1
Največji slovenski dnevnik V Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta .... -	$3.00 °
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Ust ^slovenskih .delavcev v AmerikL
TELEFON: CHdsez 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 201.
ŠTEV. 201.
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 27, 1931. — ČETRTEK, 27. AVGUSTA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
DELAVSTVO JE NAPOVEDALO (MACDONALDU BOJ
Za povodnijo je prišel grozen tajfun
STROKOVNO UNIJSKI KONGRES IN DELAVSKA STRANKA UVAJATA KAMPANJO ZA SPLOŠEN ODPOR
PrctožiUL večina laboritov bo imela v petek važno posvetovanje. — Takozvano "Clyde-krilo" delavske stranke odvrača od sebe vso odgovornost za stališče ministrskega predsednika. — Namen nove vlade Je znižati podporo nezaposlenim ter skrčiti plače javnim nameščencem. — Mac Donald se je podvrgel volji denarnih mogotcev.
LONDON, Anglija, 26. avgusta. —Organizirana delavska stranka je danes poostrila svojo opozicijo proti nestrankarskemu narodnemu vladnemu kabinetu, takoj zatem, ko je ministrski predsednik Ramsay MacDonald objavil seznam novih ministrov.
Neodvisna delavska stranka, levo krilo delavskega gibanja izjavlja, da odločno nasprotuje predlogom in načrtom novega kabineta ter zahteva, naj se strokovno-unijski kongres in delavska stranka močno organizira ter naj uvedeta kampanjo splošnega odpora.
Za petek fle sklicana posebna skupščina vseh frakcij delavske stranke. Pri oni priliki bo najbrž jzrečena nezaupnica novemu narodnemu kabinetu.
Razkol v delavskih krogih postaja vedno večji, in zelo dvomljivo je, da bi se MacDonald udeležil zborovanja strokovno unijskega kongresa, ki se bo vršilo prihodnji mesec.
Delavci bodo na raznih zborovanjih izjavili, da niso odgovorni za sklepe sedanje vlade in istotako tudi ne za stališče, ki ga je zavzel Ramsay MacDonald. MacDonalda ne smatrajo več za zastopnika angleškega delavskega gibanja.
Proglas, ki je bil naslovljen na vse odseke neodvisne delavske stranke v deželi, se glasi: —
— S sestavitvijo novega narodnega vladnega kabineta pod vodstvom Ramsay MacDonalda, stopi zadeva socijalnih izboljšanj in višjih plač v povsem nov štadij.
—	Namen nove vlade je prozoren. Nezaposlenim bo skušala skrčiti že itak pičlo podporo. Istotako bo skušala znižati plače vsem javnim nameščencem, posebno učiteljem. Silna bremena, ki jih zahteva odplačevanje vojnih dolgov ter nov dolg v znesku 108,000,000 funtov šterlingov bo pa zvalila na ramena davkoplačevalcev. S tem bo dano znamenje za ponovno znižnje plač vsem delavcem po vseh industrijah.
—	MacDonald in ostali člani novega kabineta so se brezpogojno podvrgli volji denarnih mogotcev, ki so zelo spretno izkoristili sedanjo denarno krizo, katero so sami zakrivili. Njihov namen je tudi vbodoče zasledovati svoje politične in gospodarske cilje, ne oziraje se ne na desno, ne na levo.
—	Ti delavski ministri so prekršili ustavo in program stranke, ki jih je postavila v sedlo ter so nesramno zlorabili zaupanje, ki so ga jim poverile delavske mase.
—	Neodvisna delavska stranka izreka vse priznanje generalnemu svetu strokovno - unijskega kongresa, ker je odločno zavrnil gospodarske predloge, ki mu jih je predložila odpoklicana vlada. S tem je naša hrbtenica ojačena, da bomo lahko bolj vztrajno nasprotovali podobnim predlogom.
—	Neodvisna delavska stranka bo tako v parlamentu kot po vsej deželi nasprotovala vsaki politiki, koje cilj bo popraviti sedanje gospodarstvo na stroške delavcev.
—	Vsled tega se naprošata svet strokovno-unij-skega kongresa in vodstvo narodne delavske stranke, naj se takoj organizirata ter naj osnujeta po vsej deželi mnogočen odpor proti novi vladi.
DO X SE BLIŽA NEW Y0RKU
V New Yorku bo pozdravil letalce poseben županov sprejemni odbor. — Letalo je odletelo iz Charlestona proti Norfolku.
CHARFLESTON, S. C., 26. avgusta. — Nemško veleletalo DO—X je odletelo danes ob poldevetih zju-tauj proti Norfblku. Zaenkrat se še ne ve, oe se bo ustavilo tam, ali če
bo poletelo naravnost v New York. *
V New Yoirku se vrše velike priprave dostojen sprejem največjega letala, nemškega DO—X. Če bo šlo vse posreči, bo dcspelo sem opoldne.
Letalo, na katerem je šestdeset po n^Jkov, bo letelo preko Hudsona do novega mostu, ki veže državi New Jersey in New York. Nato se bo obrnilo fti se spustilo na morje v bliž ni kipa Svobode.
Kor»?em tega tedna bo DO—X rra North Beach lt-tadisdu, kjer si ga bo občinstvo lahko ogledalo.
LINDBERGH JE NA CILJU
Ko sta dospela ameriški letalec in njegova žena v Tokio, so ju prebivalci navdušeno pozdravili.
TOKO, Japonsko, 26. avgusta. — Danes se je začelo v j-apsnskem glavnem mestu teden dni trajajoče ppjanovanje, kajti sem sta dospela ameriški letalec Charles Lindbergh in njegova žena — prva ženska, 'ki preletela Pacifik.
Letalca sta pristala na Kasumi-gaura mornariškem letališču po šest ur trajajočem poletu iz Nemuro. Na pot sta se podala 28. julija. Ko. sta bila še visoko V zraiku jima je poletelo nasproti šest aerc.planov, kateri so ju spremili do letališča,
Ko sta stopiti iz letala, so se o-giasili ffronwTviti klici "Welccme" in "Banzai".
Najprej sta bila prestavljena visokim armadnim in mornariškim častnikom, na to so ju po odvedli v oficirski klub, ki se irchaja v bližini. Tam so jima dati na razpolago sobe, v katerih je nekoč prebival japonski cesar s svojim spremstvom.
Jutri se bodo začele razne slav-nesti, ki bodo trajule teden dni.
VEDNO VEČ OBTOŽB PROTI ŠTRAJKARJEM
V stavkarskem okrožju kar mrgoli obtožb zaradi umora in kriminalnega sindikalizma.
HARLAN, Ky., 26. -avgusta. — Ve-leporota, Harlan okraja je dvignila všeraj nadaljnih šestintrideset obtožb proti štrajkarjem in prijateljem sta-vkujočih premogarjev.
Zelo težke zločine očitajo 23-lctni organisntorici Jessie Lodon Wake-filed, ki je graduirala na washing-tonski univerzi. "Kriminalni sindika liacm" je še najmanjši zločin, M ga ji olitajo.
Ker se je zavzel?' za štrajkurje, pravi obtožnica, da je nagovarjala strajkanje, naj pretepe jo stavkoika-ze, naj uničujeo kompainjsko lastnino, na<j oproste iz ječe zaorte to-varišče in slednjih tudi — naj odstranijo šerifa J. H. Ciaira ter okr. sodnika 'D. C. J'cmesa.
Nadalje so bili obtoženi. Ralph Steel zaradi kriminalnega' siaidlka-llzma ; Woody Emery in HaS^er Lay-ne za-radi umora, v zvzei s smrtjo pomožnega šerifa Jcsse Paee-a; tri
obtožbe ®o bile dvignjene proti Lloydu GiJbertu, ceš, tla je izzval nemire v Evarts, v katerih so bili dne 5. maja usmrčeni štirje moški. Drugim premogarjem o rita. jo, <ia. so o-plenili neko trgovino v Evarts.
Jessie Wakefield mora položiti pet tisoč dolarjev varščine, Steel pa tri-tis:č.
Bivšega pomožnega policijskega načelnika v Evarts, Al Benson a, so Izpustili iz ječe, zatem, ko je položil .petnajst tisoi dolarjev varščine. Benson je bil v treh slučajih obtožen umora.
MEHIŠKA VLADA
POMAGA REVEŽEM
MEXICO CITY, Mehika, 25. avg. Zvezna vlada je otvorila po vsem mestu prodajalne, v katerih so naprodaj] najpotrebnejša živila po zelo nizkih eeirah.
S tem skuša vlada pomagati revežem, kaitere so skušali trgovci nesramno odirati.
Vlada prodaja potrebščine bree vsakega dobirka.
ŽENSKE V SUHAŠKI SLUŽBI
Prohibicijska glav a r j a sta si v laseh glede za-poslitve vokunk. — Ženske se kot vokunk e dobro obnesejo.
WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Prohibici j. ravnatelj Woodcock je izjavil, da bo dal preiskati nameščanje žensk v prohibicijsko službo. O d ratanih strani je namreč j dobil pritožbe, in če se bodo pritožbe iikuzale kot resnične, bo odredil, da ne bo v bodoče nobena ženska sprejeta v prohibioijsko službo.
Ncwyorski suhstški admnistrator Andrew McCampbell je pa seveda drugačnega, mnenja.. Pravi namreč, da mu ženske-vohunke dosti koristijo, ker zurocrejo z njihovo po-moqjo dospeti agenti v prvovrstne b:Knifce, v katerih je naprodaj pijača takozvanim "boljšim" ljudem.
Woodcock je rekel, da proti zapo-litvi ženskih špij icik ni hik> izdano še nobeno splošno povelje, toda če bo izdano, se mu Campbell najbrž
ne p roti vil.
Z-_a.on.kxa.t je le gotovo, da suhašlti urad ne bo dal v to svrho nobenega
denafrjav
McCampbell se izgovarja, di nima v službi navadnih vohunk oziroma žensk, ki bi služile pivcem za vado. Potretmje Je nekaj elegantno oblečenih in lepih "dam" ki nastopajo kot spremljevalke agentov.
Če agent sam trka/ rra vrata bez-nkre, se mu le redkokdaj posreči priti notri. Če se pa nahaja v službi "<&>Tne". ju smatra vratar beznice za zakcnslfi par oziroma za zaljubljen parček in jima v dobri veri odpre.
K3o jima prineso pijačo, proglasi aljetit prostor za zaplenjen ter aretira festmk-a ceiroma natakarja,, medtem se pa njegova spremljevalka previdno izmuzne in se na ulici pridruži drugemu agentu, ki gre v njenem spremstvu poskušat svojo srečo,	4
PROMET PO ULICAH
JE BIL ONEMOGOČEN
SANGHAJ, Kitajska, 25. avgusta. — Takega tajfuna, kot je obiskal danes Kitajsko, ni bilo že od leta 1905. Velik del tukajšnjega mesta je pod vodo ter obstaja resna nevarnost za več tisoč ljudi, ki so si poiskali pred povodnijo zavetja na bližnjih gorah.
IZ Vučsanga, Hankova! in Hanja-ni, torej iz mest, ki leže šest sto milj navzgor ob reki Jangtse, ni že ve?" ur nobenega poročila. V onih treh mestih je izgubilo v zadnjih štirinajstih dneh vsi:d povodnji na tisoče oseb življenje.
Vcijni tajnik Združenih držav, ki je nadzoroval bataljon 'ameriških j mornariških vojakov, je zašel s svo- \ jo ženo naravnost v tajfun t:r se, je le s težavo rešil.
Pozneje je vihar še narasel. Iz stolpiča Cathay hotela opazova Yi cfoiskovalci, kako je voda Vangpoo reke preplavihi šanghajske ulice.
Glavn? ulice, ob katerih stoje banke in velike trgovine, so bile vse pokrite z vodo, in promet po njih je bil nemogoč.
Pisarna narodne oblasti za pomoč poplavljencem, j« bila dva čevlja pod vodo.
Več gostov, ki si se hoteli udeležiti -sveiamejja b^ tu ko ta, prirejenega na čast vojnemu tajniku, in njegovi ženi, je moralo osluti v spodnjem delu mesta.
Močan veter je ruval drevesa ter metal male ladje ob obal.
Nankingom ter že skoro cel teden čakaj rešitve, ni nobenega glasu.
Ve se le toliko, da jih ne bo mogoče dosti rešiti, ker divjajo med njimi razne nalezljive bolezni.
Vremenski urad v Hinkovu je že v soboto op--zo rili prebivalstvo na bližajoči se tajfun.
PREPREČEN ATENTAT NA ZADNJO SLOVENSKO SOLO V TRSTU
Kitajsko časopisje poroča, da je •vihar porušil na stotine bornih hiš v onem delu mesta, kjer stanuje najbolj revno prebivalstvo.
Koliko ljudi je izgubilo življenje, se zaenkrat še ne ve. Skoro gotovo je utonilo veliko ribičev, ki niso mogli pravo:-asno dospeti v varno zavetje.
Posebno so v skrbeh za velik par-nik, ki je imel dovesti begunce iz_' preplavljenega 'caemlja pri Hanko-vu.
O tisočerih beguncih, ki se nahajajo na hribih med Hankovom in
BANDITI UJELI TRIDESET AMERISKH MISJONARJEV
PEEPING, Kitajska. 24. avgusta. Tukajšnje »časopisje je dobilo iz Tsi-namfu poročilo, da šo kitajski '»an-diti ujeli trideset ameriških misijonarjev iter da so jih odvedli v Ta-mingflu, 20 milj južno od tukaj. Zao*)* zahtevajo precejšnjo odkupnino.
Kitajska vlada je poslala proti barwfitom močne oddelke vojaštva.
BOGATA DEDINJA
_POBEGNILA
MILWAUKEE, Wis., 25. -avgusta. Oeemnajstletna Ma«ry McCullough je pobegnila z 21-letnim študentom Van Nessom in se poročila ž njim. Nevesta je pred kratkim podedovala premoženje, ki ga cenijo nad petdeset milijonov dolarjev.
BOARDMAN IN POLANDO STA SE VRNILA IZ TURČIJE
V	pondeljek sa s? vrnila v New York ameriška letalca Russel Board-man in John Polando. ki sta poletela iz New Yorka naravnost v Carigrad ter s tem premerila r_zdaijo pet tiso i milj.
V	New Yorku ju je pozdravil na-domestujočl župan V. McK.ee. Slavnostnega sperjema bosta deležna v svojem rojstnem mestu Bostonu.
VELIKI GOZDNI POŽARI V IDAHO
COISE, Ida., 25. avgusta. — Čete naiTDdne garde so bile pozvane, da pomagajo domačinom v bo>u proti največjemu gozdnemu požaru, kar Jih pomni zgodovina te države.
Požar je uničil poiegtega že dve majnarski mesti, dočim preti trem velika nevarnost.
Pri Sv. Jakobu v Trstu s? je pripetila 9. avgusta huda nesreča, katere žrtev so postali trije nedolžni deiki. Ko so se igrali pred b?všo in posleetnjo slovensko flr-lo v Trstu pri. Sv. JaJccbu so našli neko škatljo, ki je *btla skrita v nekem kletnem prostoru bivše sol venske šole. Dečki s:> škatljo vzeli ter j 7 odnesli m prosto, kjer so jo skušali odpreti. Ker ni šlo zlepa, so začeli po njej razbijati. Nenadoma *je nastala strahoviti eksplozija. Enega izmed treh dečkov je popolnoma n zmeša rilo, ostala dva pa sta bila hudo ranjena. Izka'zalo se je namrci, da je 'bila ta navidezno nodolžm škatlja, peklenski stroj, očividno položen v klet bivše slovenske sole v namenu. da jo poženejo v zrak. Kdo Je nastavil peklenski stroj, o tem v Trstu nihče ne dvomi. Le slučajno 60 ga dečki odkrili in tako preprečili še	ka>tastrofo. V šoli stanuje namreč nekaj slovenskih rodbin, ki bi skoro gotovo postale žrtev peklenskega načrta. Tako pa so marali plačati s svojim zdravjem in življenjem to nakano trije nedolžni otroci črki.
DENARNA NAKAZILA---
REVOLUCIJA NA
PORTUGALSKEM
MADRID, Španska, 26. arvgusba. Privatna poročilu naznanjajo, da je j izbruhnila na Portugalskem ravo-• luidja.
J Poročila so dospelu baje iz neke-, ga zanesljivega lizbrnakcf^a. vira. Kje je izbruhnila vstaja in v kakšni meri, se za en k* at še ni dalo dognati.
— Ce bomo politično in gospodarsko združeni, bomo zamogli uspešno nasprotovati vsem predlogom, ki ogrožajo usodo delavcev.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 500	______________ S »J5
Din 1000	_____________ $ 18.50
Din 2500	_________________ $ 45.75
Din 3000	_________ f 54.00
Din 5000	______________5 90.50
Din 10.000	___________$180.00
V ITALIJO
Lir 100 ________________ 9 1.75
Ur 200--------------511.30
Lir SOO_________116.80
Lir 500 _____ 527.40
Lir 1000 ____854 JU
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini, znaša 60 centov sa vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, sa $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, sa $50.— $1.—, sa $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za bplttOo večjih sneskav kol nanj navedeno, bodi* ▼ jrutjft, Urah ali dolarjih, dovoljujemo «e boljfte pogoje. Prt velikih lih priporočamo, da ee poprej s nam pismenim potom te glede načina nakazila
Nujna nakazila izvršujemo po CABLB LETTER
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street
Telephone RA relay T
New York, H. T.
•GLAS NARODA"
TRE LARGEST SLOVENE DAILY ta C. S. A.
"Glas Naroda"
Owned and Published by
iLOfiuc roausuNG comtanx
(A Corporation)
L. Benedlk, Treu.
of btalnew of the oorporatlon and addresses of above officers: r. ISth Street Boroogh of Manhattan, New Tert City, N. T.
O L AS NARODA (Voice of the Poople)
Daj Except Sundays and Holidays
leto Telia Mat ta Kanado a pol leta a ftetrt leta
Ameriko ----$0.00
...$3.00 .$1.50
Za Ne« York za celo leto
$730
Za pol leta .......—---------------$3.50
Za inozemstvo aa celo leto----$7.00
Za pol leta ------------------------------43-50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
-Qlas Naroda" Izhaja Taald dan laraemR nedelj In praznikov.
Dopisi brca podpisa In osebnosti se ne priobtujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče na-mani, da hitreje najdemo naslovnika.__
"OLAl NARODA", 11« W. ltth Stnet, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—3878
NOVA ANGLEŠKA VLADA
Že drugi«: v teku sedmih let si je angleška vlada izkopala svoj Lastni grotf>.
Najprej leta 1924, ko je zaradi zloglasnih in dozdevno potvorjenili SSinovjevih pisem in zaradi angleško-ru-pkih odnočajev izsilila parlamentarne volitve ter doživela odločilen poraz,
Dnigi poraz je doživela sedaj, ko je skušala na stroške delavcev oziroma nezaposlenih, ki dobivajo vladno podporo, spraviti v ravnovesje proračun ter se izmotati iz težavnega finančnega položaja.
Ko je sporočila Maveva komisija, da bo v državni blagajni šeststo milijonov dolarjev primanjkljaja, je zavrelo po vsej Angliji.
Finančne zadeve so dobile zelo kritično podobo.
Da se izkoplje vlada iz finančnih neprilik, bi ji bilo treba štediti na vseh koncih in krajih. Predvsem nezaposlenim bi bilo treba podporo zuantno skrčiti.
Toda lalboriti v splošnem, posebno pa zunanji minister Henderson, so .se temu predlogu odločno p rot i vili- Henderson ni hotel ničesar vedeti o skrčenju podpore.
Tedaj je pa ]x»segla vmes mednarodna financa ter pretila z odpovedjo kreditov, če se ne bo uravual proračun potom štedenja, predvsem potom skrčenja omenjene podpore.
S tem je dosegla kriza svoj višek. Treba je bilo storiti tako ali tako. Funt sterling je bil v resni nevarnosti.
Ubogi Lombard Street, kam je zašel!
Prej je v denarnih zadevali diktiral celemu svetu, naenkrat je pa napočil čas, ko so začela od zunaj prihajati povelja, kako naj se urede finance dežele.
Tudi to je ena posledic .svetovne vojne in nadaljni dokaz, da se na svetu vse maščuje.
.V uri največje nevarnosti se pa zopet pokaže Anglija v vsej svoji velikosti.
Najboljši možje vseli treh strank so stopili skupaj, v namenu, da rešijo deželo.
Kralj je naročil ministrskemu predsedniku MacDo-naldm naj sestavi kabinet, v katerem bodo zastopniki la-boritov, liberalcev in konservativcev.
MaeDonald je sestavil tak kabinet, ki bo pa le toliko časa v uradu, da bo rešena angleška valuta.
Valuta bo rešena, toda angleškemu delavstvu se obetajo slabi časi.
Angleško delavstvo ne bo MacDonaldu tega njegovega zadnjega koraka tako zlepa odpustilo.
Nesreča ne počiva!
fads mori na. Podvrženi ete eni ali dragi vsak dan.
MAJ BTM F A STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t
'Ali ota it aaoarovam ta tlučaj boltomi, attgodt oU tmrUf Ako ne, tedaj priatopite takoj k bližnjemu društvu Jugoalo-vanake Kotoliike Jednote. N«ia jednoU plačuje najre« bol-alike podpore med faemi jngoaloTamfriroi podpornimi organizacijami ▼ Ameriki Imovina mala nad $1,100.000.00, flanatra nad 20,000. Nova dmfttra te lahko rrtanorijo t Kdrahfaih drfarah a 8. liani. Pristopnina prosto.— Berite najbolj* tfoe—M Udmk «Novo Dobo", glasilo JBKJ. Pifite
Jwapk FirtUtr, Bly^JCinn.

AVSTRIJSKO LASKA GONJA PROTI JUGOSLAVIJI
Priznati je treba, da je avstrijski *
tisk v stvari atentatov na jug. železnicah, ki so bili pripravljeni na oni strani meje, zaivzel ve:inoma pravo, nepristransko stališče; obžaluj o5 nedolžne žrtve tega zločinskega početja je obenem tudi zahteval, da avstrij'ske oblasti v polni meri store svojo dolžnost, da se krivci Izslede in izroče roki pravice. Apeliral je na avstrijsko vlado, naj u-krsne potrebno , da ne bo Avstrija ve z zavetišče zločincem, ki pod krinkam političnih beguncev in j>re-®3njancev snujejo na avstrij. tleh zarote proti sosednjim državam in pripravljajo teroristične akcije proti njim. Žalostno izjemo je delal zopet enkrat tisk vladne krsčansko-socijatne stranke, na čelu mu dunajska "ReichspostTem listom bi nik ?}£•:«■ ne zamerili, atko bi skušali na dostojen način oprati sokrivde avstrijske oblasti; na more se "Rc.oh spe s ti" odps-ti-ti, da je tudi to žalostno priliko, ko so zaradi nema mesti avstrijsikh oblasti in njihovega vse obsodbe vrednega prizanašala dunajskim leglom plačan-skegra zločinstva dobesedno zgorele v plamenih nesrečne človeške žrtve, zlorabila za zlobna podtik~v:aja in •c brokevanja proti j.ug. državL
"Reichspo&ti" se seveda ni čuditi, ko vendar ve ves svet, da se prav o-koli nje zbira vsa- ona od sovražnikov jug. države plačana pavelič-perrevska družba, ki skupno z mv-notako iz istega nsm sovražnrga inoemestva vzdrževanimi makedon-stvujuščimi uživa vso iraklonj-nost vodilne goepode avstrijske krščan-sko-soc: j a lne stranke. In iz -teh krogov, iz okolja "Reichsposte", so šle tudi v zunanji sveit vse one podle izmišljotine in klevet, ki so kljub nečloveški strahovitosti dogodka zlasti v Italiji našle plodna tla za še bohotej ši raizraat in rasanah.
Nekdaj so veljali mihinski "Corrie-re della Sera", turinska "Lra Stam-pa" in rimski "II Giornale d'Italia*" za liste svetovnega iglasu; danes s: ti listi padli r.a nivo zakotnih bul-varnih Listov, ki jim je zlasti v njihovi neprestani gonji proti Jugoslaviji dobrodošla tudi na j nesramne j-ša izmišljotina ki najgmusnejša laž, samo da 'bi se z njo zmanjšal in iz-pckcpal ugled Jugoslavije v svetu. Tako si je tudi sedaj, ob priliki zločinskih atentatov na železnice, italijanski tisk dal poročati, seveda z Dunaja, iz tistih krogov, ki so pač najbolje poučeni o stvari, ker se je pripravljala pod njihovim pokroviteljstvom, o — vn-e bo vpijoči krivici, ki jo dela jugoslovanski tisk avstrijskim oblastem, ko jim očita malomarnost v nadzorovanju železniškega prometa in kaznivo prizanesljive st dunajskim ter Or stičnim leglom. In kaor so to razni Pave-Tiči in Perčeci prav taka doma v Italiji kakor v Avstriji — saj je sodno dokazano, da so tudi iz Italije dobavljali orožje in strelivo za teroristične akcije na naših 'tleh — je prav verjetno, da je dunajska razlaga atentatov proti jug, železnicam v italijanskem tisku zrastla kar naravnost iz te čedne družb? in italijanski tisk se ni sramoval priobčiti te lažnjive samoobrambe. Seveda ne; saj je vendar treba pomagati prijatelju v zadreg!
In kake nesramne izmišljotine je na ta način objavil italijanski tisk!
"Corriere della Sera', navaja v svojem dunajskem dopisu, kjer se tudi sklicuje na "Reichspcst". v do-tote, da se peklenski stroj, ki je eksplodiral v brzcvlaku pri Zemunu, ni •vdelal v voz na avstrijskih tleh, pač pa na jugoslovanskih, med drugim dobesedno tudi tole:
".... sam profeser Brunetti, ki je izgubil ženo in sina, trdi, da je bombo montirala neka neznana o-seba, ki je st:<pila v voz v Ljubljani in takoj izginila!"
Prof. Urune.tti je rekel napram neki privatni osebi, da namreč po njegovem opazovanju ves čas ni nihče vstopil v voz, izvzemši potnike, ki -so potovali do Beograda. Te izjave tudi ni objavil noben inozemski list, zlasti pa ne "Reichs-pošt", ker je pač preveč dokazilna za dejstvo, da je bil peklenski stroj vdelan v vez na oni strani jugoslovanske mej?. In ker je podla laž, da bi bil prof. Brunetti podal kdaj icomu izjavo, kakor 'jo je objavil "Corriere della Sera", je čisto jasno. da se je na Dunaju izjava prof. Brunetitija, na predrzen način po-bvorila in tako prenesla v mi>anski list. ki jo je objavil z velikim zadoščenjem kot opravičilo avstrijskim oblastem in njihovim zločinskim varovancem, a v z as meh nas. ki zahtevamo, da Avstrija zadosti resnici in pravici.
Pa si pomislite seda.j — pa "Cor-rieru dedl-a Sera" — prof. Brunetti-ja, ki gleda. kak;: neznanec montira prav za njegovim hrbtom peklenski stroj, in čaka celih dvanajst ur, kdaj in kako bo eklsplodiralo, mu razme-sarilo ženo in sina, nje^a in oba o-troka* pa težko ranilo in 'csmcdilo! In vse to, ne da bi komu kaj javil, ne da bi kega cpozoril! In prav Ljubljana, da je kglo takih zverinskih zločinov!
i
Da, res je treba neizmerne mrž-nje do vsega kar je jugoskwansko, pa bodi človek ali stvar, treba je res nepojmljive brez;r:nosti in duševne pokvarjenosti, da se more celo tak grozen dogodek uporabljati ta tak n*ačin g,:nje in hujskanja proti nam in Jugoslaviji. Toda tako je in ne mere biti drugače, ko si Dunaj in Milan podajata, roko.
PATENTI.
Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem, da razstavite svoj model na drugi in večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago. Na tisoče izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo nove priprave in patente za prodajo. Zelo nizke cene. <5e nimate modela, bosta rizba in opis zadostovala. Pišite po brezplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise Mart, Chicago.
V KRANJSKI GORI, —
lepem letovišču na Gorenjskem, kamor pridejo tudi po zimi leto-višcarji (smučarji) proda se radi bolezni stavbno zemljišče v obsegu 30 kvadratnih metrov. Zemljišče je na najlepši razgledni točki blizu kolodvora, kjer hi si interesent lahko sezidal hišo z 10 sobami, koje načrt je že narejen in bi se izročil kupcu. Cena stavbišču $500. — Zakonski par bi si z oddajo sob lahko uredil udobno življenje. Cenjene ponudbe na upra-viteljstvo "Glas Naroda", 216 W. 18 Street, New York, N. T. (2J
NARODA*1 —
iat alovearicegtf naroda. — Naročajte gaj „
vse one rojake sirom zdru2enih
drŽav in kanade, ki se nimajo pri
nas vlog, vabimo, da se pridružijo našim mnogoštevilnim vlagateljem
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
Vloge obrestujemo po 4°/c
y i ■
Sakser State Bank
TQU, H. T.
Dopisi.
Peoria, 111.
Tukaj vam poiiljam za naročnino, ki mi je že zdravnaj potekla ter se vam zahvalim, ker ste mi list pošiljali. Slaba gre za tinanco, ker tukaj se. malo dela kaikor tudi drugod. Veliko ljudi je popolnoma brez dela. Polovica majnerjev je doma. Tovarne so začele vrata zapirati. Naša ži:arna dela včasih 3—4 drti v tednu. Vprašujemo drug drugega: Kaj bo pozimi, ki je, že prav pred nosom?
Sliši se, da hočejo kapitalisti to kar je delavec prihranil zadnjih 10 let, zopet nazaj ddbiti. Ubogi delavec, res ne sme ničesar imeti.
Tako je, da> se dela tudi kupiti ne more. Hdor ga ima, pa mera molčati, da ga ne izgubi. Kdor sedaj delo izgubi,'je revež. IFoogi trpin, samo delaj, čeprav za sramotno nizko plačD.
Tukaj, v naši žičarni delamo žico za 25c ceneje kot smo je delali 1913. Kolikor več strojev, toliko več se prcducira in delavec manj zasluži. Sploh delamo samo po 6 ur. tira se prsživimo.
Potem pa naj sodi razsodni človek, kako se izha«ja. posebno če ima človek veliko družino.
Po mojem skromnem mnenju mislim. da se bodo oči odprle marsikateremu delavcu pri prihodnjih volitvah in svest sem si, da se bo milo drugač obrnilo, d-a bodo začele rcžiee cvesti in ptiiice peti, Hoo-verjeva prosperiteta se bo pa umaknila za vogale m.
Pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda. Pa naj se še kateri malo o-glasi iz drugih žičarn, kako se imajo drugod.
Tebi Glas Naroda želim obilo na-rronikov.	. .
Matt Koiic.
Sacramento, Cal.
V barnu poleg velikega, vinograda je farmer zaklal tele. Bilo je zvečer in skupina Indijcev, ki so zaposleni s trganjem grozdja, se je vračala proti svojim šotorom. Sti so počasi med brajcfcami in se pomenkovali v svojem čudnem jeziku. Bili so utrujeni po dnevnem delu, in želeli so čimprej priti v kempo k večerji. Ko so dospeli do barrra in videli fatrmerjai pri njegovem krvavem o-pravilu, so umolknili in obstali. Pridružili so se jim tudi tovariši ter i sto t a ko presenečeni obstali. Kmalu nato so pa pobrali svoje stvari in se preseliSi v drts^o kampo.
Farmer je moral naslednjega dne najeti Mehikance, da so opravili delo.
Indijci, kojih dom je Indija, verujejo, da so krava, bik in tele svete živali. Videč svojega gospodarja, kako je zaklal tele, so se začeli ■bati "breztoanika" in za nič na svetu bi ne hoteli imeta ž njim kakega opravka.
Tekom trgatve se po californijs-skih vinogradih marsikaj zanimivega opaži. Nekoč sem videl skupino Mehikancev, ki so trgali grozdje, poleg ceste so pa imeli štiri, avtomobile. Avtomobili so bili stareg-a modela, Fordi m drugega izdelka, navzlic temu se mi je čudno zdelo, kako da se najslabše plačani de-
KRIŽI IN TEŽAVE.
Prijatelj, ali si se že zbudil kakega jutra z debelo glavo in začel neumno gledati okolu sebe?
To namreč ni nič posebnega in nič nenavadnega v dobi blažene
lavci zamere j o voziti v avtomobilih.
Včasi srečam na cesti take karavane. ki potujejo iz kraja v kraj. Avtomobili sa polni moških, žensk in otrok, na "runing boards" so pa zavoji obleke, domačih potrebščin in celo psi.
Potujejo od sadovnjaka, do sadovnjaka, od vinograda do vinograda ter trgajo dozorelo sadje in imajo toliko in toliko od baksc. Ko je d?-lo opravljeno, izginejo, sam ne vem kam.
Zadnji teden smo pripravljali pošiljata e grozdja za Vzhod. Ker je bilo iz vinograda do bližnjega mesta precej daleč, m: je Japcnec. vodja trgačev, smeje povabil, naj o-bedujem z njegovo gango. Lačen sem bil, vroče je bilo, in hladna senca pod velikim figovim drevesom, kjer so S€ 2:>ra'li h jedi, je bika j ako vabli-va.
Jap:nec pri jedi le rcdkckd?j sedi na stolu. Sedeli so na tleh, in tudi j-az ?em sedel k njim. Postregli so mi s skledo riža, med katerim so bili kosei mesa. Namesto žli^e, vilic in noža, so mi ponudili dve ckrcgli palčici — jedilno orodje, ki se ga poslužujejo po vsej Kitajski in Japonski. Ha zna rlcvek jesti s takim eroetjem. se mora učiti leta in leta.
Pes.kus.il sem, pa ni šlo. Nazadnje mi ni kazalo drugega kot poslužiti se rok oziroma prstov ter pojesti riž in m-jso.
Trgatev se je letos začela tri tedne bolj zgodaj kot lani. Ker že v desetih letih ni bilo tako malo dežja kot letos, in ker je vladala meseca junija in julija velika vročina, je grczd>3 manj kot lani <ter je zgodaj dozorelo. Toda kapiico, ki jo bodo naprešali iz letošnjega grozdja, bodo ljudje še dolgo časa pomnili, ker bo izredno d:bre kakovosti in okusa.
Pridelka je polovica manj kot o-bičajno, zato bo pa manjšo količino nadomestila beljša kakovost.
Walter Predovich.
DEMONSTRACIJE V MEHIKI
prohibicije. In ko si tako polagoma prišel k sebi, te je navdala, pošastno. groza.
Groze pa ni povzročila misel na tisto, kaj si pil in kod si hodil. Vsega tega se v neki megli spominjaš.
Pozneje te je pa spomin popolnoma zapustil.
Ne veš namreč, kako in kdaj si prišel domov.
Toda to bi še ne bilo tako grozno in tako strašno. sfcrt>. ki te muči, je povsem drugačnega izvora.
Ne veš namreč, in za nič na svetu se ne moreš spomniti, kako si jo prej šnji večer nalagal, ko te je vprašala. kod si kolovratil.
Vse, kar imaš, bi dal, da bi se tvoja jutranja izjava strinjala z večerno.
Tako revež ne veš, kaj si ji rekel: da si bil povabljen, da te prija-tElji zvlekli sctwj. da/ si ponesreči zašel v veselo družbo, da si bj. na iz-vanredni seji, da ste praznovali to ali ono slovesno obletnico itd.?
Veš, <Ja si ji nekaj takega povedal. teda za vraga ne veš, kaj.
Dobro bi bilo. če bi se mogel ti prej znesti nad njo, predno bi se ona nad teboj.
Ali bi ne bilo nekaj krasnega, če bi mogel stopiti k nji in ji reči o-sorno:
— Ti. kakšen red pa je -t:? Ali ti nisem dal v soboto skoro vsega denarja, pa sem tako malo vreden, da mi niti vežerje ne prihrani??
Ce ti res ni prihranila večerje, bi bil v tem slučaju na konju in bi jo s svrjimi cčltki opravil v zadrego.
Pa se vprašaš natihem: — Nemara mi je pa prihranila vežerjo? Kay pct:m? Kako me bi pogledala?
Rad b: tudi vzrojil: — Kadar jaz pridem domov, magari ob devetih zvečer ali cb treh zjutraj morajo biti vra.ta cdprta. Jaz sem gospodar!
To bi zalegto. pa ne veš. če so bila vrata Oprtal ali ne.
Imenitno bi bilo tudi, če bi ji mogel da<ti pod nas? — Ni vrag, cm nimamo ni?, ker leti densr ven na vseh kcncih in krajih. Elektrika je dr3g-a. Ali ne znaš zvečer ugasniti luči? Ali treba-, da je vse stanovanje brez potrebe razaveCljeno. kadar pridem donocv?
To bi zaleglo, pa revež ne veš. če je bilo stanovanje temno ali razsvetljeno, ko si prikolovratil domov.
Ali če bi še vsaj vedel tokko denarja, si imel, ko si se vrnil domov.
Take pa ne veš. če si zapravil vse do zaxinjega -sclda. ali si pa še prinesel domov par dolarje*v in ti jih je ona pobrala iz hlač.
Ce bi jo pokrivici obdolžil, bi bil c gen j v strehi.
In ko tako ležiš v postelji ter cd skrbi skoro krvav pot potiš, si obri-na čelu debelo
GUADALAJARA, Mehika, 25. av-tgusta. — Pred tukajšnjo cerkvijo se
je »brala ogromnu. ljudska množica.! še3 -celo in Otipaš ki je hctela prirediti veliko versko J bunkc. manifestacijo. Ognu«^3sci in poli- | Salament, dober ia^over bi bil. če cieti so mncritico prepodili dva du-;bi i1 r-kei- si biI ob deveUh fconaifca, ki mb. skUcela zborovanje,; evečer v bližini doma, pa so te trije
Sto. bcLia pa aretb-aoia.
# FNF f Ako Imate izostalo, ne-• redno ali boleče mesečno čtSčenJe, naroČite si moje Btnro-krajsko zdravilo. Cena zavoju $3.— PiSite mi z popolnim zaupnnj«»m!
MRS. MARGARETA LESKOVAR 507 E. 73rd St., New York, N. Y.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
O GLASU J T E
"GLAS NARODA" n« Ste Mino članstvo, p*2 pa vsi Slonad v vtil
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
divjaki napadli in •vzeli ves denar. Potem te je pa po dolgem času po-LISTNICA UREDNIŠTVA. licman našel ter te od vedel v apo-
M. R., Library, Pa. — Oboje v re- kJer 50 vliU ^ bu*ko ar" du dospelo. Prisrčna hvala!	nike itir te sploh močili in drgnili
3 alkoholom ter da -veledtega še zjutraj nekj&lifeo po a ilk oho lu zauda-jaš .
To bi bil krasen in imeniten izgovor, če bi bil natančno prepričan, da ■te ni ona s kako trdo stvarjo lopnila, ko si se primajal domov in si pomolil glavo skozi vrata.
Imeniten izgovor, če bi ved3l, da te ni ona».
In slednjič se sponmiš, kako si še ga bil, kmalu po poroki, nekega lepega večera nalezel in si kupil pri vrtnarju na vogalu šopek gartrož — dvo dolarja si dal zanje— ter si ji prinesel šopek >v znamenje ljubezni in spoštovanja1.
Nemara si sinoči storil isto ne« umnost ter ji prinesel še večji šopek? Toda to je zlomek ker ne veš, če si to storil.
Kaj bi "bilo, če ga ji nisi prinesel ki bi ji rakel:
—	Nikar se no (jezi. Mar janca. saj veš <fet te imam. rad, sicer bi U pa pušljeca ne prinesel.
—	Kakšen pušeljc? — bi se začudila, zatjokaia m takoj bi poklicala ambulanco, mislec, da se ti meša.
Taki so torej tisti strašni trenutki. ko se zjutraj Zbudiš, po prekrokani noči.
Zato ti dam dober svet, da pij in nori le toliko kot je prav in kot m spodobi, četudi je prohitaicija ▼ d»~ ML
"GLAS NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 27, 1931 ■ ———
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
VLADIMIR PAVLOV:
POŽAR V SOVJETSKI VASI
Uslužbenec sladkorne tovarne v
Voronežu je pogledal skozi okno svoje sobice po scsednji vasi. O pa-! -il ,'e kočo v plamenih.
Ker ni bil samoljuben, je tudi cfrugim privoščil nenavaden pogled.
—	Sonječka, pridite, poglejte! V j vasi gori!
Sonječka je skočila k oknu, za; n;o še drugi.
Podoba je, da gcri pri Ipatjevu.
—	Kaj še! Ogenj je vendar na drugem koncu. Ali ni to v bližini kcnsumne zadruge?
—	Kako pa gledate? Predstavi-
te si vendar, kje stoji hiša kon-
sumne zadruce in kje švigajo pla-: meni! To je pri Suprenenku. Goto-; vo je -Ižgal pijanec po neprevid-j no?ti, ko je skrivaj kuhal žganje. \
—	Čisto verjetno. Tam nekje rtanujc on. Moram reči. prav lep požar.	;
V urad jc planil delavec:
—	Pošljite ncutegoma c^nje-' jra^reT Vas gori.
Pojavil se Je namestnik poažrne- ( ga ravnatelja.	i
—	Tovariš, le počasi! Ne motite me pri delu Kje pa gori? Pri kom! J To jc treba najprej dognati. In brez' dovoljenja tovariša Riškova ne rm»'j0 brizsalne iz lope. Mis!:m, da pride vsak trenutek.
—	Opro?tite, preden pride požarni ravnatelj lahko zgori vsa vas ' do tal.	I
—	To ni več moja skrb.
Ravnateljev namestnik je skomignil z rameni in stopil k oknu.1
—	Saj ne tajim, prav mogočen požar je to! Tovariš Riškov pa je rekel, da se kmalu vrne. Medtem bon1 o pripravili vse, da lahko takoj odrinemo. Sofija Borisivna! Prosim vas, nastavite papir. S tremi prepisi, prosim,
Sonjička je nejevoljno zapustila prostor pri oknu in sedla k pisal- ] nemu stroju.
—	Torej? Pišite: Kdaj je izbruhnil ogenj? V oklepajih: na-1 tančen čas. Dalje: Kje so ga naj- ' prej opazili? V oklepajih: Priimek in krstno ime očeta in ime gospo- 1
darja, starost, vojaško razmerje, socialni položaj, morda občinski revež, veliki aii mali kmet. Le žu-
rite se, Sofija Borisovna! Zdaj gre za res, ne za šalo. Ogenj ni igrača. Saj vem, da bi rajši gledali kakor pisali, a ne morem vam pomagati. Za take reči bo pozneje do-! volj časa. Ali ste napisal, kar sem narekoval? Vse? Natanko po mojih bssedah? Nu, prav. Nadaljujmo: Ali je v prizadetem poslopju žc kdaj prej gorele? če ni, naj se navede vzrok. Ali ste napisali?
Trop delavcev je udri v pisarno.
—	Za Boga. pošljite vendar gasilce na gorišče! Požar se širi z velikansko naglico in je čedalje večji. Saj vidite, da mu vaščani niso kos!
—	Tovariši, opozarjam vas, da je prepovedano motiti me pri važnem delu. ki ga imam pravkar v rokah. Bolj nego vi razmišljam o tem, kako bi ukrotili besneči element, zato potrebujem miru. Saj veste, da ne
ŽENE, BODITE Z MOŽMI ZADOVOLJNE!
smejo brizgalne brez dovoljenja požarnega ravntelja nikamor iz lope. Njega pa še ni doma.
Ko je bila vprašalna pola napisana je odšel sluga z njo po svetu in se vrnil čez dolgo časa.
V pisarni je bilo vse na nogah. Uradniki so se kar kosali z ognjem, da bi ga prehiteli. Vendar je bil ogenj urnejši od njih.
Četrt ure pozneje je prišel poza mi ravnatelj.
—	Pozor! — je dejal, ko je vstopil. — Ta ogenj ni kar tako. Plameni sukljajo tako zanimivo, da sem še jaz gledal njih uničevalno delo dobršno poldrugo uro.
Namestnik mu je javil, da prosijo vaščani gasilske pomoči.
Riškov je sedel in napisal povelje, naj se brizgalne odpeljejo na'
gorišče.
—	Zdaj se pa zdi, da ogenj že pojema, — je pripomnil nekdo, ko je bilo dano povelje za odhod v
vas.
—	Nu, podvizajte, ogenj seveda ne bo čakal na vas, da pridete tja!
Ko so prišli gasilci na gorišče, je bilo vs2 pokončano. Stavba je bila zgorela do tal, ostali sQ samo okajeni zidovi.
Ta GLOBUS j
kaše v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, i Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- [ pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se | mladini. S tem globusom vam je. pri rokah svet! vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN I
V premeru marl globU? 8 inčev. — visok je 10 lndev.
MODERN VZOREC
KRMEN PRCDMBT, KI JS KULTURNI VREDNOSTI ZA
VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
SO.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NABOOB,
OA BOBE ZA

75
"GLAS NARODA"
118 Wwt IS Street	X«r York,T.
ZARADI NOSU JE SLA POGODBA PO VODI
F^mska igralka Florence Gray iz Nizze je vložila tožbo proti neki pariški filmski družbi, ki jo je bila letos spomlad angažirala za dvanajst filmov, v juniju bi se moralo začeti snemanje prvega traka. Zato se Ce diva pripeljala iz Amerike v Pariz, kjer pa je zaman čakala poziva na delo. Urgirala je Jangažman, ;pisala pisma, telefonirala in družba ji je odgovarjala zelo vljudno, vendar brez obveznosti. Slednjič se je postavila na noge: Zahtevala je odgovora, kaj je z njeno pogodbo. Na ta poziv je prejela odločno pisanje, da se je izza podpisa pogodbe med družbo in njo spremenil njen obraz, ki zdaj ne kaže več tiste vnanjosti, ki se je videla družbi primerna za filme, ko se je sklepala pogodba med obema strankama.
Lahko si mislimo igralkino ogorčenost zaradi tega. Zaušnica je priletela tako nepričakovano, da je v prvem trenutku mislila, da so si z njo dovolili neokusno šalo. Toda ravnateljstvo družbe je vztrajalo pri svojem. Pisalo ji je, da je kozmetična operacja na njenem obra-ra spremenila obliko nosu in da to dejstv0 razrešuje družbo dolžnosti, ki jih je bila prevzela nase s podpisom kontrakta. Zdaj je bilo Florence Gray dovolj. Vložila je tožbo in izročila odvetniku dvanajst svojih fotografij, ki kažejo njen obraz pred angažmanom in po njem. Tako je imelo sodišče priložnost, da si ustvari objektivno sodbo, ka>o je bila tista reč s kozmetično operacijo.	...	...
Na dan procesa se je zbralo v raz pravni dvorani polno ljudi. Ne le iz Nizze, tudi iz okoliških kopališč so se pripeljali poslušat pravdo ki je bila po svoji snovi mondenega značaja.
Advokat filmske družbe je trdil, da je bila za njegovo družbo me-rodajna zunanjost igralke pred o-peracijo. Z operacijo si je hotela Florenca Gray popraviti nos, pa si ga je skazila. Ker je odvzela operacijo brez pristanka družbe, je sama odgovorna za obliko, ki jo je dobil njen nos po tem zdravniškem postopku. Družba je zdaj prišla do prepričanja* da ji ne more zaupati več vlog, ki jih je bila namenila pred kontraktom.
Sodišče je poslušalo ugovore dru -žbinega advokata in je pregleda- i lo slike, ki mu jih. je predložil bra-nitelj tožtttUioe. In je storilo aklep, da ni lepota Florence Gray jitrpela nebene škode ter je obsodilo družba na plačilo <*Hw#nini» 150,000 frankov, in. sodnih stroškov.
V Angliji so razpisali nedavno anketo 0 pogojih za srečno zakonsko življenje. Priobčujemo en odgovor na vprašanje, kaj je potrebno za srečno zakonsko zvezo:
Večina omoženih. žen gre zdaj skozi življenje z globoko v duši skrito mislijo, da so popolni samo oni možje, s katerimi so se poročile druge. Morda je žena povsem srečna, toda navadno se ji zdi, da1 njen mož daleč zaostaja za drugi- J mi. To je pa napačno iz dveh raz-logov. Prvič priznava drugim možem vrline, ki jih morda sploh ni- i majo, drugič pa dela krivico svojemu možu, ki je morda mnogo bolj - • ši od drugih.
Postalo je skoraj pravilo, da je! žena glede lastnega moža navadno I analitična. Pozna njegove dobre in slabe strani. Večkrat se da slabim' stranem deprimirati in tako nasta- J ne trenutek, ko začne opazovati1 druge može in jih primerjati s j svojim. Vprašuje se, zakaj jim jej njen mož tako malo podoben. Z1 drugimi besedami, na tuje može' gleda kot na idealne, ne da bi jih j tako kritično presojala in opazova- j la, kakor svojega moža. Tako si u-; stvari v svoji domišljiji moža, ki i- ! ma vse dobre lastnosti njenega mo- j ža n še nekaj boljših za nameček, j
Taka žena je lahiko zadovoljna s svojim možem v vsakem .pogledu,! razen enega. Ve, da jo mož ljub:,' toda želi si, da bi ji dokazal svoje | ljubezen tudi pričo drugih ljudi,' posebno žensk. Žena si želi zlasti,' da bi druge žene videle, da lahko1 ona vzbudi ljubezen in da se je1 mož še davno ni naveličal. Če se pa ne zgodi po njeni volji, je nezadovoljna. Potem se rada seznani z drugo ženo, čije mož nima tega ne-dostatka. On ljubi svojo ženo in se ne boje pokazati svoje ljubezni pred vsem svetom.
Instinktivno vidi prva žena v takem možu ideal popolnosti in ravna čisto žensko. Ne da bi resno premislila vso stvar, smatra za sigurno, da ima občudovani mož vse dobre lastnosti njeneg?. moža in še nekaj dobrih lastnosti, ki jih pa njen mož nima. Toda v devetih primerih od desetih se zmoti. Morda bi jo mož, ki ga smatra za popolnega, za vse življenje cnesrečil če bi morala z njim živeti.
Spominjam se podobnega primera, ki me je zelo zanimal in ki mi daje pravico trditi to. Neka mlada žena je bila v zakonu razočarana.' ker se je po poroki izkazalo, da mož nima nobenega zmisla za šport. Zelo je pa občudovala moža svoje sestre, ki je bil kot ustvarjen za sport. Bil je prvak v tenisu, poleg tega je izborno igral crickett in nogomet. Nekoč poleti sta preživela oba para počitnice skupaj. Še istega dne, ko so prispeli k morju, je mladi športnik zvedel, da bo v letovišču tenis turnir, h kateremu se lahko priglasi kdoT hoče. Takoj se je priglasil in posledica je bila. da so imeli ostali trije člani družbe na izbiro, ali gledati vseh 14 dni od jutra do večera tekmo na igrišču, ali pa hoditi svoja peta. Odločili so se za drugi izhod in nezadovoljna žena, ki je poprej zavidala svoj sestri moža, je dobila pošteno lekcijo, kr se je na lastne oči prepričala, kako je bila njena sestra ves čas osamljena. Drugi mož, ki se ni zanimal za sport, je pa od jutra do večera skrbel, da se že-
na ni dolgočasila in da je imela čim udobnejše počitnice.
Žal vse žene ne dobe takih lekcij. Navadno se jim odpro oči šele, ko je že prepozno, žena večinoma prepozno spozna, da imajo moški, ki jih je smatrala za popolne, mnogo manj dobrih lastnosti, kakor zapuščeni mož. In šele tedaj spozna, da se je zmotila in da bi bila srečna, če bi našla vsaj tako dobrega moža, kakor je bil prvi. Uspeh v zakonskem življenju je odvisen od dobre volje na obeh straneh in cd medesbojne prilagodi ve. Vsak človek ima svoje napake in svoje dobre strani, ki navadno prevladujejo. Če bi računali z napakami svojih bližnjih še pred poroko, bi ne bilo toliko razočaranj po poroki. Če je pa dobra volja prilagoditi se na obeh straneh, ni nobenega razloga, da bi zakon ne mogel biti srečen.
NOVE NAJDBE V KREMLJU
PRVA KITAJSKA LETALKA
Prvo, kitajska le talka je gospodična Čan-Ci-Van, ki je položila v Ameriki letalski ispit. V Ameriki je študirala tudi univerzo in ko se je vrnila demer/, je postala učiteljica letalstva. Gcbpcdična Van je prav debin letalka. Ona ne zna samo leteti, temveč se spozna tudi na kon-stiukcijo letala. Zato poučuje zdaj tudi gradnjo letal in upa, da bo mogoče uspešno sodelovati pri ustanovitvi prvih dveh tovarn za letala na Kitaj9toeim.
Novinarjem je prva kitajska letalka izjavila, da je sicer ženska, da bi pa v primeru vojne prav rada sama upravljala let-a-lo za bombardiranje. Pcgumno dekle je iz stare vojaške rodbine, ki ima za seboj begate revolu^jonarne tradicije. Njena mati je morala leta 1908 pred sodišče zaradi revclucijonarnega dele van j-a proti dinastiji Maaidžu in na povelje ccsarja Kvangsu je "bila bih obgla-vljena. Tudi njen oče je je umrl nasilne smrti. Naj.prej je študirala na domači univerzi, potem je pa odpotovala, v Ameriko in Ctudirala ira univerzi v New Yorku.
Študirala je politične vede, toda njene zanimanje se je vedno bolj obračalo k letulstvu, ki ga je začela kmalu študirati, že čez rrekaj mesecev se je prvič sama dvignila v zračne višave in položila, je letalski izpit. Letanje se ji rdi lahko« in po njenem mnenju so Kitajci kot kot nalašč ustvarjeni za letalce, ker imajo zdrave živce in hladno kri. Zato heče cmogočiti kitajski mladini dostop v letalske šole in sploh propagirati letalsfcvo v svoji domovini.
ZAKAJ SE UTRUDIMO?
Bistvo poyava, ki ga imenujemo utrujenost, nam še ni povsem jasno, pač pa smo poučeni o kemičnih dogajanjih pri delovanju mišic. Pri tem dleovanju se tvori kot produkt razpada mlečna kislina, ki se spet spreminja pod vplivom, kisika, ki ga prinašo nova kri. Po daljšem ali napornem delu kisik ne zadostuje več za premembo kisline, ta se na-kopiouje in vodi do pojava, ki ga imenujemo utrujenost. Ta je tedaj nake vrste zastrupijenj a.
Ruski kronski zaklad in pa rodbinsko okrasje bivše carske rodbine ceni sovjetska vlada na 15 milijard dinarjev. Ta zaklad je dala pokazati zadnje dni dvema skupinama tujcev: angleškemu pisatelja Bernardu Shawu in njegovim prijateljem, drugič pa podpredsed-predsednik velike časopisne agencije "United Press" Benderju.
Ta zbirka kron, diademov, vezil in raznih, igrač iz platine, srebra, in drugih kamenov spada med največje zbirke te vrste na svetu. Dragocenosti so razložene na dolgi mizi in v več omarah. Soba pa se na-
4
haja v poslopju državne banke, vse njene stene pa so obložene s težkimi, debelimi jeklenimi ploščami.
Nikjer drugod ne dobi človek tako mogočnega vtisa o nekdanji slavi in moči ruske carske rodbine Romanov tukaj. Posebna zaniini-vost zbiTke pa so predmeti, ki so jih našli šele v najnovejšem času v nekem detlej neznanem prostoru v Kremlju. Kremi namreč prenavljajo in pri prenavljanju so našli že več dotlej neznanih prostorov. V enem cd teh neznanih prostorov sq terej odkrili novo, neznano zakladnico, kjer so hranili nadvse drage predmete, n. pr. posodje za čaj za 28 oseb. Vse posodje je iz masivnega zlata in tehta« 80 kilogramov. Vse te zaklade bodo bržkone tudi prenesli v rusko državno banko.
Tudi storejši del carskega zaklada so našli na podeben način. Sprva £0 mislili, da se je pobeglim članom carske rodbine posrečilo vse zaklade odnesti v inozemstvo. Med vojno je dal namreč car Nikolaj vse dragocenosti prenesti iz Petro-grada v Moskvo, da jih tasn skrijejo. Po revoluciji so Kremi v Moskvi silno zastražili. nihče pa se ni spomnil na carske zaklade, ki so bili shranjeni še v zabojih. Ko pa so zaboje odprli, je padel vojak, ki je zaboje stražil, v omedlevico; tako zelo ga je prevzel sijaj in blesk zlata in drugih kamenov.
V	zakladnico, ki se je nahajala v ruski državni banki, prideš po temnih hodnikih. Povsod ob stenah stoje omare, v omarah pa hranijo denar v vrečah. S teh hodnikov vottijo stopnice dve nadstropji visoko, dokler ne prideš do malih, železnih vrat. Tu hranijo vse dragocenosti.
Naj-večja dragocenost tega zaklada je ruska carska krona, s katero so kronali vse carje od Katarine Velike naprej. V kroni je 5000 bri-Ijantov, ki tehtajo skupaj nad 3000 karatov, na vrhu krone pa se blišči 400 karatov težak rubin Vrednost krone cenijo na 3 milijarde dinarjev. Največji diamant, ki se nahaja v carski kreni, so poklonili trgovci iz Nižjega Novgoroda carici Elizabeti, ker jim je dala neke posebne pravice. Manjša krona pa, s katero so kronali caricce, ima 61C karatov briljantov. V žezlu pa je vdelan diamant "Orlov", ki tehta sam 196 karatov in ki ga cenijo na 2 milijardi dinarjev. Posebnost svoje vrste je tudi "globus'* (zemeljska krogla) iz čistega zlata. Ta "globus" krasi 267 karatov briljantov.
V	zakladnici se nahaja dalje še brušen diamant, ki ga cenijo na 700 milijonov dinarjev. Zgodovina tega kamena je stara že 4000 let, poklonila pa ga je ruskemu carju Nikolaju I. vlada Perzije, da je preprečila vojno med obema državama.
SAKSER STATE BANK
82 COBTLANDT STREET NEW YORK, N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, pondeljek do 7.
ure
zvečer.
Posluiujmo se vsi brei hjemt te stare in stanovitne

MfiOifflBEIIEIl s
s

Iz Jugoslavije.
Kri na ženitovanju.
V	neki gostilni v Kaste! Sučurcu pri Splitu so imeli ženitovanje. Kmečki fant Ante Palek, je med spletnim rajanjem n*aenkra<t padel, ker mu je nekd-3 izpodnesel stol. Palek je pograbil drugi stol in ga vrgel med svate, potem je pa potegnil nož in zabodel Marka PuLjo. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Muslimanke prvič na pogrebu.
Te dni se je zastrupila v Sarajc-| vu delavka v fcevarni preprog B. I Alič. V smrt j? šla zaradi nesrečne j ljubezni. Pokopali so jo, in pogreba se je udeležilo tudi mnc?o musli-i mank, kar je prvi primer v celi , Bosni in Hercegcvini.
Vlak povozil božjastnika.
Ponoči so našli na progi blizu Ko-privn:ce truplo moškega srednjih , let, ki ga je povozil vlak, Preiskala je dc^nrala, da gre za 39-letnega ; božjastnika Tomo Dubiča, ki je bil tudi duševno bolan.
Svobode se je naveličal
Subotiški policiji se je prijavil Bdjcsalv Raji::, ki je dežurnemu u-radniku povedal, da je bil obsojen leta 1919 zuradi mnogih zlečinev na 10 let ječe. pa je čez tri mesece pobegnil iz kaznilnice v Nišu. Preskrbe! si jc legitimacijo ruskega emigranta in živel v Subotci pod tujim imenom. Pozneje si je izmislil še več imen. V Subotici se je pisai Nikolaj Samarov. Ves čas je živel ne-j meteno, naenkrat se je pa svobode | naveličal in se javil pcliciji, češ da j hDče pdštčno zasluženo kazen tudi pošteno odsedeti.
Z nožem ga je zabodel.
V	vasi Matutah na Hrvatskem je pognal kmet Peter Ar bič živino na p^lje svojega soseda Josipa Matan-čiča. ki je utrpel s tem znatno škoda. Matančič je zahteval, naj sosed svojo živino požene z njegovega pelja. Arbič se mu je postavil v bran in ga začel pretepati. Videč, da je oče v nevarnosti, je priskočil Matančičev sin in prereoa* Arblču trebuh, tako da so mu izpadla čre-va. Arbič je kmalu umrl, ubijalca pa so orožniki aretirali.
Nenadna smrt v vlaku.
V	sanatoriju v N~vcm Marofu se je lečil že dalje časa železniški zva-ničnik Ivan Soš. Nato ga je hotela žena odpeljati domov. Bila je pa u-trujena in je dejala v vlaku možu. da hoče malo zadremati. Bila sta sama v kupe ju in ko se je na zagrebškem fecflodvoru žena prebudila, je našla moža mrfcvdga. Najbrž ga je zadela kap.
imajo velik uspeh
CENA DR. KERK0VEGA BERILA JE ZN1ZANA
Angleško-slovensko Berilo
insun nami kiadb)
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
nt wm 11 fltnrt
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove.—
Uprava "G. N."
KOSE
IZ najboljšega Jekla, z rinčkom 24, as, 28, 30 in 32 p*'c«V Mg* 9tt — 6 ko« po ...................... $1.75
■■I I I ■■ ■ I ■	I I !■!
Klepilno orodje po _____ 11.25 in <1.50
Pral ca po ................30c in 40«
Motfka..........................—.to
Srp ...........................»M
Brusni kamen...................—JBo
Ribežen xa repo b S noten* $1.15 PoStnina pro«ta*
MATH. PBZD2R
Box 772. City Han Sta.. New York. H. Y.
O L A 8 N A K O D A
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 27, 1931
MILAN PUGELJ:
(Nadalje^nje.)
L
~ _ Vidiš, — pripoveduje Milica s tišjim glasom, — ali ti veš kje se prav* v nafii vasi pri Jurjcvlh? — Čaka da brat pritrdi, in zopet nadaljuje: — Tam imajo študenta Lojeeta in tisti mi je rekel, da me Ima rad. O Božiču zopet pride. Ali je mogoče, da me ima rad?
_ Mogoče je, — pravi Tone, — kako bi ne bilo mogoče? — A Mi-ltca ne verjame in je vseeno zadovoljna z [bratovo izjavo; — Saj ni mogoče, ic-ko bi bilo? — šepeta sama sebi.
Teden dni so cstali vinogradniki v gorah in se šele v soboto pred prazniAkim dnevom vračsdi preiti vasi. Mladi Mi rtič je bival z njimi in se z njimi vračal v domačo Mšo. Zdaj proti koncu njegovega dopusta, ki ga je bil doma napovedal, je postajal zanj vsak bodoči dan težji in grenke j ši til uj?:<dnejši. Iti je bilo treba, odpraviti se, odpeljati se, nikjer ni bilo več z;nj mesta, nikjer cilja, kjer se vrši njegovo delovanje, njegov vsokdanji posel in služba. Enkrat samo v vseh teli dnevih je hotel povedati resnico, razkrlnkuti samega sebe do mozga m razočarati navade. Me:mo je pil tisti večer, nenavadno, pričel se je smejati ln šaliti. Zadbrnil je najprej tako, kakor bi praivil o svejem prijatelju. Ali vsi so bili enih misli: — Nevreden olo>ek! — so dejali. — Ni za delo, nI za življenje. Kakor osat med rastlinami! — In zdaj je pekazal nase in se zasmejal bridko, kakor se mu je zdelo, (grenko: — Jaz sem Listi osat! — In tudi drugi so se zagrohotali, ali veselo in prostodušno.
—	Jaz sem ta osat! — je povedal resno drugič, ali vsi so se sme-j jali. In sam sebe se je nemdema prestrašil. Da bi ti ljudje spoznali, resnico, naj nihče ne želi učakati, da bi kdaj zagledali go-lo, nesrečno resnico!
Sedmi dan pa, ko se je sešel zepet z mizarjevo Tino je duševno b-nemogel ksker preplašeno dete. Ko sta S3 menila v vrtni lopi in je sedela Tinitu na njegovih kolenih, mu je nenadoma zmanjkalo be^ed.' nekaj duše::ga se je razlilo po prsih, grlo se je stisnilo v bolečini in oči 93 se zameglile. Deklica ni videla v mraku ljubljenčevega obrača, samo krčevit pritisk njegovih rek je čutila na svojem životu in mimo vprašala:
—	Ti. div>gec, zakaj me tako stiskaš?
Takrat so se nenadenva izlile iz o:i oči sezle, tekle po licih in kapal? od trepalnic na dekličine lase, na njeno čelo in njena senca. Oklenila se ga je, stisnila njegovo gl£<vo k njegovemu <<brazu in pri:e>a še sama jokati.	i
—	Oh, do sclz <tt imam rada, — je jecala trgoma in komaj umljivo,
—	da, do soJz — tak? kakor imaš ti mene! Ali nič ne bodi žalosten, nič ne bodi otožen, vse bo še dobro, lepo, biago! Avgusta meseca, takrat se vzameva, takrat postanem vsa tvoja, samo čisto tvoja, ali me poslušaš?	|
Oba se pomirita, deklica se zravna v naročju, premišlja neka i in' se nepričakovano ogl:si: .— Ali da bi se šla zdaj v mesto sama kuhati učit, to Je neumno, ali ne? Čemu?
?	IV.
Te:e osmi dan, nastopi deveti. Mirtič se cgibLje družbe, ždi v samoti ali hodi po pelju in gozdih zadaj za vasjo. Materi se smili, ker se ji zdi. da bi še rad ostal pri njej, pa mu ne dovoljuje služba. Tinica se toiaži s svatbo in šteje na drebne in režnate prste, kaliko mesecev je 4e do -avgusta, koliko tednov mora še preteči. Oče ostaja vedno premi-#ljen, možakar, posmeje se in pravi: "Jutri bomo pa zapregli Luco jn odpeljali Tcnota na pestajo. Cesarska dežela! Rad ga imam, pa bi ga še s svojimi nauki pripravil cb službo! K3jpada! Iti mora, to se razume! Služba je služba!
Deseti dan naprči, pred hišo stoji koleselj in spredaj hrže in koplje ckrcgla Luca, kakor bi se ji mudilo še danes za deseto goro. Franc se poslevi na pragu cd brata, oče stepi predaj na in urejuje med prti vajeti. Milica sede tik njega in zadaj se uravnata mati in Tone. Naglo drče kolesa po cesti. Nenadoma si pripeljejo do mizarjeve g:stil-ne. Tinica ste ji na pragu, belo obleko ima na sebi, v lica je rdeča in v rokah drži kito cvetja. Ustavija se, mati posadi Tinico tik sebe, kreni ar in krč norica se prikažeta na pragu, dobrovoljno in šegavo pozdravljata in streže ta z vinom. Zopet drči koleselj dalje zadaj za njim lete veseli klici, znani kmetje se umikaj-a k cestnemu robu, smehljajo se in snemajo klobuke. Tam izmed drevja se že beli železniška postaja, blizu ceste teče dvoje železnih tirov, v rahlem loku po ravnini in se tam v dalji stekata v eno samo črto.
Miren jesenski dan je. Ni solnca, ni sape. nebo je megleno in ;as-nosivo, j--te ptic se izpreletavajo pod njim in se dolgočasno oglašajo. Tam na levi teče širok p:tok in ob njem stoji starinski mlin, ki neprenehoma šumi in ropoče Troje črnih in ogromnih koles se suče ob njegovi steni in med njimi oplakuje in prši na vse strani razpenjena in mleku podobna veda. Preko pelja sem prileti rjav pes, laja na ves glas, teče zti vozom in začrtane nekje zadaj v obcestnem grmičju.
Zdaj se vez ustavi, Luca atresa grivo, potniki poskačejo s kolesja in žrnske si uravnajo krila. Nekdo govori o veznem listku, Mirtič ne ve kdo, ali veeeno gre naprej v pestajine prostore in si kupi listek. Vsi gredo za njim in se posta/vijo zunaj na peronu v krog.
Dvoje, troje železniških čuvajev hodi ekrog vajlov, sicer ni nikjer nikogar. Na steni brni enakomerno električni zvonec, ki naznanja prihod vlaka. Izza zadnje stene zavije poštni vez s suhim, sivim konjem, .ki enakomerno pokašljuje.
—	Za Boži:, — govori oče s prijaznim glasom, — le gotovo pridi! Če več ne, za en sam dan. Rad bi, da bi skupaj božičevali!
Tina nič ne goverii, tudi Milica ne. Prva drži v roki rože in je videti. kakor bi bila nanje pcz3bila. ali bi več ne vedela, komu jih je namenila. Mati govori o zdravju, želi srečno vožnjo in vprašuje, kdao dospe vlak v Ljubljano, kdaj do tiste pestaje. ker službuje njen sin. Med vs:ml plava nekaj otožnega, sanjavega. Radi bi ostali vsi skupaj, pa ne morejo. Enega od njih kliče življenje v druge kraje.
Mlrtič je ves bled, vidno zmeden. Misli mu begajo po glavi, pod aenci mu tolčejo žile kakor kladiva, po ušesih mu šume in zvene piašni :n ne umi j lv i glasovi. Vsak hip pegleda z očmi v daljavo po ravnini, odkoder pričakuje črne in kadeče se lokomotive. Misli nanjo kaker na pošaat in grozno mu je. Zdaj — ta trenotek se je prikazala. Spočetka je majhna in črna a vsak hip postaja večja in ogromnejša. Glavo nosi pokonci ki z nje se vale dolgi in nepregledni oblaki gostega dima. Rohni. repoče, prasketa, mirno se bliža in mogočno, kakor bi plavala na tevidnih krilih ped nad zemljo sredi teh poljan in hclmov. Na vse strani puhti od nje »lovita moč, ki se Mri po ozračju kakor grom neba ali bobnenje potresa. Oster žvižg se oglasa iz nje, reže zrak kakor nevidna ostrina ln se zajeda v uho kakor nekdaj bodečega in nevarnega Železničarji tekajo pred postno. dvoje, troje potnikov izstopi vlak stoji črn, dolg in šumeč.	J
—	Kdaj ae zdaj vidimo? — se nenadoma oglasi Mirtič, v obraz je btod kakor rjuha, roke se mu tresejo, govori, kakor bi bil naenkrat o-alabei, onemogel in glava mu 1eze> nekam na prsi proti zem^L
—	O Božiču! — odgovarja nekako za njegovim hrbtom oče in tudi njegov glas se Je apremenil, postal Je votel. — Ako Bog da zdravje!
—	dooUnrIJa. — Ako Bog da!
Tinica zilhti in zakrije oči z belim robcem, Mirtič se oglasi vnovič čisto rahlo ln obupano: — Nikoli reč se ne bomo videli!*— Izpregovori ln oe hipoma oklene s trejetajočiini rokami materinega vratu, kakor
bi pri njej iskal zavetišča in rešitve. Oklepa se je tesno, kakor bi ne maral več od nje.
Vlak že žvižga, oče izpodbuja, da je treba stopiti, sin omahuje tik matere, hoče oditi, odhaja, MMca kliče za njim in mu ponuja bel z jedili napolnjen zavoj, lokomotiva zahrope in se zgane, voeovi sunejjo drug ob drugega, mati se cglasi prestrašeno, skoro zaječi: — Kajj ti je, Tone, kaj ti je?
Tone lati nekam v sredo vlaka, iztege roko, da bi se oprijel voznega ročaja zagrabi mimo v zrak in med bežeče železje, skloni se tn pade. Vse zakri:i kakor podivjano, za vernice zaškri.pljejo, lokomotiva za-buči in sa ustavi, vozovi ee stfjejo med seboj in obtičijo črni in mirni
Mirtič je že mrtev.
(K O N E C.)
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
SKRB ZA NOGE
Kdor hoče imeti zdrave noge, jih mora začeti že zgodaj negovati, in vsuka maCi naj bi skrbno pazila na to, da se takoj prvi čeveljčki, ki jih obuje otrok, dcfbro prilEgatfo nogi. Obuvalo ne sme biti niti preveliko niti premajhno in mera imeti pravilno in noiji primerno obliko. Če bi ljudje bolj pazili na obliko obuvala, kakor pazijo dandanes, si tvorni 5 ar j i ne bi izmišljevali vedno novih cblik, ampak bi se ravnali po željah kupcev in ne po bedasti "modi". Kakorhitro pa se pokaže na o-trejki nogi nagnenje za kako napako nege, naj ctrok ne nosi več cbu-vala brez pete, ampak le podlsžno obuvalo.
Nohte na nogah je treba prav ta-kj čistiti, negovati in obrezovati kakor na rokah, da se nohti ne ukri-vajo in ne vrastejo v mesto. Tam, kjer trpi koža na- nogi vsled pritiska telesne teže ali pa vsled pritiska obuvala, tam se k:ža na nogi strdi; napravi se trda k:tža ali "kurje oko", ki človeku ze-lo greni življenje, dokler se noga ne popravi in pozdravi. Vsled nezadostne nege nog I zelo trpi pr:žnast človeka, da komaj i hodi. Taki ljudje potem maio hodi- j jo, vsled tega pa» se zelo rede; debe- j lest pa ima za posledico celo vrsto drugih beležili in nsprilik (slaba\ prebava, slab obtok krvi itd.)
Kopaj in umivaj si noge, kolikor -krat si jih moreš! Umi j si jih vsak drugi dan če nimalš priložnosti, da si okopaš celo telo. Vsak dan pa si: umij ndge z milom, tako ^takor reke. Vsled umivanja se kri po nogi hitreje pretaka in koža postane
mehka in se ne strdi tafco naglo. Noge si kopaj v topli vodi vsaj 10 minut potem pa si jih namazi nalah-ko z dobro, ns ostro mastjo (olje). S tajko negovamfc nogo si z lahkoto odstraniš vse strdine kože. Če se pa v režeš, si moraiš rano skrbno obvezati s čistim trakom, kajti možnost infekcije na nogi je zelo velika.
Kd:r trpi na 'krinih žilah, ta si mora nogo in meča oviti s prožnim ovojem. Oviti si pa mora nogo tako, da se kri na> kolenih ne ustavlja. Zate je treba nogo oviti čim višje, meso pa se ne sme gubančiti iz ovoja. Komur se nega pote, naj si jih umiva vsak dan zjutraj in zvečer z mrzlo vodo (po topli k:.peli). Nogavice mnenjaj vsak dan!- Volnene nogavice pa so boljše kakor ndjavice iz bombaževine, ker so voijnejše in se ne krčijo in kož? ne drgnejo tako kakor nogavice iz 'oombaževine.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI tn ROMANI:
(Nadaljevanje.)
Sveta n*e ..................... .SO
Svetlob« In mm.............. 1.30
Slike (Meftko) ...................6«
Seržant Diavolo, .vez...................1.60
Sveta Grnovrfa _.............. -50
Spake, humoreske. trda vea .... Jf
HAKES.^AREVA DELA:
Maehbet, trdo vem. ............ .M
brofflrano....................79
Sen Kresne noti .............. .7«
(Cretanje Parnikov
— Shipping Nem —
KRVOLOČNA ŽENA
Žena. Petra. Ostrojiča iz BribTra je zakrivila strašen zločin in se sama prijavila sodišču. Zvečer je počakala nu cesti trgovca Ilijo Pekiča in mu zasadila nož med rebra. Pekič e je zgrudi^, krvoločna ž:na ga je še 26-krat z2.bodki in mu prerezala tudi grto. Šest ran je" smrtnene varnih.
Vzrok zločina ni znan, domnevajo po. du se je Ostojevičeva maščevala trgovcu, ker jo je hotei pognati zaradi dolgev pred sodišče.
PRIHOQNJI NASSKUPNI IZLET,
odkar so znatno znižane cene v veljavi se bo vršil na 11. SEPTEMBRA po FRANCOSKI PROGI
s parnikom
rr
lie de France

Cena voznim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147.00; do Ljubljane in nazaj samo $177.00; in do Trsta in nazaj samo $155.00.
Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom se bodo vršili na:
2. okt. — 23. okt. — 14. nov. — 11. dec.
PRIHODNJI IZLET
po COSULICH PROGI, odkar so znižane cene v veljavi, se bo vršil na:
9. SEPTEMBRA
Z LADJO
rr
Vulcania"
Cena voznim listom HL razreda do Trsta in nazaj samo $153.00. Prtljago se laliko čekira že tukaj do
Ljubljane.
Nadaljni izleti po tej progi se bodo vršili na:
25. sep. — 1 3. okt. — 29. okt. — 1 4. nov.
ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — 1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA
SE TE CAS Pridružiti ^ enemu naših izletov, kdor želi
^	potovati v prijetni in veselo razpoloženi
družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučeni.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE. RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AME-RICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in droge
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
Cakser State Bank
KJS2 Cortlandt Street New York, N. Y.
SPLOŠNA KNJIŽICA:
St. l. (Ivar Albrecbt) Ranjena
gruda, lvzirna povest, 104 str., brodlr&no .................... Jt
St. 2. (Rado Harnlk) Na Bledo. Izvirna povgpt. 181 Btr.. broA... JI
Št. 3. (Iran Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broft.
105 strani ................... J'
St. 4. (Cvetko Golarl Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 itr., brofilrano...........................M
St. 5. (Fran MUČlnskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina I veselomodre črtice L, 72 stra-
, nI. broSirano .................£5
Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30
St. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strM broS........... .55
Stev. 8. Akt. ttfT. 11»...........75
St. B. (Univ. prof. dr.-Franc We. ber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, brofi. .......79
St. 10. (Ivan Albreht). Andrej* Ternoue, rllljefoa karikatura ln
minulosti, 55 str.. broH. _...... .25
Št 11. (Povel Oolla) Peterfkove poslednje sanje, božična [»cvest v 4 .slikah. 84 str, broS....... .55
St. 12. (Fran Jdilčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4, dejanjih, »1 str., brofi.......... J«
St. 14. (Dr. Karl EngllS) Denar, narodno-Rusiio^arflkl spis, poslovenil dr. Albin (Juris, 2Ti0 str., brofi. ..........................((i
Št. 13. (V. M. Gargln) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun. 112 tsr., brofi. ........ Ji
Št 15. Edmond In Jules de Gon-court, Renee Maui>erin..........4(t
Št lfl. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. .........4S
Št. 17. (Prosper Marlmee) Verne dufte v vicah. revest, prevel Mirko Pretnar, 80 str..............Si
Št. 18. (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka Inkovškega grajdčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Brada«. 47 Atr.. brofi. .. M
St. 19. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra.. brofi. ...... Jt
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompatl In Komurasakl, jaitonski roman, la CeSCIne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brofi..............40
Št. 21. (Fridolin Solna) Dvanajst kratkočasnlh zgodbic, IL. 73 str. brofii ........................ JS
S t 22. (Tolstoj) sonata ........
Kreotzerjeva.... ............. M
28. avgusta:
Olympic, Cherbourg
Rotterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam
»
31. avgusta:
Republic. Cherbourg. Hamburg
2.	septembra:
Paris. Havre
Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg
3.	septembra:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen
4.	septembra: *
Roma. Napoll, Genova
llomerie. Cherbourg
5.	septembra:
St. Louis. Chprltourg. Hamburag
Lapland, Cherbourg, Antwerpen L«-viathan, Cherbourg
Volendam. .Boulogne Sur Mer, Rotterdam
6.	septembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
7.	septembra:
Ilesotute, Cherbourg, Hamburg
8.	septembra:
France, Havre
9.	septembra:
Vu lea nia. Trst
Hajiiburg, Cherbourg, Hamburg Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg
10.	septembra:
General von Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremen
11.	septembra:
He de France. Havre
Majestic, Cherl>ourg
I'enn'and, Cherbourg, Antwerpen
Statcndam, Boulogne Kur Aler, Rotterdam
12.	septembra:
Kuropa. Cherbourg, Bremen
14.	septembra:
Sierra. Cord'iba, Bremen
15.	septembra:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg
16.	septemb-a:
I>eut.M-hland, Cherbourg, Hamburg lierenKaria. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg
17.	septembra:
L»resden. Cherbourg. Bremen
18.	septembra: 4
' »I \ m (>(••, Cherbourg
Celgenland, Cherbourg. Antwerpen
Augustus, Napoli, Genova
19.	septembra:
Paris. Havre
Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur llor. Rotterdam
21.	septembra:
Reliance, Chert ourg. Hamburg
22.	septembra:
Br«o'* ri, Cherbourg, Bremen
23.	septembra:
New York, Cherbourg. Hamburg Mauretania. Cherbourg
George Washington. Cherbourg, Hamburg	*
24.	septembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen
25.	septembra:
Ha t ur nia. Trst Homeric. Cherbourg
Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
26.	septembra:
France. Havre Leviathan. Cherbourg
28. septembra:
Kuropa, Cherbourg, Bremen
31. septembra:
Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Aquitana, Cherlx.urg
President Harding, Cherbourg. Hamburg
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
Nova jadranska orjaka
SATURNIA in VULCANIA
sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Utjudni, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka Kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali
stroški za prtljago in brezplačni vizej.
Odločite se za potovanje vnaprej!
VULCANIA 9. septembra	13. oktobra
SATURNIx\ 25. septembra	29. oktobra
Katerikoli agent vara bn reservlr;i| kabino
COSULICH LINE
17 Battery Place
New York
JESENSKI IZLET
v JUGOSLAVIJO
z
najhitrejšim parnikom na morju
EU ROPA
5 DNI DO CHERBOURGA 6 DNI DO BREMENA
Odpluje iz New Yorka 13. SEPTEMBRA 1931
Pod osebnim vodstvom
MR. S. M. VUKOVIČA
člana newyorskega urada North German Lloyd
pojasnila pri v.«akein likalnem agentu
87 BROADWAY NEW YORK
NORTH OBRMAN
LLOYD
Veliko Znižanje Cen
v in iz
At 23. (Kophokles) Antigone, talna Igra, poslov, a Golar. 60 «tr„
broširano .................... JI
St. 24. (B. L. Buiwer) Poftlednjl dnevi Pompejev. L del, 350 str, broi .........................H
St. 25. Poslednji dnevi Pempeja
IL del ...................... J«
St. 20. (L. Andrejev) Črne Baske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. ........................ M
Št 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost In problemi skrbstva sa brezposelne. 80 str„ bru«....... Ji
St 29. Tarzan sin opic ....... .t«'
Tarzan sin opice, tr. ves. ...
St. 31. Boka roko.............. JES
Št 32. Živeti ................. J3
S t 35. (Gaj SalustlJ Krliip) Vojna z Jngnrto, poslov, krt Dokler. 123 strani, brofi. .......... J*
St 36. (K saver Mefiko) Listki.
144 strani .................. J5
St. 37. Donate ilvall .......... M
St 38. Tarzan In svet ........L—
Stev. 39. La BoImm .......... JH
St 47. Histerij dnie............L—
Stev. 48. Tarzanov« iivail .... M
Štev. 49. Tarianov sin ........ .»«
St. 49. Tarzanov sin. trd ves .... 1.2(1
St 00. Slika De Graje..........LM
At 51. 81ov. balade In iimisu M
St 04. V meteio................l._
St 05. NamiiUen tbolnlk ...... .M
St 06. Ta la snaraj Satle .... M St 07. Tarzanova mladost, «
trd. vez. ................L20
Stev. 68. Glad (Hamsun* .... Ji
S t 09. (Dostojevski) Zapiski Is
mrtveca doma, L del ..........L—
Stev. 60. C Dostojevski) ZaptaU la
mrtveca doma. IL del ........L—
St 61. (Golar) Bratje la sestre .75 St 62. Idijot. I. del. (Dostojevski) JM
St 63. Idljet, II. del .......... 3*
St 64. Idijot. IIL del.......... J6
JUGOSLAVIJE
potujte
1 1. SEP.
na največjem parniku sveta
MAJESTIC
Velik izlet pod osebnim vodstvom Mr. Antona Fiala, slovanskega potniškega izvedenca.
Vprašajte naše agente glede tega in drugih odplutij. V ■
WHITE STAR LINE
International Mercantile Marine Company
No. 1 BROADWAY
NEW YOBK CITY
Stev. 65. Idijot, IV. del .
Vsl 4 deli ........
St 66. Kamela, skozi ubo ke. veseloigra ...........
Jf
.3.25
j
.45
Slovenski pisatelji II. sv. •
Potresna povest, Moravske stike. Vojvoda Pero 1 Perica, Črtico ........................t j*
Tigrov! zobje__________________________________1._
Tik za fronto ...................7®
Tati«, (Bevk), trd. vez..........75
Tri indijanske povesti .......... .3«
Tunel, soc. roman................1.26
Trenutki oddiha ................ j|
Turki pred Dunaj« .......... Ji%
Tri legende o razpelu, trd. Tea. .65
Tri rože ........................................... .80
Tiso* in ena no« (Rape)
ve«, mala Izdaja............$1,—
V krempljih inkvizicije ................1.30
V	robstvu (Mstlčlč) .............1.25
V	gorskem zakotju ............ JS
V	sklopa Jaka okrog sveta, L del JO
2- del ...................... jo
Vrferna, pisma, Marija Kaaetova . .75 Veliki Ink visitor ................L—
Tisoč in ena noi
I. zvezek..................1.J0
II..........................1.10
I"..........................UM
KNJIGE SKUPAJ ........$3.73
Vera (Wakiova). broi. ........ JU
Vojska na BaSkana. ■ slikami .. JS
Knjig* poMjamo poituin• proti*
"GLAS NARODA"
216 W. 10. St.,
New Yolk