^taina plačana v gotovini p A1>b. postale i gruppo L.ena 7U lir Job- ;nift P0, ia * nuj-i talija. Jru< sate in P° vet ikup- mno-tri -ner< posa' li fr sl«* v is** ref mel' dji°Pek za razpravo flitv^tku zakona glede ure-slovenskega šolstva. skrbnik v Trstu je za \M° leto 1970—71 odredil " %nnfV treh dodatnih po-111 k Sh ” razredov na osnovnih i W t U Poleg 100 stalnih. Tako ■Jt Pritožb staršev, kot • 11» IS leta, zaradi združeva- za 1 ne* - b* J- \ dr* pri^ tev to •ne a 4 ivoi^ J laj- tod f jut*- za ^ ,ežj« na Goriškem vpisanih skupno 4079 otrok (130 več kot v šolskem letu 1969-70) : otroški vrtci 1011, osnovne šole 1658, srednje šole 853, strokovni šoli 44, klasični gimnaziji in liceja 122, znanstvena licej 130, trgovski tehnični zavod 170, u-čiteljišče 71. V prvi razred osnovne šole je bilo vpisanih skupno 366 o-trok (272 na Tržaškem, 94 na Goriškem), to je 45 več kot lani. Največji porast beležimo na osnovnih šolah — skupno 1658 otrok (1178 na Tržaškem, 480 na Goriškem), to je 77 več kot lani. V primerjavi z lanskim letom beležimo povečanje števila vpisanih na vseh šolah, padec pa v otroških vrtcih (skupno 32 manj kot lani). V otroških vrtcih je znaten padec le na Tržaškem (35 manj kot lani), medtem ko je na Goriškem porast (3 več kot lani). Na Goriškem bd lahko letos imeli v otroških vrtcih precej otrok več, če bi jih lahko sprejeli v otroške vrtce v Doberdobu in v Sovodnjah. V teh dveh krajih je bilo vpisanih že več otrok, ki pa jih je vodstvo ustanove ONAIRC, ki upravlja te vrtce, zavrnilo, češ, da ne sme biti vpisanih več kot 35 otrok. Tudi v osnovnih šolah na Goriškem bi imeli več otrok, če bi šolo s Pleši-vega prenesli v Krmin, kjer je precej slovenskih družin, ki bi radi vpisali svoje otroke v slovensko šolo Zaradi vseh prej omenjenih dejstev lahko z optimizmom gledamo v prihodnost naše šole, vendar moramo skupno in odločno nastopati v njeno o-brambo in za učinkovito reševanje njenih problemov Zavedamo se stare resnice, da je narod brez šole narod brez prihodnosti. Zato tudi želimo, da bi bila naša šola ved no bolj vključena v življenje naše narodne skupnosti in dovzetna za sodobne družbene tokove in pojave. Glede porasta števila šolskih otrok je seveda zelo važen demografski čdnitelj. Pred nekaj leti smo morali žigosati primere grobega pritiska na slovenske starše, kakor tudi primere nacionalne mlačnosti staršev, ki so vpisovali svoje otroke v italijansko šolo. Taki primeri so zdaj redki, razmere so se precej zboljšale zaradi uveljavljanja naprednih tokov v italijanski družbi, zaradi odprte meje, trgovinskega in turističnega preliva, zaradi večjega medsebojnega spoznavanja, ki je osnova za medsebojno spoštovanje, kar spodbuja razvoj kulturne dejavnosti. Tudi šola Občuti te spremembe, za našo šolo pa je najvažnejša navezanost našega ljudstva na svojo šolo. ALBIN BUBNIČ NAJMLAJŠI IZ KRIŠKEGA VRTCA SO SE POKLONILI PADLIM PARTIZANOM Ob zasedanju mešanega odbora Kot izhaja iz včeraj že objavljenega uradnega sporočila, se je v Rimu zaključilo sedemnajsto za^&danje italijansko -jugoslovanskega mešanega odbora, ki se na osnovi določil posebnega statuta landonske spomenice o soglasju, ukvarja z vprašanji zaščite narodnostnih skupnosti, slovenske, ki živi v Italiji, in italijanske, ki živi v Jugoslaviji. Zasedanje je trajalo deset dni in je bilo torej tudi časovno zelo naporno ter so na njem obravnavali vsa vprašanja, ka so navedena v posebnem statutu, in vse kaže, da tokrat v bolj konstruktivnem ozračju, ki naj bi se približevalo ozračju dobrih sosedskih odnosov, ki obstaja na ostalih področjih sodelovanja med obema državama in kot si prav gotovo želi in za kar si prizadeva slovenska manjšina v Italiji. V tem ozračju razprava ni mogla iti mimo nekaterih grobih izbruhov šovinistične mrž-nje, ki so prišle do izraza skrunitvijo spomenikov padlim partizanom in mazanjem slo- ......................................................................................»m..........................................n...........—_________________________ V PROGRAMU NACIONALIZACIJE IN NOVA ZUNANJA POLITIKA V Čilu nova vlada «ljudske fronte s socialisti, komunisti in radikalci Zunanji minister je socialist Almeyda, ki bo skrbel za navezavo diplomatskih stikov s Kitajsko, Kubo in drugimi socialističnimi deželami ■ Komunistom ministrstva za finance, javna dela in delo SANTIAGO DEL CHILE. 31. - i Čile ima novo,' levičarsko vlado, v kateri si delijo oblast stranke »Ljudske fronte* — socialisti, ko munisti in radikalci. Program nove vlade je čilski predsednik, socialist Salvator Allende, že objavil prejšnjega dne in predvideva, v prvi vrsti, nacionalizacijo večjih tujih podjetij (rudnikov in industrij) ter navezavo diplomatski stikov z nekaterimi socialističnimi deželami, Kitajsko in Kubo. Novo vlado sestavlja (poleg A za®tev 111 obljub je ^Prišlo, sicer v okmje-Vltg ’ do ustanovitve slo-^tcjj^-tokovne šole z dvema ■~J| ' iy r*‘a’ toda slovenska šo-V NUjJ'9 avtonomna in je pri- on«1 d« l# • J* sorodni italijanski šo-k ha*0 Postojne oblasti pre-dolgo zavlačevale vso kda vest o začetku f ,,a ®ove slovenske stro-\ e objavljena zelo po-% ® ®ekaj dni pred začet- 1 » ^ šolskega leta, ko •j ^ zaključila vpisovanja >o .Tako se je vpisalo v v*1 le 5 dijakov. Upravi-? kNta^kujemo, da bo slo-strokovna šola čimprej i^i avtonomna, da se bo J? vA4nUla bi da bo opravlja-?. halogo, ki ji pripa-»S^rihiboljšo strokovno u-Ja®je naše mladine. KJ j!«’*1 tP’ J __________________________ v> 7o—7i, navesti glav- J| tjhl; ®*®e, ki morajo biti « j Ureditev staleža AlNib nižjih in •d°l v -edjl ji ^'ah, katerim se go- iw8°0'alna krivica, juri-ta®°vitev didaktičnih ■ J štev in šolskega nad- ,nJe li m* sm° najpreJ pozitiv->vi.^ ’ ^ P° začetku šolske- kl jih z veseljem po-moramo pa po- pro- višjih RAZPRAVA O BLIŽNJEM VZHODU V OZN Kompromisna resolucija južnoameriških držav Sovjetski predstavnik Malik predlagal mednarodni sporazum za mir na Bližnjem vzhodu V* genske šole, m m za slovenske šole, H ‘J6 slovenskega funk- ^ #Pri šolskem skrbni- učbenl-. srednje t® ne pozabimo na °troke v videmski * iB^ti ^ bi končno le mo-vsaj nekaj ur pouka ^tu letošnjega šolske-Aou, Pd° na vseh sloven-/ Otp r® (otroški vrtci, o- ' t®*9. srednje in višje na Tržaškem in NEW YORK, 31. — Na skupščini OZN se nadaljuje razprava o Bližnjem vzhodiu. Sovjetski predstavnik Jakob Malik je v svojem govoru predlagal, naj bi štiri velesile ali varnostni svet zajamčili meje držav na Bližnjem vzhodu, v okviru politične rešitve krize. Sprejeti bi morali sporazum, ki bi vezal vse prizadete stranke. Sporazum bi moral imeti mednairodnl značaj ln vsebovati ustrezna Jamstva. Potem ko je Malik izjavil, da si Sovjetska zveza želi stalen mir ln ne krhko premirje, je dejal, da Je treba takoj obnoviti Jar-ringovo misijo ln da Je Izrael kršil resolucijo varnostnega sveta, ker je zipustil newyorška pogajanja. 23 latilskoameriških držav pripravlja resolucijo o Bližnjem vzhodu, ki naj bi bila nekak kompromis med resolucijam i, ki sta ju predlagali skupina afro-azijskih držav in ZDA. V tej resoluciji latinskoameriške države dajejo prednost obnovitvi Jarrin-gove misije in načelom resolucije varnostnega sveta, ter predlagajo podaljšanje premirja ob Sueškem prekopu, ld zapade 5. novembra. Pred novo politično afero v Zah. Nemčiji? BONN, 31. — Hamburški dnevnik «Die Weit» je pred odhodom zahodnonemškega zunanjega ministra Scheela v Varšavo, kjer bodo podpisali sporazum med Zahodno Nemčijo in Poljsko, objavil osnovne točke sporazuma, ki bo podpisan v Varšavi. Če je vsebina sporazuma, ki jo objavlja «Die Welt» točna, potem bo prišlo s tem že do drugega primera objave diplomatskih mednarodnih dokumentov v Zahodni Nemčiji preden so bili sploh podpisani. Pred podpisom moskovskega sporazuma, so prav tako nzkateri časopisi objavili osnovne točke sporazuma med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo v bonskih vladnih krogih, ki so uvedli preiskavo. Danes stavka prodajalcev časopisov RIM, 31. — Sindikalne organizacije prodajalcev časopisov so za jutri napovedale stavko. Zato bodo jutri vsi kioski in druge prodajalne časopisov zaprti Danes je bil na ministrstvu za delo sestanek med založniki in prodajalci časopisov, na katerem pa ni prišlo do dogovora glede nedeljskega počitka prodajalcev časopisov. Uspeh Njerereja na predsedniških volitvah na Zanzibaru in Pembi ZANZIBAR, 31. - Predsednik Tanzanije Juli us Njerere je na p"edsedniških volitvah v volilnih okrožjih na otokih Zanzibar in Femba dobil veliko večino glasov. Njerere, ki je že skoraj pet ,let predsednik Tanzanije, je v teh volilnih okrožjih dobil 183.627 na 185.691 veljavnih glasov. VIDEM, 31. — Na pokopališču v Torviscosi so postavili spomenik 300 padlim vojakom Avstro-Ogrske, ki so jih na tem pokopališču pokopali pred petdeseti mi leti. Na svečanost' so bili prisotni predstavniki civilnih in vo jaških oblasti, združeni borcev ter šolniki in učenci osnovnih šol. predsednika Allendeja) petnajst murstrov. štirje bodo socialisti, trije komunisti, trije radikalci, o-stalih pet pa .je iz vrst manjših grupacij. Zunanje ministrstvo bo zasedel mladi odvetnik Almeyda (socialist), notranje Gonzales (socialist), kmetijstvo Chonchol (ljudsko gibanje), ministrstvo za delo komunist Oyarcej, rudnike Can-turias (radikalec), obrambo Rios V a 1 d i v i a (radikalec javno šolstvo As tor g a (radikalec), finančno ministrstvo Zorilla Ro-jas (komunist), zdravstvo Pinochet (socialdemokrat), stanovanja Cortes (socialist), zemljiško ministrstvo Martones (socialdemokrat), javna dela Barraza (komunist), gospodarstvo Vuscovic Bravo (neodvisen marksist-leni-nist), sodstvo Cruz Ponče (neodvisna ljudska akcija). Minister za splošne zadeve bo socialist Sua-rez. Določeno presenečenje je povzročilo med komentatorji imeno vanje Almeyde na mesto zunanjega ministra, ker je ta 47-letni od vetnik sicer član čilske socialistične stranke, vendar priznan simpatizer Kitajske. Minister za notranje zadeve je tudi socialist, prihaja pa iz vrst študentskega gibanja. Komunistom pripada važno ministrstvo za finance in davke, marksist (čeprav neodvisen) je tudi minister za gospodarstvo Vuscovic Bravo, ki je bil dvajset let v službi pri OZN, k,ier je izdelal več razvojnih načrtov za Latinsko Ameriko. Pristaši nemarksističnih strank v tej prvi socialistični vladi v Latinski Ameriki, ki je prišla na oblast brez oboroženega upora, so ministri za obrambo, šolstvo in rudnike (radikalci), ministri za zemljo in zdravstvo pa so socialdemokrati. Prav tako niso iz vrst delavskih strank mmistri za sodstvo in poljedelstvo. Z doziranjem ministrov je Allende pokazal dobršno mero previdnosti. Upošteval je namreč, kako bodo reagirali slo.ii, katerim so posamezni ministri namenjen'. Tako ustreza vojski radikalec, zdravstvu socialdemokrat in neodvisni kandidat Cruz Ponče sodnemu zboru. Spričo dejstva, da bo v zunanji politiki prva naloga nove čilske levičarske vlade navezati diplomatske stike s K'tajsko. Kubo. Korejo in Vzhodno Nemčijo je u-strezna, čeprav nepričakovana, izbira Almeyde. Medtem se je dosedanji predsednik, demokristjan Eduardo Frei, poslovil v televizijskem go-, voru in hladno kritično ocenil sedanji politični položaj. Dejal je, da se morata zaščititi demokracija in svoboda. »Stopil sem na o-blast s programom reform v svobodi,* je dejal Fred, »sedaj pa je ljudstvo izbralo drugo pot. ki vliva enim upanje, v drugih pa vzbuja negotovost in strah*. »Izročili so mi svobodno in demokratično državo, sedaj pa podajam ta sveti simbol svojemu nasledniku Allendeju, človeku, ki se je prav tako oblikoval v vzdušju (Viške demokracije*. »V tem trenutku, ko uresničuje čile dokončne izbire, zagotavljam ljudstvu, da se ne odrekam svoji politični odgovornosti: boril se bom za iste ideale*. Frei je zaključil svoj govor z željo, da bi Allendejeve napore kronal uspeh. SOFUA, 31. — Bolgarska agen cija je sporočila, da se je zaključil sestanek vo.jaškega sveta združenih sil varšavskega pakta, ki je trajal tri dni m kateremu je predsedoval maršal Jakubovski. DELAVCI PROTI REŽIMU V ŠPANIJI TRETJEGA NOVEMBRA VSEDRŽAVNA STAVKA MADRID, 31. — Delavske komisije, edini delavski organi v tovarnah, ki so uradno dovol.jeni, so proglasile za 3. november vsedržavno stavko. Predstavnik komisij je izjavil, da bo stavka najvažnejša protestna demokratična manifestacija v zgodovini Francovega režima. Stavke, kateri se je pridružilo petnajst politično sindikalni organizacij iz Asturije, Katalonije in baskovskih pokrajin se bo udeležilo okrog milijon delavcev, študentov, profesionalcev in intelektualcev. Predstavnik delavskih komisij je poudaril, da je h:la stavka napovedana, da se opozori vse špansko prebivalstvo in demokratični svet »o boju španskega delavskega razreda za dosego amnestije političnih jetnikov, za ustanovitev svobodnega, neodvisnega in demokratičnega srndikata in za pravične delavske plače.* »Cilj delavskih komisij — je pojasnil predstavnik delavcev — je ta, da predlagamo delavcem e-notno 24-umo stavko namesto posameznih stavk, ki smo jih doslej proglašali. Na ta način bomo lahko kmalu prišli do napoved splošne vsedržavne stavke. Splošna vsedi žavna stavka, spremljana z demonstracijami milijonov delavcev na trgih vse Špani je, bi lahko povzročila padec režima.* Predstavnik delavskih komisij je zaključi, da je danes delavski razred na čelu boja proti diktaturi. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|l|||||||l||,„||l|,|,||ll„ll„|„M„l„,„l|„lllllllllll|ll||||llll||||||||||||||||||||||||m| ZAKLJUČENA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV Zanimiv razgovor med Titom in predstavniki kmetov V razpravo s Titom je tudi posegel kmet Kodermac iz Fojane (Brda) o uvozu strojev in vplivu kmetov na zadruge (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Predsednik republike Tito se je danes v zvezni skupščini sestal »za okroglo mizo* s skupino kmetovalcev iz vseh krajev Jugoslavije. Tito se je nad 3 ure razgovarjal s kmeti, ki so želeli neposredno seznaniti Tita in njegove sodelavoe dr. Bakari-ča, Stevana Doronjskega, Budi-slava šošiča in Franja Nadjo s svojimi problemi in skrbmi in z željami. Niso skrivali svojega zadovoljstva, da jim je bila dana možnost, da se lahko razgovarjajo s predsednikom, kateremu so odkrito vse povedali. Na to jih je med drugim spodbujal sam Tito s svojimi vprašanji in z velikim zanimanjem, ki ga je pokazal za delo in življenje na vasi. Ko so odhajali na konferenco, so nam nekateri v šali govorili: »Kaj boste vi kmetje, tam na konferenci, razen da boste sedeli kot »vreča plevela*, saj vas nihče ne bo niti videl, niti slišal, našli pa smo se skupaj z vami, tovariš predsednik, za isto mizo,* je rekel kmet Bogoljub Timotijevič iz Kniča. Dodal je še da se časi menjajo, da imajo danes tudi kmetje kaj povedati, da se o kmetih pogostoma razpravlja brez njih. Tudi mi kmetje ustvarjamo dohodek, je dejal Timotijevič, zato hočemo, da se naš glas sliši v zadrugah, na vasi, v občini, republiki in v zvezi. Kmetje, ki so bili na konferenci delegati ali gostje, so prikazali predsedniku Titu mnoge probleme v razvoju kmetijstva in družbenih odnosov m. vasi. Med drugim so opozorili na nujnost stabilizacije cen kmetijskih pridelkov, da se kmetom s krediti omogoči nabava mehanizacije, da se resi vprašanje zdravstvene zaščite in pokojninskega zavarovanja. Kmet Kodermac iz Fojane je v razgovoru s predsednikom Titom izrazil mišljenje, da bi morali zmanjšati pristojbine za registracijo traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Ustanovitelji kmetijskih zadrug smo bili tudi mi kmetje, je dejal Kodermac, toda danes nimamo skoraj nobenega vpliva na delo in odločanja. Zahtevamo, da se ti odnosi bistveno in hitrejše rešujejo. O vprašanju odnosa zasebnih kmetov do zadrug so govorili tudi drugi. Priznali so, da so zadruge potrebne, da bi bilo brez njih težko, želijo pa, da bi zadruge bile sodobnejše in da bi bile bolj njihove. Na koncu razgovora js Tito dejal, da za težave v kmetijstvu niso krivi kmetje, prav tako niso krive za to samo oblasti, temveč so v precejšnji meri odnosi zunanjih objektivnih vzrokov. Tito je opozoril na težave, ki jih ustvarjajo zaščitne carine in drugi predpisi pri uvozu kmetijskih pridelkov, posebno mesa v države Skupnega evropskega trga. V zvezi s tem je Tito dejal, da se med nedavnim obiskom v zahodnih državah ni razgovarjal samo o političnih vprašanjih, temveč da je kritiziral njihov sistem zaščitnih carin, prelevmanov in drugih o-vir Predsednik je izrazil prepričanje, da bo konferenca velikega pomena za rešitev odprtih vprašanj v kmetijstvu, da se ni treba bati, da bo zanemarila vprašanja zasebnih kmetov. Tito je obljubil, da se bo zavzel za rešitev teh vprašanj in da bo o-sebno skrbel za izvajanje sprejetih sklepov. Mi imamo sioer vašo popolno politično podporo, je rekel na koncu Tito, kjerkoli sem bil doslej, sem videl, da so naši kmetje zares zdrav in konstruktiven činitelj v razvoju naše družbe. Prva konferenca Zveze komunistov Jugoslavije je nocoj po tridnevni razpravi o aktualnem političnem položaju in nalogah komunistov in razvoju socialistič- nih odnosov v kmetijstvu na vasi in nalogah Zveze komunistov, končala svoje delo. Razprave se je udeležilo okrog 80 delegatov in gostov. Samo razprave o razvoju socialističnih odnosov v kmetijstvu in na vasi in nalogah Zve-, ze komunistov se je udeležilo 38 delegatov, medtem ko je 36 delegatov predložilo svoje napisane govore. Konferenca je na koncu svojega deLa sprejela nekatera dopolnila k predloženim sklepom, ki bodo naknadno objavljeni. Konferenca se je končala okrog 19. ure z govorom predsednika Tita, katerega avtorizirano besedilo, do trenutka ko poročamo, še ni bilo objavljeno. Mnogi delegati v razprava o razvoju socialističnih odnosov v kmetijstvu in na vasi in nalogah Zveze komunistov so bili mišljenja, da se v predloženi resoluciji premalo govori o samoupravljanju v kmetijstvu, posebno v zadružništvu. Podobno kot v razgovoru s predsednikom Titom, so mnogi delegati opozorili na potrebo, da se kmetom s krediti omogoči nakup kmetijskih strojev, da se posveti večja skrb razvoju kmetijstva v nerazvitih področjih, zatem zdravstveni zaščiti in da se reši vprašanje pokojnin kmetovalcev. Nekateri delegati so predlagali, da se pri zvezi in v republikah ustanovijo posebna tajništva za kmetijstvo, da bi se vprašanj«« kmetijstva posvečala večja pozornost. Ugotovljeno je bilo nadalje, da so sedanja načelna stališča glede razvoja kmetijstva pravilna, da pa se premalo skrbi za izvajanje sprejetih sklepov. Delovni ljudje cenijo Zvezo komunistov po tem, koliko je dosegla v izvajanju sprejete politike, je med drugam poudaril kmet-Dušan Jovanovič in predagal, da se takoj po konferenci ustrezno ukrepa za uresničenje stališč resolucije. BOŽO BOŽIČ venskih napisov. To so prav gotovo pojavi, ki gredo daven o-kvira dobrih odnosov in je pričakovati, da bo policija našla in obsodila krivce. Na zasedanju mešanega odbora so vedno v ospredju šolska vprašanja, saj predstavlja slovenska šola temelj obstoja naše narodnostne skupnosti. V tej zvezi gre za ustanovitev strokovne šole, ki je nedvomno pozitivno dejstvo, čeprav je prišla z veliko zakasnitvijo in čeprav je ta zakasnitev privedla do ustanovitve šole v objektivno novem položaju strokovnega šolstva v Italiji na splošno. Nič manj ni pomembno vprašanje statusa slovenskih šolnikov, ki so dejansko, 25 let po vojni in vrsto let po odobritvi posebnega zakona za slovensko šolo, še vedno brezpravni. Iz uradnega sporočila izhaja, da je odbor «posvetil posebno pozornost šolskim vprašanjem in položaju šolnikov*. V tej zvezi je zanimivo, da je bil govor tudi o pomanjkanju šolnikov materinega jezika na italijanskih šolah v Jugoslaviji in da gre za obravnavo predlogov o -možnosti «uvoza» italijanskih šolnikov iz Italije, čemur na nasprotuje formalria prepreka, da med ItaMjo in Jugoslavijo ni sporazuma o priznanju diplom, ki bi nekaj takega omogočala, ne upoštevaje, seveda, vseh drugih s tem povezanih vprašanj. Uradno sporočilo nato navaja cel skupek bistvenih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. V tej zvezi pravi, da gre za ((izvajanje posebnega statuta glede svobodnega kulturnega in jezikovnega razvoja dveh etničnih skupin, kot tudi vprašanja zastopstva, jezika, aktivnosti in finansiranja organizacij etničnih skupin*. Glede pravičnega zastopstva Slovencev v Izvoljenih organih občin, pokrajin in dežele ter s njimi neposredno povezanih organih ni v bistvu resnejših pripomb, saj gre za demokratični mehanizem, ki velja za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti podobno kot velja za sodržavljane italijanske narodnosti in so bili tudi v razdobju med dvema zasedanj ima mešanega odbora storjeni koraki naprej. Slabše pa stoje stvari v številnih imenovanih komisijah in odborih, kot je klasični primer tržaška trgovinska zbornica in sekcija za kmetijstvo, ki ji ne načeluje Slovenec. V ospredju vsakega dosedanjega zasedanja mešanega odbora je bilo vprašanje uporabe slovenskega jezika z vsemi komponentami: tolmači, zaposlitvijo Slovencev v javnih uradih, javnimi napisi in podobnim. To vprašanje je tudi tokrat v zaključnem poročilu izrecno omenjeno. Posebno poglavje predstavlja pomoč slovenskim kulturnim ter drugim organizacijam in to tudi pomoč gmotnega značaja. V tej zvezi lahko u-gotovimo pomembne premike na bolje zlasti z zadnjim sklepom pokrajinske uprave o ustanovitvi ustanove Stalno slovensko gledališče kot tudi o razpravah za ustrezni status Glasbene matice, o razprava* za pomoč tisku in podobno. Vendar pa iz letošnjih ugotovitev tudi izhaja, da se v letu 1970 v primerjavi z letom 1969 finančna pomoč slovenskim organizacijam v bistvu ni povečala in da še vedno znatno zaostaja za prispevki sorodnim italijanskim organizacijam, ko pa bi moralo iti za ((zaščito*. Kočno pravi uradno poročilo, da je bil v celoti izveden program kulturne izmenjave, o katerem so se dogovorili že na prejšnjem zasedanju in da bodo strokovnjaki na obeh straneh proučili tudi nove oblike sodelovanja na tem področju, kar odpira nove možnosti. Zaključek zasedanja mešanega odbora je nedvomno zanimiv, saj gre za poglobljeno proučitev številnih pomembnih vprašanj, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji, pri čemer seveda pa to ne pomeni, da gre tudi za avtomatično reševanje teh vprašanj, kar niti ni in ne more biti v pristojnosti mešanega odbora, ki je posvetovalni organ dveh vlad. Istočasno pa gre tudi za odraz dobre volje in prijateljskih odnosov, ki obstajajo med dvema državama, pri čemer lahko samo še vnovič zapišemo, da slovenska narodnostna skupnost v Italiji želi in si prizadeva za utrditev odnosov in da bi tudi glede reševanja njenih vprašanj postalo ozračje podobno, kot je glede vseh drugih italijansko - jugoslovanskih vprašanj, da bi bilo v skladu s splošnim dobrim ozračjem in sodelovanjem na vseh — pa tudi političnih — področjih. TRŽAŠKI DNEVNIK POBUDA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ CGIL, CISL IN CCDL V prvi polovici novembra pomorska konferenca v Trstu Na konferenci bodo pripravili načrt, ki bo v nasprotju z načrtom Finmare za preureditev družb PIN Pokrajinska tajništva kovinarskih delavcev CCdL, CGIL in CISL so na ponovnem sestanku proučila vprašanje preureditve plovnih družb pretežne državne važnosti (PIN). Če bi namreč te družbe preuredili tako, kot predvideva načrt FINMA RE, bi bilo še posebno prizadeto naše pristanišče, saj bi se močno skrčilo število delovnih mest, kar bi imelo hude posladke za mestno gospodarstvo, ker bi bile okrnjene njegove tradicionalne dejavnosti, ki so tesno povezane s pomorstvom, to je ladjedelstvo in pristanišče. Pokrajinska tajništva se zavedajo resnosti tega vprašanja in potrebe, da se z vsemi sredstvi uprejo tej politiki, ki škoduje udeležbi Trsta pri pomorski dejavnosti in so sklenila, da dajo pobudo za vsedržavno konferenco o pomorstvu v prvi polovici novembra. Konference se bodo udeležili vsedržavni voditelji UIL, CGIL in CI SL, voditelji vsedržavnih zvez pristaniških delavcev, pomorščakov in kovinarjev, kakor tudi sindikalni voditelji glavnih pomorskih mest. Na konferenco bodo povabili tudi krajevne in deželne oblasti, lastnike plovnih družb, špediterje, predstavnike tržaškega emporija ter lastni- ke podjetij, katerih dejavnost je tesno povezana z razvojem prometa skozi naše pristanišče. Skratka, s prispevkom vseh odločujočih sil je treba pripraviti alternativen načrt k načrtu FINMARE, ki teži za skrčenjem tržaških pomorskih dejavnosti. Poleg tega bodo zahtevali novo pomorsko politiko, ki predpostavlja preobrazbo in okrepitev državnega ladjevja. Na ta način bodo okrepili in razvili tri glavne sektorje, in sicer pomorskega, ladjedelskega in pristaniškega. Na pomorskem sektorju se bo tako ohranilo število zaposlenih in se bodo izboljšale delovne razmere na novih ladjah. Kar se tiče ladjedel-stva, se bodo okrepile gradnje in bodo na ta način uporabili vsa razpoložljiva splavišča. V pristaniškem sektorju pa bo treba modernizirati naprave, tako da bodo naša pristanišča konkurenčna. Okrepitev teh dejavnosti je bistvenega pomena tudi spričo razvoja pomorskega prometa, pri čemer je treba upoštevati, da je Italija država, ki jo obkroža morje. Pokrajinska tajništva CCdL, CISL in CGIL so že ustanovila študijsko skupino, ki bo proučevala tehnična in organizacijska vprašanja v zvezi s sklicanjem konference. REŠKA OPERA V KULTURNEM DOMU Zelo kvalitetna uprizoritev opere «Nikola Šubic Zrinjski» Odlični solisti z nosilcem naslovne vloge Vladimirom Ruždjakom na čelu Izvrstno upet zbor in zanesljivo vodstvo dirigenta Vladimira Beniča Opera narodnega gledališča «lvan Zajc* z Reke, ki je pri nas že gostovala v zadnjih dveh sezonah z Gotovčevo opero »Ero* in s Tjardo-vičevo opereto «Mala Floramg», se je tokrat predstavila z delom iz svojega klasičnega repertoarja, Zajčevo zgodovinsko in patriotično o-pero «Nikola Šubič Zrinjski*. Čeprav bo delo staro kmalu sto let in čeprav se je avtor Ivan Zajc zgledoval po zgledih italijanske o-pere svojega časa, zlasti po Verdiju, je delo še vedno dovolj sveže in prijetno, zlasti seveda, če je dobro pripravljeno v vseh svojih komponentah. Za sinočnjo reško uprizoritev v skoraj polno zasedenem Kulturnem domu lahko mimo rečemo, da je bila pripravljena ne samo dobro, temveč naravnost presenetljivo kvalitetno in da so reški operni umetniki z njo pred našim občinstvom ponovno dokazali, da so umetniški kolektiv velikih zmogljivosti. Naravnost presenetljivo je predvsem dejstvo, da ima ansambel tako malega mesta toliko kvalitetnih pevcev - solistov. Res je sicer, da je nosilec naslovne vloge Vladimir Ruidjak, ki je bil obenem tudi re •niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiuHifiiiiiimniiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S SESTANKA PREDSEDNIKOV DEŽELNIH ODBOROV V petletnem načrtu 1971-76 nič novega za našo deželo? Dežele bodo sodelovale pri namembnem razdeljevanju narodnega dohodka . Za naše področje predviden hitrejši gospodarski razvoj Te dni so se v Rimu sestali predsedniki deželnih odborov vseh italijanskih dežel, s posebnim in z normalnim statutom, da bi v okrilju Meddeželnega odbora za gospodarsko načrtovanje (Comitato In-terregionale per la Programmazio-ne Economdca) prikazali svoja gledišča v zvezi s sodelovanjem posameznih dežel pri pripravah novega petletnega gospodarskega načrta 1971-1976. Minister za proračun Giolitti je napovedal proračunskemu odboru pri poslanski zbornici, da bo po vsej verjetnosti nemogoče predložiti parlamentu novi načrt pred koncern letošnjega leta, kakor je bilo prvotno določeno, in sicer zaradi težav, ki so botrovale in še botrujejo njegovi končni definiciji zaradi razik v ocenjevanju njegovih poglavij s strani posameznih dežel. Te so namreč povabljene, da izrečejo svoje mnenje glede okvirno določenega načrta, ki naj bi veljal za razdobje 1971-76, a ki bo kakor rečeno po vsej verjetnosti stopil v veljavo s precejšnjo zamudo. Predstavniki dežel so na rimskem sestanku načeli tudi vprašanje bodočega porazdeljevanja narodnega dohodk^ n;ed posamezne dežele, kar bo po mnenju večine opazovalcev lahko vnelo dolgotrajno »dialektiko* med deželami in o-srednjo vlado na eni ter med posameznimi deželami na drugi strani. Na rimskem sestanku so predsedniki odborov posameznih dežel orisali tudi razvojne načrte, ki so jih dežele pripravile zase v skladu s splošnim vsedržavnim načrtom. Po načrtu, ki ga je pripravila dežela Furlanija - Julijska krajina, ni v primeri s prvim petletnim načrtom predvidena za naše kraje nobena nova vloga na gospodarskem ali na socialnem področju. Načrt namreč nag aša, da bo kolikor mogoče zmanjšala razdalje z razvitejšimi deživami v državi, in sicer tudi kar zadeva tehnično in organizacijsko učinkovitost posameznih dejavnosti. V načrtu je poudarjeno, da si naša dežela pričaku:e. da bodo na daljši rok pokazatelji o razvoju produktivnosti dela in deželnega dohodka pri nas višji kakor v ostali Italiji (to je, da se bo gospodarstvo pri nas hitre'e razvijalo kakor drugod v Italiji). Deželni načrt nadalje naglaša, da bo treba »integrirati deželno gospodarstvo*, tako da se bo zman-šala razika med posameznimi deželnimi središči, kajti v Furlaniji - Julijski krajni je še vedno nekai gospodarsko šibkih centrov in nekaj drugih centrov, ki relativno nazadujejo v splošnem gospodarskem razvoju (Trst). Da bi zmanjšali te razlike, pa je v deželi potrebno zlasti dobro razvito omrežje sodobnih prometnih zvez tako notranjega kakor tudi mednarodnega značaja, se zaključuje shema deželnega načrta. Po doseženem sporazumu preklicana stavka trgovskih nameščencev mU? A Sindikalne organizacije trgovinskih uslužbencev sporočajo, da so v petek ponoči končno sklenile s predstavniki trgovskih podjetij sporazum, po katerem bo vsedržavna delovna pogodba stroke veljala tudi v Trstu. Osnutek sporazuma, ki so ga dosegli, je nakazal prefekt dr. Cappelllni. Sporazum določa, da se odloži na prihodnji junij rešitev vprašanj, ki se nanašajo na bolniško zavarovanje, ln sicer v pričakovanju zdravstvene reforme, katera bi morala dokončno ot. praviti vse razlike, ki še obstajajo v Trstu v odnosu do vsedržavnih določb. Sporazumu so priložene mezdne razpredelnice, ki bodo veljale od 1. julija letos do 30. junija 1971. Te razpredelnice sedaj dokončujejo, take da upajo, da bodo dokončno znane plače do konca tedna. Spričo doseženega sporazuma so tajništva zvez trgovinskih uslužbencev CGIL, CISL in CCdL preklicala stavko stroke, ki bi bila morala biti prihodnjo soboto. Dolgih nočnih pogajanj so se med drugim udeležili dr. Renato Gentili, Roselll, ravnatelj Ello Gep-pi v imenu Zveze trgovoev, Curri za CISL, Battilana za CGIL in Cor-sl za delavsko zbornico. Delavci so se zahvalili prefektu Cappeliiniju in podprefektu Mellaru za njuno uspešno posredovanje za rešitev spora. Izvoljeni predstavniki SS na Repentabru V četrtek zvečer, 29. oktobra, so se v hotelu Kras na Repentabru zbrali člani Slovenske skupnosti, izvoljeni v javne organe tržaške pokrajine, in člani Sveta Iste organizacije. Namen srečanja je bil, kakor je v pozdravnih besedah poudaril predsednik dr. HareJ, da se Izvoljeni predstavniki SS pogovorijo o skupnih problemih ln o problemih posameznih krajev ln vasi, da se vodstvo v Trstu pobllže se- znani s prizadevanji ln težavami na terenu in da predstavniki SS na deželi vedo za delo, M ga o-pravlja ta svet in izvršni odbor SS. Po govoru političnega tajnika dr. Legi še o položaju SS po zadnjih volitvah, je dr. Dolhar nanizal nekaj točk, ki naj bi bile osnova za razgovor ;med drugim, o povezavi med izvršnim odborom SS in svetovalskimi skupinami in člani SS po vaseh, kdaj in kje naj bi bila taka srečanja, kako naj se sestajajo svetovalske skupine posameznih občin s predstavniki sveta itd. Preden se je začel razgovor o Dolhar-jevih osnutkih je deželni svetovalec dr. Stoka poročal o zadnjih novostih v deželi, o predvidenem načrtu zakona o slovenskem šolskem osebju, o podpori civilnim invalidom, o zahtevi SS, da se predvideni prispevki za gradnje razširijo na lastnike hiš, ki si želijo popraviti ali obnoviti domove, o problematiki sprejemanja naših ljudi v službo; na koncu je omenil skupno spomenico vseh slovenskih zamejskih organizacij o manjšinskem vprašanju. Sledil je razgovor, v katerega je posegla večina prisotnih. Na koncu je dr. Legiša povzel zaključke iz razgovorov in predlogov. žiser, nastopil kot gost, toda v o-stalih vlogah so nastopili izključno domači pevci, in to pevci za katere bi jim lahko zavidalo tudi kakšno večje operno gledališče. Vsi, od tenorista Ljubomira Strgačiča, mezzosopranistke Mirjane Šebalj, sopranistke Darinke Šegota Žiger, basista Franja Godca, tenorista Viktorja Bušljeta, tenorista Marina Sfiligoja, baritonista Draga Duiča in drugih so ustvarili glasovno zelo prepričljive like, seveda pa je tako pevsko kot igralsko izstopal veliki operni umetnik Ruždjak s svojim polnim in mojstrsko obvlado-vanim glasom. Za solisti prav nič ne zaostaja zbor, ki je dobro uvežban in glasovno izenačen, kar velja tako za moški zbor kot tudi za ženski, čeprav nam je lahko samo nakazal svoje kvalitete, medtem ko je moški zbor imel v množičnih prizorih dovolj priložnosti, da je prišel u-činkovito do veljave, predvsem v zaključni sceni z osrednjim motivom «U boj, u boj*. Orkester je pod vodstvom dirigenta Vladimira Beniča igral zanesljivo in dinamično, le da je verjetno nepopolni akustiki dvorane pripisati, da so na nekaterih mestih preveč izstopala trobila. Predstava je skozi vsa tri dejanja pritegnila občinstvo zaradi svoje melodičnosti in spevnosti, zlasti pa prvo in tretje dejanje, ki je tudi scensko najbolj razgibano. Solisti pa so še posebej lahko prišli do veljave v mnogih arijah in duetih, tako zlasti Vladimir Ruždjak kot vseskozi lepa figura Nikole Šubiča Zrinjskega v ariji na začetku drugega dejanja, Mirjana Šebalj kot njegova žena Eva in Darinka Šegota - Žiger kot njuna hči Jelena v duetu na začetku tretjega dejanja, nato Darinka Šegota - Žiger s svojo arijo in še tercet mezzosopran - sopran * bas bariton pred koncem druge slike tretjega dejanja. Občinstvo je solistične in zborovske vložke nagrajevalo z aplavzom že pri odprti sceni, na koncu pa je vse izvajalce, soliste, zbor, orkester in dirigenta Beniča nagradilo z dolgotrajnim aplavzom in košaricami cvetja. Med občinstvom so bili številni u-gledni predstavniki ne samo slovenskega temveč tudi italijanskega javnega in zlasti kulturnega - glasbenega življenja v Trstu, ki so bili polni priznanj ansamblu. Reška Opera bo predstavo ponovila še danes popoldne ob 17. uri. v Viscu, v Pevmi in Gorici ter na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani. Jutri bodo položili vence k spomeniku padlim italijanskim vojakom v I. svetovni vojni pri Sv. Ju-stu predsednik dežele, podžupan Lonza v imenu župana in vladni komisar. Predstavniki občine bodo položili vence tudi v Rižarni, v Ul. Ghega, na pokopališču pri Sv. Ana, v Ulici D’Azeglio, v spominskem parku pri Sv. Justu, na strelišču na Opčinah, na strelišču pri Bazovici, na Trgu Unita, v Ulici Im-briani itd. Mimogrede naj omenimo, da vladni komisar, kolikor nam je znano, ne bo položil vencev v Rižarni, ki je bila pred petimi leti proglašena za nacionalni spomenik, niti na druge kraje in spomenike, ki nas spominjajo na žrtve nacifašistične-ga terorja in na Rezistenco. Razstave V umetnostni dvorani »Cesare So-fianopulo« na Trgu Papa Giovanni 6-1. je odprta osebna razstava slikarke Giuliane Griselli di Lena, ki jo prireja Sindikat lepih umetnosti dežele Furlanlje-Jul. krajine, ki je včlanjen v CCdL. Razstava bo odprta od 18. do 20. ure ob delavnikih in od 10.30 do 12. ure ob nedeljah in praznikih, do vključno 14. nov. Ljudska prosveta Prosvetno društvo (France Prešeren* v Boljuncu vabi vaščane da. nes, 1. XI. ob 16.30 k vaškemu spomeniku, kjer bomo letos ob 25-letnici osvoboditve počastili spomin naših padlih v NOB. Pevski zbor bo zapel žalostinko, mladinci bodo recitirali primerne pesmi ob pola-ganju vencev in cvetja. • • • Polaganje vencev Predstavniki združeni ANPI, ANED in ANPPIA ter Slovenske kulturno gospodarske zveze bodo danes položili vence na spomenike padlim, v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Air, v Ul. Ghega, v Ul. D'Azeglio, na grob bazoviških juna kov. na grobnico Pinka Tomažiča, na vojaškem pokopališču itd. Predstavniki generalnega konzulata SFRJ so že včeraj položili vence ob spomenike padlim in v Ri žarni, danes pa jih bodo položili še iiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii Urnik trgovin za bližnje praznike DANES, 1. novembra (vsi sveti) bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure in slaščičarn (8-21.30). JUTRI, 2. novembra, dan pred dvojnim praznikom. Vse trgovine bodo lahko podaljšale čas poslovanja do 21. ure. Poleg tega bodo trgovine, ki so običajno ob ponedeljkih dopoldne zaprte zaradi tedenskega počitka, ta dan redno obratovale tudi zjutraj. To velja za trgovine z oblačili, stanovanjsko in drugo o-premo in za trgovine z raznim blagom. V torek, 3. novembra, sv. Just. Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7 - 12), cvetličarn (8 - 13) in slaščičarn (8-21.30). V sredo, 4. novembra. Obletnica zmage. Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7 -12), cvetličarn (8-13) in slaščičarn (8-21.30). SPOROČILO ACEGATA 100 lir vozni listek na progi Trst-Milje Direkcija transportnega oddelka Acegata javlja, da bodo na podlagi okrožnice ministrstva za transport in civilno letalstvo štev. 5037 z dne 30.9.1970 zaokrožili ceno voz nemu ldstku na filobusnl progi št. 20 Trst-Milje na 100 Ur. Nova cena bo stopila v veljavo danes, 1. novembra. Zimski urnik ronskega letališča Danes stopi v veljavo zimski prometni umik. Z ronškega letališča bo od danes naprej vsak dan poletelo še eno letalo na progi Ronke-Benetke-Milan, ln sicer z odhodom ob 9.55 in pristankom v Milanu ob 11.10. Proga Ronke-Genova bo po novem umiku poslovala takole: odhodi Iz Romk ob 7.30 (doslej 6.25) in ob 20.00 (doslej 20.50). Od danes dalje sl na ranškem letališču sledi vsak dan po sedem poletov v razne smeri. NOČNA SLU2BA LEKARN Danes, NEDELJA 1. novembra VSI SVETI Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.53 — Dolžina dneva 10.09 — Luna vzide ob S.24 in zatone ob 17.39. jutri, PONEDELJEK, 2. novembra VERNE DUŠE Včeraj-danes Vreme včeraj: najvlšja dnevna temperatura 14,8, najnižja 11,8, ob 19. uri 13,9 stopinje, zračni tlak 1026,6 rahlo narašča, veter 7 km na uro Jugozahodnik, vlaga 84-odstotna, nebo por.blačeno, morje skoraj mirno, tem-peratura morja 15,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31 oktobra 1970 se je v Tr-stu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 8 oseb Umrli so: 85-letni Fllippo Giavelli, 82-letni Giuseppe Gardossl, 75-letna Anita Prelsnlk vd. Recchtonl. 70-let-ni Domenlco Pagllaro, 70-letnl Gu-glielmo Caropressl, 60-letni Carlo Fe. lice, 44-letna Argla Nottollni vd. Stropnik, 58-letni Boris Kafol. Oklici: Inštalater Antonio Schlrato In trg. pomočnica Anna Stergaus, fl. nančni stražnik Pasquale Ragozzino ln delavka Floretta Gregorettl, urad. nlk Franco Lini in gospodinja Lo- redana Letizla, študent Tommaso Russo ln študentka Maria Teresa Mec-chla, tehnični uradnik Ugo Salon ln gospodinja Marina Corva, uradnik Sergio Stabon ln uradnica Maria Ga. brlella Balos, glasbenik Aldo beri Jafa ln uradnica Franca Stlnco, karos: rist Sergio Mamillo In frizerka Lo rlana Brandolin, mehanografskl operater Aldo Naperotlch in trg. pomočnica Maria Doglla, delavec Rena- SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FUTf K1RAF8K1 MATERIAL Trat, UL Mazzini. 53 - TeL 733-381 Prijatelje lo eoaoe« naprošamo da oaa obiščejo to Cafagna ln natakarica Edda Lu-biana, mehanik Nikolai Toncev in uradnica Hrlstinka Svetozarova, ce-var Gualtiero Montemezzo ln gospodinja Gluseppina Grazlano, elektrl-čar Gabriele Trevlsan ln bolničarka Maria Miklavčič, uradnik Angelo Zorn in uradnica Luciana Salsa, trgovski agent Glanfranco Trocca in blagajničarka Rossana Baronclnl, zastoo-nlk Adelchl Mazzetto ln uradnica Franca Dolenl, risar Oreste De Luca ln gospodinja Alda Giovanhinl, In-dustr. Izvedenec Bruno Del Piero In delavka Lorlana Zanon, radiotehnlk Mario Vegliach In tlskarka Nevla Fozzer, Pasquale Fallacara In Helene Barrols, mehanik Flavto Tegas in gospodinja Maria Battlstig. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 1(. ure) Al Lloyd, Ul.' Orologlo 6 . Ul Dlaz 2, Alla Salute, Ul Glulia 1, Plcclo-la. Ul. Orlani 2, Vernarl, Trg Val-maura U, (od 19.31 do 1.10) Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Alla Glustlzia, Trg Llbertit 6, Te. sta d’Oro, Ul. Mazzini 43. LOTERIJA BARI 81 28 83 53 30 CAGLIARI 34 60 72 37 N FIRENCE 67 55 51 52 28 GENOVA 80 11 49 46 81 MILAN 76 87 Ul 34 28 NEAPELJ 25 9 85 54 20 PALERMO 82 77 18 63 24 RIM 49 84 72 14 3 TURIN 27 83 59 55 2 BENETKE 89 90 50 20 85 ENALOTTO 2 X 2 2 2 1 2 X 1 2 1 2 Kvote: 12 — 8.801.000; U 236.000; 10 - 32.800 Ur. Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo v ponedeljek, 2. novembra ob 20.30 uri odborova seja. Prosimo odbornike, da se seje točno in polnoštevilno udeležijo. Danes ob 14. uri bo pri spomeni-ku padlim pri Domju (Lakotišče) po-častitev spomina padlih za svobodo. Nastopil bo pevski zbor Fran Venturini. Vabljeni vsi k številni udeležbi. Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavnica Samarittanl ln Mlceo ln prodaja nadomestnih delov. Ul. Rlttmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed In družine? Se želite izogniti avanturam, neresnic: ln Izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah ln po lokalih? Pišite nam, ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam Je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana. Pie-teršnlkova 24 a. Lesna industrija s Proseka Išče vajence Iz zgornje tržaške okolice. Tele. fonlratl na: 225-241 alt 225-378. Naprodaj Je v Barkovljah razkošna vila z lepim razgledom, z garažo ln 1.400 kv. m vrta, pred kratkim zgrajena. Telefonirati na: 41-01-06 od 14. do 16. ure. Motorni čoln Gliser, 5 m lesen, z zunanjim motorjem Penta 35 HP (vo-žen 60 ur), s kabino, prikolico in vso opremo prodam za 1.500.000 ali 30.000 Ndin. Čoln registriran v Pl. ranu. Informacije ln ogled pri Ven-dral Jože, Zrinjskega 5, Ljubljana. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST • Ulica K Filzl št 10 Tel 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni dtviznl tečaji Ameriški dolar 619,- Kanadski dolar 590,— Brit šterling 1480,— Švic. frank 142,— Franc, frank 110,— Belg frank 12,- Hol. florint 172,- Nemška marka 170,- Avst. iiling 23,80 Dinar 42,50 Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM DANES, 1. NOVEMBRA OB 17. URI GOSTOVANJE OPERE NARODNEGA KAZALIŠTA «IVAN ZAJC)) Z REKE IVAN ZAJC Nikola Šubič Zrinjski opera v treh dejanjih (7 slik) Po drami: Libreto napisal: Režiser: Scenograf: Kostumograf: Dirigent: TEODORA KORNERA HUGO BADALIC VLADIMIR RUŽDJAK A. AUGUŠTINČIC LJ. WAGNER VLADIMIR BENIC ABONENTI SG IMAJO 50% POPUSTA Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri gajmi Kulturnega doma. Rezervacije na telef. 734-265. bla- GLASBENA MATICA - TRST V SOBOTO, 7. NOVEMBRA 1970 OB 21. URI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: OSKAR KJUDER Solist: DEJAN BRAVNIČAR - violina I. S. Bach: Koncert v a-molu Vivaldi: Štirje letni časi Slovensko gledališče v Trstu L. N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih V ponedeljek, 2. novembra ob 18. uri v KOPRU, v torek, 3. novembra ob 20. uri v KOPRU, v sredo, 4. novembra ob 12. in ob 18. uri v KOPRU v četrtek, 5. novembra ob 20. uri v PIRANU JAKA STOKA M0C UNIFORME V petek, 6. novembra ob 20. uri v IDRIJI, v soboto, 7. novembra ob 20. uri v AJDOVŠČINI ■ 'fr' Gledališča VERDI Ravnateljstvo gledališča Verdi ob. vešča abonente reda A in B na oper-no sezono 1970-71, da lahko prevzamejo svoje abonmajske izkaznice pri blagajni gledališča. Obenem blagajna gledališča (tel. 23988) še vedno sprejema prošnje za nove abonmaje. POLITEAMA ROSSETTI Danes predstava komedije »Le Mal. dobrie». Ob 16.30 ln po počitku v ponedeljek je za torek najavljena redna predstava, za sredo 4. nov. pa ponovno dnevna. Slovenska kulturno gospodarska zveza bo danes kot vsako leto položila vence na spomenike padlih partizanov In antifašistov. Vabimo člane izvršnega odbora in odborov včlanjenih organizacij, da se zberejo danes, 1. novembra ob 9.30 pred Primorskim dnevnikom v Ulici Montecchi it. 6. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira Od 26. 12. 1970 do 2. 1.1971 zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9/II. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V UUBUANI priredi od 25. novembra do 2. decembra letos potovanje Z LETALOM V KENIJO Na potovanju, ki ga bo vodil dober poznavalec Afrike in ravnatelj Etnografskega muzeja dr. Boris Kuhar, bodo udeleženci spoznali način življenja kenijskih plemen, videli bodo najbogatejši afriški živalski svet, spoznali bodo Nai-robi in Mombaso, kjer se bodo lahko kopali v toplih valovali Indijskega oceana, obiskali bodo izdelovalce afriških mask in po želji — lovci se bodo lahko odpravili na safari. Kljub temu, da bodo udeleženci potovanja stanovali v dobrih hotelih in da so razni izleti in ogledi vključeni v program potovanja, pa je cena izredno nizka: na osebo znaša le 197.250 lir, se pravi polovico manj, kot stanejo običajno taka potovanja. Poleg tega se potovanje lahko plača v dveh obrokih, in sicer 100.000 lir ob vpisu, ostanek pa do 31. dec. Etnografski muzej vabi tudi tržaške in goriške Slovence, da se potovanja udeležijo in sporoča, da sprejema prijave potovalni in turistični urad AURORA v Trstu, Ulica Cicerone 4, tel. 29-243, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. Vpisovanje se zaključi nepreklicno dne 10. novembra letos. (Pripomba: V današnji številki na 6. strani objavljamo razgovor z dr. B. Kuharjem o podrobnostih v zvezi * potovanjem). Nazionale 14.30 »Waterloo», Rod Stei. ger, Cristopher Plummer, Orson VVelles. Technicolor. Panavision. Eden 14.30 «Le piacevoli esperienze di una giovane cameriera«, Ulla Ja-cobson, Daniel Gelin. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 14.30 «11 presldente*. Alberto Sordi, Margherita Lizzano, Technicolor. Grattacielo 14.00 «Arriva Charlie Brown». Technicolor. Ezcelsior 14.30 »Borsalino«, Alain De-lon, Jean - Paul Belmondo. Techni-color. Rltz 15.00 «Strogoff», John Phillip Law, Mimsy Farmer, Hiran Keller. Technicolor. Alabarda 14.30 »Angeli della violen-za», T. Štern, J. Slate. Technicolor. Filodrammatico 15.00 «Isabella duches-sa del diavoli«. Technicolor. Brigit, te Skay. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.00 «Due bianchl nelFA. frlca nera», Franco Franchi, Clc-cio Ingrassia. Technicolor. Pristallo 14.45 »Airport«, Burt Lan. caster, Dean Martin. Technicolor. Capitol 15.00 «Topolino Story» — «1 tre porcellini«. Technicolor. Moderno 14.00 »Ultimo domiciiio co. nosciuto«, Lino Ventura, Marlene Jobert. Technicolor. \ittorio Veneto 14.30 »Metello«, Mas-slmo Ranieri, Lucia Bose. Technicolor. Impero 15.00 «1 girasoli«, S. Loren. M. Mastroiannl. Technicolor. Ideale 14.15 »O’ Cangaceiro«, Thomas Mllian, Ugo Pagliari. Technicolor. Astra 15.00 »Lisa dagli occhi blu«, Mario Tessuto, Silvia Dionisio. Technicolor. Abbazia 14.30 »La tenda rossa«, Sean Connerv. Claudla Cardinale, Har-dy Kruger, Peter Finch. MILJE Verdi 15.00 «Calma ragazze, oggl ml sposo«, Luis de Funes. Technicolor. KINO NA OPČINAH Danes ob 15. uri barvni Italijanski westem film: LA COLLINA DEGLI STIVAL1 Igrajo: Teremce Hill, Bud Spencer, Wood Strade. V ponedeljek, ob 18. uri zgodovinski barvni film: LA BIBBIA KINO «|KIS> PROSEK Danes ob 16. url barvni dramatični kolosalnl film: SIMON BOLIVAR Igrajo: Maxlmilian Schell, Ro-sanna Schiaffino, Francisco Rabal. SOŽALJE Športno združenje Bor Izraža iskreno sožalje svojemu trenerju Stojanu Kafolu ob bridki izgubi očeta Borisa. Slovensko prosvetno društvo »TABOR« na Opčinah vabi na koncert moškega pevskega zbora »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine pod vodstvom prof. Klavdija Koloinija v nedeljo, 8. novembra 1970 ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah. Dvorana bo ogrevana. V KULTURNEM DOMU je odprta SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV Razstava ostane odprta do 22-novembra t. 1. vsak delavni* razen sobote od 18. do 20. ur*- PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst vaba vse člane in članice n® redni OBČNI ZBOR, ki W v petek, 6. novembra ob 20.30 in ob 21. uri ob drugem sklicanju v društvenih prostor® na stadionu Prvi maj, Vrd«-ska cesta 7. Odbor priporoča članom članicam da se polnoštevi®0 udeleže občnega zora. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Eh* m tlika daruje Karel Križmančič 3 -lir za športno društvo Zarja. *^ častitev spomina pok Rudolfa * ma daruje družina Mevlja -2.000 lir za športno društvo V počastitev spomina pok. Erne ,, tlika darujeta Olga in Pepi Lokve 2.000 lir za športno Zarja. V počastitev spomina „ Franja Kodriča darujeta družini giša in Terčelj 3.000 lir za matico. Namesto cvetja na grob , Puntar daruje Vid Menuci ( za spomenik padlim na Pr°s®K, Š počastitev spomina Alojza rujeta Alojz Kapun in Francka tar 3.000 lir za spomenik pad'1 Proseku V počastitev spomina nase*'^ gega in nepozabnega moža, tasta in starega očeta Franca ča darujejo družine Kodrič i* • f vič 50.060 lir za Kmečko zvezo. lir za sklad lista »Delo*, za Dijaško matico, 50.000 lir l! .1 V*j v, & <»<> t*Ef * H beno matico, 50.000 lir za Kr“* P ^ družbeno - politične vede kPjjtf mažič*, 50.000 lir za Slovensko jjj JJbr delno društvo, 50.000 lir za Ji ; društvo »Ivan Grbec* v s*e j) 50.000 lir za sekcijo KP1 pri ^ j 50.000 lir za športno združenj* Nj 50.000 lir za taborniško orgab* j ^ 1 Rodu modrega vala. 50.000 športno društvo »Breg*. V počastitev spomina P0!«! ^ Franja Kodriča ln Josipih* -j • Crasso daruje Amalija Cok 2- . £ za Glasbeno matico in 2.000 ^ Dijaški dom. Za šolo sporneP1^ v Cerknem daruje Andrej 1 pt i« ^ 50.000 lir. V počastitev spom"* I Franja Kodriča in pok. Em jV (J* povec - Tigliani darujeta Karla Gec 2.000 lir za P" |.f * h* društvo. Josip Klarič daruj* lir za šolo - spomenik NOB £ nem. Namesto cvetja na Br0 strica Franca Babiča daruj* " Trampuž 1 500 lir za pros' vtK štvo Ivan Cankar V spoimn , l staršev Marije in Josipa SJ Oi, ruje hčerka Silva z družiP0.^ lir za Glasbeno matico otvoritve novega igrišča v I je darovala družina Jermao karne 50.000 lir za športno , Zarja Ob 13 obletnici smrti v Malalana daruje žena Maloi'l( lir za spomenik padlim Paftl na Opčinah pok Franja Castellani 2.000 nik NOB v Cerknem Ja na grob pok V počastitev Kodriča daruj* s# .000 lir za šolo • Cerknem. Nam*S|pj Ja na grob pok Franca kT*1! rule Olga Ban 2 000 lir za J (NO, matico Ob roistnem dnevu “ » t1 Vr« L H K jv i &>■ '(Uri S ‘5 & matico Ob rolstnem dnevu -me nok F.mili.le Rustja se mf, min.laio družine Rustja *n,_tK* ^ ter darujejo 5 000 lir za Du ■ tleo. J V spomin pok Franja K®" ft 1 ruje Adalgisa Bieker 1,000 I,rv r svetno društvo «Ivan Grbec* njo in 1.000 lir za Dijaško fli V počastitev spomina P°K,ni ’ ftL Kodriča daruje Marija Šegu1 tjj lir za Dijaško matico. J Kristan Bartolomeo - J*0!^ lana daruje 1.360 Ur za DUa * tico. ,(1 jCj* Namesto cvetja na grob cu Babiču (Balbl) daruj* pij' /'bjJ Sianko Babič 10.000 lir za Vj- rnatlC0' A S V počastitev spomina P0#* [ZVo Borisa Kafbla daruje druži®* i(0. jjjl}, Čič 3.000 Ur za Dijaško P1* ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob Izgubi naše dr8*® ALBERTE REBULA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, darovalcem to vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti. Žalujoči sestri, nečaki ter drugo sol Sempolaj, Nabrežina, I. novembra 1970 SV K'S k 5*! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega VINKA RACMANA t Itotreno zahvaljujemo vaščanom tz Bazovioe, ki so A* $ spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji pf dairovall vence ln cvetje, ter govornikom za poslovil11* i, P K Žalujoči družini: Racman in IJubljana, 1. novembra 1970. 5$ S Prunorš^i^novmt m« t !* ,VB$ C# Z» občanske uprave 1* ,dl ^ lajšanje javne razsvetljave. ;»•!?( t* **JPwnbo glede dbstopne ceste • alkPtejpali.šče pri Devinu pa je j da bo odbor preučil to p°B®J »n ugotovil, ali bi bilo bolj ■1 zgraditi cesto, ali pa u- o, . O.«* t> v ro**», ■ f* •Vi nin> Je naj bi občinska uprava iu oela za razsvetlitev veličast-Ljijc t . apornerrika padlim v Nabreži-[ng(l°j Ctif opozoril na slabo javno Piarif} K kJjJjavo v Nabrežini. Opozoril oj« J ha dejstvo, da v turistični 1 v f Hko ^tajajo v sesljanski pristan , jahte in črpajo velike koli-I' !, t. & ijfe. ne da bi mogotci pla-%**•* ene lire. Kot predsednik '".n«; ^I^ja za kraški vodovod je . i. tiVvt nelfpii otaitiiMtiičjvih nodatkov ■ino 'il ^haj statističnih podatkov -- PL 1kR^bju kraškega vodovoda. Le-,!>f kraškj vodovod imel 1200 »a in j? dobavil 295.893 - d7 JSijčitetee, leta 1969 pa je imel i» v Il V) ^tešnikov in je dobavil 520.189 v°de. Vsako poletje na-'ar >' težave in zaradi tega so If? ST1 razširiti ter obnoviti vodo-e.’sPj Stjnttbžje. Odbornik Caldd je 'esto *) dia bo občinska uprava - "'O za osvetlitev spomenika Slede brezplačnega črpanja "0%v dr>^( ? Vnai^ljanskem pristanu pa naj ie wli' kraškega vodovoda da- 1 So1 predloge. ' l S«lValec Guerrino Suc (KD) je ,ril>! .nujnost pravične davčne ■'t> J ^ važnost naloge davčne ' v L ' zlasti pri določanju dru-uo Hrt' S? a., havka, da ne bodo priza-)K. f|l sloji prebivalstva, .»tn* j*5 opozoril na nujnost | J^n^ahodkov od občinskih Izrekel -je priznanje [ijj# občinskim Opravam za j za otroške vrtce in Z ^ rjSal. na,i bi se občinska u-?° A j^animala, da bi otroški la ^ v^ti lp'1' pod državno upravo. 1 Ik?® °dgovoril, da je vzdrže-M (Ne jtejških vrtcev sicer veliko p V 2%*? Občino, da pa je treba ' is5>, L^rtee ohraniti in jih pod- ag® da se v bistvu strinja z izjavam svetovalca Škerka in njegovimi pri-pombamd, da davčni vijak ne bo snd delovati na škodo manj premožnim slojev, da je občinska u-prava naslovila na deželo prošnjo za prispevek 120 milijonov lir za popravilo cest in da je še zgodaj misliti na občinsko prevozno službo, ker se ta problem tiče tudi drugih občin. •Svetovalec Bojan Brezigar (SL) je opozoril na dolžnost davčne komisije pri določanju davkov. Opozoril je tudi na nujnost preureditve občinskega urada ter je zavrnil predlog o podržavljenju otroških vrtcev in osebja. Pripomnil je tudi, da je v proračunu določenih premalo stroškov za kulturo in rekreacijo. Svetovalec Virgilio Zanevro (PSI) je priporočil občinski upravi, naj izdela dolgoletni načrt in naj na razne pobude izkoristi deželne zakone, zlasti za razvoj turizma, kmetijstva in kulturnih dejavnosti. Pripomnil je še, da njegova stranka podpira sedanjo občinsko upravo levega centra in da bo glasovala za proračun. S tem so se začele glasovalne izjave predstavnikov raznih svetovalskih skupin. Svetovalec Alojz Markovič je v imenu skupine KPI in PSIUP izjavil, da v proračunu ne vidi nobene novosti in politične volje za konkretne spremembe, pac pa le obljube in želje. Proračun je bil pozno sestavljen in bo v naglici odobren, ker je bilo premalo časa za temeljito preučitev. Zato bo njegova skupina glasovala proti. Svetovalec Parenbin (KD) je na dolgo govoril o položaju in možnosti delovanja občinskih uprav. Izjavil je, da bo njegova skupina spoštovala politično upravni dogovor z drugimi strankami levega centra in da so odprta vrata za sodelovanje z opozicijo. Pri tem pa se je obregnil od KPI in očital, da nima še demokrairčmih značilnosti. Svetovalec Markovič ga je o-pozoril, naj za take izpade izkoristi druge kraie in prilike in naj ne žali komunistov, ki ne žalijo drugih in nočejo, da jih kdo žaii. Parentin se je opravičeval, da ni nameraval nikogar osebno žaliti in da je izrekel samo politično o-ceno. Posebej moramo omeniti Paren-bunov namig glede preureditve o-snovnih šol. Po njegovem mnenju bi bilo treba ukinili enorazredndce in koncentrirati učence v večje šole. Omenil je sicer etnično sestavo prebivalstva in določbe memoranduma ter rekel, da je to pač naloga šolskih oblasti, pripomnil pa je, da se bo samo slovensko prebivalstvo prej ali slej moralo lotiti tega vprašanja. Svetovalec Brezigar je v imenu Slovenske levice izjavil, da se strinja s predloženim proračunom, čeprav ni najboljši, ker dokazuje vo Ijo občinske uprave, da se popravijo vsaj nekatere napake. Priporočal je, naj bi se občinska uprava čimprej lotila sestavljanja proračuna za leto 1972, ob koncu pa je opozoril na vlogo opozicije, ki jn je treba spoštovati in upoštevati. Svetovalec Srečko Colja (PSI) je med drugim dejal, da bd moral biti proračun bolje izdelan, toda večjih sprememb ne more biti, ker so dohodki pač taki kot so in občinske uprave nimajo dovolj avtonomije ter dohodkov, s katerimi bi lahko razpolagale za razne pobude. Glede davčne politike je energično poudaril nujnost, da zadevna komisija točno pregleda davčne sezname in pritisne na tiste, ki se kopajo v razkošju in bogastvu, ter zniža davke delavcem in sploh tistim občanom, ki se preživljajo s svojim delom. Župan je ponovno odgovoril na pripombe nekaterih svetovalcev, zlasti glede pregleda davkov in ohranitve ter okrepitve otroških vrtcev. Pripomnil je še, da je predloženi proračun izraz dejanskega stanja in potreb občine, kakor tudi politične volje levosredinske občinske uprave. Delegacija tržaške občine. Uspešno delovanje Centra plastičnih mas Italcantieri Ogledala si bo najsodobnejše semaforske sisteme Včeraj zjutraj je odpotovala iz našega mesta na Nizozemsko delegacija tržaške občine, ki jo sestavljajo župan inž. Spaccini, odbor nik za mestno policijo Romano ter svetrvk uprave podjetja Acegat inž. Pellis. Gre za zelo pomemben obisk, ki .je povezan z vprašanjem prometa v našem mestu. Delegacija si bo na povabilo nizozemske družbe Philips ogledala najsodobnejše semaforske objekte, ki delujejo v tej državi, obiskala pa bo tudi mesta Rotterdam. Pariz in Grenoble. Kot znano, je občinska uprava že naročila družbi Somea (Societa oer la matematica e 1'economia appli-cata), naj izdela dovršen semaforski sistem za rešitev nadvse katastrofalnega problema mestnega cestnega prometa. Z obiskom v orne njenih mestih se bodo člani delegacije podrobno seznanili z najso-dobnejšdmr tehnološkimi instalacijami semaforskih naprav, o katerih so se zelo laskavo izrazili domala po vsem svetu. Taki semafori so povezani z elektronsko centralo, ki ne samo avtomatično programira delovanje posameznih semaforjev, pač pa tudi sprož; razne naprave, ki ob primeru večjega prometa, opozorijo na razne nevarnosti, ki se pri tem lahko pripetijo. Na vseh šolah tri dni brez pouka šolski skrbnik sporoča, da je 3. nov. praznik tržaškega patrona in da zato na ta dan ne bo pouka na šolata vseh vrst in stopenj. Ker pa praznik patrona ni več vključen med pouka proste dneve, ki jih predvideva šolski koledar, katerega je odobrilo ministrstvo za javno vzgojo, je bil v ta namen izkoriščen eden od dveh dnevov, ki ju lahko določi za počitnice šolski skrbnik. Zaradi tega na šolah ne bo pouka 2., 3. in 4. novembra. V tržiški ladjedelnici so zgradili že osem čolnov za reševanje pred požari iiiiiiiiniiiiiMiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiB OBČNI ZBOR DELNIČARJEV FINMARE V bodoče manj linijskih prog in povečano število križarjenj Za «Tržaški Uoyd» je že v gradnji velika kontejnerska ladja, ki bo vozila na progi Evropa - Avstralija V četrtek je bil v Rimu kot smo že poročali občni zbor delničarjev državnega finančnega holdinga Fin-mare. Zbora se je udeležilo 20 delničarjev, ki so predstavljali okoli 80 odst. družbene glavnice. Predsedoval je inž. Crociani, ki je med drugim orisal glavne postavke obračuna družbe na dan 30. junija 1970. Iz ustreznega poročila je razvidno, da se je poslovanje zaključilo s čistim dobičkom 1.252 mili jonov lir. Družba bo na vsako delnico izplačala po 27,50 lire dividende (prav toliko kakor lani). Ing. Crociani je ob tej priložnosti orisal tudi postopno napredovanje načrta za preosnovo pomorskih storitev pretežnega državnega pomena, to je v bistvu preosnovo štirih družb, ki vzdržujejo pomorske linije PIN in ki so kakor znano «Ita-lia» v Genovi, «Tirrenia» v Neaplju, »Adriatica* v Benetkah in »Tržaški Lloyd» v našem mestu. Inž. Crociani je dejal, da je priprava ustreznega načrta zaradi kompleksnosti vprašanja trajala nenavadno dolgo, ter da jo je tehnično - posvetovalni odbor, ki so ga nalašč zato postavili pri Zavodu za industrijsko obnovo IRI, zaključil komaj konec preteklega avgusta. Načrt se zdaj nahaja pri pristojnih vladnih organih, zato ni mogoče zanesljivo predvidevati, kako se bo v prihodnje razvijalo poslovanje družbe FIN MARE in omenjenih pomorskih im mn mili m m m iiiiiiiiiiliiiiiniimii im iiiiriiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimim iiiiiiii iiiiiiMiiiiiiiiiiiiii SEJE STALNIH POKRAJINSKIH KOMISIJ Med Nabrežino in Prosekom bodo obnovili asfaltno plast Pokrajinska uprava bo vse svojo cesto na novo asfaltirala z vročo asfaltno zmesjo te tern bolj, ker ne vidi ^ JJa Jte^žavljenja občinskih vrt- , '13 --'•* '-<1 agi dosedanjih zakonov. Albin Škerk (KPI) ie Vj^inska uprava hoče do-1 “ ^ dohodke z zvišanjem dav- družinskih davkov. S ..-••■o •— strinjajmo, zaskrbljeni tu ^ dejal Skerk, da ne bi Vjtv nAtodo delavcev. G'ede do-todustoijskih podjetij, ki ,tete krčijo, čeprav indu-V^i v devinsko - na- 'K? tUuSi a* ne preživljajo kri-(*~agai, naj bi se občinska na finančno in-dri Zahtevati je treba tudi prispevek za kritje , jr=r g.-- občinskega proraču-s>vCi P8* stroški vedno več- nad 36 tJ, j- 41« V preteklih dneh so imele pokrajinske stalne posvetovalne komisije več sestankov. Pod predsedstvom odbornika prof. Foschija se je se stala včeraj tretja komisija za vpra šanja pokrajinske umobolnice. Razpravljali so o dveh sklepih, ki se nanašata na nakup goriva in povrt nine za umobolioo. Za oba sklepa je komisija izrekla svoje ugodno mnenje. 29. t. m. se .je sestala četrta komisija za javna dela pod predsedstvom odbornika Volka. Razpravljali so o štirih sklepih: o ureditvi borovega nasada vzdolž barkovljan-ske obale, o nakupu materiala za 10 milijonov lir za redna vzdrževanja in popravila pokrajinskih cest in o asfaltiranju pokrajinske ceste, imenovane »Kraška*, na odseku med Nabrežino in Prosekom. O vseh teh sklepih je komisija izrekla ugodno mnenie. V zvezi z zadnjim sklepom je komisija potrdila svoj sklep, da bo vse pokrajinske ceste asfaltirala s posebnim asfaltom, ki se ie boljše obnesel kot običajni in ki zahteva mani še stroške za vzdrževanje. 30. t.m. pa se je pod predsedstvom odbornika dr. Pacoria sestala druga stalna svetovalska posvetovalna komisi .ja, ki se ukvarja z vprašanji zdravstva in javne pomoči. Razpravljala je o dveh sklepih, od katerih se prvi nanaša na program posegov, ki jih bo treba izvesti v letu 1971 na področju preventivnega zdravljenja fizično in psihično prizadetih, drugi pa na posege pokrajine s katerimi bodo 60 učencem o-mogočih obisk osnovne šole v nekem klimatskem kraiu. O prvem sklepu so razpravljali že na prejšnjem zasedanju komisije, na tokratnem pa so nadaljevali s proučevanjem in končno sprejeli u-godno mnenje s pridržkom komunistične skupine, ki je menila, da je treba oceno tega sklepa prenesti v pokrajinski svet kolikor zadevajo politična vprašanja glede načrtovanja. Tudi pri drugem skle pu je komunisirčna skupina imela pridržke ker meni. da bi za to morala poskrbeti neposredno pokrajina brez sodelovanja združenja »Gioventč iitaliana*. Nesreča točajke Med delom v gostilni »Murago* na Trgu Goldoni je 55-letna točajka Danica Vrabec por. dan iz Ul. Cadoma zgodaj zjutraj padla, pri čemer si je zlomila podlahtnico desne roke. Cianova se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. družb pretežnega državnega pomena. Vsekakor pa bo FINMARE v prihodnje zmanjšala svojo aktivnost na potniških progah preko Atlantika in pospešila križarjenje, v blagovnem prometu pa bo okrepila sedanje zveze in prešla na nove tehnološke rešitve, to je na večji promet s kontejnerji in s tako imenovanimi ladjami »lash*. (To so ladje, ki sprejemajo vase manjša plovila). Inž. Crociani je v tej zvezi povedal tudi, da je FINMARE že naročila gradnjo velike ladje za prevažanje kontejnerjev preko oceanov, in da bo »Tržaški Lloyd» novo enoto postavil na progo Evropa - Avstralija. Kar zadeva lansko poslovanje štirih družb pretežnega državnega pomena, je predsednik dejal, da se to ni odvijalo povsem povoljno. Poleg zapore Sueškega prekopa in političnih zapletljajev na Bližnjem vzhodu so poslovanje družb zadrževali tudi nekateri notranji dogodki. Kljub vsemu pa se je skupna vrednost storitev, ki so jih lani o-pravile družbe FINMARE, povečala za 7,2 odst., to je s 104,3 na 111,9 ml i jarde lir. Število prepeljanih potnikov se je dvignilo z lanskih 1 milijon 740.000 na 1.849.000. Tudi blagovni promet se je dvignil, in sicer za 2,9 odst., to je z 2.056.000 na 2.116.000 ton. V potniškem prometu je družba »Italia* lani dosegla za spoznanje boljše rezultate kakor predlanskim na progah s Severno Ameriko, znatno večji uspeh pa so zabeležili na progah z Južno Ameriko in na raznih krožnih potovanjih. »Tržaški Lloyd» je lani dosegel približno iste uspehe kakor leto poprej, »Adriatica* pa je nekoliko popravila svoj položaj. »Tirrenia* je izkazala med štirimi družbami največji razmah. Vsega skupaj so ladje FINMARE lani opravile 2.741 linijskih in 24 krožnih potovanj ter pri tem prevozile skupno 6.410.000 milj. Ladjevje FINMARE šteje danes 88 ladij, poleg teh pa je družba lani najela še nekaj drugih plovil, tako da je skupna tonaža pod njeno zastavo dosegla 700.000 hrt. Konec leta 1969 je predstavljalo, ladjevje FINMARE 56,1 odst. vsega italijanskega trgovinskega ladjevja, oziroma 6,5 odst. vsega suhotovomega ladjevja. Natečaj za dispozitive goričkega Club Alpino Pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine in pokrajinske ustanove za turizem v Gorici, bo gariški odsek društva »Club Al- TRDINOV IN KOBETOV GORJANSKI CVETNIK Zgodovinska resničnost, ki se Je ustavila pred pragom pravljične resničnosti TRDINOVE BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH Boris Kobe Je «z nekaj črtami čopiča zajel vse tisto«, za kar je Trdina «gora papirja porabil«. ČUDOVITA SKLADNOST V UMETNIŠKEM IZRAZU DVEH MOJSTROV Knjiga ja razkošno opremljena, bogato Ilustrirana In vezana v fino platno Uiaiita Trat • Ul. sv. Frančiška 20 - tal. 01-792 pino Italiano* priredil prihodnji marec 2. mednarodni natečaj za barvne diapozitive z gorsko tematiko. Tekmovalci, ki se bodo udeležili letošnjega natečaja, morajo odposlati svoja dela (dovoljenih je največ štiri) najkasneje do 7. februarja 1971 na CAI, poštni predal št. 89 34170 Gorica. Diapozitivi bodo morali prikazovati enega od aspektov gorskega življenja (alpinizem, smučanje, folklora, flora, favna, ja-marsvo, turizem ipd.), spremljati pa jih bo moral udeležbeni obrazec, ki ga prizadeti lahko dvignejo ali povprašajo zanj na sedežu tajništva natečaja. Ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo jugoslovanski fotograf Peter Kocjančič, italijanski fotograf Ar-duino Altran, italijanski fotograf in alpinist Silvio Gamberoni ter avstrijski alpinist Eduard Koder, bo nagradila najboljše slike z zlatimi in srebrnimi kolajnami, spominskimi plaketami in pokali. Prvonagra-jenemu pa bodo podelili zgodovinski pečat goriške občine, posebne nagrade pa bodo razdelili tudi najboljšim slikam na tematiko »Od I. do VI. stopnje* ter »Jamarstvo*. Vse nagrajene in sprejete diapozitive bodo prikazali v goriški kinematografski dvorani 27. marca leta 1971, ko bodo tudi razdelili nagrade. Slike bodo pozneje prikazali še v drugih italijanskih mestih, v Avstriji in Jugoslaviij. Hudi požar na liberijski petrolejski ladji »Pacific Glory>, ki se je vnela po trčenju z neko drugo petrolejsko ladjo v Rokavskem prelivu, ter številne podobne nesreče so zopet obrnile pozornost na vprašanje varnosti na teh ladjah, ki prevažajo več deset tisoč ton pe troleja. Zaradi tega preučujejo v raznih krajih sveta način, kako bi odpotnogli številnim nesrečam. Nekaj rešitev so že našli in na prvem mestu je glede tega center za plastične mase Italcantieri v Tržiču. V tržiških ladjedelnicah namreč že leto dni gradijo posebne rešilne čolne, ki omogočijo posadkam petrolejskih Ladij, da se rešijo med požari. Te plastične snovi vzdržijo proti plamenom vsaj toliko časa, da se lahko pomorščaki oddaljijo z ogroženega področja. Preden dajo reševalne čolne v promet, .jih strogo kolavddrajo pod nadzorstvom strokovnjakov italijanskega ladijskega registra ‘Prvi čoln te vrste so preizkusili preteklo poletje v Cognoletu v okolici Genove. Plul je pet minut z brzino 6 vozlov v dolžini 900 m skozi pravo morje ognja, ko so polili na njegovo površino 3.000 litrov nafte in bencina ter ga zažgali. Preizkuse so opravili ob navzočnosti strokovnjakov omenjenega registra in strokovnjakov inštituta za higieno genovske univerze. Prvi so nadzorovali odpornost ustroja in smolnato - steklenih snovi čolna, drugi pa so izmerili količine ogljikovega dvokisa, ogljikovodika in kisika v čolnu med kola vdiranjem. V čolne so namreč položili laboratorijske preizkusne živali. Rezultat poskusa je bil docela pozitiven. Smolnato - steklene snovi so odlično vzdržale proti silnemu učinku ognja in ustroj čolna se sploh ni sipremenil. S higienskega stališča pa so bili rezultati analiz zraku iz čolna prav tako zadovoljivi. Ti rezultati potrjujejo, da ne niči ima ta čoln bolj obliko podmornice Dolg je 7,90 m, širok 2,70 m in tehta 4675 kg. Ima štiri vratca in dve lina, eno na krmi in eno na pramcu. Vsako plovilo stane 12 milijonov lir. Ta plovila so opremljena tudi z vesli ter razpolagajo z rezervo živeža, vode, mleka in rešilnih pasov. Tudi njihovo spuščanje v morje z žerjavi je skoraj avtomatizirano. Posebna značilnost teh čolnov je, da se sploh n j morejo potopiti. So namreč hermetično zaprti ter so obloženi ob straneh s posebnimi posodami, polnimi zraku, tako da so čolni vedno v pravilni drži, oziroma se vrnejo vanjo, če se slučajno prevrnejo. Natečaj občine za mlade umetnike Tržaška občina ie z denarnim pri spevkom Tržaške hranilnice iz Trsta razpisala študijsko štipendijo v zne sku 400 tisoč lir, namenjeno mla- demu meščanu, nadarjenemu v figurativni slikarski umetnosti in glasbi. V ta namen si tržaška občina lasti pravico po podelitvi dveh štipendij po 200 tisoč lir vsako za mladega figurativnega slikarja oziroma glasbenika. Natečaj je namenjen kandidatom, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: mo rajo biti italijanski državljani in imeti prijavljeno bivališče v tržaški občini najmanj pet let od datuma razpisa tega natečaja, ne smejo presegati 25. leto starosti, morajo imeti diplomo dovršene nižiešolske izobrabe ali glasbenega konservatorija, nameravajo obiskovati italijansko ali tujo višjo umetnostno šo lo, živijo v neudobnih ekonomskih pogojih ter ne uživajo ali nimajo možnosti po uživanju nobenih nakazil ali drugih denarnih prispevkov ministrstva za javno vzgojo. Vse prošnje je treba odposlati in nasloviti najkasneje do 19. novembra 1970 na urad za predstavitev aktov, soba št. 32, pritličje občinske palače, Trg Unita 4. iiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiimiiMtiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiitiiiiia DA NE BOMO ZAMAN GOVORILI O ZAŠČITI KRASA Tudi pri gradnji tovarn naj se spoštuje lice Krasa Novi obrati pri trbiški cesti, na postaji in na poti, ki pelje na železniško postajo Blizu Proseka, ob trbdški cesta, so pred leti zgradili tovarno Coca-cola. Na križišču, kjer se z omenjene ceste dooepi pot na proseško železniško postajo, graidijo zdaj veliko tovarno. Druge tovarne in skla- ,. .... „ . . dišča so začela rasti ob poti, ki sploh' v^^nevamosti 'in n^bT ^ 118 teleznisko Pitajo te ta- li niti nobenih motenj, kakor se je zgodilo tudi z živalmi, ki so jih uporabili za eksiperiment. Po tem poskusu je začel center za plastične mase v Tržiču z gradnjo rešilnih eVnov serijsko Doslej so jih zgradili osem ter jih tudi že namestili na nekatere ladje te med njimi tudi na ladio »Esso Brega* z nosilnostjo 25.000 ton. Za drugih osem čolnov so že naoravili načrte in jih bodo kmalu dokončali ter izročili drugim ladjam. »Protipožarni* čolni so zgrajeni kakor motorni čolni vrste »Bora*, ki jih graidijo v isti ladjedelnici iz plastičnih mas. Reševalni čolni imajo motor s 24 konjskimi silami, ki se oblaja na vodo. Plovejo z brzino 6,4 vozla na uro in je v njih prostora za 46 oseb. Ta brzdna popolnoma zadošča, da se, pomorščaki lahko rešijo s področja, ki ga zajame požar. Marsikomu se zdi čudno, da je plastična masa bolj varna pred požarom kakor kovina. Toda to se dogaja zato, ker nudi večjo izolacijo pred toploto. Polog tega plastična masa ne gori, ker čoln s pomočjo naiprav, ki jim pravijo «spliinkers», stalno zalivajo z vodo in iste naprave dob-gVPajo tudi kisik brodolomcem, ki so popolnoma zapirta v notranjosti čolna. y res- iiiiimniimtiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiMiMHiiiMiiniin KORISTNA PUBLIKACIJA DEŽELNE USTANOVE ESA Praktični vodič za obrtnike-izvoznike V veliko pomoč ne bo samo obrtnikom, tem. več tudi drugim gospodarskim operaterjem Deželna ustanova za razvoj obrt-1 v kontejnerjih, šesto poglavje ob-niškah dejavnosti ESA je izdala [ sega probleme v zvezi z zavarova- »Praktičnega vodiča za obrtnike - iz-voznike*. ki ga ie sestavil dr. Lu-crano Bonifazi in ki .ie namenjen obrtnikom iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine, kolikor se udejstvujejo tudi kot dobavitelji domačega blaga tujim tržiščem. Vodič se je pojavil kot četrti snope v zbirki »Tehničnih zvezkov*, ki .jih objavlja deželna uprava. Kakor .je napisal v uvodniku sam predsednik Deželne ustanove za razvoj obrtništva prof. D. Di Natale, je vodič namenjen problemom te tehniki izvoza, katere mora sodobni obrtnik vsaj okvirno poznati, če želi uspešno operirati na širšem tržišču. Vodič obsega več poglavij, porazdelitev snovi pa je takšna, da bo dobrodošel pripomoček ne le obrtnikom, ampak tudi drugim malim in srednjim operaterjem, ki poslujejo tudi prek deželnih te državnih meja. Tako se prvo poglavje našana na blagovno menjavo na mednarodnem tržišču ter obravnava v tem okviru vse osnovne operacije, od podpisa pogodbe bo raznih obl’k kreditiranja, od valutnih vprašanj do poravnave medsebojnih obveznosti pogodbenih strank ki veljajo v mednarodni trgovini. Sledi poglavje o disciptini blagovne menjave, v katerem je govor o določbah, ki veljajo za razne oblike izvoza, o posebnih mednarodnih dokumentih in podobno. Tretje poglavje velja carini, četrto dejavnostim javne u-prave na področju zunanje trgovine, peto poglavje je namenjeno pro blemom prevoza blaga po cesti, želez ni er, vodnih poteh, z letalom in njem, sedmo in zadnje poglavje pa prinaša najprej najvažnejše angleške mere z nedekadičrnim pretvornikom, nato pa še glavne trgovinske izraze v angleščini, francoščini in nenriam Zvezl-k .je precej obsežen (okoli 240 strani) in žepnega formata. Kakor omenjeno te kakor ie razvidno tudi iz navedenih tem. pa bo lahko v veliko pomoč ne le obrtnikom, temveč tudi drugim gospodarskim operaterjem. Zato ga priporočamo tudi vsem slovenskim operaterjem, obrtnikom, malim industriicam in trgovcem iz naše dežele, ki poslujejo tudi s tujino. Izvirni naslov vodiča, ki so ga tiskali v videmski tiskarni družbe »Chiesa Rotograf*, je naslednji: »Guida pratica dell’e-sportatore artigiano*, izdajatelj En-te per lo Sviluppo delTArtigianato del Friulr-Venezia Giulia ESA. riale Venezia 100, Videm. Cena ni navedena. Med tekom čez cesto fant udaril ob avto Pozno popoldne so sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku 7-letnega Stefana Politija z Reške ceste 176, kateremu so ugotovili hud udarec na glavi. Fantka so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kamor so prišli tudi karabinjerji, ki so pojasnili, da je mali Politi hotel steči čez Istrsko ulico, pri čemer je silovito z glavo udaril ob fiat 1100, s katerim je 53-let-ni Nicolo Malusa iz Ul. Terza Ar mata vozil proti Sv. Ani. prej v Repnič. Nove gradnje vidimo, in druge bomo še videli, bldtsu železniške postaje. Tu so predvsem velika skladišča in hlevi za živino. njo podobo kiraške pokrajine. Ta predel Krasa spada pod zgo-nlško občino, občinski regulacijski načrt pa tu določa področje za razvoj industrije in trgovinskih obratov. Gradbena dovoljenja izdaja občina, železniška uprava pa se glede tega ravna po svoje in se ne zmeni za mnenje občinske uprave. Tudi pri gradnji industrijskih in trgovinskih ohraitov se morajo spo- 2e od daleč zbodejo v oči dolge, < štovaiti značilnosti okolja, sicer bo-cementne zgradbe, ki kvarijo zuna-1 mo zaman govorili o zaščiti Krasa. s*™ Ob trbiški cesti gradijo veliko tovarno pohištva »Lanza* Podjetje FRAMA gradi ob poti na železi.-ko postajo veliko skladišče za nadomestne dele _.a Lepo urejena okolica pri tovarni Ret, ki že obratuje, ob poti na železniško postajo TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse teran tudi t inozemstvo Na dragi strani cest« šs nedokončana zgradba podjetja Vignes P rimoriK ^nevnlit GORIŠKI DNEVNIK 1. novembra 1W NEDELJA, 1. NOVEMBRA PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 10.00 Orkester Rose; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 J. Kozak: Georgeso-va maska; 16.20 Haydnov godalni kvartet; 16.40 Parada orkestrov; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Kitare; 19.30 Melodije iz filmov; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 21.00 Antologija godal; 22.00 Nedelja v športu; KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.00 Spomin padlim — zborovsko petje; 8.40 Godala v ritmu; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 Skladbe velikih mojstrov; 10.00 Od melodije do melodije; 10.15 Koncert; 10.45 Poje Arsen Dedič; 11.00 Dogodki in odknevi; 11.15 Simf. glasba; 12.05 Pomenek s poslušalci; 12.15, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Šport; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Orkester RTV Ljubljana; 19.00 Športna nedelja; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Hot line; 12.00 Kontrapunkt; 12.28 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Orkestri; 15.50 Popoldne z Mino; 17.00 Herb Alpart; 17.25 Spored s Paolom Villaggiom; 18.20 Nedeljski koncert; 19.30 Glasbena medigra; 20.25 Spored z Ginom Bramierijem; 21.15 Klavirski koncert; 21.50 Ženska 70; II. PROGRAM 8.30, 13.30, 16.25, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 12.30 Spored s Pinom Donaggiom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Neapeljske pesmi; 16.00 Glasbena fantazija; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Operetna glasba; 18.00 Nove ital. pesmi; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.10 Beethovnove skladbe; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska priredba; 22.40 Neaoeljska jesen; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ravelov e klavirske skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Folk-glasba; 14.05 Koncert; 15.30 Radijska priredba; 18.25 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.45 Poezija v svetu; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.50 informativna oddaja; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.35 Orkestralna glasba; 9.05 »Padlim*; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.15 Slovenska orkestralna glasba; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 »Partizanski spomeniki v Sloveniji*; 13.50 Godala; 14.05 Iz opernega sveta; 15.05 Komemoracije za dan mrtvih; 15.30 Slov. narodne in umetne pesmi; 16.10 Od melodije do melodije; 17.05 «Pasem jeseni...*; 17.30 Radijska igra; 18.20 Schubert in Schumann; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «še so med nami*; 21.00 Orkester RTV Ljubljana; 22.20 Solisti z godali; ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Risanke; 12.55 Dan po Canzonissimi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Šport; 16.45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 Kvizi; 18.10 P. De Filippo: »La carretta dei comici* 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet 19.55 Športni dnevnik in kronike 20.30 Dnevnik; 21.00 »Un certo Harry Brent* - TV nadaljev.; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.15 Filmi 70. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Scarlatti-jeve sonate; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Črnske duhovne pesmi; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; 18.50 Mahalia Jackson; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Polifonski zbor; 19.30 Jesenski motivi; 20.00 športna tribuna; 20.35 Trio Ozim-Pahor-Slama; 21.00 Pripovedniki naše dežele; 21.15 Svvingle Singers; 21.40 Slovenski solisti; 22.05 Nežno TRST 12.10 Komorna glasba; 14.45 Tretja stran; 15.10 Koncert. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po ročdla; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.15 Strani albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Orkester Bob Thomson; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.30 Bach; 11.00 Revija pevcev; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Naši solisti; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Otroški kotiček; 18.30 Simf. glasba; 19.30 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Baročni koncerti; 8.30 Nabožna glasba; 10.15 Gluck: »Orfej in Evridika*, opera; 12.10 Mozart; 13.15 Schubert; 14.05 Romantični koncerti; 16.00 Mozart in Beethoven; 17.05 Resna glasba; 19.00 Kulturna oddaja; 19.30 Resna glasba; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Sibelius; 21.45 «XX. stoletje*; II. PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 9.00 Schubert; 9.35 Cesar Franck; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Schumann; 11.35 Bach; 12.35 Simf. glasba; 13.45 Respighi; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Bach; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Schubert; 15.55 Bachovi in Haendlovi koncerti; 16.35 Haydn; 16.50 Zakaj in kako; 17.35 Komorna glasba; 18.45 Operna glasba; 20.00 Beethoven; 21.05 Debussy; 22.40 Carl Maria von Weber; 23.05 Resna glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Schumannovi koncerti; 11.15 Haen-del; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Simf. skladbe; 15.30 Liturgična drama: «Incipit Daniefc Ludus*; 16.15 Komorna glasba; 17.25 Strani albuma; 17.45 Schubert ki Chopin; 18.30 Rossini; 19.15 F. Schiller: »Don Carlo6»; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Dve ruski uverturi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz del Franza von Suppeja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Delavski oktet iz Šenčurja; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Štirje kovači; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.00 Beethoven; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite z nami! ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturne oddaja; 13.00 Anketa o poklicih — geometer; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za mladino; 18.45 Knjižna oddaja: 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Piccolo mondo antico*, II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Družina in družba — razprava; 22.15 200-let-niča Beethovnovega rojstva. JU«. TELEVIZIJA OD 1.D0 7. NOVEMBRA 107» NEDELJA, 1. novembra 20.00, 22.55 Poročila; 9.40 B. Arnič: Gozdovi pojo; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja: Bratovščina Sinjega galeba; 11.45 TV kažipot; 14.00 Uvod v športno popoldne; 14.05 Atletski kros »Politike*; 16.00, 16.35 Rokomet Lokomotiva:Trogir; 18.30 »Mestece Peyton» — serij, film; 20.35 »Mejaši* — humor, oddaja; 21.40 Godala v ritmu; 22.05 Športni pregled; 22.35 Gasilci — iz cikla Neobvezno. PONEDELJEK, 2. novembra 20.00, 22.45 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Drama; 16.10 Francoščina; 18.00 Zgodbe o Tuktuju — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Znanost in mi; 19.05 Maksmetar — glasb, odd.; 20.35 Tendrjakov-Jikramov: »Bela zastava* — TV drama; 21.55 Lee Marvin. TOREK, 3. novembra 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Mala lupinica; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Prvi koraki: Faraoni; 19.05 Cvetje zla — iz cikla V temnem onkraju; 19.30 Koža — osebna nega; 20.35 »Pirat* — amer. film. SREDA, 4. novembra 20 00, 23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli: 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 17.25 Obzornik; 17.30, 18.20 in 19.10 Prenos športnega dogodka; 20.35 J. Štoka; »Moč uniforme* — SG Trst; 22.10 R. Kurka: »Dobri vojak Švejk* — maribor. gledališče. ČETRTEK, 5. novembra 20.00, 23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe; 17.45 Zapojte z nami; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Izbrali smo v Kranju; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Doktor v hiši — ser. oddaja; 20.35 A. J. Cronin: »Primeri dr. Finlaya», nad.; 21.25 Kulturne diagonale; 22.00 L. van Beethoven: »Eroica*. PETEK, 6. novembra 20.00, 22.55 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šok — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe; 17.45 Bratovščina Sinjega galeba — HI. del; 18.15 Obzornik; 18.30 B. Bartok; Leseni princ — balet; 19.00 Mozaik; 19.05 Ljudem podobni stroji; 20.35 »šesti julij* — sovj. film; 22.25 R. Kurka: »Dobri vojak Švejk* — nadalj. opere; 23.00 Boks NDR: Jugoslavija. SOBOTA, 7. novembra 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 13.00 in 13.30 Drž. prvenstvo v namiznem tenisu; 16.50 Obzornik; 16.55 Ptujski festival; 17.25 »Ivan-hoe* — ser. film; 17.50 in 18.45 Drž. košarkarsko prvenstvo; 18.35 Mozaik; 19.20 S kamero po svetu; 20.35 Poje CUff Richard; 21.40 Skrivnosti morja — dok. ser.; 22.06 »Nepremagljivi* — ser. film; 22.55 TV kažipot. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Z veliko večino so odobrili sklep o odprtju lekarne v Štandrežu Uredili jo bodo v Mihaelovi ulici - Misovci so ostali osamljeni pri glasovanju proti/ temu sklepu - Zupan o namembi vladnega darila 300 milijonov Glavna točka dnevnega reda petkove seje občinskega sveta v Gorici, ki je tudi zavzela pretežni del te seje, je bila razprava o odprtju nove lekarne v Štandrežu, ki bo pod občinsko upravo. Odbornik za zdravstvo je v obširnem poročilu o tozadevnem sklepu občinskega odbora povedal, da je občinska uprava zaprosila za dve taki lekarni, od katerih naj bi bila ena v Stražicah ter naj bi služila za področje Pevme, Podgore in novega naselja onkraj soškega mostu; druga pa naj bi bila v Štandrežu za področje južnega mestnega okoliša. Deželno odbomištvo za zdravstvo, ki bo prispevalo potrebna sredstva za odprtje take lekarne, pa je za sedaj pristalo na odprtje samo ene občinske lekarne, ki naj bo v Štandrežu. Iz odbornikovega poročila je bilo nadalje razvidno, da bodo potrebovali za izvedbo te zamisli okrog 13 milijonov lir, promet v njej pa naj bi dosegel okrog 39 milijonov; od tega za 8 milijonov lir zdravil za občinske reveže, 16 milijonov od strani raznih ustanov, okrog 15 milijonov lir zdravil pa naj bi prodali normalnim zasebnim potrošnikom. Ker bi predvideni letni stroški znašali 44 milijonov, bo po tem računu znašal začetni primanjkljaj po 5 milijonov lir letno, kar je mnogo manj, kot predvideva pokrajinska zveza lekarnarjev, ki se ogreva za izročitev nove lekarne zasebnemu lekarnarju in pravi, da bo znašal letni primanjkljaj najmanj 8 milijonov v občinski upravi. Nova lekarna naj bi imela glavnega lekarnarja, pomožnega lekarnarja in enega pomožnega nameščenca; za vse tri naj bi potrošili letno 7.5 milijona za plače ter nekaj manj kot štiri milijone za zavarovanje in druge stroške; se pravi skupaj 11.4 milijona Mr letno. Poročilu dr. Tommassicha je sledila debata, ki so se je udeležili predstavniki vseh skupin v svetu. Manzini (PRI) je izrazil nekatere pomisleke glede občinske uprave v lekarni, vendar je pozneje izjavil naj se izvede poskus ter bo glasoval za. Dr. Battello (KPI) je soglašal z občinsko upravo ter poudaril važen pomen lekarne s socialnega vidika in za umirjenje cen na lekarniškem področju, bodisi posredno kot neposredno. Della Ve-dava (Kf>) je hotel vedeti, zakaj niso izbrali za novo lekarno področje v Stražicah in glede tega je svetovalec Cocianni predložil tudi interpelacijo, v kateri zahteva glede tega pojasnilo občinskega odbora in ukrepe, ki jih ta namerava napraviti za dosego še druge lekarne za to področje, ki bi oskrbovala tudi Revmo, Oslavje in Podgoro. Najbolj se je zaganjal proti predlogu občinskega odbora odv. Pedro-ni (MSI), ki se je trudil na vse načine, da bi prikazal katastrofalne izglede občinskega upravljanja no- ve lekarne z bankrotnim zapravljanjem javnega denarja in velikansko izgubo. Po njegovem bi to izgubo preprečili in vse bi bilo dobro, če bi poverili novo lekarno zasebnemu lekarnarju. Navedel je tudi primer lekarne v Ločniku, ki naj bd bil po njegovem negativen. K besedi se je oglasil tudi prof. Bratina (SDZ), ki je omenil, da bo lahko nova lekarna služila tudi za potrebe sovodenjske občine, ki mora sedaj po zdravila v Gorico ter je soglašal s predlcgom. Diskutantom je odgovoril dr. To-massich in zlasti polemiziral s Pe-drcnijem, ki se poteguje za koristi privatnikov na škodo javne koristi vseh občanov, zlasti pa revnejših. Glede lekarne v Ločniku je omenil, da je šla slabo v začetku, ko so imeli pri njej svoje prste odvetniki (in Pedroni to dobro ve), sedaj pa deiuje dobro. Poudaril je tudi velik socialen in splošen pomen nove občinske lekarne, ki bo imela popolnoma ločeno avtonomno upravo ter navedel tudi odlične primere občinskih lekarn po drugih mestih. Župan je pred glasovanjem povedal, da bodo novo lekarno namestili v Ul. sv. Mihaela, kakih 80 metrov od stikališča s Kraško ulico v novi hiši, katere lastnik je Budal. Pri glasovanju se je izrekla za občinsko lekarno ogromna večina (levi center, KPI in PSIUP) ter sta le dva svetovalca glasovala proti (MSI) in eden (Culot) se je vzdržal. Tako bodo lahko sedaj prešli k izvedbi te zamisli. Pri nadaljevanju seje so odobrili še nekatere spremembe v občinskem proračunu za 1970 ter odobrili tudi vrsto upravnih sklepov občinskega odbora, ki so ostali še z dnevnega reda nekaterih prejšnjih sej. Na koncu je župan Martina poročal še o pogovorih, ki so jih pred kratkim imeli v Rimu o tem, kako naj hi potrošili 300 milijonov lir, ki jih je rimska vlada obljubila Gorici kot dar ob 50-letnici zaključka prve svetovne vojne. Govor je bil pri tem o raznih možnostih in med drugim tudi o primerni dvorani za razne kulturne in druge prireditve. Vendar pa dokončnega sklepa v tej zadevi še niso sprejeli. Predstavnik KPI dr. Battello je to izkoristil in predložil resolucijo svoje skupina, v kateri se predlaga ponovna razprava v občinskem svetu o tem problemu in predlaga tudi, naj bd to vsoto namenili za gradnjo ljudskih stanovanj v goriški občim. da bo pomagal cenilcem. Nakaznico za maslo naj dvignejo na županstvu čimprej tisti, ki tega še niso storili. Cepljenje proti influenci. Kdor se še ni prijavil za cepljenje porti influenci in je takšnega cepljenja potreben, naj se javi na županstvu v Sovodnjah, ki bo prejelo potrebno cepivo le na osnovi prijav in J~ janske potrebe. de- Urnik trgovin za praznike Za praznike vseh svetnikov in mrtvih bo veljal za trgovine na Goriškem naslednji umik: V nedeljo 1. novembra: vse trgovine bodo ves dan zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. V torek 3. 11.: mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure. V sredo 4. 11.: vse trgovine bodo zaprte, z izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo prodajale kruh in mleko od 8. do 13. ure. Zapora trgovin v tednu od 1. do 7. novembra ni obvezna. Važen sestanek na goriški občini V četrtek, 29. oktobra 1970 so se na pobudo Slovenskega gledališča v Trstu sestali na goriški občini predstavniki Slovenskega gledališča lz Trsta, Slovenske prosvetne zveze ln Zveze slovenskih katoliških prosvetnih društev skupaj s predsednikom ustanove za kulturne in umetniške dejavnosti v Gorici EMAC (Ente manife-staztoni artistico culturali) ter odbornikom za šolstvo ln kulturo goriške občine. Na sestanku so se domenili, da bodo skupno podprli gledališko dejavnost v Gorici v okviru delovanja slovenske narodnostne skupine v Italiji. To je prvi korak v prizadevanjih za uresničitev tistega širšega programa, ki ga je sprejela goriška občina v prid slovenske narodne skupnosti v Italiji. Program delovanja bo prikazan na tiskovni konferenci v Gorici 11. novembra v dvorani goriške pokrajine. V okviru dogovorov, ki so bili na omenjenem sestanku sprejeti, bo Slovensko gledališče v Trstu nastopilo 14. januarja 1971 v gledališki dvorani «G. Verdi* s Tolstojevo dramo «Moč teme*. Sezono bo otvorilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, ki bo nastopilo 19. novembra v Katoliškem domu s Cankarjevim «Kraljem na Betajnovi*. PO NOVIH PREDPISIH Za nakupe kmetijskih pripomočkov bodo potrebna dovoljenja Resolucija za dodelitev večjih sredstev ERSA Vladni odlok št. 1255 z dne 3. avgusta 1968 navaja predpise za prodajo kmetijskih pripomočkov, ki so znani pod imenom »fitofarmaci*. V smislu tega odloka kmetovalci ne bodo mogli po 11. januarju 1971 več svobodno kupovati takih pripomočkov I. kategorije in po 11. januarju 1972 tudi onih druge kategorije, ampak bo za to potrebno posebno dovoljenje. Ker je zato potrebno, da si preskrbijo tako dovoljenje vsi kmetijski operaterji, bo pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo, po nalogu deželne uprave, organiziralo vrsto sestankov prizadetih kmetovalcev po raznih krajih, da bi jih poučila o ten, kako in kdaj si morajo tako dovoljenje priskrbeti. Ti sestanki se bodo vršili po naslednjem koledarju: Dne 9. in 10. novembra ob 18. uri v Krminu, Dolenjah in Mirniku. Dne 13. in 16. novembra ob 18. u-ri: v Gorici, Pevmi, Štandrežu, Ločniku in na Valerišču v Števerjanu. Dne 17. in 18. t.m. ob 18. uri v Sovodnjah. Dne 19. in 20. t.m. v Doberdobu. Dne 23. in 24. t.m. ob 18. uri v Tržiču (Aris), Ronkah (CAP) in Fo-glianu. Pokrajinska zveza poljedelcev je objavila posebno resolucijo, v kateri ugotavlja da se je sestal dne ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiviiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniinniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii OB DANAŠNJEM DNEVU MRTVIH Pred spomeniki in na grobovih se bomo poklonili padlim borcem Polaganje vencev v Gorici, Štandrežu, Pevmi, Sovodnjah, na Krasu in v Brdih Vesti iz Sovodenj Zavarovanje goveje živine. Cenilci društva za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah in Gabrjah bodo obiskali zavarovance v nedeljo, 8. t.m. zaradi ocenitve zavarovane živine. Priporočajo naj bo kdo od družine v dopoldanskih urah doma, •iiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiinniM TRI INTERPELACIJE OBČINA NAJ POSREDUJE ZA DELAVCE V PODGORI Predlog za odvzem koncesije podjetju Ribi Poravnati spor z občinskimi uslužbenci Deželni odbornik Rizzi (PSIUP) je poslal predsedniku deželnega odbora in odborniku za orevaze interpelacijo, v kateri omenja nepopustljivo stalršče vodstva podjetja Ribi iz Gorice do svojih uslužbencev in škodo, ki jo imajo od stavkovnega gibanja, ki se ie začelo kot posledica te nepopustljivosti, tako dijaki kot delavci, ki se vozijo z Ribijevimd avtobusi na delo. Zato interpelant predlaga, naj bi ne obnovili prevoznega dovoljenja, ki ga ima to podjetje od deželne uprave in ki zapade ob koncu tega leta, zaradi slabe uprave. Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici je svetovalec Colella (KD) predložil županu vprašanje, kaj je občinska uprava ukrenila, oziroma namerava ukreniti v zadevi skr- čenja delovnega umika za 1435 delavcev tekstilne tovarne v Podgo-ni, ki jih vodstvo te tovarne namerava poslati v dopolnilno blagajno. Interpelant zahteva čimprej pismeni odgovor o pobudah občinske u-prave za zaščito prizadetih delavcev. Isti svetovalec zahteva pismen odgovor župana in prizadetega odbornika tudi v zadevi občinskih uslužbencev, ki so najavili svoje stavkovno gibanje, ter odpovedujejo sleherno nadurno delo, ker je odbornik za osebje pokazal premalo pripravljenosti za rešitev problemov, o katerih so se razgovarjali na sestanku dne 28. oktobra. Interpelant priporoča nu.ino rešitev tega spora, da bi ne brli občani spričo tega preveč prizadeti. Ob današnjem dnevu, ki je posvečen tistim svojcem, ki so šli pred nami, so pokopališča po vseh mestih in vaseh okrašena in okrog grobov se zbirajo sorodniki, znanci in prijatelji, da bi na današnji dan počastili spomin dragih pokojnikov. Goriško pokopališče in pokopališča po naših vaseh in predmestjih so s cvetjem in votivnimi svetilkami okrašena ter pričakujejo naše obiske. Kot vsako leto pa se bomo na današnji dan spomnili tudi vseh tistih, in teh, žal, ni malo, ki so dali svoje življenje v borbi za svobodo, za demokracijo in proti nasilju. Na vseh pokopališčih jih bomo obiskali in počastili njihov spomin s cvetjem in z enominutnim molkom ter z molitvijo. Danes dopol dne se bodo bivši partizani, predstavniki naprednih organizacij in številni drugi ljudje iz Gorice in okolice udeležili spominske svečanosti s polaganjem vencev na glavnem mestnem pokopališču. V ta na men bo zbirališče ob 9.45 na trgu pred cerkvijo v Štandrežu, od koder bodo odšli na pokopališče, kjer bo polaganje vencev ob 10. uri. Po zaključku te svečanosti bodo predstavniki PD «0. Župančič* in športnega društva Juventine položili venca na pokopališču v Štandrežu, kjer bo domači zbor zapel tudi nekaj žalostink, v počastitev padlih borcev. V Pevmi bodo bivši partizani skupaj z drugimi vaščani iz Pevme, Oslavja in Šent-mavra danes ob 9.30 položili venec pred spomenikom padlih na trgu in na partizanskem grobišču na vaškem pokopališču. Venec bodo položili tudi pred ploščo talcem na Goriškem gradu, kjer so bali ustreljeni. V Sovodnjah bo danes ob 11. uri občinska delegacija z županom Če-ščutom na čelu položila venec občinske uprave pred spomenik padlim pri županstvu. Vsi vaščani se vabijo k tej svečanosti, da s svojo prisotnostjo počastijo spomin padlih junakov. V števerjanu bodo danes ob 11. uri bivši partizani in člani PD »Briški grič* položili vence pred spomenik padlim na trgu in njihovi pevci bodo zapeli dve žalostinki. Nato bodo vsi skupaj odšli še na Gonjače, kjer bodo tudi položili vence in zapeli. Vabimo vse vaščane, da se udeležijo obeh slovesnosti v čim večjem številu. Občinska uprava v Doberdobu je Učenci slovenske osnovne Sole lz Gorice, Ul. Randacclo, so, kot smo že pisali, obiskali v petek dopoldne grobove padlih borcev In zaslužnih mož, ki počivajo na glavnem mestnem pokopališču. Med drugim so obiskali tudi grob slovenskega pisutellja Frana Erjavca, kjer so položili cvetje In prižgali lučke. Učenec Marko Vogrič je recitiral pesem posvečeno Franu Erjavcu, vsi skupaj so Imeli zborno recitacijo Gregorčičeve »Vseh mrtvih dan* nato pa so ie skupaj zapeli »Gozdič Je že zelen*. NaSa slika prikazuje učence z učiteljicama Ljubko Bratuževo in Adrijano Dornik pri Erjavčevem grobu tudi pripravila štiri vence. Občinski predstavniki z županom Jarcem na čelu so jih že včeraj ob prisotnosti vaščanov in bivših borcev položili pred spomenik padlim v Doberdobu, pred ploščo na Poljanah in na pokopališčih v Jamljah in v Dolu. Tudi občinska uprava v Gorici je že včeraj položila lovorove vence na grobove padlih, pred spomenike in pred spominske plošče. Občino je zastopal odbornik Fantini. Župan Martina pa je izdal ob tej priliki poseben proglas, v katerem o-menja žrtev štotisočev človeških življenj, ki so padli za svoje ideale na tem koščku zemlje. V počastitev spomina teh padlih bo Gorica ostala zvesta idealom miru in dobrega sosedstva. Župan Martina bo tudi zastopal občinsko upravo pri svečanostih dne 4. novembra v Re-dipuglii. Šolske počitnice za praznike šolski skrbnik na razpolago za določitev prostega dne na šolah določil, da v torek 3. novembra ne bo poukah na šolah na Goriškem. Tako bodo imeli učenci in dijaki počitnice od 1. do vključno 4. novembra. Razdeljevanje masla proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bodo s L novembrom začeli razdeljevati kontingent mas! a proste cone na odrezke nakaznice, ki so .jo pred časom razdelili med potrošnike. Obrok za november znaša po 300 gr na osebo na odrezek št. 1. Skupnosti bodo prejele količino kot so je potrebovale v prejšnjih mesecih. Ob priliki praznika vseh mrtvih in državnega praznika 4. novembra je v okviru dveh dni. ki jih ima Itllllfl llllltlt talili ..... VESTI Z ONSTRAN MEJE Potrošniki bodo lahko kupili maslo pri svojih običajnih dosedanjih dobaviteljih, ki bodo lahko prevzc-1; blago pri svojih grosistih. V kratkem bodo začeli z razdeljevanjem zadevnih živilskih izkaznic tistim upravičencem, ki .jih morda še niso prejeli. V Novi Sorici so obsodili tihotapce avtomobilskih delov Začela je delovati višja šola za tehnike Okrožno sodišče v Novi Gorici je te dni obsodilo skupino tihotapcev z avtomobilskimi deli. Po temeljitih preiskavah so organi javne varnosti ugotoviM, da so člani skupine prepeljali iz Gorice na jugoslovansko stran nič manj kakor 5929 raznovrstnih avtomobilskih delov v skupni vrednosti 5.169.600 starih dinarjev, ne da bi za to plačali u-strezne carinske dajatve. Omenjene dele so nabavili pri trgovini Cor-rado, katere lastnik jim je tudi pomagal prepeljati jih v Jugoslavijo. Najhujša kazen je doletela Vinka Lasiča, miličnika iz Ljubljane, ki je organiziral skupino za nakup dedov ter jih potem tudi preprodajal v raznih mestih Slovenije. Skupaj bo odsedel v zaporu leto dni ter plačal 30.000 dinarjev kazni. Dominik Blazetič, ki je najmanj šestkrat prepeljal avtomobilske dele ilegalno čez mejo, bo odsedel 4 mesece v zaporu ter plačal 80.000 dinarjev kazni, medtem ko bo moral Ivan Marinčič v zapor za tri mesece. Vsem trem so pobrali tudi dobiček od nedovoljene trgovine. V Novi Gorici je začela te dni dedovati prva višja šola. V organizaciji delavske univerze je namreč višja kadrovska šola iz Kranja odprla poseben oddelek za tehnike, ki so že zaposleni in se žele usposobiti za inženirje orgarazadje dela. Solo obiskuje 43 tehnikov, ld so že zaposleni v raznih delovnih organizacijah. Šolske podpore dijakom v Gorici Občinska uprava v Gorici obvešča vse prizadete, da je na občinski oglasni deski na vpogled prednostna lestvica za podporo, dijakom višjih srednjih in strokovnih šol, ki so vložili zadevno prošnjo, in ki bo-bo prejeli tudi prispevek za potne stroške, iz šolskega sklada dežel ne uprave. Lestvica bo na vpogled do 5. novembra. Eventualne pritožbe na deželno odbomištvo za šolstvo je treba poslati v roku 10 dni po objavi lestvice. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občim se je od 26. do 31. oktobra rodilo 22 otrok, umrlo je 9 oseb, poročilo se je 9 parov ir 5 so jih oklicali. ROJSTVA: Romina Bascher, Mo niča Peresa, Lucdu Comi, Giovarmi Serrago, Fabio Molini, MAGDA VOLK, Paolo Comčnotto, Elisa Pic-coli, Gianluca Gorini, Antonio Grobe, Elisa Bensa, Luigino Menegal-do, Massimo Rigobon, Lorenzu Bregant, Massimiliano Argentin, BOGDAN CIGtlČ, Barbara Sabatti, An natisa Marchetti, Rosella Cugliatti, Elisabetta Edalucci, Luca Padoan in Michele Coletti. SMRTI: invalid 69-letni Oreste Puja, gospodinja 85-letna Maria Le ban por. Mojk, invalid 61 letni Er-minio Položaj, upokojenka HlMetoa Valena Bombi, upokojenec 69-letni Bernardo Marin, gospodinja 71-iet-na Milena Bait por. Bisiach, en dan stan Luigino Menegaldo. gospodinja 66-letna Emilia Humar vd. Qualli in upokojenka 72 letna Emi-lia Marassi. OKLICI: kovinostrugar Rajko De-vetak in delavka Marina Hlede; študent Andrea Scandolara in urad-mca Marisa Fogarollo; uradnik Serif*? „ ta~?n ln uradnica Maria Ga-hnella Balos; elektrovarilec Giulio Miranda in delavka Maria Ranelli; fulončarski podčastnik Giuseppe Pi-cotti in gospodinja Froncesca Giu-sto. POROKE: študent Livlo Valdetna im «n študentka Claudia Segatti; kemični izvedenec Vincenzo Es po sito in gospodinja Carmen Biaggi; železa r Mario Marcangeli in gospodinja Rosetta Mastino; tekstilec Giordano Grusovin in frizerka vajenka Renata Calisti; elektravto Luciano Buratto in bolničarka Mana Devetak: uradnik Luigi De March ki študentka Graziella Gon; kartožehnik Giorgio Silvestri in bol- 29. oktobra upravni svet ERSA h odobritev proračuna za leto Tega so odobrili samo z g'350' Zveze julijskih posestnikov. V O soluciji se nadalje ugotavlja nuj» potreba, da deželni svet odobri» ganik uslužbencev te ustanove, sprejme ustrezne ukrepe za us« tev bega z zemlje, da čimprej 9 dela ustrezne conske razvojne & črte za kmetijstvo. Predsedniku ERSA naj se da & log, da v okviru sprejetih sklepe zahteva pri deželni upravi sredstva za razvoj ERSA, predvs® za izvedbo conskih načrtov. 0 s'. jih uspehih naj poroča svetu kasneje do 31. marca 1971, obe*1^ predlaga naj bodo bodoči <&e' prispevki usklajeni s priporoči«' razvoj in izvedbo conskih nato1' v kmetijstvu. Razstava kmetijskih stroj«1 na Andrejevem sejmu V okviru Andrejevega sejm*. bo čez dober mesec dni, bodo J" di letos organizirali v Gorici I* stavo kmetijskih strojev. Obči®®: odbornik Ciuffarin je s P0’1'®/* poveljnika mestnih stražnikov & jorja Grudna organiziral te dni stanek prizadetih podjetij na »r rem so določili rok za prijav0' zapade 10. t. m. Zaradi potna**": nja prostora bo udeležba rec**" rana le za krajevne razstavil*^ Posebna komisija bo poskrbel* razdelitev razstavnega prostor* Razstavišče za kmetijske bodo uredili na kmetijskem na debelo, kjer bodo točno rili posamezne razstavne pr°®, ^ in uvedli večjo disciplino, da prišlo do prepirov in razdorov kor lansko leto, ko je skupin* stavljavcev demonstrativno c , na Antonov trg in tam razstav« svoje blago. Film o Čedermaca v Števerjanu Na sedežu prosvetnega drbbf «Briški grič* na Valerišču v Sjte janu bodo v petek, 6. t.m. Pfte jali film »Kaplan Martin čedern^ lp. 4 rt Mn 4 n inlMA nv,r 1/bl D ^ i ki je povzet po istoimenskem ^ kovem romanu. Odbor vabi in prijatelje k čim večii cim večji Pričetek ob 20. uri. Žena iz Doberdoba si je zlomila nogo Včeraj so pridržali za 40 d*te zdravljenju v tržiški bolnišnica letno Marijo Missia iz D°bef“fS. ki si je pri padcu na domu P° verjetnosti zlomila stegnenic0. fe lil *1) bfc lik «V »ei ko: te »01 !> ^ let VERDI 15.15—22.00: «Tora, 1 Tora, 1’incredibile retroscente 1’attacco a Pearl Harbour»i maskopski film v barvah. CORSO 15.00—22.00: «Topolin° ( ry», Walt Disneyeva barvn* p kanica; sledi dokumenta#!* kanica «1 tre porcellini*. at MODERNISSIMO 15.15—22.: L, tana nella valle degli W. Berger in W. PrestonI janski film v barvah. „ VITTORIA 15.00-21.30: ^ J che ml plače*, J. P. Bel*te ln A. Giradot; francoski ™ barvah. CENTRALE 15.00—21.30: Pha dato la patente*, F. tj in C. Ingrassia; italijansk1 v barvah. Tržič AZZURItO 14.00: »Splendorl * serle dl Madame ' Roul». te i la «4 te te tov te' % te S % EXCELKIOR 14.00: ((tVoodS*^ tre glomi di pace, amo# ^ sica*. Kinemaskope v b* •■! rRINCIPE 14.00: »Dra mh1* gelosia — tuttl 1 part!c° „ I (ličarka Clara Višin; oglaševale^ Renzo Moreu in uradnica Angela cronaca.), M. Mastroianid Vittl; film je v barvah. S. MICHELE 14.00: «Sette J|' per sette iratelll*, J. p0Z^ H. Keel; klnemaskop v Nova Carica SOČA ((Remek dela Walt ameriški barvni film — 0 A SVOBODA »Lovec na grade*, ameriški barvni ob 16., 18. In 20. DESKLE «Streli pod veš^j, gleški barvni film — °b j 19.30. SEMI’AS «Krvava bajta*, j jj. vanskl barvni film — 5 19 30. KANAL ((Gospodar j*"- j francosko-italljanskl barv" — ob 16. ln 19.30. „il PRVACINA «Obrni se, ^ bom*, ameriški barvni ob 16. ln 19.30 RENČE ((Normanove hiP®^ ✓ ture*, ameriški barvni 16. ln 19.30. \ .te to > H $ Sl te , DEŽURNI LEKAB^ V GORICI V Gorici je danes vete,] ponoči dežurna lekarna F*7 BASSI, Raštel, tel 33-49. V TRŽIČU V TrHču Je ves dan dežurna lekarna dr. RIS TJ| Toti 52. tel. 72701. * 4 % Z b J« S n’ Mali oglasi PRODAM HIŠO v Stevcriff/ zu cerkve ali zamenJa,,, Jll1 V, k* t $ & S bL« te ' *» 4 V PfimorškTclnevHIk 1. novembra 1970 Z ORKESTROM GLASBENE MATICE 7. T. M. i t 197’-; ISO'' It ujo> i or , * iW j* or icr lepo’ več? vse« s't osi «ned ežeto1 ili ® i#* ** 10» č5 idP v# »i * , nate ,vo, .a# eaerT' •lj»^ el» or»-str®* ! trt5 odi r< •ov dr*1^ S*£ pri«' o* ■de* Violinist virtuoz Dejan Bravničar v Kulturnem domu v soboto, 7. novembra ob 21. 1 bo v mali dvorani Kultume-* doma koncert orkestra Glas-® "tatice pod vodstvom diri-Vnta Oskarja Kjudra. Na spore-bosta j. s. Bacha Koncert v r~°lu ter Vivaldi jevi «štirje ijj časi«. Kot solist bo nasto-‘ Priznani slovenska violinski ®tuoz Dejan Bravničar. n^/jatla Bravničarja smo že po-c°Vn° Pozdravili na tržaških kon-odrih. Nastopil je tudi solist z orkestrom tržaške harmonije. Aifari^ij v’o:li,rie 3® zaključil na ^®demiji za glasbo v Ljubljani razredu prof. Karla Rupla, /'"oje se je spopolnjevai v Ri-JJ "a Akademiji sv. Cecilije pri Cw! to&lijamski violinistki Knd in nato še v Moskvi konservatoriju P. I. Cajkov-. ■ kjer mu je bil glasbeni men-q. ^vni violinist virtuoz David ^™*ach. Dejan Bravničar je svo-'•netniško dejavnost kot vio-uveljavil na koncertnih o-^ najvažnejših kulturnih sre-y raznih držav. Koncertiral je ju/^riji, Bolgariji, Franclji, Ce-jj^pvaški, Nizozemski, Italiji, “pčžarski, Poljski, Sovjetski zve-111 Švici. j^a svojo umetniško dejavnost jOrejel leta 1964 nagrado Prebega sklada in leta 1966 na-Oj ^mestne občine Ljubljana. l, ^ m. v h- t &P't rvn» irn> »• ,S> ya\ f i «0® J Ser®d seboj, Je to sa-U 1») °u dokazov pomembno-Pltin ^ljubljenosti teh pestrih ,, Jih izdaja Mladinska N Tl. -‘"orju so že IzSU razni u, daš6]Vo3° domovinsko pravico pdr, .P Kondorju neobičajen iP 12 planinske proze. A Irm0111 Planinsko berilo Uv 9ri ZVez0k Kondorja v^tll 3f)°rel, ki Je v to knjigo Ptlcib Prispevkov raznih slo-Hju <«°rjev, ubranih na tein ' ......... m is» * $ -K» % i j^jjnarave in planin. V ■>« 'r7txxfTrt° "nietnlško dovrše-hJ spominske sestav- vin°stne zapise, opise do nk*10- a *°rah, reportaže in po J!WvtorJi so nekateri znani bh' Jara. PlsatelJi iMt JnS K0’ jjli hw,° *41akar, so pa med anani gorohodci in za-C4 Kanske besede kot so France Avčin in ^Vm,,Ure povodnih konj in levov, oceami- Drugi dan si bodo izletniki lah- Fotovali bomo tudi tokrat z le- ko dodobra ogledali Nairobi in talom Inex-Adria avioprometa iz njegove znamenitosti. V Nacional-Ljubljane. Odpotovali bomo 25. nem muzeju so zbrane izredno bo-novembra ob 15. uri, postanek bo gate zgodovinske zbirke tega dela spotoma še v Kairu in Kartumu. Afrike. Tu so tudi bogate etnolo-Nasledmjega dne pa se začne v §ke zbirke vseh plemen Kenije. Nairobiju že pravi safari. Safari. fu je tudi najbogatejša zbirka ži-pomeni v jeziku suaheli potovanje, | valstva Afrike. Razen tega bodo obiskali še kačjo farmo in arboretum. Naslednji dan pa več galerij, ta dan lahko pridejo na svoj račun lovci za lovski safari, drugi pa se bodo lahko udeležili izleta na Mont Kenijo do znamenite, najbolj mondene lože (hotela v naravnem parku), katere lastnik je znani filmski igralec Holden. Ob večerih so predvideni nočni safariji v izvirne afriške nočne lokale. Peti dan bo šla ekspedicija do največjega ptičjega rezervata na svetu, do jezera Nakuru, kjer je čez dva milijona flamingov. Spotoma si bomo ogledali prazgodovinske najdbe, kjer prav sedaj arheologi odkrivajo najstarejše sledove zgodovine človeštva. V to ekspedicijo je vključen tudi ogled jezera Naivasha, kjer je rezervat za pelikane (nad en milijon jih je tukaj). Pot bo vodila čez znamenito kenijsko Belo planoto in Rift Šesti dan nas bo pot vodila na Indijski ocean v Mombaso (nad 400 km). To je staro arabsko pristaniško mesto, ki mu danes dajejo pečat predvsem Indijci. V starem mestnem pristanišču še vedno pristajajo stare jadrnice iz Indije, z Rdečega morja in iz Perzijskega zaliva. Tu je tudi utrdba Fort Jesus, ki jo je za Portugalce v 16. stoletju zgradil neki italijanski arhitekt. V tej utrdbi je zanimiv muzej za trgovino s sužnji in s prikazom zgodovine vzhodne o bale Afrike. V tem mestu in v njegovi okolici bomo obiskali hindujski tempelj in vasice, kjer režejo pripadniki plemena Akamba maske in kipce, nato pa vasi plemena Giiriam. Izletniki bodo stanovali v enem najboljših hotelov Kenije ob Indijskem oceanu. Tu bodo imeli dva dni možnost za kopanje, za manjše izlete, za o-glede koralndh grebenov, pa tudi za ribolov. Osmi dan pa se bodo vrniti iz Mombase preko Džitoutija in Kaira spet v Ljubljano. Dejali ste, da živi v Keniji 47 različnih plemen. Kateri pa je tu uradni jezik? Trenutno sta še dva. Eden Je suaheli, drugi je angleščina, saj je bila Kenija dolga desetletja angleška kolonija. Torej lahko potnik skoraj povsod v Keniji dobro shaja z angleščino. Toda za pot bodo na voljo tudi vodi« in prevajalci. In vreme? Kakšno bo konec novembra vreme v Keniji? Konec novembra in v začetku decembra bo v Nairobiju, ki leži 1700 metrov visoko, čez dan toplo 20 do 25 stopinj, večeri in noči pa so hladne, do 12 stopinj, v Mombasi ob Indijskem oceanu pa bo čez dan vroče, tudi do 35 stopinj in nič kaj dosti manj toplo ni tudi ponoči. Morje pa bo še za kakšno stopinjo toplejše. Sam sem ob Indijskem oceanu navadno ve dno le v lahkih hlačah in v srajci. Torej, s katerimi plemeni se bo- KRIŽANKA Lepo dekle iz Rift Valleya v Keniji Veljaven od 7. do 7. novembra 1970 TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Na delu, v službi ali v poslih bo šlo v prvih dneh tedna kar od rok. Nato se bo zataknilo in zavihati bo treba rokave. Zvedeli boste, da ste nekomu pri srcu. To vas bo presenetilo, ko pa se ta oseba kaže nasproti vam hladna. Glavobol. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Nepredvideni dogodki bodo zavrli vaše dosedanje uspehe. Srečali se boste z neko osebo in to srečanje bi moglo postati nevarno, kajti pripomoči bi moglo k zrušepju neke stare trdne ljubezni. Pazite na svoje živce. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ce nameravate vztrajati še naprej pri svojem, se pripravite tudi na nekoliko sovražno okolje. Ni namreč nujno, da vsi soglašajo z vašimi koncepti, pa čeprav bi ti bili tokrat točni. Prijetno presenečenje, Dobili boste obisk simpatične osebe. Nervoza. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekaj na račun vaše površnosti, nekaj na račun tujega vmešavanja in okolnosti sploh nekateri vaši načrti bodo šli po vodi. V ljubezni in v čustvenih zadevah nasploh boste imeli veliko sireče in vendar ne boste povsem zadovoljni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Svojih ambicij ne boste mogli izpeljati do konca, zato boste nekoliko nerazpoloženi, p« čeprav bi bil nekdo na vašem mestu srečen z doseženimi rezultati. V družini majhni toda neprijetni spori, ki Jih tudi ne bo lahko izslediti. Pazite ne prepih. RIBI (od 20 t. do 20. 3.) Dela bo veliko preveč, rezultati pa bodo zelo zelo pičU. Temu ste deloma krivi sami, ker se niste sneli pravilno usmeriti, ko je bil čas. Tolažbe boste našli dovolj v ožjem kro gu, ld na vašo srečo ni preveč zahteven. Zdravje zadovoljivo. ste vse srečali na poti, oziroma katera so najzanimivejša? Vseh 47 jih žal v osmih dneh ne bomo mogli obiskati. Toda spoznali bomo Kifcuje, ki so najstarejše pleme v Keniji in ki jih poznamo tudi po znameniti vstaji Mau Mau. To so najboljši poljedelci v Afriki. Najdemo jih od vse do Nairobija. Na njihove kraje meji znamenita Bela visoka planota, kjer so bili nekoč gospodarji beli farmarji, prvotni gospodarji pa so bili Kikuji, ki so jim belci vzeli zemljo. Danes na tej svoji zemlji znova gospodarijo Kikuji. V soseščini Klkujev živijo Masaje!. Ti so do današnjih dni ostali odlični pastirji in živinorejci, pluga in motike pa se bojijo kot vrag križa. Lastništvo zemlje raje prepustijo Kikujem. Sami se imajo za «boijše» ljudstvo. Ne menijo se kdove kaj za civilizacijo. Se danes živijo tako kot so živeli stoletja nazaj. Pasejo svoje črede po področjih, kjer živijo najbolj nevarne divje živali. Zato so tudi Masaje! vedno oboroženi s sulicami in meči. Imajo izredno zanimive plese, čeprav za spremljavo ne poznajo glasbe, temveč le petje. Posebnost so tudi njihove pričeske. Lase imajo premazane z mešanico blata in loja in povite v prepletene šopke, po vsem telesu pa imajo z rdečo zemeljsko barvo narisane geometrične like. Ob obali pa bomo srečali Gi-riamce, najbolj zanimivo pleme ob Indijskem oceanu. To so tipični predstavniki Bantu črncev, imajo svoj jezik in svoje posebne navade. Pri njih zasledimo celo nekatere znake matriarhata, To so poljedelci, živinorejci in ribiči hkrati. Častijo pa svoje prednike. Močno je pri njih še danes v veljavi institucija rodovnega klana. Ženske v glavnem hodijo gole do pasu, za krilo pa imajo dolg kos blaga, ovit okoli bokov, ali pa kar kratki kikoj, krilce iz rafije ali sisala. In če k temu dodamo še ogrlice in amulete na rokah in nogah. Je to vse njihovo oblačilo. Toda nič manj zanimiva niso še ostala plemena, s katerimi se bodo srečali potniki druge letošnje ekspedicije Slovenskega etnografskega muzeja, med katerimi hi želeli imeti vsaj skromno zastopstvo tržaških in goriških Sloven- r r- 3 h 5 & 1 Ji 7 r 9 10 q iT“ r 13 U IV r F” 15 16 m 17 16 % 20 m 5T _ n pr i % !F 3 2B 29 1 C 30 31 32 3T 3A 35 3T 1 36 — 5T AO SM m * ; r vT VJ L mm r vT BBi _ _ J cev — Je zaključil dr. Boris Ku-vzhodnih pobpčij Mont Kenye pa I har. ■mil,...........................iiiiiiiiinliiliiliililllllllliillllllillllllilllinilimillliillllllllltlllliiillllinillllllliillllllllllllllllllllll.. VODORAVNO: 1. ime fizika Einsteina, 7. francoska tovarna avtomobilov, 13. sodobni ameriški pisatelj (Norman, «Goli in mrtvi*), 14. slovenski pevec zabavne glasbe (Braco), 15. starodavno kal-dejsko mesto, 16. lisa, maroga, 17. odlična angleška filmska igralka starejše generacije (Greer), 19. i-me ruske balerine Pavlove, 20. e-poha, 21. neumnost, blaznost, 22. žitni plod, 23. ozek konec polotoka, 24. metali, 25. travniki, livade, 26. reka v Bolgariji, 27. član otroške organizacije, 28. olupek, 29. trnek za globinsko ribarjenje, 30. alarmna naprava, 31. naslanjalo, 33. hrib pri Beogradu, 34. mesto v zahodni Franciji nad ustjem Loire, 35. kratica za »ljudsko republiko*, 36. minus, 37. gledališki uslužbenec, ki pripravlja igralce za nastope, 38. ime španskega pisatelja Baroje, 39. makedonsko kolo, 40. pripadnik budistične vere, 41. domača vprežna in jezdna žival, 42. avtomobilska oznaka Tunizije, 43. ime za geometrično telo Zemlje, 44. pritok Tibere, 46. dansko pristanišče na Limfjordu, 47. tiskarsko sito. NAVPIČNO: 1. francoski fizik, po katerem se imenuje električna merska enota (Andre Marie, 1775-1836), 2. Odisejev oče, 3. pekovski izdelek, 4. ime slovenske mladinske pisateljice Peroci, 5. odgovor na kontro, 7. angleški astronom, ki je leta 1845 konstruiral velik teleskop na Irskem (WiMia«n OT sons, 1800-1867), 8. amoret, ka v južni Angliji, 10. začetoj izumitelja dinamita, 11. mesa®* 12. delavec, ki trasira, 14. kralč1 ska insignija, 18. mesto v s*** nem Čilu, 19. aminopropianS** slina, 21. glavna ženska oseb* «Don Pasqualu», 22. eden od J®" nov v grški mitologiji, 24. slad* vodna riba, 25. popularna n0tr\L filmska igralka (Nadja), 3®- . steče pri Benetkah, 27. iadevj" lec paštet, 28. obrat železarska ^ dustrije, 29. težka Oklepna voT 30. osamljenost, 31. park, 32. iz francoske 35. mastnega sira 34. nejasna omemba, nejasna uukbumb, .m švedski biolog, ki je določil ska imena za rastline in (Karl, 1707-1778), 37. prapre«^ lec Nove Zelandije, 38. pesnih j. ime francoskega skladatelja ^ besa, 41. tekoča začimba, 43. tomobiiska oznaka Velike Br**" je, 45. kemični znak za REŠITEV PREJŠNJE KRIŽ^** VODORAVNO: 1. stavka, 7-12. kariera, 14. krnica, 15. 16. muren, 18. VT, 19. vaja. . patos, 21. CIA, 22. Ita, 23. ^ 24. Bern, 25. ro, 26. peron. Bask, 28. stisk, 30. trakt, 32-^ les, 34. oleat, 36. Apia, 37. 39. ei, 41. svit, 42. galon, 43. ^ rtar 45 niilmf. 45 r»art. *** 44. par, 45. pilot, 46. part, jj 48. minas, 49. satir, 50. kital*. Traklja, 54. Atene, 55. Istvan- CIRIL GALE DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA NATO SE 3E MURIETTA POSKUSIL PRIDRUŽITI OSTALIM ZLATOKOPOM V ME1STU.o- FANTJE,Z NAMI 3E ZDAJ TUDI TALE MEHIKANEC.'TO 3E .SALA STOLETJA,HA-HA! ATLETIKA ŠPORT ŠPORT ŠPORT Obračun tekmovalne sezone 1970 Pozitivne in negativne postavke v letošnjem delovanju borovcev v Cesar, Švab, Udovič, Zupan, Ruzzier in Grgič so postavili letos 9 društvenih in 30 osebnih rekordov koncu letošnje atletske sezo-■ ki se je zaključila prejšnjo ne-“rj®' bomo skušali opraviti kratek "^tični pregled din komentar. J deželnem merilu smo bili tudi Priče premoči videmskih afcle-SjZ imeni tistih, ki so se letos J*~tovali, bi bržkone napolnili dolg Izstopal je seveda metalec Vecchiato, ki je postavil težavni rekord, in na splošno ^.videmska šola za met ldadiva, X) vodi Zanon. mladinskem prvenstvu sta Pripadnika videmskega Liber-S »vejila prvi mesti: Sdone v s palico in Del Farno v sko-vv višino. Ne moremo pozabiti J*gonijeivega časa 10”6 na 100 J?®*, kot tudi ne Pizzijevega na-težavnega prvaka v krosu odličnega mladega Deganuttija Progi 400 m z zaprekami. * bi se o Videmčanih še pisalo, “v-aški atletiki lahko ugotavlja-u* s^rno, da se je njena vrednost j?® še znižala; z izjemo treh ali ^ atletov so vsi ostali še manj ^ poprečni. Iz spošne «megle» le imena Mariona in Tassi-v sprintu, Belladoone v dalji-s * naših treh atletov: Cesarja, in Udoviča. pozitivno laihko ocenimo dogra-J dveh novih atletskih stadio-San Vitu a! Tagliamemto in LT^kah. Za prihodnjo sezono pa S? verjetno vse steze tržaškega jjj^skega stadiona pokrite z u-t?®0 maso rub-kor. V Miljah graji" nove atletske objekte, prav ta-!*tkrite z rub-korom, ne vemo ^ bodo uporabni že v prihodnji V9 šz Bor je bila letošnja sezo-(ilj^nekaterih razlogov enako po-J* kot negativna. Kot poziti-jjL 'abko ocenimo izreden napre-Posameznih atletov, negativno vedno skromnejše število a- #2? člani 50 letos nastopali trije j? ' Vojko Cesar, Dušan Švab >3ian Udovič. Vsi trije so se plavili zelo dobro, ne samo v ampak v deželnem in ce- nogomet danes *% h, 7. kolo t£; ~ C0M0 ATALANTA C^ANA - AREZZO \WaR0 _ PALERMO l^^NO - PERUGIA !luSaroni T^OVA - REGGINA «SŠ5 PIŠA - NOVARA lo državnem merilu. Tudi letos najpomembnejši rezultat je dosegel Vojko Cesar na državnem prvenstvu v desetteroboju, kjer se je uvrstil na šesto mesto z novim o-sebnim rekordom nad 6000 točk, popravil pa je tudi društveni rekord v skoku s palico s 3,80 m. Največji napredek pa je letos opravil Dušan Švab, v teu sezoni je namreč popravil ali izenačil sedem društvenih ter 14 osebnih rekordov, in sicer na 300 m, 400 m in 800 m ter na 110 m in 400 m z ovirami. Stojan Udovič ni imel velikih možnosti za večje število nastopov, kajti služi vojaška rok. V vseh nastopih pa je poslal kopje vedno čez značko 58 m in v enem tekmovanju celo na 60,50 m. Ne vemo pa če bo ta rezultat priznan, zato je njegov uradni društveni rekord še vedno 58,34 m. Med mladinci je letos nastopil samo Peter Zupan, ki je dosegel najboljše rezultate v metu kladiva, kjer je premaknil svoj osebni rekord za 6 m. Atlet bo še v prihodnji sezoni nastopal kot mladinec. Dva mlajša mladinca sta res u-spešno branila Borove barve; Fa-bij Ruzzier in Oskar Grgič. Prvi, id že nekaj let resno trenira, je le- priprave na sezono 1971. V decembru bodo začeli nastopi v krosih, ki bodo trajali do marca, ko bodo tekmovalci zopet stopili na atletsko stezo z upom še na boljše rezultate. Z. P. KOŠARKA Danes na «Prvem maju» Mlajši mladinci Boo* - Ferroviario Bliža se začetek raznih košarkarskih prvenstev. Prihodnjo nedeljo bosta startali prvenstvi naraščajnikov in mlajših mladincev. Tudi moštvi Paleta in Bora se pri-praivljata za nastop. In prav v okviru teh priprav bodo danes Borovi mlajši mladinci odigrali prijateljsko tekmo proti ekipi Ferrovia-ria. Srečanje bo ob 10. uri na odprtem igrišču stadiona cPrvi maj*. Kot je mano, se letos Bor ne bo udeležil mladinskega prvenstva, ker bi bilo finančno breme preveliko. Zato pa se bo udeležil prvenstva mlajših mladincev, ki je akrajne- «oESE , JfA _ TARANTO Ct^NA “ CESENA A SKUPINA ''h^HONA 8l>kpR° PATRLA tlg^ti j^O _ REGGIANA %?***> '^Nano _ TRIESTINA TjALCONE - PIACENZA fcifefosio — ALESSANDRIA Levrero Ci^RETO _ TRENTO S^c° £eGNO — PADOVA $0>k> 3MARINA - SOLBIATESE inv. * 1,1Urf i T m ivnv/v tos popravil v skoraj vseh panogah ga značaja. Kakovost ekip sicer ne svoje rezultate, prav v zaključnem dnevu tekmovanja pa je v skoku s palico premagal letvico na višini 3,30 m. Dokazal je tudi, da ima velike možnosti v mnogobojih, zaradi svoje izurjenosti v vseh panogah. Oskar Grgič je letos prvič spoznal atletsko stszo. Rezultati, ki jih je dosegel pa pričajo o velikih možnostih našega atleta na daljših progah. Njegov rekord na 1000 m v času 2’50”4 je drugi najboljši društveni rezultat na tej progi- Ruzzier bo prihodnje leto prestopil v višjo starostno kategorijo, Grgič pa bo ostal še eno sezono med mlajšimi mladinci. Kljub temu, da se je število atletov znatno zmanjšalo, je ostal Bor približno na isti ravni kot druga leta, oz. je celo izboljšal svoje ekipno 4. mesto na pokalu mesta Videm. Ker so nastopile tudi ekipe karabinjerjev ter Fiamme Gialle, ga lahko pripisujemo velikemu napredku posameznih atletov, ki bodo na državnih lestvicah skoraj gotovo vsi med sto najboljšimi. Zaključimo sliko letošnjega dela atletske sekcije ŠZ Bor z nekaj številkami: odsek je organiziral tri uradne tekme (FIDAL) in štiri za pridobivanje novih atletov. Sodeloval je pri 23 tekmovanjih, njegovi atleti pa so nastopili v 53 tekmovanjih, v katerih so osvojili 4 zmage, 13-krat so bili drugi in 15-krat tretji. Popravljenih ali- izenačenih društvenih rekordov- je bilo letos devet, osebnih pa kar trideset. Sedaj se bodo za atlete začele Levrero tlj&i T&^'SE ~ VENEZIA VERBANIA V zimskih mesecih se del «aktivnosti» naših zamejskih športnikov preseli z igrišč in drugih torišč v dvorane. Tu seveda ne mislimo na telovadnice in športne palače, pač pa na razna predavanja in podobne prireditve. V petek zvečer sta bili v Trstu dve taki prireditvi. Tržaško Slovensko olaninsko društvo je začelo svojo sezono zimskih predavanj z večerom, v katerem je ing. Pavle Šegula govoril o slovenski planinski odpravi Pamir 69 — Pik Lenina. V mali dvorani Kulturnega doma je predavatelja, ki je prikazal tudi barvne diapozitive s te odprave, predstavila poslušalcem predsednica dr. Sonja Mašera (zgoraj). V Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa pa je priredilo družabni večer za svoje košarkarje Športno združenje Bor. V tem večeru je zavrtel svoja zanimiva filma o svetovnem košarkarskem prvenstvu in olimpijskih igrah v Mehiki naš znani snemalec Aljoša Žerjal (spodaj). bo taka kot v mladinskem prvenstvu, kljub temu pa si bodo lahko naši košarkarji pridobili več koristnih izkušenj, ki jim bodo gotovo prav prišle, ko bodo prestopili v članske vrste. b. 1. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Minibasket gojita tudi Bor in Polet V tem športu lahko nastopajo tekmovalci rojeni leta 1959 ali mlajši DOMAČI ŠPORT DANES DANES, 1. NOVEMBRA 1970 NOGOMET I. amaterska liga 14.30 v Križu Vesna A — Mariano e • « Z. amaterska liga 14.30 v Fari Pro Farra — Primorje • • • 3. amaterska liga 14.30 v Padričah Primorec — Inter SS * * * 09.00 na Proseku Audax — Vesna B # # # , , jt II. 00 na Proseku '! Viani — Breg • •• 14.30 v Bazovici Zarja — Olimpija • * * 14.30 v Medeji Medea — Juvcntina * * * 14.30 v Štandrežu Sovodnje — Sudest * * * Mladinsko prvenstvo 10.00 v Štandrežu Juventina — Lib. Monte Santo • * * 10.00 v Sovodnjah Sovodnje — Audax KOŠARKA Prijateljska mladinska tekma 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Ferroviario SABLJANJE STOCKHOLM, 31. - Svetovno prvenstvo v sabljanju bo leta 1973. na Švedskem. Določili so tudi mesta, v katerih se bo ta manifestacija odvijala; Stockholm, Malmoe, Goeteborg in Joenkoenig. Minibasket pomeni: košarka za mlade (bolje: za najmlajše). Zamisel o tej «minipanogi» se je seveda rodila v 2DA, kjer so ho- i .Košarkarska sekcija ŠZ BOR bo priredila tečaj MINIBASKETA za letnike 1958 in mlajše. Vse potrebne informacije dobite v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7, od 13.30 do 14.30. Telefon 96-548. teli uvesti tudi najmlajše v košarko in jim nuditi s tem pristno in zdravo razvedrilo. Kajti minibasket Slovensko planinsko društvo obvešča, da se je pričelo vpisovanje za SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU ki bo v dneh: 29. nov., ter 6., 13. in 20. dec. v vsakem primeru. Tečaj bo pod vodstvom učiteljev Kravine in Mešnika, ki bosta poučevala v slovenščini. Tečajniki bodo razdeljeni na tri skupine, u-poštevajoč sposobnost kandidatov. Ob zaključku bodo udeleženci opravili smučarski test in prejeli ocenjevalno značko. Cene: 7.200 lir (prevoz in tečaj), 5.500 lir (samo tečaj), 1-kratni prevoz z avtobusom 1.500 lir. Iz organizacijskih vzrokov in zaradi velikega zanimanja se VPISOVANJE ZAKLJUČI V SOBOTO, 7. novembra. Tečaj se bo nadaljeval tudi januarja. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Ob vpisu je treba položiti vsaj polovico navedenega zneska. je res pristna in zdrava zabava; najmilajši se namreč pri tem razgibajo in igrajo. Skratka, minibasket najmlajšega že od vsega začetka agonistično in psihično zaposli. In prav zaradi tega je ta šport takoj osvojil mladino in se je hitro razširil tudi po Evropi. V Italiji se milijoni in milijoni najmlajših ukvarjajo z mimibaske-tom, tako da je «Cooa cola* priredila pravi festival minibasket a, ki bo tudi letos po vsej Italiji. Lani so bila finalna srečanja v Pesa-ru in prvo mesto je osvojila prav ekipa iz Pes ar a. V Trstu je bilo prav tako prvenstvo v minibasketu, katerega sta se udeležili tudi dve slovenski ekipi: Polet in Bor. Obe moštvi sta se zelo dobro izkazali, kar presenetljivo dobri pa so bili borovci, ki so v mestnem prvenstvu celo zasedli drugo mesto in so tako pokazali, da tudi v naših vrstah lahko računamo na dobre igralce. Tudi letos se bosta Bor in Polet ukvarjala z mdnibasketom. Medtem ko je Polet že začel s treningi, pa bo Bar začel z delom, takoj ko bo urejena telovadnica stadiona cPrvi maj*. Sicer pa naj povemo to, da se je za minibasket prijavilo je več kot 20 najmlajših, kar kaže, da bo tudi pri nas ta šport zajel velik ded mladine. b. 1. S PD Trst vabi smučarje in nesmučarje na tečaj PREDSMUCARSKE TELOVADBE V KRIŽU Treningi bodo ob torkih in petkih v prostorih PD A. Sirk. Vpisovanje in začetek v PETEK, 6. nov. ob 17. uri. OPATIJA ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER ODPRT VSE LETO / PALAČE HOTEL PORTOROŽ VABLJENI! VAM NUDI KOPANJE IN RAZVEDRILO PO IZREDNO NIZKIH CENAH. POSLUŽI-TE SE POKRITEGA PLAVALNEGA BAZENA 25 x 12,5 M = SAUN - TERMALNIH KOPELI IN NOČNEGA BARA TER IGRALNICE. Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tal. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust Vsak večer godba s plesom. RESTAVRACIJA LIPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago Izbrane jedi ■ domačimi specialitetami, pristen kratki pršut In salame ter izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA 8LAVNOSTNA KOSILA SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje « svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: ■SPLOŠNA PLOVBA* — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 a Hotel LEV Lfcjv li“bliana VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA tA» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji ■ Restavracije • Restavracijske terase ■ Dan-cing kavama Zabavni in artistični program . plesna glasba - Aperitiv bar • Razgledna terasa Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica ■ Frizerski salon • Menjalnica • Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje • Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. PORTOROŽ PORTOROSE Ji ROULETTE f/ .. J • F CHEMIN DE FER ' j v baccarA’ V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprlo vse leto / šterfe RESTAVRACIJA m ain4 A LB E R 0 0 AJŠEVICA (NOVA GORICA) Ruki, ribe in vse specialitete na žaru Obiščite P0ST0JRSK0 JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. HOTEL PIRA /V vabi IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE •€EHTRAl-RIVI£RA PORTOROŽ Moderne sobe, moderna kuhinja, «GIRl BAR. i modernim programom odprt vso noč Hotel «SOČA» mV\?Ž Moderno urejen hotel Pristna kuhinja s specialitetami na žaru • Domača postrv - Lep vrt - Glasba in ples ob sobotah - Izdaja nje riboiovnic od 1. 4. do 31. 10. Mladen OLJAČAi KOI AR A / Prevedel: Severin Šali > v sanskem novem in v prijedoru — Vsakem Novem sta Poglavnika v imenu muslimanov tega Pozdravila Ibrahim Muf tič in Muharem Abddhodžič. je odlikoval skupino hrvatskih častnikov in pod-V*°v «za hrabro vojaško, razumno in prav posebno zadr-obrambo Bosanskega Novega. (Odlikovani so bili: \Tomašič, podpolkovnik Vuksan, nadporočniki Deme-. v*hit in Bartovič, poročnik Brkič in bojnik Miletič). ^IJedoru Je Poglavnika sprejel major nemške vojske ? k,'k°mandant mestne posadke in eden od junakov bojev ter mu raportiral. Poglavnlk Je temu nemškemu X?1 Prisrčno stisnil roko. V imenu ustaške mladine sta pozdravila Rudolf Velčovski in Ankioa Kardum, Pokojne taboriščne vodnice Andjelke Sarič, ki so Jo zverinsko ubili, ko so zavzeli Prijedor. Potem Je vite* obiskal bolnišnico, v kateri ležijo ranjenci iz bitk in odlikoval za posebno hrabrost tele ranjence: Alibegovlča, Dedu Pivača, Sabana Taliča, Djuru Sa-• Muharema Okanoviča, Osmana Cmoliča in Djuro Ma- darasa. Potem se Je Poglavnlk sestal s skupino progovnih delavcev, ki so ga pozdravili v svojih delovnih oblekah in z lopatami, krampi, rovhicami in vzdigovalniml drogovi na ramah. POG LAV NIKOVE BESEDE (Dnevnik) — Pri obedu nam Je Poglavnlk govoril: O stanju na bojiščih: «Danes slavna in velika nemška vojska, skupaj z zavezniškimi vojskami, v kateri so tudi naši domobranci, na širnih in pustih planjavah nepregledne Rusije lomi kosti boljševiški vojski, ruskemu in moskovskemu židovskemu boljševizmu, ki je združen z angleškimi kapitalisti in židovskimi prostozidarji. Prej bo sonce na nebu obstalo, prej bo Sava potekla v hrib, kakor pa boljševiška vojska prišla sem.» O Anteju Starčeviču, Očetu domovine: «Oče domovine si je želel biti pokopan v kmečkih opankah in v kmečkem grobu. Največji Hrvat je videl prek Save, videl vse do Drine, videl Je našo deželo, nato Bosno, našo Hercegovino...« O hrvatskem kralju: «Jaz sem obnovil krono Zvondmdrjevo. Ta Je danes nosilka hrvatske državne suverenosti. Hrvatski narod je sprejel zakon, s katerim je vzpostavljena nova hrvat-ska dinastija. Prestol bo zasedel sin slavne savojske hiše vojvoda Aosta, in na Duvanjskem polju bo obnovljeno veliko in slavno kraljestvo Hrvatov.« O bojih na Vzhodu: «Osvobojen Je Sevastopolj, največja trdnjava sveta... Zajetih je nad petdeset tisoč boljševikov. Vojskovodja von Mainstedn je povišan za feldmaršala.« O Bosni: ((Rimljani pravijo Basante, kar pomeni področje onkraj gorskih pobočij. Ime so bili prevzeli od Ilirov. Okrog leta 950 je Bosna omenjena v spisu bizantinskega cesarja Konstantina Porfirogeneta: De administrando imperio, kjer je imenovana kot majhna pokrajina, deželica, ki ima le dvoje mest. Kasneje jo omenjata Kinon in pop Dukljanin. Leta 1058 Je prišla Bosna, ko se je rišila Bizanca, pod oblast Petra Kre-šimdrja... Bosenski Hrvat je svetloplave polti z nekoldkanj temnejšo barvo. Obraz ima zagorel od gorskega sonca, visoka ramena in široka pleča, pogled pa miren, toda odločen. V Bosni so le ponekod razmetana posamična gnezda srbsko-vlaškega plemena, katerega predniki so prišli semkaj s turško vojsko kot martolotri - mejaši. Tl so odveč kot plevel z žitu; mrki so, zahrbtni, hinavski in nezanesljivi, tako danes, kot so bili nekoč, pravi cincarsko-vlaški pritepenci. Mi jih bomo ali pobili ali pa preselili v Srbijo in v Sibirijo...« O Vojinu Maksimoviču: «Kot odgovor na demonstracije I. decembra 1928 je kralj Aleksander poslal na Hrvatsko Vo-jina Maksimoviča, močno roko. Srbski polkovnik Vojin Maksimovič je bil zagrebški župan, močna roka. Pred prihodom v Zagreb Je predaval na vojaški akademiji in vse moči porabil za dokazovanje, da je Makedonija srbska. Bil Je eden najbolj zagrizenih velesrbov, zato je bil tudi poslan v Zagreb, da ponižuje Hrvate, naše brate. Omenjen je tudi kot eden izmed tistih, ki so leta 1903 s Petrom živkovičem sodelovali v krvavem razbojnlštvu nad zadnjim Obrenovičem.« (O pretepanju z iandarji.) Poglavnlk me je poklical v svojo neposredno bližino. Srce mi Je zaplesalo od veselja. Stal sem kot kip. Poglavnik pa me je vprašal: «PranJo, kako dolgo si bil v Mitroviči?« «Pet let, Poglavnik.« ((Pravijo, da si bil togoten in se vsak dan tepel z žandarji. Je to res?« «Saj ni lepo, da se hvalim, Poglavnik... toda res sem se skoraj vsako jutro pretepal z žandarji. če jih nisem mogel udariti, sem pljuval vanje, ampak žandarji mi tudi niso ostali dolžni: podrli so me na zemljo ali na beton, pa hodili s čevlji po meni kot konji po snopih... Skoraj vsako jutro sem bil ves modrikast — dokler md niso priznali statusa političnega zapornika.« «To je bilo tedaj, ko ste sodelovali s komunisti, ne?« «Saj nismo sodelovali s komunisti, Poglavnik, ampak smo na svojo roko, kot komunisti, in obenem z njimi, štrajkaii z lakoto, da bi se nam priznal status političnih krivcev in da nas uprava zapora ne bi enačila s kriminalci. Tako smo se s svojimi zahtevami znašli skupaj s komunisti, v štrajku z lakoto.« «Tedaj so vam komunisti prevzeli Balena in še nekatere...« «Da, Poglavnik,« sem odgovoril. «Tedaj se je Balen priključil komunistom, pa tudi Marušič in še nekateri.« «Kje neki je danes ta izdajalec in pokvarjenec?« ((Slišim, da je partizan v Slavoniji...« «V kakšni Slavoniji!« se je namrščil Poglavnik. «V Slavoniji ni partizanov!« SREČANJE Z L O H R O M (31. VIII. 1942) — Danes Je prišel v Zagreb komandant XII. nemške armade in nemški komandant jugovzhodne Evrope general-polkovnik Aleksander von L6hr. To je možak petdesetih let, nizek, ostronos in črnolas. Sprejel ga je vojskovodja Slavko Kvaternik, ki Je v imenu Poglavnika 10. aprila 1941 na Markovem trgu v Zagrebu razglasil Neodvisno državo Hrvatsko, potem ko je dva dni prej dobil od Mačka izjavo lojalnosti, v kateri je prvak Hrvatske kmečke stranke poudaril, naj Hrvati ne dajejo odpora Nemcem, ampak naj sprejmejo novo oblast in z njo sodelujejo. Hrvatska meščanska in kmečka zaščita je takoj začela razoroževati jugoslovansko vojsko, plenila je orožje, obleke, živež, zastražila skladišča in mostove in proge pred rušenjem, ko so nemške čete prodirale proti Jugu, v Grčijo. , (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-278/J cADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 224" Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovskM®j finančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uPrl Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliciti lt*lf*>*’I Stran 8 1. novembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT»i^ PO ZASEDANJU GENERALNIH SVETOV SINDIKATOV Tajnik CGIL Luciano Lama o novih perspektivah enotnosti Študijsko zasedanje KD o deželni ureditvi RIM, 31. — Generalni tajnik CG IL Luciano Lama je ocenil zasedanje treh generalnih svetov sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL kot nedvomni in jasni korak naprej k sindikalni enotnosti. Lama je poudaril, da pri tem ne gre samo za obveznosti, ki so jih sprejele tri sindikalne organizacije v resoluciji, ki je bila odobrena, temveč še zlasti za ozračje enotnosti, ki je prevevalo razpravo in ki se je ustvarilo s soglasjem med razpravo, ko je prvi dan že kazalo, da ni možnosti, da bi prišli do srečanja. Dejal je, da ni pravilno zastaviti vprašanje, da bi prišlo do enotnosti po koščkih. Vzporedno pa prav gotovo obstajajo razlike in različna stališča. To ni nič čudnega, tudi v bodoči enotni sindikalni organizaciji bo nujno prihajalo do «bogate razprave*, do razprave, ki bo avtonomna in ki ne sme zatreti vseh prispevkov. Edini pogoj pa je, da bodo zaključki, do katerih bo prihajalo v posameznih primerih, obvezni za vse. V tej zvezi je Lama kritiziral socialdemokrate in je dejal, da gre za logiko stranke, da gre za logiko, ki je bila sprejeta že vnaprej in izven stališč sindikata. Omenil pa je tudi možnost, da bodo izkušnje Firenc narekovale drugačna stališča v prihodnosti. Vsi pa morajo vedeti, da bodo bistvene sile treh sindikalnih organizacij šle naprej po poti u-stvarjanja enotnosti. Ni dvoma, da bodo vsi izpopolnili osnovno obveznost o sodelovanju delavcev pri e-notnem procesu. V Montecatini Terme (pokrajina Pistoia) se je danes zaključilo študijsko zasedanje, ki ga je organizirala krščanska demokracija o deželni ureditvi in na katerem sta govorila predsednik vlade Colombo ter tajnik stranke Forlani. Masovna stavka črnske skupnosti v Ncw Yorku NEW YORK, 31. - črnska skupnost v Nevv Yorbu pripravlja ob »drugem letnem dnevu črnske solidarnosti*, ki bo v ponedeljek 2. novembra, masovno stavko. Orga-ndzativni odbor se že dolgo časa pripravlja na to stavko, ki naj bi dokazala, koliko je dela, ki ga v mestu opravijo orna. Na dan stavke se črnska skupnost torej ne bo predstavila na delovna mesta, ne samo, popolnoma bo tudi izginila iz javnega življenja. Črnci tisti dan — po mnenju organizatorjev — bi ne smeli potovati, nakupovati ali uporabljati telefona. V središču Mamb attana bo zvečer »shod solidarnosti*, med katerim bodo temnopolti prebivalci Nevv Yorka sestavili »črnsko deklaracijo o neodvisnosti*. Organizatorji pripravljajo tudi vrsto predlogov za »takojšnje izboljšave* razmer in pogojev življenja in dela črncev v tem mestu. Ob prikriti podobne manifestacije, do katere je prišlo laini, sta dve šoli biiM popolnoma zaprti, nekatere bolnišnice so morale omejiti izmene, poštna in telefonska služba pa sta zabeležili precejšnje nerede in netočnosti. Odsotnost črncev so zabeležili v meri od 70 do 90 odstotkov. Nove institucije in združenja so se že pred časom začele ukvarjati s kapilarnim delom, nekatere u-gledne mestne »protirasistične» organizacije so ponudile svoje sodelovanje, da bi pripomogle k uspehu Modro nebo, obala, Janet Agren v kopalkah in... sladek spomin na tople počitnice stavke. Najtežje delo opravljajo študenti, intelektualci in aktivisti, ki skušajo pripraviti in prepričati o pravilnosti stavke črnce, ki niso vpisani v nobeno organizacijo. Nekateri so imeli pomisleke, da bi lahko črnska stavka slabo vplivala na bližnje valitve, vendar so črnci odgovorili, da so se preveč borili in da je preveč črncev izgubilo življenje, da bi se ne posluževali pravice do glasovanja. Taksist je nevede peljal na svoj dom ženinega ljubimca ATENE, 31. — Neprijetno — za druge pa tudi lahko duhovito — presenečenje je doživel atletski voznik taksija, ki je nič hudega sluteč pristavil avtomobil, da bi lahko vanj sedel neki moški: neznanec je namreč povedal naslov voznikovega doma. Vendar je bil voznik dovolj diskreten in je neznanca si- cer nekoliko radovedno, vendar molče, odpeljal na zahtevani naslov. Neznanec je ob dospetku plačal zahtevani znesek, izstopil, se približal voznikovemu domu, s ključem, ki ga je vzel iz žepa, odprl vrata in vstopil. Voznik je nekaj minut počakal, nakar se je odpravil .. . domov. Pričakovalo ga je d ugo presenečenje: neznanec je ležal ob njegovi ženi. Voznik je neznanca prijavil policiji. LONDON, 31. - V Wallesu je nek-mu učenjaku prišlo na misel, da bi mogli cigarete nadomestiti z neko vrsto spraya, ki bi kadilcu dajal občutek nikotina in cigarete, bil bi pa za zdravje manj nevaren. Misel je v reviji »Medi-cal Youmal» opisal dr. James Graham: namesto cigaretnega dima bi kadilec inhaliral nikotin s pomočjo majhnega spraya, s tem bi se znatno zmanjšala nevarnost nastajanja raka na pljučih. VČERAJ V BEOGRADU 23 let časnikarske zveze Jugoslavije Med slovesno sejo v dvorani Kolarčevega vse-učilišča je predsednik Tito izročil odlikovanje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Ob 25. obletnici ustanovitve organizacije jugoslovanskih časnikarjev ie bila danes v dvorani Kolarčevega vseučilišča slovesna seja zveznega odbora Zveze združenj časnikar jev Jugoslavije. Seje, kateri je predsedoval predsednik odbora za proslavo Gustav Vlahov, so se poleg številnih časnikarjev iz vseh krajev Jugoslavije udeležili odposlanec predsednika republike in član sveta Federacije Edvard Kardelj, podpredsednik zvezne skupščine Miloš Minic, predsednik Srbske akademije znanosti Velibor Gligorc, predsednik zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Veljko Milato-vič in drugi ugledni družbeno - politični delavci. Ob jubileju .je predsednik Tito odlikoval časnikarsko organizacijo Jugoslavije za zasluge na področju obveščanja z Redom zasluge za narod z zlato zvezdo. Edvard Kardelj .je pri izročitvi tega odlikovanja med drugim poudaril, da odlikovanje ] simboTčno izraža priznanje jugoslovanske družbe delu in vlogi Zveze časnikarjev in prispevkov, ki so jih časnikarji dali pri oblikovanju Jugoslavije kot samoupravne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Veliko Miia-tovič je čestital časnikarjem za 25-letnico v imenu socialistične zveze in med drugim poudaril, da so bi li tisk, radio in televizija v zadnjih 25 letfh nenadomestljiv dejavnik v političnem delovanju socialistične zveze in vseh subjektivnih sil jugoslovanske družbe. - V poročilu o delu Zveze časnikarjev zadnjih 25 let se med drugim poudarja vei:k in nagel povojni razvoj časnikarstva. Jugoslavija ima danes 1.300 listov vseh vrst z naklado 8,7 milijona izvodov. Od 1947. leta se je število radio naročnikov petnajstkrat povečalo, na 3.373.000, število televizijskih sprejemnikov je naraslo na 1,712.000. Danes je v Jugoslaviji okrog 4.500 profesionalnih časnikarjev napram 1.800 leta 1958. ...................................... NA DRŽAVNI CESTI ZAGREB. LJUBLJANA Avtomobil je trčil v tovornjak: pet oseb živib zgorelo v vozilu Policija je identificirala samo eno osebo: gre za uradnika iz Sarajeva ZAGREB, 31. — Huda prometna nesreča, ki je terjala kar pet žrtev, se je pripetila na državni cesti Za-greb-Ljubijama pri krajiu Bregane. Pet oseb m Sarajeva je potovalo z avtomdbilotn proti Ljubljani, ko je vozilo iz še neznanih razlogov četoo trčilo v tovornjak, ki je prihajaj z nasprotne smeri. Zaradi močnega udarca so voeaio takoj o-vili plameni, ki so seveda zajeli tudi potnike. Mimoidoči se goreči živi grmadi niso mogli približati, ko so dospeli gasilci, je pa bilo že prepozno. Iz skrtovičenoh in ožganih pločevin, so izvlekli pet zoglenelih trupel. Samo eno osebo so lahko identificirali: gre za uradnika Boža Mandiča iz Sarajeva. Kot posledica čelnega trčenja Je na cesti prišlo do verižnih trčenj med avtomobili, ki so bili za ponesrečenima voziloma. Angleški znanstvenik je ustvaril v epruveti človeški zarodek DETROIT, 31. — Angleški znanstvenik je sporočil tisku, da mu je uspelo «ustvariti* človeški zarodek v epruveti tako, da ig združil moško seme in žensko jajčece, ki so ga z operacijo sneli iz ženskega telesa. Znanstvenik, ki mu je ime Robert Edwards, je do sedaj poučeval na univerzi v Cambridgeu in je ena med najuglednejšimi osebnostmi v resorju človeške genetike. OB «ZIDU MIRU» V KATOLIŠKI ČETRTI Tudi preteklo noč spopadi v Belfastu Ranjenih je 27 oseb - Načelnik britanskega vojaštva je izjavil, da gre za jasno provokacijo, saj se spopadov niso udeležili ne katoličani ne protestanti BELFAST, 31. — Incidenti in spopadi v Belfastu so se ponovili tudi preteklo noč. Demonstranti so sc vsi zbrali v dveh ulicah v katoliški četrti tik ob »zidu miru*. Palacija jih je sioušaia razpršiti s solzilnimi bombami, ko je počil strel in je nato tudi policija začela streljati. Policistom so priskočili na pomoč vojaki, proti katerim so demonstranti zmetali nekaj kamenja in molotovk. Crumlin Road se je v ne kaj trenutkih spremenila v pravo bojno polje. V nekaj urah je bilo kar 28 ranjencev, od katerih so morali sedem vojakov takoj odpeljati v bolnišnico. Med hudo ranjenimi je tudi polkovnik Griffith, ki ima počeno lobanjo in precej iznakažen obraz. Vojaštvo je uporabilo proti demonstrantom 139 solatnih bomb, poleg tega je na demonstrante tudi streljalo, baje samo z gumijastimi naboji. Aretirali so do sedaj 9 oseb, šele danes zjutraj pa so poskrbeli, da so iz Orumlin Road izginile razbitine in pač sledovi spopadov. Načelnik britanskega vojaštva v Ulsterju general Freeland je i ir radnim poročilom izjavil, da so spopade v zadnjih dveh nočeh sprožale osebe, ki imajo interes, da se spopadi med katoličani in protestanti nadaljujejo. Izrazil je tudi svoje trdno prepričanje, da ni šlo za spontan spopad prebivalcev različnega verskega prepričanja, kajti v glavnem se prebivalci »vroče* četrti sploh niso prikazali na ulice. Posebne skupine vojakov in policije bodo od sedaj dalje skrbno pregledovale in nadzorovale četrti, v katerih je najpogosteje prišlo do spopadov, da bi eventualno izsledile tiste, ki skušajo pod krinko verskih nasprotij še bolj «raz-žareti* že itak napeto ozračje v Severni Irski. v zalivu pred Tokiom. Takoj po trčenju se je manjša ladja prevrnila in zdi se, da so kapitan in ostalih šest članov posadke, ostali v ladji. Liberijska ladja je dobila samo lažje poškodbe. S helikopterji in motornimi čolni iščejo pogrešane. YOKOHAMA (Japonska), 31. -Majhna japonska petrolejska ladja «N. 1 Shimpu Manj* je sinoči tr oda v liberijsko petrolejsko ladjo MONTGOMERY (.Alabama), 31. — Na državni univerzi v Alabami so spet izbruhnili neredi. Med spopadom, do katerega je prišlo, ko je policija skušala razgnati demonstrante, je izgubil življenje 20-letni študent Michael Ca Ver. Policija je aretirala 16-letnega mladeniča, ki naj bi bil ustrelil študenta. Dr. Edwardsu je torej uspelo, da je »vzgojil* človeški zarodek v e-pruveti, pretresla pa je druga vest, ki .jo je sporočil, to ie da namerava v kratkem presaditi zarodek v žensko telo v upanju, da se bo razvil in rodil normalen otrok. Angleški znanstvenik ni hotel posredovati mnogo podrobnosti in podatkov o svojih poskusih. Znano je, da je večkrat izvedel podobne poskuse na živalih. Človeški zarodek v epru veti je živel samo šest dni. dr. Edvvards pa je prepričan, da bi v telesu — to je v popolnoma na ravnih pogojih — lahko živel in es razvil, kakor če bi v telesu bil tudi spočet. Podobne poizkuse ie izvedel pred kratkim tudi dr. Benjamin Brackett z univerze v Pennsylvani.ji, vendar je za časa poizkusov izjavil, da bi nikoli ne poskusil zarodka presaditi v človeško telo zaradi nevarnosti, da bi se rodil abnormalen otrok. Reakcija, ki bi v takem primeru bila neizbežna, bi prav gotovo škodovala znanosti, ki bi zaradi upravičenih predsodkov nazadovala za kakih dvajset let. Prof. Brackett je še poudaril, da .je bil cilj njegovih poizkusov samo poglobitev poznanja bioloških procesov pri oplojevanju, ne pa klinična uporaba. Železniški nesreči je sledila demonstracija JOHANNESBURG, 31. — Zaradi hude železniške nesreče je nekaj desetin kilometrov od Johannesburga izgubilo življenje 13 oseb, približno 130 pa je ranjenih. Trčila sta dva potniška vlaka. Ko so dospeli reševalci, so jih ostali nepoškodovani potniki napadli. Na kraju nesreče je prišlo tedaj do demonstracije, kajti potniki so začeli vpiti, zakaj se take nesreče pripetijo vedno vlakom, na katerih se vozijo temnopolti potniki. Red so vzpostavili policijski in vojaški odredi, ki so v največ ji naglici dospeli na kraj nesreče. Ne kaj oseb je tudi pogrešanih, kajti spustile so se v beg, ko je dospela policija. Na slovesni seji je bila izročena letošnja časnikarska nagrada za življenjsko delo «Moša Pijade* uredniku »Politike* Bogdanu Pešiču. Ob 25-letnici Zveze časnikarjev Jugoslavije so danes dopoldne položili vence na grobove dolgoletnega člana Časnikarske organizacije Moša Pijade, prvega predsednika Pjera Križaniča, znanega karikaturista »Politike* in večletnega predsednika Zveze časnikarjev Jugoslavije Dušana Timotijeviča. B. BOŽIČ LYON, 31. — Obširen požar je izbruhnil v tovarni Lumiere v Lyo-nu. (Brata Lumiere, ki sta družbo ustanovila, sta znana zaradi realizacije prvega filma, ki je bil sploh sneman na svetu, «L’arroseur ar-rose»). Ogenj je popolnoma uničil ves fotografski material, ki so ga hranili v ogromnih skladiščih. Škoda presega milijardo lir. 80 delavcev pa je začasno ostalo brez dela. V gverilce preoblečeni policisti so napadli v agente oblečene gverilce NARATHIVAT (Južna Tajska), 31. — V džungli pri Narathivvatu sta se srečali skupina policijskih a-gentov, ki so bili preoblečeni v gverilce in ki so nameravali prodreti v gverilski tabor, iti skupina gverilcev, ki so se preoblekli v policiste, da bi zavzeli policijsko postojanko. Po krajšem oklevanju so «gverilci» napadli «policiste», od katerih je eden padel zadet. Ostali pa so se pravočasno umaknili, ne da bi se vzajemno »razkrinkali*. Potopil se je splav v Mehiškem zalivu: 4 pogrešani ŠPORT ŠPORT ŠPORT V MEDNARODNI NOGOMETNI TEKMI ZA EVROPSKO PRVENSTVO NA DUNAl Zmaga Italije nad Avstrijo Gigi Riva si zlomil gleženj AVSTRIJA — ITALIJA 1:2 DUNAJ, 31. — Italija je začela svoje letošnje sodelovanje v tekmovanju za evropsko prvenstvo z zunanjo zmago, vendar jo je drago plačala, oziroma bolje rečeno: račun bo skoraj v celoti plačal italijanski državni prvak Cagliari. Njegov napadalec Gigi Riva si je namreč zlomil desni gleženj in tako več časa ne bo mogel nastopati. Cagliari zdaj ne bo mogel računati na tega svojega ključnega igralca v prihodnjih tekmah, pa tudi ne v tekmovanju za pokal prvakov, v o-kviru katerega bo že 5. novembra odigral povratno tekmo z Atleticom v Madridu. V današnjem srečanju sta se moštvi predstavili nizozemskemu sodniku Van Ravensu z naslednjima postavama: AVSTRIJA: Koncilia; Rettenstei-ner, Schmidradner, Sturmberger; Hof, Pumm, Starek; Pariits, Hik-kersberger, Kreuz, Ettmayer, Redi. ITALIJA: Albertosi; Burgnich, Facchetti, Bertini, Rosato, Cera: Domenghini, Rivera, Mazzola, De Sisti, Riva (Gori). Strelci so bdi De sisti v 26. min., Parits (Av.) v 28. min. in Mazzola v 35. minuti. KOTI: 11-3 za Avstrijo. GLEDALCEV: 70.000. V drugem polčasu je avstrijskega vratarja Koncilio zamenjal Ret-tenstedner, poškodovanega Rivo pa v 30. min. Gori. V 37. minuti je Al- EVROPSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Izidi 1:1 1:0 2:1 doslej odigranih tekem v 6. skupini: Irska — Švedska Švedska — Irska Italija — Avstrija LESTVICA Švedska 21102 Italija 110 0 2 Irska 2 0 111 Avstrija 10 0 11 Še ueodigrane tekme: 8. decembra: Italija - Irska 9. maja 1971: Irska - Italija 26. maja: Švedska - Avstrija 30. maja: Irska - Avstrija 9. junija: Švedska - Italija 5. sept.: Avstrija - Švedska 9. oktobra: Italija - Švedska 10. oktobra: Avstrija - Irska 27. novemb.: Italija - Avstrija 1 3 1 2 2 1 2 0 bertosi ubranil enajstmetrovko. Srečanje samo je bilo sicer tehnično poprečno, vendar živahno in dinamično. Obe ekipi sta predstavili borbeno igro, v kateri je bila cela vrsta zapravljenih priložnosti. Vsi trije goli so padli v času devetih minut. Prvega je dosegel De Sisti iz zelo stranskega položaja in avstrijski vratar je bd proti njemu skoraj brez moči. Komaj dve minuti kasneje je Avstrija streljala kazenski strel pred italijanskimi vrati, ker je Bertini prijel nasprotnega napadalca za majico. Odličen Paritsov strel je poletel preko italijanskega živega zidu in skončal desno od Alberto-sija v mreži. V 35. minuti je Rivera streljal kot do Rive, ta je nakazal udarec pro- ti vratom, vendar je žogo P®*, nazaj Mazzoli, ki je žogo poslal t prečko. _ ^ V drugem polčasu je četrt pred koncem tekme Hoff ostro tal na Rivo, ta je obležal na , in štiri minute kasneje so g^ nesli na nosilnici z igrišča. ■ » nišnici so zdravniki ugofovB*^ ima zlomljen zunanji del \0, Šest minut pred koncern je Redi izkoristil neodločnort “ janske obrambe, sam prodri brambni prostor «azzurrov», P” Z. _ . ■ _____:_u ______.nlrtl " pa ga je Burgnich nepravito® , ral. Dosojeno enajstmetrovk^ specialist Ettmayer streljal rv ■, ko in preveč sredinsko, tako Albertosi žogo odbd s telesotj ^ Do konca tekme ni bilo ve® bene omembe vredne akcij«' ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Tudi proti ekipi LaTorrt gladka zmaga Bora s 3:1 BOR - La Torre 3:0 (15:10, 15:13, 15:9) BOR: Može, Plesničar, Fučka, Starc, Veljak, Vodopivec, Uršič, Orel. SODNIK: Monreale; stranski: Pi-mazzoni, zapisnikar: Barazzutti. GLEDALCEV: 250. V prvi tekmi na domačem igri šču je Bor brez velikih težav odpravil goste iz Regg;o Emilije, ki Su se upirali domači šesterici le v drugem setu. Bor .ie v vsej tekmi nadzoroval položaj in s svojim močnim napadom dobesedno gospo doval nad nasprotnikom. Edino sen co nad domačo ekipo je predstavljalo prestrezanje nasprotnih servisov in temu moramo tudi pripisati večino trinajstih točk, ki jih je La Torre osvojil v drugem nizu. Od borovcev' je ob mreži poseb no blestel Uršič, ki je nastopil v prvi diagonali. Po požrtvovalnost.’ in učinkovitosti tolčenja je izstopal Sergij Veljak, medtem ko ie Plesničar prišel do izraza v bloku. Pri nasprotnikih je ;gral zadovoljivo e-dino kapetan Cepelli, ostali pa so se le požrtvovalno borili. unmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimititiii V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI NEW ORLEANS (Luisiana), 31. — V mehiškem zalivu se je potopil splav, ki je bil na kraju, kjer so vrteli petrolejski vrelec. Neznani so vzroki, zaradi katerih se je splav potopil, pač pa tri ladje a-meriškega obrežnega poveljstva in helikopter iščejo še 4 delavce, ki so di izginili v valove. Ostale štiri so po večurnem iskanju našli na gumijastem čolničku z lažjimi poškodbami. Nepopolne Sovodnje proti moštvu Sudest Sovodenjci bodo nastopili danes in tako je upanje na dobre dosež- HAVANA, 31. — Minister za zunanje zadeve ČSSR Jan Marko je včeraj prispel na Kubo na uradni obisk, ki bo traial teden dni. ■rHilMj^OgCnPCLCL Tekoče gorivo za ogrevanje KEROSHELL Pefrolej za ogrevanje doma TELEFONIRAJTE NA: 811-304 — 812-316 LA NAFTA dl FURLAN GIUSEPPE - Rio Prlmarlo 2 - !’RST % PETROLCHIMICA ADRIATICA TRST • DONIJO 145 di F. MALE % CALOR Tekoče gorivo MOTORNA OLJA KAKOVOST - KOLIČINA % TELEF. 817-395 CALOR PLUS Plinsko olje CENA ob 14.30 v Štandrežu proti ekipi Sudest z upanjem, da bodo tudi tokrat odšli z igrišča s pozitivnim izidom. Seveda, dva zadnja pozitivna izida ne smeta ustvariti vtisa, da so »modro-beli* že nepremagljivi. Sudest je dobra ekipa, ki bi prav lahko Sovodenjcem prekrižala račune. Zato bo treba tudi to krat napeti vse sile, saj je vsaka ekipa potencialni kandidat 'a odvzem točk. Sovodenjsko moštvo bo tokrat nastopilo nepopolno. Manjka namreč mladi Ivan Batistič, ki se je poškodoval preteklo nedeljo med tekmo z Medeo. Zdravniki so mu dali roko v mavec in tako seveda ne more stopiti na igrišče. Upajmo, da bo kmalu ozdravel in se tako vrnil na svoje mesto v moštvu. Vrnil pa se bo danes v ekipo Franko Odino, ki se je poškodoval že pred začetkom prvenstva. Njegovo zdravje sicer še ni prav trdno, zato bo startal kot rezerva. Trener sam je izjavil, da je prepričan v dober nastop svoje enajsterice. Ta namreč vneto trenira ke upravičeno. Upajmo, da bodo i-gralci trenirali tudi v bodoče, saj bi v nasprotnem primeru prav gotovo zopet prišlo do negativnih rezultatov. Za danes je trener sklical naslednje igralce: R, Tomazin, S. Fore-nin, B. Malič, L. Mosetti, J. Černe, S. Gruden, B. Kuzmin, E. Tomšič, P. Florenin, B. Marson, B. Duž-man, O. Franco. L. Tomšič. Mladinci bodo igrali danes doma. Na igrišču v Sovodnjah bodo ob 10. uri nastopili proti ekipi Audaxa. TENIS V okviru mednarodnega teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja Gustava je v Oslu Poljska premagala Norveško s 4:1. V okviru tega tekmovanja vodi v Bayonnu Francija proti Jugosla viji po prvem dnevu z 2:0. Chafeau je premagal špeara z 2:0, z enakim izidom pa je nepričakovano odpravil Goven tudd Franuloviča. Igra je slonela pretežno o® L čenju in je bila nepovezani... ti La Torre ni odgovarjalJ&Zjt udarnem Bora z ustrezno OOr „ udarcem Bora z ustrezno Nastop Bora je bil vsekakfl* p zitiven, zato pričakujemo, da^ tudi v tekmah z močnejši®1 ^ protniki pokazal vse svoj^j, sobnosti. NOGOMET V ZAČETNIŠKEM PRVENS^ Mladi vratar Ota brez prejetega gola BREG - TERGESTE \ BREG: Otg, NoveJlo, bec, Lovriha M., Lovriha P-> ZJ. ha A., Kraljič, Žafran, ^ (kap.), Kralj. . * Najmlajši Brežani so včer®y novih tekmo proti enajsteric* geste, ker je sodnik prejšnjo ^ (dne 3. 10.) prekinil zaradi vremena ob koncu p.p., ko f stanje 2:0 za Brežane. Breg igra proti vetru: kl^ mu, z zelo lepimi in hitri®1^ jami potisne nasprotnika v bo. Že v 4. minuti Strnad ^ pod prečko in to je gol, k1 J) izid tekme. Breg stalno P*L|I predvsem z akcijami n«zCI"S Kraljiča, toda brez večjega Čvrsta obramba nasprotni*^! predvsem odlični vratar, ne ^J lita levemu krilu Kralju, d® bil gol. V začetku d.p. za Tergo^ stopi Spadaro namesto tem nasprotniki okrepijo naPv^jli cfpstp nnlf37P lpnn icfrn na 4 geste pokaže lepo igro na spravi v zadrego Brežane. ” 4 cu Žafran zapusti igrišče stopi namesto njega še n®^ Košuta, toda izid je že zag0*"^ Breg je tokrat nastopil bri* ^ nega standardnega prostega J ca Pavletiča. Njegovo težkn -je lepo opravil Lovriha ®ZM Kot običajno je obramba čistila. V napadu pa so ajrJj boljši: Strnad, Kraljič in ,^v Po današnji tekmi je vranji« še vedno brez prejetega g0*®, d pa je z 8 točkami čvrsto gem mestu, takoj za vodečo 1 sano, ki ima 9 točk. Zaradi nerazpoložljivih deželni odbor nogometne sel v tekmovalni koledar prvenstev določene spremen*^ ko je tudi spremenil igri^tj f, začetniškega prvenstva m®*3 ^ gom in Edero, ki bi rnora'®^ sredo, 4. novembra v Ba*®l f srečanje bodo namreč (po membi) odigrali istega dne, ( na igrišču pri Sv. Sergij*1 zjutraj. Nogometna enajsterica Sovodenj je v letošnjem prvenstvu startala zelo dobro. Bo tudi dane« ■ Sudestum potrdila svojo dobro formo?