočamo knjigo: »Najnovejši občinski rei in občinski volilal rad". Cena 60 vin., s poštnino 70 vin. Dobiva se v naši tiskarni,
Novičar.
Imenovan je nadgeometrom gosp. H. Hro-vatin, c kr. geometer v Radovljici.
Hadnciteljem v Radevljlol je imenovan g. Jnlij Slapsak. ♦
Kega saj volimo arssveeibaraklsi teSMSoem v kraajakem političnem okraji ? Ii selške doline nam eišejo: Naša duhovščina hoče imeti še nadalje Čača za poslanca, vsi drugi ljudje pa pravijo, da je neumno voliti poslancem moža, kateri ne more niti najmanjše zasluge pokazati od vseh štirih let nazaj ne za kmeta, še nazaj pa za delavca ali obrtnika. Č >č si je pač v teb štirih lotih prislužil kot poslanec precej tisočakov ter videl večkrat Danaj, in to je vse, kar pa nam volilcem popolnoma nič ne koristi in zato pa zbogom, France. Zdaj so obrnili Ciču hrbet že Podlončanje, ki so bili prej vedno vsi za njega, kakor en mož, in zakaj! Obljub ao že siti, pot je še vedno stara, čeprav so mislih', da bodo že pred par leti imeli novo, lepo in dobro pot. Tudi so bolj razumni Podlončanje že začeli premišljevati, kaj pomeni desetmilijonsko posojilo za davkoplačevalce. Sidaj pravijo nekateri: plačevati bodemo morali še več davkov kakor sedaj, imeli pa ne bodemo nič od tega, še pot se nam ne bode popravila. Resnica je to, še vedno več davkov bode, če bodemo volili take poslance kakor so bdi sedanj«, ker ti poslanci delajo samo za du-hovščno. Selški župnik je pripovedoval parkrat od svinjereje. in zato je dobil takoj 100 kron nagrade, in ne iz Cočovega žepa, ampak od dežele, od nas davkoplačevalcev. No, če bodo župnik v Selcih agi-tiral za Coča, se mu ravne ni čuditi, ker on si misli o Coču, češ, bodemo mi daho/nikt imeli korist, če bi bil pa kdo drug pislanec, pa sna še kak drug delavec ali kmet dobiti podpore in nagrade, potom pa za nas nič ne ostani. — Ime Franc Djmšar ni le po naši dolini, ampak tndi po poljan f ki dolini in po celem kranjskem okraju znano kot ime vzor - gospodarja, prijaznega in priljubljenega človeka, župana, posestnika ». t. d., ki pa biva na Zalem logu in ne na Cešajici. Franc Demšar Il Zalega loga je oni m*ž, ki uživa pri vseh stanovih spoštovanje, ter ga čisla vsakdo. Franc Demšar na Zalem logu se na peča s politiko, on ne razločuje liberalca od klerikalca, kajti njemu je vsak pošten človek ljub in dobrodošel, potem naj bode tega ali onega prepričanja, in kdo se more potem čuditi, akg gre glas od ust do ust, da naj bi se volilo Franca Demšarja na Zalem logu poslancem v državni zbor. To je res ljudski glas in ta glas bode tudi odločeval pri državnozborskih volitvah. Zato pa kličemo: Gosp. Franc Demšar na Zalem logu, vstani in odzovi se ljudskemu glasu, ker ljudstvo te hoče imeti za državnega poslanca. Čas je tukaj, in zato na delo za ljudstvo, katero te hoče imeti za svpjega poslanca. Kdor zna na svojem domu dobro gospodariti, bode znal gotovo tudi drugim koristiti. Politika nam je postala že naravnost gojuena in zato hočemo voliti za poslanca moža, ki ne pozna razlike med stankami. Vsi smo ljudje in sami katoličani smo, pa toliko sovraštva med nami In vsega tega sla se krivi oni, ki vedno le bujskajo ženo proti možu, brata proti bratu in očita proti sinu. Vsa hujakarija pa izvira zgolj od duhovščine, katera ne more trpeti človeka, ki jim brezpogojno ni pripravljen hlapče-vati. Hlapcevanja pa se je oprijel naš Čoč, in zato mu tudi to precej dobro nese. Ljudstvo je pa vendar že nekoliko izpregledalo in zato ne moro in noče spoštovati podrepnikov. Oni mož, katerega bomo volili* poslancem, je Franc Demšir na Zaleml ogu, in pri tem ostanemo, ker tega nam na sme odreči, ako hoče upoštevati, da je ljudski glas, božji glas. Vemo pa te naprej, da aaii dohovččini to ne bode no volji in tistim zagrizenim klerikalcem, kakor Simnom, Strajnarjem, Marke3m in Prevcem, toda na to se. ne oziramo. Kakor pravijo, da tndi človeški las ne pade brez bošje voljo z glave, prav tako se tndi ne širi bres božje volja ljudski glas, da bodemo volili državnim poslancem Franca Dsšartarje M Islssš ltfjl.
Učiteljske irsitve sa kranjski ekraj zboruj« v četrtek dne 18. t. m. popoldne ob treh na Priaskovera. Poleg navadnih točk je predavanje g. Ivana Zupana, nadučiteija v Dolskem o »perut-ninarstvu*. Kdor ae zanma za to stroko, je dobre došel.
Pritisk BS inpans. Klerikalci obdelujejo sedaj župaae, da morajo agitirati sa klerikalne držav-nozborske kandidate. Na župane pritiskajo posebno s grožnjami, da je deželni edbor klerikalen in da bo ta deželni odbor nagajal vsakemu županu, ki ne dela za klerikalce in ga preganjal kolikor bo mogel. To je pač najhujši terorizem in najgrja zloraba oblasti deželnega odbora.
Dr. Janke Hočevar ? Krike« je bi! klerikalni državni poslanec. Klerikalci ao ga ujeli v svoje zanjke s posebnim namenom. Naprednjak je bil ia bogato teto, milijonarko je imeL Stara je bila že in klerikalcem v Ljubljani so se začele sune cediti po njenem bogastvu. Hoteli so namreč nečaka dr. Janka odstraniti od tete in zaposliti kot poslanca na Dunaju, ds bi isti las nemoteno duhovnik v Krškem, s pomočjo is Ljubljane pripravljal gospo milijonarko H.cesarjevo, da bi zapustila atotisočake v »dobre namene*. AU tisti Čas, ke je bil dobri Janko na Dunaj o, je plete! zanjke milijonarki krški župnik Renier, glumač v duhov
•ki MiVoji, pe ne morda ta ljubljanskega škofa, da bi ta dobil sto tisočake sa -zavode* In rasne «dotare atibo, marveč lepo tase. Renier je dobro man tndi Kranjcem, kjer je svojčss služboval. Nasprotje je napravil med staro milijonarko in njenim nečakom dr. Jankom, in ko je umrla, je dobii prcfrigaai Renier velikansko premoženje, s katerim živi sedaj kot kavalir na Dunaju, klerikalci v Ljubljani niso dobili nič, nečak dr. Janko ne le da ni dobil nič po teti, le plačati mora obilo tisočakov, katere mn je bila posodila — tako da je mol dandanašnji brez vsakega premoženja. Tako daleč so ga spravili klerikalci. Sedaj pa ga tudi ne kandidirajo več v državni zbor. Dosegli niso ž njim, kar so hoteli — zato proč ž njim. Tako delajo klerikalci. Bile jim je samo za denar dr. Hečevarjeve tete. Ker tega niso dobili, so zavrgli tndi nečaka, ko so ga spravili ob vse premoženje.
4 f Pavel Ssarekar Dne 7. m. je v Kranju preminul po dolgem bolehanju jurist gosp. Pavel Smrekar, brat znanega slovenskega akad. slikarja in karikaturista Hinka Smrekarja. Dosegel je šele dobo 21 let. Dne 9. t. m. pa so ga spremljali k zadnjemu počitku na kranjsko pokopališče. Pogreba so se udeležili skoro vsi učenci Pran Jožefa gimnazije, da se posiove od bivšega tovariša, tako tudi nekateri profesorji z ravnateljem Ignacijem Fajdigom, da izkažejo zadnjo čast marljivemu svojemu gojencu. Pokojniku je bilo v delež slabotno telesce, v katerem pa je gospodovala krepka volja, združena z naravnim humorjem; ta pa mu je pomagala preko vsega trpljenja in pomsnkanja, s katerimi je bil v bogati meri obdarovan bolehavi, v na/skromnejših razmerah živeči mladenič. Z jekleno marljivostjo in z nenavadno vztrajnostjo je izpolnjeval svoje šolske dolžnosti in napravil pred letom maturo z dobrim uspehom. Bila je to trnjeva pot in pogosto je moral vsled bolehnosti prekiniti učenje nadarjeni, zlasti za risanje vneti dijak. V zadnjem času ti je privarčeval malo vtotico, pa je nameraval iti v Prago, študirat pravoslovje in kolikor mogoče hitro dovršiti nauke, da si pribori kako službo, vzame k sebi iskreno ljubljeno memico in si ž njo uredi udobnejše življenje. N. v. p.
Isviral mrtvstkl Hat Oosp. Hinko Smrekar, akaderaični slikar in karikaturist, je napravil za svojega pokojnega brata Pavla, s katerim ga je vezala iskrena bratovska ljubezen, izviren mrtvaški list. V gorenjem delu je naslikaj smrt, ki ima polno vrečo mrtvaških ogrodi, pa se sklanja in poseza po novi žrtvi, katera se zastonj izkuSa izviti iz njene koščene roke. Pod sliko pa je napisal: »Mimogrede je pobrala Božja dekla' hlapca Gospodovega - Pavleta Smrekarja — jurista. Pogreb bo v torek ob 5. uri popoldne. — R. I. P." Ta parte je vzbudil mnogo pozornosti.
Rev litekak. Nasproti glavne poste v Ljubljani je otvoril 8. majá 1.1. svojo odvetniško pisarno dosedanji koncipijent pri g. dr. K. Trillerju, g. dr. Janko Žirovnik, sin znanega nad-učitelja g. J. Žirovnika,
Preetnova kran|ak«ga gasilstva. Pe doslej ni organizaciji kranjskega gasilstva je bil velik presledek med odborom zveze kranjskih gasilnih društev in med posameznimi društvi. Ze pred leti se je izprosila misel, naj bi se zveza kranjskih gasilnih društev razdelila v gasilske okrajne zveze ali gasilske župe. Po dolgem in trnjevem potu je zadeva v toliko dozorela, da se je v nedeljo pričelo ljubljanskem okraju s reorganizacijo gasilstva. Po maši so se zbrali zastopniki gasilnih društev v •Mestnem deán» m po dveurnem živahnem zborovanja se je 84 gasilnih društev is ljubljanskega okraja razdelilo v pet okrajnih zvez ali lup, in sicer v ljubljansko, v šišensko-viško, v šentviško, v iško-šmarsko m v vrhniško gasilsko okrajno zvezo ali tupo. Ljubljanska zveza št. 1 ima: 8 društev in 143 članov, šišsnsko-viška št 2: 7 društev in 369 članov, lent-vidska št 8: 8 društev in 164 članov, iško-šmsrska št. 4: 6 društev in 288 članov vrhniška št 6 i 6 društev in 19* članov. K ljubljanski zvezi spadajo društva: Ljubljana, Bizovik, Brezovica, Kašelj-Zalog, Moste, Stopanja vas.
Tolevadio ¿mitro «Sskol» ? Borovljah ima
prijetno dolžnost, da se tem potom velespeštova-nim igralcem dramatičnega odseka «Narodne Čitalnico v Kranju najiskrenejše zahvaljuje za veliko požrtvovalnost, Latero so imenovani veleč slani igralci izkazali s tem, da so prihiteli iz oddaljenega Kranja k nam na Trato in nam tako izvrstno predstavili tridejansko dramo «Mati». Se enkrat najiskrenejša zahvala in na veselo svidenje 1
Tridas© tletalea Jaretčevs smrti V srede 8. maja je preteklo 30 let, kar je umrl najpoljud-nejši alo venski pisatelj in svoje časni urednik «Slovaškega Naroda* Josip Jurčič. V najlepši moški dobi ga je kruta smrt presenetila sredi njegovega dela. Danes so Jurčičevi spisi najbolj razširjeni in čitani med slovenskim narodom. Omenjamo le nekatere: »Deseti brat*, «Doklor Ziber», «Gvet In sad», «Domen», «Spomini starega Slovenca iz francoskih vojsk*, «Rokovnjaci», ki jih ja po njegovi smrti dokončal njegov prijatelj Janez Kersnik in dtugi. Lepo ilustriranega 'Desetega brata* isdi letos Mohorjeva družba.
Bekelfk* tekma v Mi* (13. t m.) bo eni Rejvlčjik in najtežavnejši*-  kar le jih je dotlej
vršilo ns svetu. Na telovadišče postavijo svoje Izbrane telovadce Čehi, Francozi, Italijan', Madžari, Belgijci, Luksenburžani ter — slovensko Sokolstvo ; prvič se udeleži mednarodne tekme letos tudi « Hrvatska sokolska zveza*; zastopani bodo torej trije alovanski narodi.
avtemebllaa tekma se vrši 13. do 16. maja inpasira v ponedeljek 15. maja Kranj pri vožnji proti Tržiču in Ljubelju. Tekma obsega 1500 km in vozi po najnevarnejših gorskih prelazih. Naj-utrudljivejši dan je ^ pa ravno dan 15. maja, ko vozijo avtomobilisti čez Monte Maggiore-Tmovo-Postojna-Ljubljana-Tržič in Ljubelj na Celovec. Vožoja po Ljubelju je znana kot jako težavna, seveda pa so za to vožnjo izbrani posebno močni avtomobili. C. kr. avtomobilni klub na Duoaju je poslal v bitko najboljše vozače ter so razpisana velika darila. Kranjski avtomobilni klub bode pod predsedstvom g. barona Borna pričakoval tekmovalce pri Sv. Ani ter tako prisostvoval interesenta! in težavni vožnji čez Ljubelj.
Telovadne dr nit ve Sokol v Kranju priredi jutri pešizlet v M d vode. Zbirališše za brate, ki ae izleta udeležijo v kroju Va t« uro T telovadnici V Medvodah kratka javna telovadba. Zaleti je mnogo broj ne udeležbe. Danes zvečer ob poide vetih redovne vaje.
Pevski oda k «Karodao iltalaiee» v Kranja prirasli litri talit V Medvede. Zbirališče ob eni popoldne na savskem mostu. K temu izletu so poleg članov pevskega ddseka dobrodošli vsi prijatelji pevskega zbora, val člani «Narodoe čitalnice* ter vsi njeni prijatelji, kar naj velja mesto obveščen ja po peli. Izlet obeta biti tako prisrčen in družaben, kot le izleti našega pevskega odseka biti morejo. Dobrodošli l Na svidenje !
Proaonsdll keneeti godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju se vrši danes ob 8 uri zvečer nb glavnem trgu. Vspored: 1) Rich. Wagner: «Nibelunge», koračnica. 2) Stols: »Ljubezni car», valček. 3) Suppé: «Pesnik in seljsk», over-tnra. 4) Wlassak ml.: Slovenski potpuri. 5) Kom-lak: Kvišku puške 1 koračaiea.
f tlet. draživa < Sokol > f Borovljah na Koroškem je priredilo dne 7. t m. na Trati pri «C n-geljcu» prestavo igre «Mati». Gbstovali ao igralci dramatičnega odseka «Nar. čitalnice* v Kranju. B.I je to pač važen, pomemben dan za ta dramatični edsek, kajti prvikrat se je tega dne vprizorita drama «Mati» na Koroškem ia prvikrat so gostovali igralci tega odseka v Korotanu. Igra je izpadla za dremat, odsek v resnici nad vse častno, kajti vsak igralec si je bil s vesti važne misije, ki jo izpolnjuje uprav v tej drami, spisani kakor za nalašč sa koroške razmere. Ne bomo ocenjevali nastopa posamesnih igralcev, dosti je, če povemo, da je sleherni storil vse, da zagotovi igri popoten uspeh. Je pač malo odrov na Slovenskem, ki bi se mogli ponašati s takim igralskim osobjem. Jako ugodno pa je tndi upliva i na razpoloženje igralcev dobro posečena, velika, lična in visoka dvorana in ravn tako udoben oder. Kako veliko zanimanje je vladalo med večinoma priprostim ljudstvom za to predstavo, kazalo ae je najbolj v tem, da je vladala med igro * obširni, .natlačeno polni dvo-rani tišina, kot da bi sedel v avditoriju en sam-človek, šele, ko je padla zavesa, zdramilo se je takorekoč občinstvo in sledil je vsakemu dejanju buren aplavz, ki ni hotel pojenjati. Žilo razveseljive dejstvo moramo zaznamovati, da smo opazili pri Korošcih veliko navdušenje in hvaležnost za predstavo, občinstvo si je želelo take predstave ter uživalo ob njej. Da pa čuti potrebo po takem duševnem užtku, to nam dokazuje krasna dvorana «pri Ctogeljcu». Tamošnji narodnjaki so jo postavili, dati niso bogati, tudi ne mnogoštevilni, pač pa navdušeni in požrtvovalni. Kako pa je pri nas!
Is selike doline nam p S njo: Počasi tudi mi prihajamo v volilni boj. Klerikalci so imeli tozadevno že 24 aprila sestanek zaupnikov v Sktfjt Loki in sam dr. Sušteršič je moral priti pomagat dosedanjemu državnemu poslancu Demšarju na noge, kajti brezplodnost njegovega »delovanja* ga kot kandidata celo o-i klerikacih več ne priporoča. Da se sedaj sopet čočov France proklamuje kandidatom nam je samo všač, kajti Čo se proti njemu postavimo združeni v boj s svojim kandidatom, ; ni izključeno, da do skrajnosti omajamo tla nasprotnemu kandidatu. Zato pa na noge, napred-njaki, izberimo kandidata, sprejmimo volilni boj, od katerega moremo imeti samo dobiček 1
Il Kraijike fera. Dne 7. maja t L je bil izvoljen po novem volilnem redu za župana g. Alojzij Peterman, bivši soojalni demokrat, poznejši liberalec, dalje najhujši klerikalec, a danes po božji in po župnika Skofca volji «demokrat».
Sldeaika trape nubijskega plemena, sesto-ječa iz 20 oseb obeh spolov pride v ponedeljek v ter bo predstavljala na vrtu gostilne «pri Jelenu* v narodni noši svoje igre in bojne plese. Predstave se bode vrstite od 3. do 9. ure svečer.
Lep aauk duhevieiai so izdali v posebnem pastirskem listu tirolski škofje. Pozvali so jih, naj bodo pri predstoiečjh volitvah zmerni, da sa ne bo zdelo, kakor da bolj gledajo na pozemeljske kot na nebeške zadeve. Naj ne rabijo nedovoljenih in nepoštenih sredstev in naj tndi proti nasprotnikom bedo pravični, — Kaj, ko bi milostljivi škof ljubljanski dal tak ukaz tndi naši častiti duhov sciai?!
It ientke katailniee v Beouajah. Pristav na moški katnilaici v Mariboru Rudolf Sentič je imenovan ss nadzornika ženske kaznilnice v Begunjah.
*
tivi pokopali. Lani v oktobru bi se moral višti v Milanu pogreb neke mlade žaae. Krsta je bila Že v hiši, došli so tudi pogrebci, soprog pa, ki je sedel poleg mrtvaškega odra jokajoč, jim je zabraail vstop v sobo. Pogrebci so majali s glavami in si kazali s prstom na čelo. Med tem pa je dozdevna mrtva žena odprla oči, živela je; naj bi se ne obotavljali pogrebci, pa bi bila mrtva pokopana. Toda niso se vsi slučaji tako srečno iztekli. Jeseni preteklo leto so odprli v Yungstowau v Ameriki grob nekega mladega dekleta, ki so jo pokopali pred par dnevi. Ko ao dvignili pokrov krste, so spoznali, da je nesrečoica umrla komaj par minut prej, preden so jo izkopali. Prste je imela vse krvave ia videlo se je, kako se je morala braniti v svojem obupu, da bi razbila pokrov krste. Eiako sa je tudi zgodilo s soprogo znanega rimskega športnika grofaBennicelli. Po šesih mesecih so odprli grob. Žena si je v krsti v smrtnem strahu pulila lase, udje so bili vsi zviti, kakor da bi se trudili, dvigniti pokrov krste. Nek francoski pisatelj pa pripoveduje o groznem dogodku, ki se je zgodil v Baitimoru. Tri leta po pokopu je pustil neki soprog odpreti podzemeljsko grobnico, v kateri je bila krste zazidana. Ko so vstopili v grobnico, je padel na tla ropotajo v obleko zavit okostnjak. Bile so kosti žene, kateri se je posrečilo, razbiti pokrov krste in ki je potem hotela priklicati ljudi na pomoč a tem, da je s nekim lesom tolkla ob zid grobnico. Trpeti je morala gotovo dolge dneve, preden so ji pošle vse moči in jo je dohitela smrt.
Izpred sadlšča.
Prekaano kosanje. Da od žganja pijan človek marsikakšno* neumnost ukrene, to jo pokazal M ha Kopitar, posestnik v Mengšu. Mož, ki je znan nasilnež, se je sopet enkrat napil in sa je začel v pijanosti prepirati s svojo žene. Končno je pograbil dolg stol ter udaril ž njim svojo žene tako silno, da ji je zlomil osmo rebro. Zona je zbolela in dobila pljučnico. Vziic temu, da obdolženec obžaluje svoje nepremišljeno dejanje, obsodilo ga je sodišča na 5 mesecev težke ječe.
Zgodaj je začel. Dninar Fl. Vrhunc v Železnikih je šele 18 let star, pa te večkrat zaradi rasnih prestopkov kaznovan, dvakrat tudi zaradi tatvine. Dne 23 aprila zjutraj so je splazil pod streho hiše posesteika in trgovca Tomaža Dolenca v Železnikih, se dal v podstrešje zapreti ha čakal, da so ljudje odšli v cerkev, nakar je šel na delo. Odprl je sobo in ukradel is neke omaro 100 kron in nekaj drobita. Nato je popravil odtrgane ključavnico in sobo zopet zapri. Ključ je položil sopet t,a, kamor so ga običajno skrivali, on sam pa je šel sopet čakat v podstrešje. Ko je prišel Dolenc domov, je potem izginil. Drugi dan se je peljal s ukradenim denarjem v Ljubljano, si kupil kolo za 80 K, drugi denar pa sapravil v veseli družbi. Podobno je bil Vrhunc od decembre I. 1. že ukradel kakih 270 K. Oddali so ga sodniji v Skorji Loki.__
Izšla je zanimiva razprava
Mozes ali Danirtaf
Šolsko vprašanje. — Stane 70 vin. Dobiva se v tiskarni  Iv. Pr. Lampret v Kranju in v drugih knjigarnah.
Ker so razpisane državnozborske volitve opozarjamo na: „Novi uriivnoiborikt volilni rad i Imenikom li temljivldom volilnih okrajev" na
Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Cena 60 vin., s poštnino 70 vin. Dobiva se v naši tiskarni.
Godovi prihodnjega tedna:
14. Bonifacij, 3 ve t olik, Sardona, Boris; 15. Zofija, Htlanj, Jaromira, Berislav, Sonja; 16. Janez Nep., Unatd, Mladeoa; 17. Paska!, Maksima, Du-šoje, Smiljaoa; 18. Feliks, Vmcencij, Medan; 19. Celestin, Ivo, Predivoj, Vitoslava, Milan; 20. Bernardin, Bizila, Mdodaav
Sejmi prih. tedna na Gorenjskem :
20. v Tržiču.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najboljši, „pravega ;Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega $ kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.