tržiški tekstilec
bombažno predilnica in tkalnica tržič
__________:_________;_I______ _____________:
LETO XIX
OKTOBER 1978
//£> «m*
J 's '<7fi
ŠTEVILKA 10
Problematika TOZD konfekcija
Nahajamo se v obdobju, v katerem 'so se ravnokar obravnavala na samoupravnih organih in zborih delavcev periodična poročila in problematika poslovanja ,za 9 mesecev, tega leta. Zaradi tega se bom namesto običajne problematike, ki jo obravnavamo v tem glasilu, dotaknil teme, ki je postala dokaj aktualna v zadnjem času — oblikovanje dislociranih obratov kot temeljne organizacije združenega dela.
V	okviru temeljne organizacije Konfekcije obratuje tudi obrat šivalnice Hrib v Loškem potoku, občina Ribnica — kot dislociran obrat. Obrat se je ob ustanovitvi naselil v zadružni dom, katerega je naša delovna organizacija odkupila od zadruge. Z dodatnimi investicijskimi sredstvi eo se izvršila najnujnejša dela, tako da je bil obrat sposoben nuditi najosnovnejše pogoje za delo. V obratu je našlo zaposlitev 53 tamkajšnjih domačinov, strokovni kader pa je bil poslan iz Tržiča. V okviru tehnološkega procesa so se v tem obratu vršile operacije šivanja, vsa priprava in končno adjusti-ranje pa je potekalo v Tržiču. Transport materiala in polizdelkov je podobno kot sedaj potekal z našimi tovornjaki. Čeprav je bilo poslopje last BPT, pa še ni bilo v celoti na 'razpolago, ker je nekaj zaposlenih v zadrugi imelo v njem še stanovanja. Šele leta 1975 se je zgradba v celoti izpraznila, s tem postala v celoti na razpolago našim potrebam in nam nakazala možnosti za nadaljnjo razvijanje samega obrata.
V	letu 1976 smo v šivalnici Hrib dopolnili tehnološki proces v tem smislu, da se konfekcijski polizdelki dokončno izdelajo, zapakirajo in oddajo v skladišče gotovih izdelkov. Zaradi teh potreb se je povečalo tudi število zaposlenih v obratu — 61 ljudi. Delo poteka v 2 izmenah, za potrebe tehnično-administrativnih del so v obratu najnujnejša delovna mesta. Obrat vodi vodja šivalnice Hrib, ostala dela pa opravlja administrator.
V	letu 1977 so bile v BPT ustanovljene — registrirane temeljne organizacije Predilnica, Tkalnica, Oplemenitilnica in Konfekcija, ki so tehnološko zaokrožene celote, vendar medsebojno odvisne in delovna skupnost strokovnih služb z vzdrževalno-energetskimi obrati. Že v tem obdobju smo ugotavljali, da se bo tudi šivalnica Hrib slej ko prej morala
oblikovati kot temeljna organizacija. Kot osnovna pogoja, od katerih je oblikovanje temeljne organizacije v šivalnici Hrib odvisno, izstopata predvsem dva:
a)	oblikovati zaokrožen tehnološki proces, v okviru katerega naj bi potekalo konfdkcioniranje v celoti;
b)	zagotoviti strokovni kader, ki bo sposoben samostojno strokovno voditi proizvodnjo in poslovanje tega obrata.
a) Že v letu 1976 so se pričeli razgovori o potrebnih investicijskih delih, ki so nujno potrebna, da se zagotovi ustrezne delovne pogoje in istočasno prostorsko omogoči oblikovanje tehnološkega procesa. Zaradi tega nam je Projekt biro Gradbenega podjetja izdelal celotne načrte adaptacije šivalnice Hrib. Sama realizacija programa ni takoj prišla v poštev zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, saj tudi v Tržiču na nivou delovne organizacije v tem letu praktično ni bilo novih investicij.
Zaradi pomanjkanja sredstev pa za investiranje tudi v letu 1977 ni bilo videti nobenih možnosti, da se investicija v šivalnici Hrib realizira. Zato se je šlo v razgovore s predstavniki občine Ribnica, da se ugotovijo možnosti kreditiranja z njihove strani. Sami razgovori in dogovarjanja so potekala preko celega leta, tako da nam je bil na osnovi predloženega investicijskega elaborata koncem leta 1977 odobren kredit občinskega upravnega sklada v Ribnici in Ljubljanske banke — poslovna enota Kočevje.
Predračun te investicije je 3,940.305.—, sredstva pa so formirana na tale način: kredit LB Kočevje 1,257.721.— din, kredit
rezervni sklad 420.000.— din, lastna udeležba 2,262.584.— din.
Za financiranje navedene investicije koristi temeljna organizacija Konfekcija združena investicijska sredstva ostalih temeljnih organizacij v BPT, kajti Konfekcija ima v letu 1978 planiranih lastnih investicijskih sredstev iz amortizacije samo v višini 925.000.— din.
V	letošnjem letu se je moralo za potrebe investicije priskrbeti še vso ostalo dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, taiko da se je s 15. 7.1978 končno lahko pričelo z gradbenimi deli. Z realizacijo te investicije bodo zagotovljeni normalni delovni pogoji, centralno ogrevanje in dvigalo, prostorska ureditev pa bo omogočila, da se v letu 1979 dokončno uredi in zaokroži tehnološki proces.
b) V šivalnici Hrib so s strokovnim delom, kot sem že omenil, začeli sodelavci iz Tržiča. Zaradi zagotovitve ustreznega strokovnega kadra smo pričeli tudi s štipendiranjem učencev s tega področja. V šolskem letu 1976/77 so dokončali šolanje — 2 konfekcijska in 1 ekonomski tehnik, ki bi nadomestili trenutno najbolj nujne potrebe. Tudi vnaprej bo potrebno v sodelovanju z občino Ribnica zagotoviti ustrezne kadre.
Samoupravljanje in družbenopolitična aktivnost
V	okviru samoupravljanja so predstavniki šivalnice Hrib delegirani v vse samoupravne organe temeljne organizacije:
—	delavski svet,
—	poslovni odbor,
—	odbor za medsebojna razmerja,
Ob 29. novembru — dnevu republike čestitajo vsem delavcem
samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo Tekstilca
— odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
Poleg tega je delegiran zastopnik v delegacijo Konfekcije za delavski svet delovne organizacije. Delegati iz šivalnice Hrib prihajajo na sestanke z avtobusom, material pa dobijo predhodno po pošti ali po šoferju tovornjaka. Poleg tega se v šivalnici Hrib obravnava problematika na zboru delavcev, iki se sklicujejo kot delovni zbor temeljne organizacije.
V okviru družbenopolitične dejavnosti imajo v šivalnici Hrib organizirani osnovni organizaciji ZS in ZSMS. čeprav prihaja občasno do medsebojnih srečanj in sodelovanja z osnovnimi organizacijami v Tržiču in krajevno skupnostjo Loški potok, s tem še vedno ne moremo biti zadovoljni.
Že v začetku sem omenil, da je trenutno zelo aktualno vprašanje dislociran obrat — temeljna organizacija združenega dela. O tem vprašanju potekajo družbenopolitične aktivnosti vse od republiških organov, pa do osnovnih organizacij v združenem delu. Konkretno v Šivalnici Hrib potekajo razgovori v samem obratu, kjer je to vprašanje obravnaval izvršni odbor OO ZS, v delovni organizaciji in družbenopolitičnih organizacijah občine Tržič in Ribnica. V sodelovanju s predstvamiki centralnega komiteja ZK Slovenije je bil v Šivalnici Hrib sprejet dogovor, da se v mesecu novembru pripravi program operativnih nalog, na osnovi katerih se bo ugotovilo realne možnosti formiranja temeljne organizacije združenega dela v Šivalnici Hrib.
Vodja TOZD Konfekcija
Iz zbora združenega dela
Na 5. redni seji zbora združenega dela Skupščine občine Tržič, ki je bila 30. oktobra 1978, so bili sprejeti naslednji predlogi in sklepi:
Poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Tržič za prvo polletje 1978
Delegati so potrdili poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Tržič za prvo polletje 1978 z naslednjimi sklepi:
Še v letošnjem letu naj se pristopi k izdelavi analize izkoriščenosti fonda delovnega časa, s tem da se v akcijo vtki j uči tudi občinski sindikalni svet, da bi preko njega lahko uspešno vključili strokovne Službe in samoupravne organe naših OZD.
Pozove se vse delovne organizacije, da redno oddajajo poslovna poročila upravnemu organu, kar bi le na ta način lahko popestrili poročilo o gospodarskih gibanjih z navedbo konkretnih ukrepov, ki jih sprejemajo samoupravni organi za odpravo negativnih trendov.
Večjo pozornost bo potrebno posvetiti sprejemanju aneksov k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana družbenih dejavnosti za prihodnji dve leti, in s tem vso pozornost obremenjevanju gospodarstva.
Pozove naj se delovne organizacije, ki so aktivne na področju zunanjetrgovinske menjave, da konkretno problematiko posredujejo izvršnemu svetu, nakar bi izvršni svet opozoril pristojne republiške organe (ustrezne SIS).
Na prvo sejo izvršnega sveta v mesecu novembru naj se vključi na dnevni red problematika tekstilne, gostinske in turistične dejavnosti v občini Tržič.
Analiza problematike preskrbe v občini Tržič
Delegati so potrdili analizo problematike preskrbe v občini Tržič z naslednjimi sklepi:
Osnovni nosilec preskrbe v občini Tržič je Mercator, TOZD Preskrba Tržič. To mesto naj bi obdržal tudi v bodoče s tem, da bo omenjeni TOZD nakazane programe razvoja tudi realiziral in s tem v občini Tržič v celoti pokril vse potrebe občanov. V nasprotnem primeru bo potrebno iskati drugega nosilca, ki bo nezadostno pokrito področje preskrbe pokril. Prizadevati si bo potrebno, da se bo realiziral zlasti tisti program, ki se nanaša na gradnjo manjših samopostrežnih ali drugih ustreznih trgovin v KS, kjer le-te dosedaj s trgovino niso ustrezno pokrite.
Nadalje se pozove Mercator, TOZD Preskrba Tržič, da poleg tega programa, ki ga že zajema to gradivo in predlagani zaključki, se angažira na uresničitvi zamisli o cenejši prodaji, to je diskontni trgovini, ki naj to čim-prej vključi v svoj program in realizira.
Nujno je treba izboljšati založenost naših trgovin, prav tako tudi asortiman ponudbe.
Doseči je potrebno boljše sodelovanje med vsemi nosilci preskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, da bi se dosegla večja specializirana ponudba.
Potrebno je dati več poudarka izobraževanju trgovskih kadrov, to gradivo naj bi obravnavali tudi potrošniški sveti v krajevnih skupnostih.
Osnutek aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnih planov družbenih dejavnosti v občini Tržič za leto 1979 in 1980
Delegati so sprejeli osnutek aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnih planov družbenih dejavnosti v občini Tržič za leto 1979 in 1980 z naslednjimi sklepi:
Izvršni svet ugotavlja, da je predlog skupne porabe, ki je razviden iz osnutkov aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS v obdobju 1976—90 za leto 1979 in 1980 v globalu usklajen, saj sredstva za to obliko ne naraščajo hitreje od načrtovane gospodarske rasti. To ima tudi za posledico, da so poprečne prispevne stopnje manjše od letošnjega leta. Znotraj skupne porabe prihaja do določenih sprememb, saj se programi občinskih interesnih skupnosti zaradi novih nalog hitreje večajo od republiških. Pri tistih SIS, kjer sredstva za realizacijo programa hitreje naraščajo od poprečja, bi bilo potrebno posvetiti posebno skrb uporabi teh sredstev in realizaciji pred njim postavljenih nalog tekom vsega leta.
Prispevne stopnje, ki so prikazane v anéksih, so le orientacijske. Pri določitvi konkretne prispevne stopnje je potrebno upoštevati planirane presežke dohodkov v letošnjem letu, kakor tudi ostanek sredstev zaradi neizpolnitve programa.
Za javno razpravo o osnutkih aneksov, ki bo v mesecu novembru v vseh OZD in TOZD, je potrebno pripraviti prikaz vseh potrebnih sredstev za SIS. Tako za občinske in regijske SIS kot tudi po možnosti za republiške.
Izvršni svet priporoča vsem SIS, da začno vključevati v svoje programe tudi potrebna finančna sredstva za naloge s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
Takoj po seji zbora združenega dela naj se nadaljuje akcija organiziranja javne razprave, ki mora biti enotna za vse SIS.
Informacija o delovanju enotnosti sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primerih elementarnih nesreč
Delegati so sprejeli informacijo o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primerih elementarnih nesreč z naslednjimi sklepi:
Na osnovi ocene stanja usposobljenosti štabov in enot CZ ter v zvezi z navodilom RS za LO SR Slovenije Oddelek za ljudsko obrambo SO Tržič izdela srednjeročni načrt usposabljanja kadra CZ za izvajanje ukrepov v primeru naravnih in
drugih nesreč. Štabi CZ morajo postati operativni in strokovni organi za angažiranje in strokovno vodenje delovnih ljudi in občanov za izvajanje ukrepov ter nalog civilne zaščite v primeru naravnih in drugih nesreč.
Na osnovi opredeljene odgovornosti in obveznosti, ki so opredeljene v materialu IS SR Slovenije o delovanju enotnega sistema angažiranja v primeru elementarnih nesreč, organi občine, KS, TOZD in SIS morajo v srednjeročnih in letnih planih zagotoviti sredstva za preprečevanje naravnih nesreč, prav tako z načrti in z drugimi akti določiti ukrepe za reševanje in morebitne sanacije stanja v primeru nesreč.
V načrtih financiranja programov ljudske obrambe planirati sredstva z nabavo opreme, ki je nujno potrebna za reševalne akcije. Za materializacijo posameznih nalog se dogovarja-
V sredo, 27.9.1978, smo se sestali mladi naše delovne organizacije na volilno-programski konferenci Koordinacijskega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in potrditvi dnevnega reda je predsednica tov. Fornazarič Lidija podala poročilo o delu:
Na izteku dvoletnega mandatnega obdobja Koordinacijskega sveta ZSM ugotavljamo, da so se v delovanju mladih v naši delovni organizaciji pokazali določeni premiki in napredek, vendar še zdaleč ne v tolikšni meri, kot smo si na zadnji volilno-program-ski konferenci zadali. V naši delovni organizaciji imamo 5 osnovnih organizacij ZSMS (TOZD Predilnica, Tkalnica, Opleme-nitilnica in DSSS) za katere lahko rečemo, da je njihova dejavnost še vedno zelo slaba ali pa je sploh ni. Pohvalno se lahko izrazimo le o OO v TOZD Konfekcija, ki je svoj zadani program skoraj v celoti realizirala in kjer .mladi pri akcijah dokaj številno sodelujejo. V ostalih OO so mladi v glavnem sodelovali pri akcijah, ki so bile v okviru celotne DO in pri nekaterih akcijah OK ZSMS Tržič. Največ problemov smo imeli v TOZD Predilnica, kjer več kot leto dni nismo imeli ustanovljene osnovne organizacije. Največ ovir je postavljala močna fluk-tuacija delovne sile in dejstvo, da niti en mladinec ni član ZK. Zato je bil ravno tu največji problem dobiti mlade nosilce posameznih funkcij. Upamo lahko, da smo z novo ustanovljeno OO rešili ta problem.
Bistvena področja našega delovanja, ki so pomembna za vse mlade, so: samoupravljanje, gospodarjenje, socialna politika, kadrovska politika in izobraževanje, kultura, šport in rekreacija, družbenopolitično delo, ljudski odpor in družbena samozaščita,
ti in potrebe vsklajevati na ravni občine: občinski štab za CZ, SIS za stanovanjsko gospodarstvo ter požarna skupnost. Dogovarjanje mora potekati tudi med KS in TOZD, zlasti na področju gozdnega gospodarstva in KS Jelendol, Lom in Podljubelj o skupnih nalogah organizacije in delovanja CZ in varovanja gozdov.
Komisija IS SO Tržič za varstvo pred snežnimi plazovi naj pripravi poročilo IS o stanju in problematiki na tem področju. Na osnovi ocen naj bi IS izoblikoval naloge in določil nosilce, ki bodo naloge realizirali.
IS SO Tržič, se zavezuje, da bo stanje preventivnih ukrepov tekoče obravnaval. V primeru kakršnih koli nesreč pa bo angažiral strokovne službe za oceno stanja, pa tudi izvajal ukrepe na podlagi pooblastil in potreb v občini.
informiranje, mladinske delovne akcije, organiziranost in drugo.
Na vseh teh področjih našega delovanja lahko kritično ugotovimo, da smo skoraj povsod premalo naredili in da se moramo v bodoče bolj angažirati, tako da nas bo čutiti na vseh področjih delovanja naše delovne organizacije. Pohvalimo lahko sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, zadovoljiva pa je tudi povezava z OK ZSMS Tržič.
Po kritični oceni našega dela, smo mladi potrdili razrešnico staremu Koordinacijskemu svetu in izvolili novega:
Predsednik:
Fornazarič Lidija
Sekretar: šolar Jožica
Tajnik:
Hafner Slavi
Člani:
Erdec Josipa — TOZD Predilnica
Urbančnik Jelko — TOZD Tkalnica
Hanžič Olivera — TOZD Ople-menitilnica
Pestak Marija — TOZD Konfekcija
Šinigoj Boris — DSSS
NADZORNI ODBOR:
Predsednik:
Šega Andrej
Clan:
Lamešević Anđa Cemilec Majda
Novoizvoljeni Koordinacijski svet je podal kratek okvirni program dela za naslednje mandatno obdobje:
Kot prva in stalna naloga mora biti konkretno določen položaj mladih v združenem delu:
— vloga OO ZSMS v TOZD pri realizaciji zakona o združenem delu (planiranje, delitev po delu, združevanje dela in sredstev, usklajevanje splošne in skupne porabe itd.),
Volilno-programska konferenco koordinacijskega sveto ZSMS BPT
Predstavljamo vam
Lado Brzin je bil rojen v Tržiču 1953. leta. Od leta 1970 dela v naši delovni organizaciji kot elektrikar — šibki tok. V organizacijo mladih se je aktivno vključil takoj po zaposlitvi. Še predno je odšel k vojakom, je bil športni referent in predsednik mladinskega aktiva. V ZK je bil sprejet 1972. leta. Po odsluženem vojaškem roku je delal kot predsednik OO ZSMS delovne organizacije, po preteku prvega man-
data pa kot član Koordinacijskega sveta ZSMS v delovni organizaciji. V drugem mandatu je bil član predsedstva konference mladih delavcev pri predsedstvu RK ZSMS, predsednik konference mladih delavcev pri predsedstvu OK ZSMS; sedaj pa je predsednik centra za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Tržič. Poleg tega je član sekretariata OO ZKS v vzdrževalno energetskih obratih, ravno tako pa član izvršnega odbora OO sindikata VEO.
—	vloga OO pri reševanju stanovanjske problematike. Ta je v BPT zelo aktualna in pereča,
—	možnost mladih za nadaljnje izobraževanje
—	vključevanje mladih v ino-vatorsko dejavnost,
—	vključevanje v razne tekmovalne oblike: s tem mislimo na tekmovanje o najboljši OO v naši DO,
—	sodelovanje in vključevanje v delo z ostalimi DPO (sindikat, ZK),
—• tesnejše sodelovanje z OO ZSMS v našem dislociranem obratu v šivalnici Hrib — Loški potok.
Druga naša najbolj pomembna naloga je prav gotovo idejno-po-litično izobraževanje mladih:
—	tu mislimo na razne seminarje, tečaje, šole za usposabljanje mladih aktivistov ZSMS, samoupravljalcev, mladih članov ZK. S temi stalnimi oblikami izobraževanja bomo mladi veliko lažje zastopali svoje interese na vseh področjih (preko delegatov v samoupravnih organih, v DPO, v SIS ipd.),
—	največjo pozornost moramo posvetiti tudi LODS, ki smo jo do sedaj skoraj popolnoma zanemarili, vsi pa vemo, da je to v našem družbenem sistemu ena prvenstvenih nalog,
—	še vedno bo treba iskati poti in možnosti za ustanovitev marksističnega krožka — vsaj na nivoju DO,
—	ogromno nalog nas čaka še po končanem 10. kongresu ZSMS, ki je za naše delo prinesel mnogo novega — točno opredeljene naloge, nove načine in pristope k delu. Predvsem to zadnje, v nove načine in pristope se bomo morali precej poglobiti, saj vemo, da je večina mladih nezainteresiranih za kakršnokoli delo. V vseh mladih bomo morali poskušali vzbuditi zavest, oziroma jih seznaniti s koristnostjo njihovega dela, ne samo točno na svojem delovnem mestu, temveč tudi v ostalih oblikah delovanja.
Poleg teh najvažnejših nalog pa maramo na nivoju celotne DO popestriti delo na področju športa in rekreacije, kulture, informiranja, ustvariti tesnejše sodelovanje med posameznimi OO ZSMS po TOZD, iskati možnosti za čim boljšo organiziranost in udeležbo pri izvedbi raznih delavnih akcij, naj si bo na nivoju TOZD, DO ali pa na nivoju občine, republike.
Čaka nas torej ogromno dela. Zavedati se moramo, da bomo vse to lahko dosegli in uresničili le z zavzetostjo in neprenehnim delom nas vseh in ne le na delu nekaj posameznikov, kot je pri nas vse prepogosta praksa.
L. F.
Obvestilo
V počastitev dneva republike 29. novembra organizira OO ZSMS DSSS »okroglo mizo«, ki bo predvidoma 24. novembra ob 17. uri v paviljonu NOB, na temo
X.	kongres ZSMS v Novi Gorici in IX. kongres ZSS v Mariboru. Na tem zboru bi se pogovarjali predvsem o poteku obeh kongresov in o njihovih zaključkih. Po končanem resnejšem delu pa smo pripravili zabavni večer, v katerem bo nastopilo Mladinsko gledališče iz Tržiča.
Povabljeni so vsi mladinci, predstavniki DPO in vodje TOZD in DSSS.
S tem želimo naše mladince seznaniti z zelo važnimi dokumenti. Ti dokumenti so izrednega pomena za bodoče delo. Obenem želimo s to akcijo opozoriti, da naše delo ni zamrlo in da ga bomo še bolj aktivno nadaljevali.
Predsedstvo ZSMS DSSS
Na pred kratkim končanem X. kongresu ZSMS v Novi Gorici je bil Lado Brzin delegat tržiške mladine. Zaprosili smo ga, da nam odgovori na par vprašanj:
»Kakšne so bile priprave na X. kongres ZSMS v Novi Gorici?«
»Priprave na kongres so se začele že v mesecu maju in juniju, tako po osnovnih organizacijah, v občini in republiki. Začelo se je z obravnavo predloga kongresnih dokumentov, statuta in resolucije, z evidentiranjem možnih kandidatov za funkcije v Republiško konferenco ZSMS in z izbiro delegatov za 10. kongres v Novi Gorici. Obravnava kongresnih dokumentov je bila v naši občini zelo pestra, saj so bile vanjo zajete vse osnovne organizacije in naši kolektivni člani. V razpravah je bilo dovolj kritičnih pripomb in predlogov na predložene dokumente.«
»Kako je kongres potekal?«
»X. kongres ZSMS je potekal
12.	oktobra v športni dvorani Nove Gorice. Prvi dan smo delegati imeli plenarno zasedanje, kjer smo izvolili organe kongresa in se seznanili s samim potekom kongresa mladih. Naslednji dan je delo potekalo po komisijah. Delovalo je pet skupin, in sicer: za družbenoekonomske odnose; za razvoj političnega sistema samoupravne socialistične demokracije; za vzgo-
jo, izobraževanje, kulturo in zna-znanost; za interesne dejavnosti ter za mednarodne odnose. Na delu po komisijah smo delegati razpravljali o vseh problemih, ki so za mlade aktualni, bilo pa je podanih tudi dosti koristnih predlogov in seveda tudi pripomb na predlog statuta in resolucije.
Tretji dan je bilo zopet plenarno zasedanje, ki je potekalo v slavnostnem vzdušju, saj smo delegati sprejemali dokumente za naslednje štiriletno obdobje delovanja ZSMS in volili novo vodstvo RK ZSMS.«
»V kateri komisiji si deloval?«
»Moje delo je bilo v komisiji za interesne dejavnosti, kjer sem imel razpravo na temo ,vloga in pomen telesne kulture v slovenskem prostoru’.«
»Kakšni so bili tvoji vtisi s kongresa?«
»Za vsakogar, tako tudi zame, je biti izbran za delegata na kongresu zelo veliko priznanje in spodbuda za nadaljnje delo v družbenopolitičnih organizaoijah in na ostalih področjih v naši samoupravni socialistični družbi. Sam kongres mi bo ostal v trajnem spominu, saj mi je prav to zborovanje mladih pripomoglo k mnogim novim izkušnjam in spoznanjem ter mi dalo tudi določene smernice za moje nadaljnje delo.«
F. G
V četrtek, 26. oktobra, smo delavci TOZD in DSSS naše delovne organizacije imeli zbore delavcev ter na njih sprejeli periodičen obračun za tretje tromesečje, samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske in medobčinske skupnosti za zaposlovanje, samoupravni sporazum o organizaciji in delu posebne finančne službe ter potrdili osnove piana delovne organizacije.
Nova temeljna organizacija
delavcev uresničevali svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
Zaposleni obrata TOZD Konfekcija šivalnica Hrib imajo svoje delegate v vseh samoupravnih organih svoje temeljne organizacije, v Sklopu temeljne organizacije pa imajo svoje predstavnike tudi družbenopolitične organizacije.
V petek, 20. oktobra je bil na pobudo predstavnikov CK ZKS in družbenopolitičnih organizacij ribniške občine sklican sestanek, katerega so se udeležili tudi predstavniki SO Tržič Viktor Kralj, direktor naše delovne organizacije Tine Tomazin, vodja TOZD Konfekcija Slavko Teran ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in DS temeljne organizacije Etelka Praprotnik, Mihaela Gohnajer in Franc Bohinc. Beseda je tekla o našem dislociranem obratu oziroma o možnostih, da ta obrat postane samostojna temeljna organizacija. Predstavniki delavne organizaicje so bili mnenja, da nimajo namena, da bi kratili pravice delavcem, ki se želijo organizirati v TOZD. Predhodno je treba izdelati akcijski program, saj bi do ustanovitve samostojne temeljne organizacije prišlo predvidoma koncem prihodnjega leta.
Nekatere delavce obrata šivalnica Hrib smo vprašali po njihovem mnenju o novi organiziranosti in dosedanjem delu družbenopolitičnih organizacij ter sodelovanju na samoupravnem področju.
Štefka Bartol dela v šivalnici Hrib že 7. leto, torej že od začetka obratovanja; od marca letos pa je delegatka DS TOZD Konfekcija:
»Navadili smo se na sodelovanje, pravzaprav bi se temu lahko reklo odvisnost glede poteka dela in finansiranja.
Vodja bodoče samostojne temeljne organizacije bo moral biti strokovnjak tako na tekstilnem kot finančnem področju, predvsem pa dober organizator, saj ne moremo več kot delati in vemo, da bo tudi v bodoče naše samo tisto, kar bomo sa-mè ustvarile. Pestijo pa nas okvare šivalnih strojev, ki so že stari in izrabljeni, saj se večina strojnega parka doslej ni obnavljala.«
Že 7. leto teče odkar v vasi Hrib pri Loškem potoku obratuje naš konfekcijski »brat. Leta 1972 je naša delovna organizacija kupila objekt tamkajšnje kmetijske zadruge, ki ga je bilo treba preurediti v ustrezne proizvodne prostore. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zasedenosti prostorov (stanovanja v hiši) ni bilo mogoče razširiti obratnih prostorov in izvesti še nekaterih nujnih del kot so:
1.	povečanje obstoječega objekta — prizidek;
2.	ureditev centralnega ogrevanja s kotlarno;
3.	ureditev prezračevanja in strelovoda;
4.	montaža tovornega dvigala;
5.	popolno popravilo kompletne električne in vodovodne instalacije.
Izvajalec vseh naštetih del je bilo Splošno gradbeno podjetje »Gradišče« iz Cerknice, ki je dela v tem mesecu zaključilo.
Delavke in delavec, v obratu konfekcije Hrib je trenutno zaposlenih 59 delavcev, se bodo v novih pogojih dela boljše počutili. V začetku prihodnjega leta bodo pridobili nove prostore (izpraznjeno bo zadnje stanovanje) in jih preuredili v prostore za družbeno prehrano.
Obrat šivalnice Hrib deluje v okviru TOZD Konfekcija in je z matično delovno organizacijo v Tržiču vezan tako na tehnološkem kot na področju ustvarjanja celotnega prihodka. S pridobitvijo novih obratnih prostorov bo mogoče izvesti celoten tehnološki postopek od kroje-
V prostorih bivše Kmetijske zadruge so si marljive delavke uredile svoje drugo stanovanje
Prav to področje, namreč priprava toplih obrokov, je v našem dislociranem obratu le za silo urejeno. Delavcem, ki delajo na dopoldanski izmeni, pripravljajo topel obrok v sosednji gostilni, cena zanj je 10,00 din, poleg vrednostnega bona, katerega po 10,00 din regresira naša delovna organizacija; delavci popoldanske izmene pa so brez toplega obroka.
nja do pakiranja posteljnine v lastnih prostorih. Do sedaj je krojenje potekalo v Tržiču, tovornjak pa je po potrebi dovažal že skrojeno platno v šivalnico Hrib.
Dani bodo pogoji, da se bo rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti dal samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji oziroma na trgu.
Delavci bodo lahko kot temeljna samoupravna skupnost
Zbori delavcev šivalnice Hrib so v preurejenih proizvodnih prostorih
Darinka Mohar je zaposlena kot prešivalka, delegatka DS TOZD Konfekcija.
»O novi organiziranosti v samostojno TOZD smo začeli govoriti pred nekalko 6 meseci. Doslej smo imeli dva sestanka. Dosedanja povezanost z matično TOZD in delovno organizacijo glede na samoupravljanje in organizaicjo dela je dobra. Material za sestanke in seje, ki jih imamo vsak teden, dobivamo pravočasno; o aktualnih dogodkih pa smo redno obveščeni preko Dnevnih informacij.
Na samostojnost ne gledam z optimizmom, nasprotno, saj so za material kot navsezadnje za delo nasploh skrbeli v Tržiču, odslej pa bomo za vse sami.
V finančno .poslovanje se toliko ne razumem, povem lahko samo to, da se bomo po svojih močeh trudile in pomagale pri samoupravljanju in vodenju bodoče samostojne temeljne organizacije.«
Ljudmila Gregorič — prešivalka že 7. leto, članica DS temeljne organizacije.
»Že nekaj časa je slišati, da bomo samostojna temeljna organizacija. Če zasledujem delo od začetka pred 7 leti do danes, se tudi tu vidi napredek, saj smo v začetku le šivale, danes pa posteljnino le še krojijo v Tržiču, vse ostalo pa naredimo že tukaj — do zapakiranega končnega izdelka.
Glavna skrb oziroma bojazen glede na novo organiziranost v TOZD ne tiči v nas delavkah, ki delamo kolikor moremo, skrbi nas iztrošen strojni park, ki je že tudi zastarel. Iz dose-
danjih izkušenj vemo, da se šivalni stroji večkrat pokvarijo, posledica tega pa so premeščanja na manj zahtevna dela, ki so tudi slabše plačana.
Doslej nam vodilni še niso pojasnili, kako naj bi v novi organiziranosti potekalo poslovanje, mislim pa, da se utečenost dela, kakršna je sedaj, ne bo bistveno spremenila.«
Martina Marjanovič dela v šivalnici 7. leto kot prešivalka. Eno mandatno obdobje je bila članica DS, dve leti je delala v komisiji za kadre, sedaj pa je članica izvršni odbor sindikata.
»Zavedam se, da se bomo na področju samoupravljanja morali bolj angažirati in s tem tudi povečati število delegatov. Doslej smo imeli dva sestanka, na katerih smo razpravljali o samostojni temeljni organizaciji. Nove organiziranosti se ne bojim, ker vem, da je mogoče še več storiti zlasti na področju
organiziranosti dela in večjega prizadevanja na področju samoupravljanja; skrbi me le istrošen strojni park. Za uspešno poslovanje bi morali nabaviti boljše in modernejše stroje.
Že cel mesec obračam blazine in skladam rjuhe, čeprav sem šivilja. Gotovo to ni dobro ne za kolektiv, ker sem usposobljena za zahtevnejša dela, sama pa tudi slabše zaslužim.«
Milka Samsa je zaposlena v šivalnici sedmo leto.
»Zdi se mi, da delavci sami vse premalo odločamo, da je na tem področju treba še več sto-
riti. Norme in delo je bilo, je in bo naše, vse drugo, predvsem pa boljša organizacija, pa je odvisno od vodij. Že res, da je v našem obratu težko razporejati delo, ker zaradi pokvarjenih strojev večkrat pride do zastojev, toda vodenje bi bilo lahko vseeno boljše.«
Janko Lavrič, edini predstavnik moškega spola v 59-član-skem kolektivu. V šivalnici je zaposlen kot finomehanik, na družbenopolitičnem področju pa dela kot predsednik sindikata.
»Za akcijo, da se tudi dislocirani obrati organizirajo v temeljne organizacije, če imajo za to pogoje, smo vedeli, zato smo pričakovali ustanovitev samostojne TOZD. Razlika od dosedanje prakse bo vsekakor v tem, da bo s samostojnostjo finančno poslovanje jasnejše. Temeljna organizacija bo s tem denarjem poslovala in sama razpolagala. Bojim se, da se bodo s prehodom na TOZD pojavile potrebe po razširitvi administrativnih kadrov. Vsi se dobro zavedamo, da bo vsaka nova združitev dala izhajala iz našega poslovnega uspeha. Do sedaj so za novosprejete kadre poskrbeli v Tržiču, po novi organiziranosti pa bo tudi ta skrb naša.
Sindikat ima nalogo, da delavkam objasni, kakšne so prednosti TOZD in vcepiti zavest, da bomo povsem odvisni od lastnega poslovanja. Torej, kakršni uspehi, takšni tudi dohodki.
Priprave na novo organiziranost so se šele dobro začele, zato pričakujemo, da se bomo še bolj povezali z Občinskim svetom sindikata občine Ribnica; kajti le s skupnimi prizadevanji bomo na samoupravnem področju našega dela dosegli uspehe.
Dosedanje sodelovanje naše sindikalne organizacije z matično delovno organizacijo bi bilo lahko boljše.
Kar se tiče informiranosti, moram reči, da poteka zgledno — tako od strani TOZD Konfekcija kot tudi DO. Material za razne seje naši delegati dobijo dovolj zgodaj, tako je tudi z zapisniki raznih sej, Dnevnimi informacijami in Tržiškim tekstilcem.«
Marija Turk — predsednica ZSMS obrata šivalnice Hrib, mi je povedala, da je v njihovem malem kolektivu 14 zelo aktivnih mladincev, ki so kljub temu, da je njihov edini finančni vir članarina, naredili marsikaj, kar je drugim številčnejšim aktivom mladih lahko za zgled. O njihovem delu naj govore dejstva:
— ob 8. marcu — dnevu žena so svojim sodelavkam organizirali uspelo proslavo;
—	obisk mladih iz Tržiča so izkoristili za medsebojno merjenje moči v kegljanju;
—	organizirali so akcijo čiščenja okolice obrata;
—	piknik;
—	ogledali so si obrat »Pletenina« v Sodražici ter se ob tej priliki razgovarjali z vodjem obrata, predsednikom sindikata in nekaterimi člani delovne organizacije ZSMS o njihovih izkušnjah prehajanja na novo organiziranost v temeljno organizacijo, kajti tudi ta dislociran obrat bo v kratkem postal samostojna TO;
—	v času pred 10. kongresom ZSMS v Novi Gorici so izdelali oglasno desko in z izrezanimi časopisnimi članki obveščali člane kolektiva o delu kongresa;
—	okrasili so spomenik padlim talcem v Sodolu.
Kakor je povedala Marija, imajo letos v programu še tekmovanje v streljanju z zračno puško in sodelovanje na proslavi ob dnevu republike.
Iz izjav sogovorcev je razvidno, da se ne bojijo še v večji meri odločati v samoupravnih organih in bolj aktivno sodelovati v družbenopolitičnih organizacijah, skrbi jih predvsem dejstvo, da imajo iztrošen strojni park in pa, želijo si boljše organiziranosti dela, ker je le ta pogoj za še uspešnejšo proizvodnjo.
Razveseljivo je predvsem dejstvo, da se tudi mladi zavedajo odgovornosti, ki jim bo prinesla nova organiziranost. S svojimi akcijami so dokazali, da so kos tudi zahtevnejšim nalogam in da se razvijajo v uspešne delegate in predstavnike nove temeljne organizacije.
F. G.
Stanovanjska problematika
Odbor za družbeni standard je na svoji 29. redni seji dne 23. oktobra 1978 na osnovi 6. in 7. člena samoupravnega sporazuma d dodeljevanju stanovanj in kreditev sprejel za leti 1978 in 1979
PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV STANOVANJ
Štev.
točk
1. Jančev Ljupčo	enosobno	282
2. Žnidarič Jože ml.	enosobno	257
3. Ravnik Helena	enosobno (samohranilka)	246
4. Zupan Olga	enosobno	246
5. Bergant Borut	dvosobno	233
6. Švegelj Franc	dvosobno	232
7. Kovač Hilda	dvosobno	185
8. Štirn Tončka	dvosobno	180
9. Klemenčič Vika	enosobno (samohranilka)	169
10. Horvat Mira	dvosobno	163
11. Horvat Sidonija	enosobno	163
12. Kimovec Jullka	enosobno	141
13. Košir Rezka	dvosobno	136
14. Gregorčič Milan	dvosobno (oba)	130
15. Rupar Angela	dvosobno	129
16. Drobnič Jožefa	enosobno	122
17. Stritih Srečo	dvosobno (oba)	122
18. Vukovič Marica	enosobno	100
19. Gradišar Nevenka	enosobno	95
20. Ogris Jožefa	itrosöbno	83
21. Jurič Viktorin	soba	74
22. Akalovič Ana	dvosobno	62
23. Gregorinčič Ruža	dvosobno	57
24. Ivanovič Mato	soba	56
25. Gorgijevska Ljuba	dvosobno	55
26. Mulalič Zumreta	enosobno	54
27. Mušinovič Vilham	enosobno (oba)	53
28. Abazovič Hajra	enosobno	52
29. Rugovič Zečir	soba	52
30. Smajlovič Šuhra	enosobno	52
31. Višnjič Dušanka	enosobno	52
32. Kurtek Andrija	enosobno	49
33. Serafinova Blažka	enosobno	49
34. Varagič Miljana	enosobno	49
35. Komadina Manda	dvosobno	48
36. Agatič Ljubomir	soba	46
37. Živikovič Momčilo	soba	46
38. Hrnčič Šefika	enosobno	45
39. Kapic Minuba	enosobno	45
40. Severič Julije	soba	44
41. Živanič Mira	enosobno	44
42. Biberovič Šefika	dvosobno	43
43. Ikanovič Sebila	dvosobno	43
44. Pestak Marica	enosobno	42
45. Korač Muradija	dvosobno	40
46. Hozdič Milka	enosobno	39
47. Sefič Zehid _____	dvosobno	39
	' (Nadaljevanje na 6. strani)	
Stanovanjska problematika
(Nadaljevanje s 5. strani)
		Štev.
		točk
48. Džokič Pero	soba	38
49. Mašinovič Serd	soba	38
50. Rikanovič Milica	dvosobno	38
51. Mekanovič Kata	enosobno	37
52. Lučič Manda	enosobno	36
53. Živanič Gordana	enosobno	35
54. Marjanovič Cvetko	enosobno	34
55. Pejič Nada	enosobno	33
56. Stoimenova Džina	enosobno	32
57. Lakič Emina	enosobno	29
58. Stoimenova Stanka	enosobno	29
59. Nezirovič Jasminka	soba	28
60. Matanič Anica	enosobno	27
Prednostna lista — upokojenci BPT
1. Čarman Janez	enosobno	193
2. Rozman Kristjan	trosobno	185
3. Mrak Marija	enosobno	139
4. Kovač Mira	enosobno	133
5. Krištufek Marija	enosobno	107
6. Zaplotnik Marija	enosobno	101
7. Truden Jožefa	enosobno	99
8. Klemenc Antonija	enosobno	94
9. Ahačič Pepca	dvosobno	93
10. Klavžar Ana	enosobno	90
11. Mihajlov Džorž	dvosobno	85
12. Švab Marija	dvosobno	82
13. Omejc Maksimiljana	enosobno	75
14. Blažič Ana	dvosobno	73
15. Slabe Ana	enosobno	71
16. Godnov Vera	enosobno	57
17. Žonta Cvetka	dvosobno	48
18. Zaletel Terezija	enosobno	30
19. Kapidžič Šefika	dvosobno	29
Prednostna lista za zamenjavo stanovanj
1. Žnidarič Anica	dvosobno (oba)	255
2. Bodlaj Marija	trosobno (oba)	253
3. Komac Ana	dvosobno (samohranilka)	231
4. Kokalj Štefka	dvosobno (samohranilka	219
5. Smukovič Anica	dvosobno (samohranilka	219
6. Vidic Helena	trosobno (oba)	215
7. Dolinar Berta	trosobno (samohranilka)	206
8. Radon Matija	trosobno (oba)	206
9. Pikovnik Štefka	dvosobno (samohranilka)	203
10. Meglič Valentina	dvosobno (samohranilka)	174
11. Mlakar Olga	enosobno — garsonjero	171
12. Gros Vili	trosobno	161
13. Gramc Stane	trosobno (oba)	159
14. Cmrečnjak Esma	dvosobno (samohranilka)	154
15. Filipič Jožica	dvosobno	150
16. Jug Marija	enosobno	149
17. Benedik Anica	enosobno	139
18. Košmrlj Marija	enosobno	136
19. Horvat Jožica	trosobno	136
20. Bizjak Aleksandra	dvosobno (oba)	124
21. Škaper Ana	dvosobno	123
22. Doberlet Vinko	trosobno	121
23. Mohorko Anica	dvosobno	105
24. Zrim Anica	dvosobno	103
25. Subotič Radmila	dvosobno (samohranilka)	101
26. Žepič Tončka	enosobno	96
27. Komadina Dragica	dvosobno (oba)	94
28. Kamič Vida	trosobno	90
29. Boštar Marija	dvosobno	85
30. Kovačevič Kati	trosobno	84
31. Krnjak Jože	dvosobno	76
32. Garibovič Asima	dvosobno (samohranilka)	75
33. Sokolov Mladen	enosobno (oba)	75
34. Zorc Silva	dvosobno (samohranilka)	75
35. Kešina Anton	dvosobno (oba)	73
36. Nuhanovič Rasima	dvosobno (samohranilka)	73
37. Oman Stane	dvosobno	73
38. Mehič Safija	dvosobno	68
39. Aldžič Hasiba	dvosobno (samohranilka)	65
40. Ibradžič Ibrahim	dvosobno (oba)	65
4L Lameševič Andža	enosobno (samohranilka)	61
42. Šprem Pero	enosobno (oba)	58
43.	Odobašič Sebila
44.	Šahmanovič Malič
45.	Purgar Marija
46.	činkovič Živanka
47.	Oljačič Milica
48.	Mulalič Agica
49.	Erdec Josipa
50.	Jolič Pera
51.	Pajkanovič Spasenija
52.	Ševič Marko
53.	Oljačič Dragica
54.	Tepič Persa
55.	Novak Katarina
56.	Stepanovič Borka
57.	Rošič Zlata
dvosobno	56
enosobno	55
dvosobno	54
dvosobno	52
dvosobno	51
dvosobno	50
dvosobno	48
dvosobno	48
enosobno	46
enosobno	45
dvosobno	43
enosobno	40
enosobno	39
dvosobno	38
enosobno	37
Zavarovanje obratovalnega zastoja ali somala
Skoraj vse temeljne organizacije združenega deda se zavedajo, da jih vsakodnevno ogrožajo nevarnosti proti katerim se tudi zavarujejo. Običajno pa je zavarovalna zaščita za katero se TOZD odločijo omejena le na zavarovanje požara in stro-jeloma, pa še vloma, kar vise predstavlja zavarovanje proti neposrednim škodam, ki pretijo njihovim osnovnim in obratnim sredstvom. Ob večjih požarnih škodah pa tudi stro-jelomnih običajno zavarovani TOZD ni prizadet le s škodo na obratnih zgradbah in proizvajalnih sredstvih, marveč tudi s posredno škodo zaradi zastoja v obratovanju. Ta škoda se odraža predvsem v izgubljenem dohodku in nepokritih stroških v času obnove uničenih ali poškodovanih obratnih zgradb in proizvajalnih sredstev. Zastoji so zlasti po požarnih škodah razmeroma dolgi, iz prakse povzemamo, da nemalokrat trajajo tudi celo leto.
TOZD, ki skrbi za dolgoročnejšo varno poslovanje, bo poleg osnovnega požarnega in stro-jelomnega zavarovanja vsekakor sklenila tudi- zavarovanje obratovalnega zastoja ali s tujko šomaža zaradi požara ali zaradi strojeloma. S tem bo namreč brez motenj lahko obnovila proizvodnjo in ji ne bo potrebna razna solidarna pomoč širše družbe, saj ji bo razen neposredne škode na osnovnih in obratnih sredstvih zavarovalna skupnost povrnila tudi izpadli dohodek, ki v času zastoja ni mogel biti prigospodarjen.
Predmet zavarovanja je pri šomažnem zavarovanju dohodek in stroški. Poglejmo si pobližje strukturo dohodka. Dohodek vsebuje pogodbene obveznosti, z zakonom določene obveznosti, samoupravne obveznosti ter čisti dohodek. Čisti dohodek pa obsega sredstva za osebne dohodke, sredstva za skupno porabo, sredstva za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela ter sredstva rezerv. Največji strošek pa je amortizacija, ki se obračunava oziroma odvaja od vrednosti osnovnih sredstev.
V Jugoslaviji pa tudi Sloveniji je sorazmerno slabo zajetje šomažnih zavarovanj, saj jih je vseh okoli 500, v Sloveniji pa
jih je nekaj preko 200. Zdi se, da so TOZD pa tudi naša širša družba premalo seznanjeni s prednostmi, ki jih nudita šo-mažno zavarovanje na osnovi strojeloma. Opažamo tudi, da zanimanje za zavarovanje naraste v neki branži šele tedaj, ko katera TOZD doživi večji zastoj zaradi požara ali strojeloma. Stihijsko sklepanje šomažnih zavarovanj po škodi nedvoumno ni najbolj primemo, TOZD bi se morale osveščeno in preračunljivo odločati za sklepanje teh zavarovanj. V Zvezni republiki Nemčiji je na primer le redka industrijska firma brez šo-mažnega zavarovanja, to pa zlasti zato, ker tam ne poznajo solidarnosti, še več pa na do-brozajetja tega zavarovanja vplivajo sindikati, ki ne dopuščajo odpuščanja delavcev v času zastoja zaradi požara ali strojeloma.
Ugotavljamo, da naša družba ne potrebuje raznih prisil za sklenitev zavarovanj, ni pa iz družbeno političnega pa tudi širšega gospodarskega stališča dopustno, da se posamezne TOZD nepoučeno in pristransko odločajo za rizik, ki daleč presega zmožnost pokrivanja nastalih škod z lastnimi sredstvi, Prav za prenašanje rizikov, ki jih posamezni subjekt ne more sam brez motenj pokriti
pa obstaja v našem družbenoekonomskem sistemu institucija zavarovanja, ki z vključevanjem v zavarovalni proces nudi vsakemu kar najbolj primemo gospodarsko varnost.
Ker je šomažno zavarovanje sorazmerno nova zavarovalna vrsta in med zavarovanci zato še ni dovolj poznana, bi bilo slej kot prej primerno, da TOZD preden se odločijo za sklenitev tega zavarovanja zahtevajo podrobnejše tolmačenje, pa tudi izdelavo ponudb za konkretne primere, kar lahko opravijo strokovni delavci zavarovalne skupnosti.
Miha Ferlan, dipl. ing.
Estetsko oblačenje
Pri izbiri modela je naj večja naloga uskladiti modo s postavo — ustvariti estetski videz. Te naloge v strmenju za modo največkrat ne opravimo dobro, ker ne poznamo osnovnih pravil estetskega oblačenja. Za pravilno oblačenje moramo poznati nekaj elementov oziroma njihove lastnosti. Ti elementi so: li-
ne ter diagonalne črte primerne za šibkejše osebe, ki postavo vi-zuelno razširjajo. Osebe z večjo prsno širino, naj bi v zgornjem delu (bluza), (srajca, jakna) nosile oblačila z linijami, ki zožujejo — ravne, navpične. Osebe z večjo kolčno širino naj bi v spodnjem delu (krila, hlače) nosile oblačila, ki zožujejo.
nija, material, oblika, ton in barva.
Linija
Ravne linije dajejo občutek trdote — moškosti, krive linije občutek mehkosti — ženskosti, vodoravne linije občutek mirovanja in razširjenja, navpične delujejo statično in podaljšujejo navzgor, poševne pa dajejo občutek gibanja. Linije se izraža predvsem z obliko ovratnika, fa-zone, žepov, okrasnih šivov in črt v materialu. Ravne linije ovratnika in fazone (koničast), žepov, okrasnih šivov, navpične črte v materialu postavo zožujejo, zato so primerne za močnejše osebe. Nasprotno so okrogli ovratniki, fazone, žepi, (jkrasni šivi v obliki krivulj in vodorav-
Material
Gladka tkanina je na pogled čvrsta, če ima na površini relief ali dlačice, (pletenine, žamet) se svetloba med njimi odbija, tkanina pa je mehkejša. Črtasti, pikasti, karirani in pepita deseni so čvrsti, cvetlični pa mehki. Material izbiramo za točno določen kos oblačila za določene priložnosti oziroma čas, ki ga bomo nosili. Temu prilagodimo količino, kvaliteto, barvo in vzorec. Vedeti moramo, da debeli materiali dajejo polnejši videz, da svilenih oblek ne nosimo vsak dan, da materiali z različnimi vzorci niso za vsako priložnost, pa tudi to, da so kombinacije cvetličnih in karo vzorcev neokusne (krilo, bluza).
Oblika
Obliko o oblačenju imenujemo silhueta. Ne glede na modo oblike razdelimo v trd osnovne skupine: ravna, zvončasta in oprijeta.
Ravna in zvončasta oblika sta dokaj primerni za vse postave, močne in zelo šibke osebe pa naj bi se izogibale prijetih oblik.
Ton
Je količina svetlobe na obarvani površini. Tonske kontraste na oblačilih povzročata reliefna površina, predvsem pa razne gube in gubice. Oblačila po tonu delimo v temnejša in svetlejša ter bogatejša in skromnejša.
Barva
Barve delimo na primarne (rdeča, rumena, modra), z mešanjem teh pa dobimo sekundarne (zelena, oranžna, vijoličasta). Za oblačila je pomembnejša delitev na tople, hladne in nevtralne. Tople barve so rumena, oranžna in rdeča, hladne so zelena, modra, vijoličasta, nevtralne pa so bela, črna in siva. S kombiniranjem barv ustvarjamo komplementarni, toplotni in tonski kontrast.
Izbira barve je stvar okusa posameznika. Refleks določene barve je odvisen od polti. Za barve velja splošno pravilo, naj se ženske zelo svetle polti z izrazito svetlimi lasmi izogibajo presvetlih barv, ženske s temnimi lasmi naj nosijo najbolj intenzivne barve in svetle tone, ki bodo oblažili temni ton polti. Pri izbiri barve je treba upoštevati tudi starost. Svetlo-modra in strupe-no-zelena ne bo pristajala stari osebi kakor tudi ne popolnoma črna mladim dekletom. S tem seveda ni mišljeno, da bi starejše osebe morale nositi samo črno oziroma temne barve. Vedeti moramo, da je kombinacija dveh intenzivnih (živih) barv neokusna. Najbolje je, da se držimo pravila, da je ena barva kot osnova, druga pa ustvarja kontrast. Če imamo kot osnovno bledo barvo, si lahko privošči-
mo briljantni ton. Praviloma z raznimi kosi oblačil ne kombiniramo več kot tri barve, pa še od teh naj bo ena nevtralna. Če kombiniramo tiskani in enobarvni del oblačila, mora biti enobarvni del v eni izmed barv tiska. Z barvo oblačil naj bi se ujemala tudi barva torbice in čevljev.
ZAHVALA
Prisrčna hvala za poslovilne besede in lepo darilo ob priliki mojega odhoda v invalidski pokoj. Svojim nekdanjim sodelavkam želim še obilo delovnih uspehov pri svojem delu.
Jože Mrak — avtomehanična delavnica
ZAHVALA
Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri mojem odhodu v pokoj, se še enkrat iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in jim želim še veliko uspeha pri delu.
Stanko Sova
ZAHVALA
Sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Konfekcija se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in darilo ob priliki mojega odhoda v pokoj.
Ivanka Rozman
Še nekaj časa bo vila v parku obdržala staro ime, čeprav so v njej z adaptacijo urejeni poslovni prostori, v katerih že nadaljujejo s svojim delom nekatere strokovne službe.
Nevado Salcantay
16. VI. 1978 - baza (4800 m)
Vseh sedem, doktor je že odšel, se nas gnete v kuhinji. Bazni šotor, ki smo ga preuredili v kuhinjo, je postal naše malo svetišče. Vse gre skozi želodec, pravijo. Še bolj kot za karkoli drugega, velja to za ekspedicijo!
Da smo se zbrali danes prav vsi pa ni slučaj, kajti gora — vrh Salcantaya — je že za nami. Pred
Proti taboru (5400 m)
dobro uro (ob 19. uri) se je kot zadnji vrnil s hriba Bešlin, tako smo zdaj prvič po desetih dnevih znova skupaj. Vrh smo dosegli 15. VI. ob 9.00 po perujskem času. Zdaj je že vse mimo, vse se počasi izgublja; živčna napetost, jeza, nestrpnost, pomanjkanje, pač vse kar nas je jahalo teh štirinajst dni na hribu, vse se počasi umika lenobni utrujenosti. Da! Počasi, kajti še vedno preblisne zavest, sem in tja misel, da smo imeli srečo v vsakem smislu. Vse preveč improvizacij je bilo potrebnih vseskozi, da bi se lahko popolnoma otresli občutka, da nam je bilo nekje vse skupaj podarjeno. Ekspedicija, ki si je upala uresničiti zamisel s samo 60 % od predvidenih sredstev je pač morala požreti marsikaj.
Sedimo in bolščimo v največjo posodo postavljeno sredi šotora, na petih plinskih kuhalnikih. Polna je vrelega olja, v katerem se cvre nekaj kilogramov krompirja.
»Prekleti Indijanci!« zine Bešlin. »Če nam ne bi ukradli -tistih trideset kil mesa, bi bilo vse v redu!«
»Ja, sem slišal, da ,si obljubljal tistemu, ki bi ti dal kos mesa na gori, hčerko in pol kraljestva!« se zareži Deržaj.
»Lahko tebi, prekleto, ko si imel vsaj krompirja polno rit, če ne drugega!« plane Bešlin.
»Kje so zrezki, cigarete, žganje?« hoče zvedeti Žvan.
»Kje je desert s turško kavo in Indijanko, ki bi stregla?« za-fantazira Edi.
»No, fantje, lepo mir! Mislim, da vemo kako in kaj je že lep čas. V Cuzcu vam bom kot vodja pripravil večerjo, da vam jo bodo zavidali bogovi!«
»Dobro, ne bomo pozabili te obljube, zdaj pa čaraj s tem kar imamo!«
»Evo fantje, povabljeni ste na prvovrsten pommes frites s čebulo in koko. Vso noč bomo lahko pekli krompir na nešteto načinov, čebulo lahko jeste kuhano, pečeno, surovo, celo, zrezano, neolupljeno, po želji! Koko lahko pijete, žvečite ali karkoli! Kuharski mojster Deržaj vam je na uslugo!«
»Kakšen mojster neki! Pripravniški vajenec že morda, kaj več pa niti slučajno ne!« s polnimi usti ugotovi Bešlin.
Začelo se je že v Cuzcu. Doktor in Bešlin sta imela glavno besedo pri nabavi hrane. Nikakor se nista mogla zediniti česa naj bi kupili največ. Doktor Pirc se je bal, da bi hrana sestavljena večinoma iz mesa položila pol ekspedicije, kajti indijanske specialitete niso nedolžne. Bešlin pa je nasprotno, kot star borec z večih ekspedicij, zahteval levji delež mesne hrane in ne hidratov. Kompromis, ki je sledil, je šel v škodo Bešlina in kot smo ugotovili kasneje, tudi v našo! Izboril pa si je 30 kg zaboj različnih mesnih konzerv in klobas,
ki jih je imenoval »jurišna hrana«. Na gori je večkrat lačen, utrujen in naveličan vsega po-penil, ko se je spomnil na to jurišno hrano, ki so jo Indijanci tako mojstrsko ukradli.
»Nisem verjel,« prične Ulčar, »da je res tako!«
»Kaj tako?«
»Da premine, če si lačen in utrujen, vsaka debata o pijači in ženskah, in da fantaziraš samo še o velikem kosu mesa in o ničemer drugem!«
Z vsako naslednjo porcijo krompirja se razpoloženje popravlja, ujedljivost popušča in razživi se debata o vsem in vsakemu.
Sledi glasna analiza vsega, kar smo počeli na gori. Plaz spominov dobi obliko v ustrezni množini besed; vodja razumevajoče komentira: »Ni kaj dedci, dobri ste bili, lepo smer ste zlezli, toda malce mere prosim! Lagali boste doma, ne meni!« »Deržaj, daj mir,« se zareži Brišar, »se spominjaš, kako si nakladal v dobri mešani družbi na Vršiču. Zrasel si za dobre pol metra in beseda je tekla o naši ekspediciji, ki je bila takra še v zraku! In zdaj zahtevaš mero, ko je res nekaj dobrega za nami!«
»Daj, Bešlin!« zavpije Žvan. »Hočemo glasbo, že deset dni nisem slišal nič, razen tuljenja vetra in vaših neumnosti!« Bešlin gre v svoj šotor in kmalu privleče aparat s kasetami. V Frankfurtu si ga je kupil, kasete pa je nabavil v Limi. Noč in dan
stare večno mlade Yesterdy. Nič ni slišati, razen klavirja, ki se izgublja v nebo pod Južnim križem. Prevzame nas melanhonija skladbe. Vsak zase ve, kaj pomeni ta včeraj. Popotovanje, hoja, plezarija, vrh. Koliko vsega v teh nekaj tednih! Nabito, zgoščeno! To je bilo življenje; to je bil stik s preteklostjo, to je bilo tovarištvo, to je bilo gibanje na meji, strah in pogum, omahovanje in odločnost, žalost, jeza in veselje.
Da! Ves čas v Peruju, vsa ekspedicija, vse je bilo kakor včeraj. To vemo, in tudi vemo, da je vse neponovljivo mimo! Nikoli več ne bomo sedeli tako skupaj, mogoče bo kdo izmed nas ponovil vse to kje drugje in z drugimi prijatelji in v drugačnih okoliščinah. Vemo, da drugače ne more biti in da je vedno
Na grebenu južnega vrha (6250 m)
ga je vlačil povsod po Peruju in snemal vse mogoče na najbolj nemogočih krajih. Bil je brezmejno potrpežljiv, ko je nagovarjal Indijance za pesem ali piščal. Prav tako smo bili potrpežljivi mi, ki smo ga čakali ure in ure ...
No, kasneje, ko smo krenili proti gori, pa nam je prišel še kako prav. Imel je deset ur posnete in kupljene glasbe.
Siti se zleknemo po spalnih vrečah in srebamo čaj iz koke. Utihnemo in v popolno sproščenost se zaziblje klavirska melodija, kot blesket zdrobljenega ledu v temi, se zdijo zvoki dobre,
tako, toda ni nam lahko. Čez dva dni bomo že v Mallepati, dan kasneje v Cuzcu.
Pustolovščine je konec.
Negibno, s kadečimi posodami čaja v rokah strmimo ven v noč, na goro. Lep je Salcantay, ves od lune srebrn, napet v prostor kot baročna kupola, preobložen s štukaturami sneženih grebenov in razov. Nobena gora v bližini mu ni kos! Apu Salcantay, Apu Vilcabambe! — gospodar Vilca-bambe.
Vedno znova bodo zagoreli ognji pod gorami, kot drobne priče alpinistične zavesti — duha, ki je onkraj koristnosti!
Člani ekspedicije
Pot je iz baze (4800 m), ki je stala pod J sedlom (5000 m), vodila navzdol do višine 4200 m na ravnico pampe, ki se razteza kilometre daleč proti vzhodu. Po 4 km se pot znova zagrize v breg vzhodnega sedla (4800 m), kjer je bila rpomožna baza.
Vsak je to pot prehodil najmanj šestkrat, in vsakič z več kot 20 kg težkim nahrbtnikom. V pomožno bazo smo znosili pet višinskih šotorov, vse kline, snežna sidra, cepine, dereze in vse vrvi — več kot 1000 m. Prav tako je romalo tja gorivo, in večina hrane. Naveze so bile razdeljene v dvojke, ki so krožile; dva sta na gori napenjala vrvi in utirala pot, druga naveza je iz višinskega tabora sestopila v pomožno bazo po material, tretja naveza pa se je vrnila v bazo. Potem smo se zamenjali itn. Tako je šlo 11 dni od 2. VI. do
13.	VI. vsak dan, brez počitka. Trdo garanje. Smer poteka v obliki velike kljuke. Vstop je stometrska strmina naklonjena 45°. Sledi dragih sto metrov fiksnih vrvi v strmini 60° (opis smeri se omejuje na najtežja in zato zavarovana mesta — fiksne vrvi, ki ostanejo v snegu in omogočajo vrnitev, kajti normalnega sestopa Salcantay nima). Sledi tretjih sto metrov 40° strmine do platoja, kjer je stal višinski tabor.
Nad taborom (višinska šotora) se prične štiristo metrski trikot-
je zdaj nova smer na gori med seraki in pod opastmi V grebenu, ki so se jim dragi izognili.
6.	VI. smo se vsi zbrali v višinskem taboru. Preko ročnih radijskih oddajnikov smo obvestili vodjo Deržaja, da bomo v eni sapi končno naskočili vrh. Na gori je bilo 1000 m napetih vrvi in samo slabo vreme bi nam lahko preprečilo uspeh.
Ob 8.00 zvečer smo se zavili v vso obleko in ves naylon, ki smo ga imeli s seboj. Za bivak smo izbrali globoko snežno razpoko. Vsak je popil še zadnje pol litra juhe in zaspal kot je vedel in znal. Bili smo že povsem na koncu s hrano in seveda tudi z močmi. Zjutraj pa smo s soncem pohiteli proti vrhu. Ob
9.00	15. VI. po perujskem času smo stali vsi na temenu Salcan-taya. Ob 18.00 pa je zadnji pri-drsal po vrveh v višinski tabor Torkar. Vzpon je bil sklenjen. Z Edijem sva prespala. Zjutraj,
16.	VI., sva podrla tabor in se odpravila za tovariši, ki so sestopili že dan prej.
Baza — v ozadju Pumasilio
nik ledu in serakov, ki smo ga obdelali v dveh dneh. Trikotnik seže pod V greben, mu nekaj časa sledi, nato pa izgine v njem. Tam nas je čakalo najtežje. Vrha grebena nismo zmogli, kakor ga niso zmogli Francozi pred nami. Obrnili so že 200 m pod nami in izsilili prehod v desno na ramo, ki vodi na vršni greben. Mi pa smo morali vso strmino vzhodnega grebena v najvišji točki prečiti. Strmina je bila od 50° do 70“. Mestoma smo viseli na vrveh.
To je bil najelegantnejši del smeri, ki je paraliziral Mehičane, ki so nas opazovali (prišli so teden dni za nami). Enostavno so prenehali s poskusi in iskali drugod. V zadnji strmini pred vršnjim grebenom pa smo se priključili francoski smeri. Tako
V pomožni bazi so nas pričakali Mehičani, ki so nam iskreno čestitali, hkrati pa so zaprosili, če smejo po naših vrveh na vrh. Mi smo bili preveč utrujeni, da bi lahko sneli vrvi z gore, zato so pač ostale in s tem se je Mehičanom odprla možnost, da poceni dosežejo vrh.
Bešlin je velikodušno zamahnil z roko.
Podrli smo pomožno bazo in vse šotore in vso opremo nalo-. žili na hrbte, se poslovili od prijaznih Mehičanov in zadnjič odšli proti bazi. Telesno smo bili samo še sence prejšnjih, z močjo in željo po vzponu nabitih!
Na svidenje na Intiramymy, so klicali za nami Mehičani!
Na svidenje na največjem prazniku Starega Peruja — prazniku Sonca!
L. A.
vzhodno sedlo, tako, da je imel izbrani greben pred nosom. Mi smo storili enako, vendar z bistveno razliko; pomožno bazo smo znosili sami na hrbtih, ne na mulah kot Francozi. Potem je postala razdalja med bazo in pomožno bazo naša vsakdanja kalvarija — pokora nevednosti in popolnega nepoznavanja terena. Francozom je bilo vse to prihranjeno.
2.	VI. smo izbrali smer — greben med JV steno in V grebenom, kjer so se povzpeli Francozi.
3.	VI. je stala pomožna baza (4800 m).
5.	VI. je bil postavljen že višinski tabor (5400 m).
Pod opastmi vzhodnega grebena
Začetek poti je bil 29. V. v Cuzcu. Po stotih kilometrih smo prispeli v Mollepato. To je zadnja vas, kamor še pride avto, to je tudi izhodišče za goro. Vsi, ki so izbrali Salcantay, so šli tod. Dva dni smo prebili na haciendi senora Montessa, ki je vedel o gori marsikaj; bil je živa priča vse plezalne zgodovine Salcanta-ya. 31. maja smo naložili mule z opremo in hrano in krenili proti pampi Solai, kjer so zadnji zaselki Indijancev. Prespali smo v vznožju H'uamanitaya (5700 m), od tam smo prvič uzrli zahodni greben naše gore. 6. VI. je stala baza. Štirje prostorni šotori so stali natanko tam, kjer se je pred letom dni ustavil Francoz Adaubert in njegovi fantje. Vendar je on premaknil vse na
Novosti na policah tržiške knjižnice
Bernard FRIZELL:
GENERALOV BEG
Julija 1940 so nemške armade preplavile Francijo. Nemci so ujeli človeka, ki je veljal za simbol odpora proti osvajalcem. Ta moški je bil Alain de Forge. Zaprejo ga kot dragocen plen v trdnjavo Königstein na Saksonskem. Prepričani so, da iz te trdnjave ne more nihče zbežati. General pa je trdno sklenil, da bo premagal petdesetmetrsko steno, nad katero stoji trdnjava...
Skupaj s sojetniki pripravlja beg. Načrt je na videz blazen: prepotovati bi moral na stotine kilometrov skozi Nemčijo, mimo policijskih patrulj, navzlic tiralici, skozi kremplje najhujšega policijskega stroja na svetu.
Ljudje iz odporniškega gibanja v Franciji pripravljajo generalu pot v svobodo z natančnimi načrti. Po dveh letih priprav je napočil trenutek. Pod trdnjavsko steno pričakuje generala moški, ki je prevzel samomorilsko nalogo: generala naj bi skozi Nemčijo spremljal v domovino. Piše se Maudet.
V odlično zastavljenem načrtu za beg pa ni pisalo, da si hladni računar de Forge in pustolovski idealist Maudet ne bosta posebno naklonjena. Osupljivi beg, poln nevarnosti, je sočasno zgodba o konfliktu med moškima, ki pa ju veže skupna naloga: odločna pot do domovine.
Beg iz trdnjave Königstein je zgodovinsko dejstvo. 14. aprila 1942 je Nemcem tako zbežal general Henri Giraud, kasnejši predsednik francoskega osvobodilnega komiteja v severni Afriki. Giraud je zgodovinski zgled za ta roman.
Janez KAJZER:
MACESEN
Prek 70 let je minilo, kar je velikan slovenskega impresionizma Ivan Grohar (1867—1911) naslikal znameniti macesen, v kompoziciji, barvi im v prostorskem izrezu drzno novost v tedanjem svojem in slovenskem slikarstvu. Naslov te slike si je izposodil Janez Kajzer za svoj roman o Ivanu Groharju. Upravičeno: delno gre tudi v Kajzerjevem pisanju za nov pogled na Groharjevo življenjsko in umetniško pot, vsekakor pa za uspešen primer sodobnega slovenskega biografskega romana. Kajzer spremlja slikarja svetlobe, dneva, sonca od njegovih pastirskih let in prvega zaznavanja prelivanja
barv v naravi prek obdobja cerkvenih podob, srečanja z umetnostjo Segantinija in impresionistične faze do simboličnih prvih njegovega zadnjega obdobja. Groharjevo kratko in težko življenje, iz katerega ga je vzdigovala pesem, razlita na platna kot moč in kri in radost lepote, je Kajzer zajel v tanko pronicljivo pripoved. Ta osvaja tako s slikanjem človeške in duhovne podobe Ivana Groharja kot s samim načinom pisanja.
Če velja za Groharja, kar je dejal Župančič za slovenski impresionizem, da sta vse zemlje otožnost in svit razlita čez njihova dela, velja nekaj tega visokega, a točnega slavospeva tudi za Kajzerjev »Macesen« — roman o Ivanu Groharju.
V mesecu avgustu in septembru 1978 so se pripetile naslednje nezgode:
1.	Žarkič Leposlava, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je vrezala v kazalec leve roke.
Vzrok: naglica pri delu.
2.	Perko Tončka, zaposlena v TOZD Tkalnica, si je poškodovala palec desne noge.
Vzrok: nevaren način dela.
3.	Pohleven Jožefa, zaposlena v TOZD Predilnica, se je poškodovala na poti iz dela. Pri hoji navkreber ji je spodrsnilo, tako da je padla in je udarila v kazalec leve roke.
Vzrok: spolzko csetdšče
4.	Odabašič Sahita, zaposlena v TOZD Tkalnica, si je poškodovala palec leve noge. Na palec ji je padla utež osnovnega regulatorja tkalskega stroja.
Vzrok delavka je bila na pri-uoitveni dobi in še premalo pazljiva.
5.	Župančič Marjan, zaposlen v TOZD Tkalnica, se je poškodoval pri popravilu tkalskega stroja. Pri napenjanju vzmeti se je ta pretrgala tako, da ga je vrglo nazaj in je z medenico udaril ob sosednji tkalski stroj.
Vzrok: slaba vzmet.
6.	Bizjak Drago, zaposlen v TOZD Tkalnica, se je pri čiščenju razpenjalca ubodel v palec leve roke.
Vzrok: nevaren način dela.
Michael BURK:
SANJE IMAJO SVOJO CENO
Da, sanje imajo svojo ceno, in določa jo življenje. Kot jo je določilo Veri Halling in Robertu Jansnu, ki sta morala skozi muke in preizkušnje, preden sta spoznala, da je ljubezen vrednota, ki edina rešuje.
Robert zasluži milijonske vsote, a jih tudi zapravi, ne da bi mu denar prinesel srečo. Vera je očarljiva ženska, ki se je po razočaranju v mladosti prepustila naključju, se poročila brez ljubezni in životarila brez velikih hotenj.
Življenje Roberta Jansna in Vere Halling, ki ju usoda združi in že v naslednjem trenutku požene daleč narazen v 'samoto teh-
7. Božič Rudolf, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, si je na strižno čistilnem stroju poškodoval mezinec leve roke.
Vzrok: naglica pri delu.
8. Mujanič Mahmud, zaposlen v DSSS, se je poškodoval pri odpiranju mešanice. Bala bombaža mu je stisnila stopalo leve noge.
Vzrok: nevaren način dela.
\
Nezgode v mesecu oktobru 1978:
1.	Jekovec Alojzija, zaposlena v TOZD Tkalnica, se je pri vlaganju čolnička v zev vbodla v sredinec desne roke.
Vzrok: Naglica pri delu.
2.	Kurtek Andrej, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, si je pri snemanju osnovnega valja poškodoval nogo.
Vzrok: Nepravilno zložen valj.
3.	Fale Viktor, zaposlen v TOZD Tkalnica, se je pri delu z vezom privezovalnega stroja vrezal v levo roko.
Vzrok: Nevaren način dela.
V mesecu oktobru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci:
TOZD Tkalnica
Toporiš Martina Mašinovič Mirsad
TOZD Oplemenitilnica
Mušinovič Šefika Draksler Andrej Marinkovič Milka
TOZD Konfekcija
Štefe Travdi
DSSS
Bole Miklavž iz JLA
Vzdrževalno-energetski obrati
Mali Anton Fartdk Franc
Majeršič Andrej — vajenec Martini Kristina Kenda Jože
nizirane množičnosti, je polno obratov, napetosti, nasprotij, globokih spoznanj in psihološke globine. Zato je ta »njun« roman, ki se dogaja v Švici, na otoku Ischia v južni Italiji, v New Yorku, na otoku Martinique, na Kanarskih otokih, upravičeno ocenjen kot bestseller — kar dokazujejo tudi njegovi uspehi in odmevnost v kritiki.
Zakaj je doživel tako visoko oceno?
Zaradi svoje aktualnosti, današnjosti problematike. Zaradi tega, ker je v njem na prvo mesto postavljena ljubezen — toda ne cenena, posladkana, hepiend-ska ljubezen, temveč tista, ki se poraja v globinah, trpljenju, dvomih, pogumu, odpovedovanjih, iskanju. Taka ljubezen daje odgovore na težka, v vseh dobäh prisotna vprašanja, ki bodo že jutri ali pa so že danes tudi naša!
4.	Švab Anica, zaposlena v TOZD Tkalnica, si je pri prevozu blaga poškodovala desno nogo.
Vzrok: Nevaren način dela.
5.	Krevs Anica, zaposlena v DSSS, je padla po stopnicah in si poškodovala koleno leve noge.
Vzrok: Spolzke stopnice.
6.	Bizjak Drago, zaposlen v TOZD Tkalnica, je pri zabijanju zagozde, z desno roko udaril v zavoro in si poškodoval prstanec.
Vzrok: Nevaren način dela.
7.	Horvat Mira, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je poškodovala na poti na delo. Na neosvetljenem lesenem mostu se je v temi spotaknila in padla. Pri tem si je poškodovala prste na obeh rokah.
Vzrok: Neosvetljen leseni most.
8.	Vidic Helena, zaposlena v TOZD Oplemenitilnica, se je pri menjanju dokov udarila v gleženj leve noge.
Vzrok: Naglica pri delu.
9.	Zaletel Silva, zaposlena v TOZD Tkalnica, je na spolzkih tleh padla in se udarila v dlan leve roke.
Vzrok: Spolzka tla.
Organizator varnosti pri delu
V istem času po so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: samovoljno Plohl Helena Mašovič Nusret Cör Marija Kondič Rada v JLA
Perko Boris
NAŠE MAMICE
Smajlovič Ajida je 14. julija 1978 rodila dečka, Erlah Alojzija
30.	septembra — deklico, Kogoj Marjeta 2. oktobra — dečka in Horvat Pavla 7. oktobra — dečka.
Vsem iskreno čestitamo in želimo veliko osebne sreče!
Uredništvo
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT — ureja uredniški odbor: Srečnik Liljana, Rožič Ana, Težak Franc, Urbančnik Jelko, Cerar Franc, Pretnar Rika, Klemenčič Majda, Ravnik Marija, Ličen Jelka, Bahun Leon, Gregorc Franc. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-340 int. 324. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona c obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.
Varujmo se nezgod
m ** m m	m v m m	m m m
pns/i — odsu — pns/i —