St. 46.
V Trslu, v soboto 9. septembra 1882.
Tcfcaj VIL
(jiasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
i
»t edinosti j« mm«.
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako irid« ln mM« o poludne. Cena za vse leto je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. KO kr. - Posamezne številke se dobivajo »ri opravništvu in v trafikah v Trst« po & kr., y terjal in v Ajđovićlsl po® kr. - Nar o in t ne, reklamacije in inserate prejema OprsvafStva.vlaZMta 5«
Vsi dopiti se poSiljajo Uratfalltva »vi« Torrente« Tip. Huala; vsak mora frankiran. Rokopisi brer posebne vrednosti se no vračujo. — Instrnti (ruzn«i vrsto nnzua— rila ln poslanice) te zaracunljo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih a drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
biti
nazna-
Cesarjevo popotovanje.
Program cesarjevega popotovanja se je nekoliko predrugaćil. Cesar s p namreč odpelje iz Pulja 17. septembra ob 1. nri zjutraj na ladiji »Miramar« in pride ob 7. uri zjutraj v Miramar. Ob 8'/, bo sveta maša. Ob 9l/, odpotujejo cesar s cesarico in nastolnik Rudolf s cesarjevno po železnici v Trst, kamor dosp6 Ob 9'/« ter jih tu sprejmo načelniki gosposk. Ob 11. uri obiščejo najvišje osobe razstavo. Popoludne ob dveh se bodo najvišjej gospodi poklanjali dvorni dostojanstveniki, častniki, duhovščina, gosposke itd. Zvečer ob 7'/, bo sere nada. Potem bodo cesar, cesarica in predetolnlk s cesarjevno ogledali svečavo v luki. V ponedeljek 18. septembra ob 7. uri zjutraj bo cesar ogledal vojake, ob 8. uri dajal avdijence, ob 9. url se spusti v morje ladija »Medu s a«, potem najvišja gospoda obišče novo luko in skladišča. Ob 8. uri zvečer bo glediščua predstava parž v ■Politeami«. 19. do-
Eoludne zopet obiščejo razstavo. Ob dveh popoludne o obed. Ob 4. popoludne obiSčejo ljudsko veselico »pri Lovcu«, zvečer ob 8. uri pa Trst zapuste.
V Pulji se delajo velike priprave za sprejem pre-svitlega cesarja. Prekrasni cesarjev čoln se je uže izročil ladiji »Novara«, da se mornarji vadijo v veslanji. Nobenemu višjih častnikov ni dovoljen odpust in lukni admiral vitez Pokorny je moral odpust okrajšati ter se v Pulj vrnoti.
Tudi v bosniikem oddelku tržaške razstave se delajo velike priprave za sprejem cesarja, pri posameznih grupah bodo stale krasne deklice v hosniškej opravi, pri vhodu pa deputacije, katere poSljejo vse bosniške občine, da se cesarju poklonijo.
S Kanalskega nam pišejo: Za cesarjev prihod se delajo po vsej soškej dolini velikanske priprave. — Tudi Kanal noče zaostati za drugimi občinami; trg bo ves v zastavah in veliki vodnjak na glavnem trgu bode ves umetno okrašen. Čudno pa se nam zdi le to, da mej t^m, ko je tolminsko županstvo priporočalo, naj ljudje izobešajo narodne in cesarske zastave, naši prvaki v prevelikem znoju prepovedujejo v Kanalu narodne zastave in ukazujejo samo belo-rudeče in črno-rumene. Ker pa mi Kanalci vemo, da našega presvitlega cesarja tudi slovenska zastava ne bčde v oči, za kar imamo vse polno dokazov, bomo pa mi zasebniki v Kanalu, v Plaveh in drugod Izobešali, k ljubu prepovedi prvakov, povsod cesarske, zraven pa tudi slovenske zastave, kakor je to naravno. Saj tudi naša ljubezen do cesarja je naravna in ni treba, da bi bila tako oflcijozno prisiljena. Vse, kar je naravno, gotovo je tudi boljše in lepše tudi dopada najvišim osobam. Le Potemkinov ne posnemajmo.
Podlistek.
TVst, in okolica.
(Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Za povzdigo trgovinstva je i cesar Ferdinand II. mnogo skrbel; popravila seje in utrdila tržaška luka (mandracchio) 1. 1620, in ponovila zveza z Napolitanskim kraljestvom, kder so bili tržaški konzuli (poročniki). Bili so v Trstu tačas bogati trgovci, kakor n. p. rodbina Petačev, kojih jeden, Benve-nuto, je 1. 1617 sam dal stesati vojno ladijo in je Benečanom nagajal; istemu Benvenutu je prodal cesar Ferdinand f. 1622 grajščine Sacrbsko(Strmec), Novigrad (Castelnuovo) in Završnek(Scbwarzenegg), ter ga imenoval barona in pozneje 1. 1628 gmfa rimsko nemškega kraljestvu.*) Drugi znameniti moi one dobe je bil tržaški škof Rinald Skrlio /Searlichius), rojen v Gradcu (vsakakor od slovenskih roditeljev), učitelj poznejšega cesarja Ferdinanda III., potem frančiškan, pa izstopi iz samostana, ko ga Ferdinand II. imenuje pazlnskega prošta. Bil je tajni sovetnik cesarjenla Matiji in Ferdinandu II., poglavar Štajerske vojvodine na to Škof tržaški od 1. 1621—1630. Pozneje pokne-ženi škof ljubljanski do 1. 1640. Kakor Valvazor poroča, ni mogel škof Skrlič črke r izrekati, zato
*) Poslednji grof Pet&5 Aldelm je umri v Sežani 1.
1817. Nagrobni kamen sredi seŽauske župnijsko cerkve se je vlani pokril, da so napis ne zbriSe. Znamenite listine (arhiv) grofov Petačev je hranil do predlauskega (1880) dedič posestnik D. v Sežani, a koje umrl, prodal je sin v Štacuno kot staro Saro vse one listine; pisatelj teh črtic je otel po naključbi šo 5 kil. onih listin.
Dalmatinski deželni odbor pošlje v Trst posebno poslanstvo, da se tu pokloni cesarju in kralju v imenu kraljevine Dalmacije.
V značajnosti je naše spasenje.
(Konec.)
Politične razmere v Trstu so znane vsemu svetu* Mi nočemo govoriti o Iredentih; tam se nahajajo nekoji značaji z ozirom na prvo znamenje značajnosti, da vedo kaj hočejo in da za tem z vso silo teže. A na takozvanej patrijotičnej strani nemamo mož, ali
1'ih imamo zginljivo malo. Pitrijot B. se žejno fra-lovo luknjo hoče biti velik diplomat ter se navadno sprehaja z L., hudim irredentarjem, meneč, da je treba prižigati eno luč Gospodu, a drugo tudi hudiču. Patrijot V. je zopet v zadregi, kadarkoli je treba glasovati za kako stvar, ki ni popolnoma laška, patrijot L. je zopet na posodo, ker so ga z obečanjem saj tako daleč preprosili, da je mlačen patrijot, in tako imaš teh fabrikatov vsake vrste in barve; le odločnih, odkritosrčnih patrijotov, takih, ki vedo kaj hočejo (razen denarja, ker denar hočejo vsi, razen tistih trnovitih in manj duhovitih, ki se zadovoljujejo tudi s kako ničemurnostjo) v političnem smislu in gredo naravnost proti temu cilju, takih značajnih patrijotov moreš v Trstu našteti na prste ene roke.
Je uže res, da Trst je trgovsko mesto; a to ni res, da trgovec ne sme imeti nobenega političnega načela, da mora trgovec biti čisto indiferenten za razvitek svoje domovine in da sploh ne sme iineti nobenega značaja; ampak da mora sukati plašč po vetru. Ta nemorala pa se tukaj cel6 ima in Štqje za neko vzvišeno lastnost, česar je gotovo kriv pretiran materijalizem. A prav ta veternjaška načela, ti
Eatrijotje brez prave srčnosti in pravega cilja, ti se-ičneži so dovedli Trst dotle, da se je protiavstrij-8kej dobro organiziranoj stranki posrečilo, potisnoti v kot te takozvane patrijote in daje zdaj treba zopet organizirati neko novo politično društvo, ki pa nič ne opravi, ako ne bode na čelu tega društva saj nekoliko čisto značajnih in odločnih mož.
Vidimo torej iz tegu, da je Trst tako daleč prišel in da pride Še dalje v zmešnjavah ne samo zaradi slabe sisteme, temuč tudi zarad pomanjkanja značajnih in odločnih mož na strani takozvanih patrijotov. Na neko bažo ljudi se in politicis ni zanašati, — pa je vse zastonj, in zato mislimo, da organizacija nove patrijotične stranke še zdaj ni v pravih rokah, ker odločnosti bo manjkalo.
Tudi nekateri listi, kateri imajo podpirati to stranko, niso v pravih rokah; čuden je princip, daje
je brez ove črke cel nagovor izdelal, kadar koli mu je bilo s cesarjem kaj govoriti. Njemu na Čast, kakor tudi prejšnjima škofoma Eneju Silviju Picco« lomini (1447;, Andreju Repiču (1565), postavili so
I.	1862 doprsne kipe iz brona ulite na pročelju stolne cerkve sv. Justa. Zvonik sv. Justa se je bil unel, ko je 1. 1624 vanj treščilo, pa so ogenj pogasili z vodo in zvinom. Skof Skrlič je povzdignol Opčine v župnijo (faro), ki je pa takrat obsegala tudi sv. Križ in Kontovelj in Grijan (Grignano). Tu je prepustil škof prejšnjo cerkev sv. Kocijana, potem pa Marije D. imenovano, kamor so tudi s Krasa na božjo pot hodili, frančiškanom mino-ritom 1. 1626. Isti Škof blagoslovi 1. 1627 temeljni kamen prelepe tržaške jezuitske cerkve. Porodil se je onega istega leta Tržačan Janez Marija (Miče) Manarutta, pozneje karmelitar in tržaški zgodovinar P. Ireneo della Croce, — in 1. 1627 se ustanovi v Trstu prva tiskarnica. Cesar Ferdinand je podpiral učenjaško društvo »Ricovrati«, od katere pa ni ostalo potomcem druzega. nego golo ime.
Venecija se je še vedno smatrala kot pomorska kraljica, ter je to svojo prednost pokazala celo o poroki španjske kraljičine Marije s Ferdinandom
II.	(1. 1631.) Ko je ona na Španjskej ladiji prijadrala do Jakina (Ancona) in hotela pot nadaljevati v Trst. ne dopusti jej tega henečanska vlada, češ, samo Benečani smejo dopuščati vožnjo tujim ladijam po jadranskem morju. Sest in dvajset beneških ladij pod poveljništvom Antona Pisani-ja jo spremi do Trsta, kder stopi na suho (kopno) v 27. dan januvarja. Ferdinand III. je vladal od I. 1637—1657. Za njegovega vladanja se ustanovi v Trstu zastavljalnica (Monte di Pieti), dva semnja v tednu (v sredo in soboto), in dva poveča letna semnja (1641), a bile so onih let i mnoge nezgode.
treba pri listih ljudi, ki so ostali rogači ter so mazani z vsemi »žavbami«. — Bas to je slan princip in bi ga morala vlada zatirati, ker z neko vrsto listov se le kvari nravnost in pospešuje neznač;ijriost. Mol, ki je služil dobro ustavovercem, naj služi dobro tudi federalistom — to ni princip in to se pravi, ne meniti se za značajnost, a vsaka politična stranka mora propasti, ako se ne opira na značijne, za idejo stranke navdušene ljudi. — Baš zarad tega tudi v. Trstu ne dospemo tako hitro do kace.a cilja. Na Ćeskem je narodna stranka imela in ima dosti značajnih mož; zatorej pa so Cehi k ljubu kakej napaki od strani njih vodjev, k ljubu terororizmu od strani ustavovercev in k ljubu mržnji do njih v visokih krogih, vendar prišli do tega, da so denes v Avstriji skoro bi rekli najmerodajniši narod, in če Še niso, pa postanejo.
A vse to je prouzročila značajnost njih voditeljev. Tudi na Hrvatskem vidimo, kako so zdaj čistijo značaji. Listi značaji so se nam pokazali mej Slovani, in vedno boljše bode v tem obziru, kolikor bolj nam narasta prava inteligencija, odgojena po pravih filozofičnih načelih, katera so Slovani skoro primorani gojiti, uže zarali t**ga, ker so po namerah in ciljih denašnjih svetovnin učenjakov nemških in romanskih nekoliko prezirani in v kot stavljeni. — Najboljši značaji pa ne rastejo mej cveticami, ampak mej trnjem, to je stara, in Kristus sam je proglasil to resnico.
Da bi špecijelno mi Slovenci imeli značajev v velikem številu, saj jih najbolj potrebujemo! Mi imamo namreč kakor spredne straže Avstrije in Slovanov biti najhujše boibe proti različnim sovra-gom, narodič smo, ki se še le vzdiguje iz tisočletne 8užnosti, katera je zadržala in zatirala razvoj našega jezika, kmetijstva, obrtnije in trgovstva, ker še ni 100 let tega, odkar ni smel zapustiti podložni svoje vasi brez dovolitve grajščaka. ise le pozneje se je zlajŠal stan, in od 1. 1848 naprej smo začenjali zamudo nekoliko popravljati. Naro iič smo, ki imamo hudih nasprotnikov na meji, ki nam zavidajo vsak napredek in bi nas radi vtopili v svojej kulturi. Največje hudo pa imamo cel6 v domačih deželah in v lastnem tabru, kder je mnogo puhlega. Za Boga, kedo nam more v talcih silah pomagati, kedo nas more oteti zaničevanju, krivici in propadu, kedo nam more pridobiti veljavo, če ne povsod velespoštovani čisti značaji, možje železne volje?
Možje slovenski vseh stanov, poskusite torej prisvojiti ali ohraniti si vse tri lastnosti čistega značaja. Naloga je vzvišena in truda vredna, ker tukaj gre za obstoj in srečo naroda. Prilik skazovati se je dovolj vsak dan, v družini, občini, v zborih, a skušnjav je dandenes žalibog dosti preveč. Starec se
L. 1645 je nastal hud »šijon« in morje je stopilo daleč po mestu čez bregove, prejšnje leto velika suša iti povrh Še pož ešne kobilice, ki so vso ze-lenjad do bilke pojedle. L. 1650 strahovita lakota in draginja, da je star pšenic^ veljal 60 lir; 1. 1655 cerkev Matere B. primorske do tal pogori, pa jo zopet dozidajo do 1. 1658 in škof A. Marenzi jo posveti. Nastopnik Ferdinandov Leopold L (1657 do 1705) pride 1. 1660 v Trst iz Gorice. Prelepo in slovesno ga sprejmejo Tržačani, podavši mu na srebrnem krožniku ključe mestnih vrat. Leopold potrdi Ti'žačanom njih pre (pravice in statute in še mnogo stori, da bi povzdignol trgovstvo; zato mu hvaležni Tržačani postavijo spomenik na stebru karnenitem njegov broneni kip. ki se Še dan denes vidi na borsnem trgu {piazza della Borsa).
Iz Trsta vrnivši se obišče cesar Leopold Lipico, c. k. konjušnico (kobiljak, žrebčarijo), kojo je bil 1. 1580 nadvojvoda Karol kupii od tržaškega Škofa Nikole Koreta (Coret) Pred tremi leti se je slovesno obhajala tristoletnica kobiljaka lipenskega. Na glavnih vratih žrebčirije pa je pisano: vLeo-poldo I, pio orbis Caesare imperante, Josepho ini-m'cos debelante«, (»ko je Leopold I. pobožni svet vladal in Josip sovražnike premagal — bil je kobiljak postavljen«.). Mej določbami lipenskega zavoda 1. 1658 stoji: »Kipelan naj vsako nedeljo In praznik bere sv. mašo v Lipenskej kapeli ter razlaga evangelije v slovenskem jeziku hlapcem in čuvajem.« (Gl. -Edinost« 1. 18S0 št. 22,) Nastopnik Leopoldov cesar Josip I. je z odloko 8, okt. 1710 zapovedal, da mora duhovnik, ki je prej iz Trsta prihajal, stalno v Lipici bivati.
(Dalje prihodnjič.)
EDINO ST.
inalokedaj poboljša, 011 drži na staro prirojeno mu neodločno finfarsko postopanja, a toliko bolj se more truditi naša mladina, posebno pa naši dijaki raznih, ■v prvej vrsti pa visokih šol, da si pridobe, in da se urijo u Je zgodaj v teli težavnih, nam ppepotrebnlh krepostih, brez katerih ni spasa našemu narodu, ako pomislimo, kako teška naloga ga še čaka do popolne njegove varnosti.
Na znanstvenem polju delati je res lepo in dobro, toda vse znanosti brez blažene značajnosti morejo biti pogubne dotičnim in narodu. Eno samo ime iz stare zgodovine nam je temu dok az, to ime je ze-dinjeno z nnjvečo nesrečo in propadom slavnih Aten-čanov — to ime, kdo ga ne zna! je: Akibiades, kije bil največji talent, nicž poln zmožnosti, a nikoli v zadregi za pripomočke, a njegovemu trdnemu značaju je manjkalo stanovitnosti, kajti zdaj je z Spartanci, zdaj s Perzi vojeval proti svojej domovini, potem pa zopet za svojo domovino proti temu in druzemu, da je bil naposled še mlad umorjen na tnjej zemlji s tujimi metali (frČefali). Akoprem pa je značaj skoro zmerom rezultat samoodgoje in ne more se tako lehko človek 11 naučiti, vendar je eno prvih pedago-gičnih pravil, da ?e ima delali na to, da se vzbudi v mladeniču značaj; lo ne sicer se silo in pritiskom, ampak po navduševalnih vzgledih, po nagovarjanju mladine, da obiskuje dobra društva, po krepkej duŠnej hrani, in po vcepljenju idej, katere vodijo do takih sklepov za živenje, da mladenič sovraži vse grdo, nizko in hrepeni po lepem vzvišenem. A žalibog, da so naše sedanje šole pravo zrcalo sedanjega materialnega veka, kder nnjveč učiteljev samih nema značaja in pravih vzvišenih idej; orii uče na pr. zgodovino pusto brez pravega razuma, brez filozofične soli, to so čestokrat zgodovinarji ne iz poklica, ampak »tucetarji«, ki iz najlepše materije napravijo karikature boginje Klio. Tega pa zopet niso učitelji sami krivi, ampak države, ki zadržujejo pravi vzvišeni duh in so zadovoljne, ako imajo le delalcev, ki zadostujejo materijalnim namenom. A to se bode Še mašče-valo nad človeškim društvom. Mi pa, ki dobro znamo, da je zastonj govoriti mogotcem, ne moremo dru-zega, nego prositi našo mladež, naj pazi ona sama nase, in ker šole same ne delajo v prvej vrsti na to, da vzgojajo značajev, naj ?e naši mladeniči odgojujejo sami. In če po lastnem trudu dospejo do moštva, potem toliko hitreje dozore za javno živenje in za duševne boje, toliko bolj jih bode spoštoval svet, kajti celi mož vsiluje spoštovanje tudi Krezom in Nabobom, in kadar bode naš narod imel dosti takih krepkih mož, iiodo oni sami visoka Šola za bodočo mladino. Vsi Slovani, posebno mi Slovenci pa si moramo dobro zapomniti, da le v značajnosti je spasenje.
Tržaška razstava.
(Glavno poslopje It. 2.) (Dalje.) Preidemo na vino, olje in druge enake pridelke naših južnih krajev, ki so razstavljeni precej za zadnjic popisanimi galanterijami, rezlarijami itd.
Izvrstne refoške razstavili so: gg. Bernich Pas-kval iz Skednja, J. Burgstaller iz Ban (tudi namizna druga vina), E. Collioud iz Trsta, A. Daneu z Opčin, Delise iz Izole, PeČnak Josip z Vdovskega (ta je razstavil tudi izvrstno belo vino Malvasia, fino olje), Ivan Triscoli iz Trsta (iazstuvil je tudi sladka bela vina istrska). — Kedor pozna pravi, dobri, stari re-fošk, ta mora pripoznati, da je lo črno vino kaj posebno dobrega, ker nema sanio dobrega okusa, temuČ tudi mnogo ogljeno kisline, da torej močno musira, kar mu daje neko prednost, kakor desertno vino. Refošk utegne s časoma postati znan po daljnem svetu in utegne na severju najti vedno več prijateljev. Prav tako je naš Prosekar po svetu sloveče vino, ker ima dosti lastnosti šampanjca. Bazstavili so izvrstnega starega Prosekarja gg.: Iv. Nabergoj in Lukša iz Prošeka in Ivan Nadrah iz Kontovela, da je to vino dopadlo tudi tujcem, dok iz je to, da je g. Na-bergoj v zadnjem času dobil več prašanj za njegov Prosekar z Nemškega, pa tudi celo iz Londona, čitali smo pisma, v katerih Angleži in Nemci silno hvalijo to vino.
Tudi istrska vina so kaj izvrstna in žalibog še premalo poznana. Vino iz Crnegakala na priliko je kaj tako posebnega, da je zanj zvedel sam dvor in da Zdaj gredo najboljša vina črnkalska v BeČ za dvor. To vino še malokedo pozna; a kedor ga pozna, mora priznavati, da tacega vina je treba iskati. A tudi navadni istrski teran i so kaj posebnega, ker imajo harmonični okus in se tudi dobro drže. To vino si pridobiva vsako leto večjo veljavo v notranjih deželah. Kaj bi govorili Še dalje o istrskih malvazijah, muška-telskih in drugih finih vinih. Treba je vsa ta vina pri prvih posestnikih piti, še le potem more človek sodbo izreči, da Istra ima v sebi velike bogatije, prave zaklade, katere je treba še le vzdignoti. Istra ni nesrečna dežela, nje nesreča so le Karnjeli in pa ne-omika. Dobra in izvrstna istrska namizna in desertna ▼ina razstavili so ti le gospodje: Ivan Triscoli, potem Konst; mcij Feliciani iz Pirana, Delise Alojzij in F. Drioli iz Izole, Sotto Gorona iz Vodnjana. Istrani so razstavili kolektivno tudi različna olja, mej temi našli smo posebno fine baže, pohvaliti moramo pa posebno olje od G. Fragiacomo iz Pirana. Istra ima tako mnoge oljk« in tako dobre masline, da bi lehko konkurirala z Italijo glede dobrote tega pridelka; le Škoda, da ima Še premalo rafinerij; znano nam je pač, da je v Piranu ena v<ča taka rafinerija, a to je še vse premalo. Istra Id se morala bolj resno poprijeti oljkarije in dotične obrtnije.
Nekoliko napredka pa smo tudi glede Istre zapazili. — Tako na priliko so Istrani vpeljali veliko obrtnijo s konservami in komposti; konserve iz pomidorov delajo velikanske množine, ter jo izvažajo na vse kraje. Prav tako so začeli v Istri delati
angleški »Mixed Pickles« (v jesihu konzervirano so-čivje); želatine iz sadja, izvrstni konfekt, mostardo in druge enake sladčice, kar vse ja hvalevredno, ter •je tudi želeti, da se ta ohrtnija v Istri, ki je za to najbolj poklicana, prav močno razširi.
Olja in različni h konserv razstavila je kaj izvrstno firma Peter Fonda iz Pirana, potem firma G. Fragiacomo iz Pirana. Omeniti moramo tudi druge obrtnije, katera se je začela zdaj močno Širiti v Istri, in taje: mariniranje rib. V Isoii je tovarna »So-cieto generale de conserves ali men ta i res«, franoosko podjetje, ki izdeluje sardine v škatlj ah, ki niso nič slabše od francoskih; enaki fabrika je tudi pri sv. Jerneji blizo Trsta in tretja je v Gradu; najboljše sardine pa izdeluje ona v Izoli, ki je tudi največja. V Isoli delajo tudi privatni ljudje marinirane ribe; tako na priliko je razstavil župnik čist. gosp. Ivan Zamarln iz Izole po nekem Degrassi-ju pripravljene sardele in sardine; kedor bi hotel poskusiti delati z Istro v tem blagu, mogel bi se lehko obr-noti do tega gospoda za svet, ker on se močno bavi za povzdigo istrske obrtnije, kar je prav lepo slišati.
Druge marinirane ribe so razstavili tudi nekateri Istrani, v tern pa so bolje zastopani Dalmatinci. Naj omenimo, da tudi okolica Tržaška ima svoje izvrstno domače olje; razstavil je g. Jožef Ćibič iž Prošeka prav okusno domače olje; toda okolica pridela le to-tiko olja, kolikor ga porabi, ako je prav dobro letina, drugače pa še zadosti ne. — Dalmacija je glede vseh omenjenih pridelkov in izdelkov dosti' podobna Istri, samo en velik in važen obrt ima več, in to je fabri-itacija likerjev; rozoljo »Maraschino« firme G. Luxardo iz Zadra je poznan po vsem svetu, prav tako sluje povsod ono aromatično žganje, navadno imenovano ■ Vlahov« po firmi R Vlahov iz Šibenika. — V Dalmaciji je še več drugih tovarn, ki se bavijo z izdelovanjem »Maraschina« in drugih likerjev ter izvažajo svoje Izdelke po vsem svetu. A ta ohrtnija ni tako nova, ona je jako stara, še od tistih časov, ko so Benečani ukazavali tu in tam po Dalmaciji. — Tudi vina ima Dalmacija dosti in dobrega, ki je tu pa tam
fiodohno istrskemu, navadno pa je to vino bolj težko n zagotno, nego istrsko. — Vendar pa se dajo iz dalmatinskega grozdja napraviti Izvrstna vina, kar je dokazal dunajski Leidenfrost, ki napravlja v Dalmaciji vina po novem, racijonalnem načinu ter jih izvaža na Dunaj in tam drago prodaja. Dalmatinska I. vrste vina kupujejo radi tudi Franzozi, da iz njega delajo sloveči »Bordeaux«, katerega potem zopet v Avstrijo uvažajo, pa prav drago prodajajo. Dalmacija je prva vinska dežela v Avstriji, kadar je srddnja letina, pridela ona do 2 miljona hektolitrov vina, prekosi jo kako leto edino le Dolenja Avstrijska; a Dalmacija bi lehko pridelala še 2 krat toliko vina, kolikor ga prideluje tlozdaj in prodajala bi ga tudi draže, da je ona na pravej stopnji umnega vinarstva, ker dalmatinska grozdje ima vse potrebne lastnosti za prve sorte vin a
Dalmacija je razstavila kolektivno svoja vina, olja,.prah aa mržese, in druge surovine. Odlikujejo se glede vina te le flrme: Brača Didolič iz Šele — Brazza (rudeča vina, likerji, olje), Bučič Nikolaj iz Visa (vino, sardine, sardele), Brainovich Andrej iz Spljeta. liker, Carić G. iz Svirce (vino Zlatarica, kaj fino), Dunatov iz Zadra (peneča vina, muškatska vina, curacao), Matkovič Ive iz Knina (rudeča vina) Milicich Luka iz Zadra (izvrstne rozolje), Perlini Josip iz Zadra (različna vina za mizo in desert), Topič Ant. iz Visa (različna vina) in Se več drugih. Omeniti moramo, da fabrikacija sardel se posebno goji na Visu, tam ribiči love tudi najlepše sardele, zato pa sardele iz Visa slujejo po svetu. Dalmacija bi mo«la pa v ribjej obrtnosti dospeti še do više stopinje, ako bi bilo tam kapitala in duhovitih podjetnikov. Še tretje važne obrtnije dalmatinske ne sinemo prezreti; ta je izdelavanje praha proti merčesu, prah za bolhe in druge merčesej* v Dalmaciji najboljši nasvetu, tam raste takozvani »Clirisnntliemum«, iz katere rastline izdelujejo omenjeni prah, ki se izvaža v velikanskih množinah po vsem svetu. — Dalmacija je sploh dežela še premalo poznana, a pravi zaklad, satno, da ga naše vlade ne znajo vzdignoti; pri vsem tem ima Dalmacija tudi zaradi svoje lege na jadranskem morju in mnogih dobrih luk veliko prihodnjost in sa je začela v novejšem času dobro vzdigovati. — Razstavile so v tem oddelka tudi nekatere dolenje avstrijske in štajerske firme izvrstna vina in likerje, konserve i. t. d., mej njimi Roiner et Sohn z Dunaja (izvrstna bela vina), Filrst iz Ptuja (izvrstna IcoloŠka bela vina), A. Pollak's Sohn Jagerndorf v Šl«ziji (fine likerje, G. Wetterdorfer z Dunaja (razne špirite in druge izdelke za popravo, poboljšanje in čiščenje vina), Max Springer z Dunaja (špirit in feco).
Najlepši in trinogovrstnejši, kar se tiče likerjev, razstavila pa je obče znana firma E. Fiinclc iz Gradca. Naš namen pa ni, vse to natančneje popisati, mi moramo svet seznaniti le bolj z južnimi deželami, ki so bogate, pa zanemarjene. Glede vin bomo Se govorili, ker vina so razstavljena tudi v oddelkih za kmetijstvo. Naj denes gled6 vina samo to Še omenimo, da Avstrija pridela vsako leto nad 4 milijone hektolitrov vina, katerega 7, pridelujejo primorske dežele, Kranjska in Dalmaciji in da je Avstrija v letu 18St uvažala groz Ija in vina 32.748 metr. <dotov, izvozila pa vina in grozdja za 456.730 metr. stotov, kar dokazuje, da ima Avstrija tudi vina or.ilo in več, nego ga potrebuje, a produkcija in izvo/ bi se v malo letin mogla tudi podvojiti. Tudi špirita in likerjev izvaža Avstrija velike množine, in je ta ohrtnija pri nas dobro rjzvita. Leta 1881 je izvozila Avstrija 204.240 metr. stot. alkohola in druzega žganja in L'562 metr. stot. finih likerjev.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je 6. t m. sprejel posebna poslanca turškega Sultana, Mušir in Fuad pašo, kakor tudi druge ude poslanstva, ki so mu prinesli novi Nišan Imtiaz red. Potem je cesar povabil poslance in ude dunajskega turškega poslanstva na obed v Schonbrun.
JudenburSki župan je z svojo na Dunaji skovano nezaupnico proti Walterskirchnu sramotno propadel i ž njim je dobila tudi nemška iredenta nezaceljivo rano. Štajerski državni poslanci: grof Attems, J. Kre-peseh, dr. Portugai, dr. Svoboda in baron Zschok so namreč obsodili donkižoterijo omenjenega župana in javno izrekli, da ne nahajajo v Walterskircbnovem programu, kakor tudi ne v govoru, kateri je govoril 16. julija t. 1. na Dunaji, nobenega nasprotja z načeli programa, kateri so določili v letu 1870 pred novimi volitvami. To sramoto prav iz srca privoščimo juden-burškemu očetu in onim 37 ali 38 tepcem, ki so se ujeli v njegove mreže; da so le malo pameti imeli, ne bi si bili mogli take sramote na glavo nakopati.
Na Dunaji so ponoči od 5. na 6. t. m. zopet zaprli 26 Ic radikalnej stranki spadajočih delalcev i njih stanovanja natanko preiskali.
Rusinski metropolit Sembratovič je prosil, naj se mu dovoli odstop. Prišel jo navskriž z vlado, poklican bil zarad tega v Rim, ker se pa nasprotje ni moglo poravnati, zato mu ni druzega ostalo, nego odstop.
V Dalmaciji vznemirja mejna pravda ljudstvo. Mejaši so namreč še takrat, ko je bila Bosna pod turško vlado, smeli v Bosno živino na pašo goniti, posebno Sinjani in Imočani. Sedanje bosniske gosposke pa te stare pravice nečejo pripoznavati, če tudi je sinjski deželni poslanec v dalmatinskem deželnem zboru za to se potegnol. Pred nekaterimi dnemi so bosniške gosnoske sinjske čede, ki so se v Bosml
Sasle, zaprle. Na prošnjo Sinjanov se je dalmatinski eželni odbor telegrafično obrnol na ministra Kalay-a s prošnjo, naj se živina oprosti in Btara pišna pravica ohrani. Za to govore tudi vsi dalmatinski listi.
Dalmatinci se zopet nove sijajne zmage vesele. Pri občinskih volitvah v Korčuli je bilo izvoljenih 36 narodnjakov, Lahoni nemajo tedaj nobenega svetovalca več.
Vnanje dežele.
črnogorski knez, ki je bil te dni na Dunaji, prizadeval se je posebno za to, da hi avstrijska vlada pomilostila in sprejela zopet vse begune, ki so ube-Žali v Grnogoro. Tega on ni dosegel, ker se je na Dunaji povdarjalo, da so mej temi beguni nepobol-šljivi ljudje, navadni hudodelci, kateri se po obsto-lječih civilnih zakonih ne morejo pomilostiti. To je gotovo resnici, in država, v katerej vlada pravica, mora kaznovati zločine; a črnogorski knez ima tudi prav, ker se tudi od njega ne more zahtevati, da bi redil tujo Hudi, izročati pa jih Avstriji tudi ne more, dokler ni dokazano, da so počenjali vsednja hudo-deljstva. — Pogajal se je knez tudi zarad^odškodnine Crnejgori za vzdtžavanje teh begunov. Crnagora je potrosila zanje uže nad polu milijona, in o tej stvari je avstrijska vlada privolila odškodnino, katera se določi po obojestranskih dogovorih.
Me] Crnogorci in Albanci je vstal razpor. Zadnjo nedeljo so 11a trgu Podgorico Albanci iz Grunde nečega Crnogorca umorili, nos mu odrezali i potem po-begnoli. Crnogorci so zarad tega strašno razjarjeni i le krepkemu postopanju Črnogorske vlade se je zahvaliti, da se ni unel krvav poboj; vendar s tem ta stvar še ni poravnana ter ima lahko neprovidljive nastopke.
Na Francoskem so se začele grozopolne reči, katere pahnejo vso francosko v največjo nesrečo, ako se v korenu ne zatr6. Poročili smo nedavno, kaj se jo godilo v Montceau-les-Mines. 3. t. m. se jo dogodilo enako hudodelstvo v Montlucorju pri Comentry-u. Zlobneži so osem križev porušili. Taka dela proro-kujejo grozno revolucijo in divje klanje.
•Times* poročajo, da ima angleška vlada v rokah pisma, katera sta si pisala turški Sultan in Arabi paša in da je iz teh dokazano, da poslednji dela v pora-z umije nju z Sultanom. Ce se to potrdi, potem je ni-čeva angleško-turška vojaška pogodba, in angleška vlada nikakor ne bi mogla izkrcanja turških vojakov dopustiti, ker bi se morala bati, da sa zvežejo z Ara-bijem in obrno orožje proti Angležem.
Turiki Sultan je izdal proklamacijo, v katerej izreka, da je Arabi paša kriv hudodelstva napada na postavne ustanove in kaljenja miru, da je kriv smrti in propada mnogo osob in zasedenja Egipta po an-gleškej vojski. Sultan poudarja, da namestni kralj uživa njegovo zaupanje i da je treba varovati njegovo oblast J11 veljavo. — Nam se zdi to le komedija, ker Angleži imajo dokaze v rokah, da Sultan tajno podpira Arabija.
Arabijeva vojska se ceni na 4S.000 mož. Beduini vedno vznemirjujejo Angleže, razdrli so cevi, po katerih je napeljana voda v Suec.
Na Tunelkem je zopet vstal upor; 400 konjikov je pridrlo pred Kavan.
Dopisi.
Ise Hoja na, 3. septembra.
Danes se je obhajala v naŠej župniji preredka slovesnost, prvokratna delitev sv. birme, odkar cerkev, posvečena sv. Mohorju in Fortunatu, obstoji, po novem mllostljivem vikšem pastirju tržaške škofovske stolice, čestitemu Ivanu Nep. Glavini. Vršilo se je tudi pri tej okolnosti njegovo prvo kanonično obiskovanje tej cerkvi.
Kakor čitamo v »Prospectus-u«, minolo je uže 20. leto, kar naša cerkev obstaja, in iz začetka uže
EDINOST.
kot fara; ker tu stoji zabilježeno: »Parochia instituta est anno 1802., qno anno etiam nuova ecclesia consecrata fuit.-
Naša cerkev je bila opravljena prnznično, liki nevesta, da dostojno sprejme visokega cerkvenega dostojanstvenika.
Velikim in inalim, starim in mladim smo čitali raz obraza radost in zadovoljnost; osobito pa onim, katerim je sreča naklonila milost, po našem novem pastirju sorojaku biti potrjenim v sv. veri.
To so trenotki nepozabljivi kratkega človeškega živenja, ki človeka do groba ne zapuste; temveč se čestokrat v burnem živenju radovoljno njih spominja. Postaranec se spominja z veseljem brezskrbne mladosti, nedolžnih daril, katera je prejel od svojega kuma; spominja se stotin drugih veselih okolnostij — časa. ki je bil, i nikdar več ne pride. Da, v taboru naše mladine je gospodovalo veselje, kraljevala zadovoljnost, vladal mir, in pisatelj teh vrstic jej želi, da bi jej vse to neskaljeno ostalo, — dokler se jej groba vrata ne odpro.
Poslopja pri cerkvi i na okolo glavne ceste, široke i gladke, bila so divno okrašena s6 cveticami, preprogami, trakovi, venci, izrezki papirja v narodnih barvah, vijoči se v podobi verig po vejevju Še svežih v bosti posekanih hrastičev; a sedaj stvar-jajoči S pali r visokemu obiskovalcu. Mnogovrstnih zastav i znakov, tudi slovenskih, je vihralo pred i nad poslopji privatnih osob. Tam pod cerkvijo na rojan-skem mejniku, kder se srečujeta potoka mejaša, tam pod obronki po koncu stoječih dveh murb, povzdlg-noli so improviziran slavolok iz raznoličnega rastlinja; a nehote — izreči moramo, da ta je bil brez okusa. Napis na tem slavoloku je bil primeren okolnosti in se glasi:
»Etojanska fara so raduju. Dan vesolja dana praznuje.«
Sredi slavoloka, na vzvišeuem drogu, vihrala je tržaška zastavica, sredi dveh velikih zastav, vihrajočih lia krajnih drogovih slavoloka; a ta zastavica rudeče-belo-rudeča s6 branico sv. Sergija je ona, kojo je podaril mestu cesar Miroslav; z ivoljo tega progre« sovci zovejo to zastavo »Signuua Fridericianum« i o njej nečejo ničesa znati. V soboto se je na istem drogu vila po zraku majhna slov. trobojnlca, preprosta, ponižna, — sramežljiva; liki deklica, ki spačenosti sveta ne pozna; nehote sem vskliknol: zastavica, tebi so ure uže štete I I nisem se motil. Na večer istega dne je ni bilo več, dosledno i na dan slavnosti ne! Kdor je je velel sneti, jako slabo je ustregel pro-gresovcem, ker smo uže povedali, da ti za tržaško ne smatrajo zastavo cesarja Miroslava. (Je je htel oni, kojemu je trobojnica bodla v oči, katerej koli stranki ustreči, zakaj ni vzdignoti velel zastave staro-tržaške, katera pa je po progresovcih takova: Polje rudeče, liki človeška kri, tedaj emblem prostosti, svobode, tržaške ljudovlade illo tempore; na sredi te krvne mase se blišči belo-jeklena bradnica, vulgo imenovana sulica svetega Sergija, stotnika rimsko-tržaŠne legije, zvane Apolinarjeve. Bradnica, emblem vojaškega nagnenja, junaštva, moči starih TržaČanov. In njih zgoclopisci pišejo: Kakor je imel Oglej v svojem grbu orla, Ljaldjana zmaja, dosledno je moral imeli Trst — kot »fl^lia di Roma«, kolonija rimskih legij veteranov, da brane *queste terre d'Italia vetusta« nasproti navalom severnih in se-verno-vztočnih barbarov, v svojem grbu bradnico: »Segno embleinatico concesso da Roma a quest' illu-stre cittade.« Preveč menda smo se pri tej afiri ustavili — ali hoteli smo s tem dokazati, s katero zastavo bi bil ta gospod nekej stranki jako dobro ustregel.
No, ta zastava je prav ona, za kojo je naša policija pred 4. i 5. prav pridno »j a gala«.
Nad vhodom v cerkev je bil drug primeren napis, glaseč se:
Pa9tir vikši slavljen;
Bodi nam pozdravljeni
Mej ubranim zvonjenjem, mej pokanjem topičev, mej sprevodom ogromnega ljudstva i Č. duhovščine dospe naš vikši pastir v krasno ozaljŠani božji hram. I sedaj se prične sveto obredje. Binnancev je bilo iz fare 71. i nekoliko nefaranov je bilo. Izpraševanje do-tičnikov se je vršilo v milej slovenščini.
Konečno so milost, vikši dušni pastir zahvali v jedernatem govoru faranom za slovesni sprejem, i dotičnima gg. svečenikoma za izvrstno vzgojo otrok v krščanskem nauku. I to je glavna stvar pri našej razposajenej mladini, i mi čestitamo gg. svečenikoma glede tega.
Petje je bilo izvenredno lepo. Popoludnć je bilo deljenje sv. blagoslova, pri kojetn je bil navzoč i mil. Skof, I s tem se je končala preredka slavnost. Mej ubranim zvonenjem, mej pokom topičev, mej spremstvom faranov i drugih, zapustil je radosti polnim srcem naš inilost. pastir okoli 5. ure našo faro. Za-ustivŠi vsem blag spomin v srcu. I mi visokemu na-emu pastirju, sorojaku kličemo iz dna srca: Na srečno sviđanje I Slaval	A. B.
Iz Katlnare, 1. septembra.
Skoda — žal! Tako žalovanje je bilo slišati na Katinari v 27. dan avgusta meseca. In zakaj ? — Prihod premilostljlvega škofa je bil za popoludne napovedan, in ljudstvo je želelo sprejeti prav slo-vesno svojega višjega pastirja; ali gost dež in še hujša burja nista dopustila, da bi bili mogli odičiti ceste in hiše, kder je imel premilostljivi vladika priti, kakor se je natnerjavnlo. Ali vendar nekaterih pogumnih tudi dež in vihar nista mogla od dela zapoditi, zmočili so se do kože.
Popoludne je vendar nekaj prenehalo deževati in tudi burja je nekoliko odjenjala. Tu se je vse lotilo dela. V velikoj naglici se jo vendar veliko storilo. Prav slovesen je bil sprejem premilostljivega Škofa. Peljal se je skoz »Villo Mil ara«. Vhod v vilo je bil lepo s zelenjem prepleten in vrhu je bil napis
iz rezanih črk: »Dobro došll, mili oče!« Nepričakovano veliko ljudi pa je čakalo premilostljivega škofa pri izhodu. Kaj ganljiv je bil trenotek, ko stopi pred presv. vladika deček, izreče pozdrav in veselje mladine, prosi za blagoslov, in tisti hip v«i otroci, pod vodstvom vrhovnega učitelja g. Jančarja, in drugi ljudje okleknejo. Potem pa stopi pred premilostljivega kofa trojica nežnih, narodno oblečenih deklic, ne angeljčkov, in ena izmej njih, v roki držeča kaj okusen šopek iz belih cvetic, pozdravi prevzvišenega gospoda in mu Šopek podari v imenu katinarskih hčerk. Milostljivi škof je blagovolil šopek sprejeti in vidno je bil ganjen. Potc-m se premika dolga, dolga vrsta ljudi proti cerkvi. Mej potjo se je videlo več napisov. Talio na Šolskem poslopji: »Slava višjemu pastirju I« — Na slavoloku čez cesto v vencu: »Slaval« in pri vhodu v cerkev: »Pozdrav vernih svojemu škofu I« Omeniti moram, da je bilo vse okrašeno z rnnogobrojnimi zastavami in brezštevilnimi zastavi-cami narodnih in cesarskih barv.
Premilostljivi gospod je šel najprvo v cerkev, tam nekoliko molil in potem se vrnol v farovž.
Da bi le zopet ne začel dež: to so bile vseh želje, in te želje so se spolnile. Zvečer pa je bilo krasno na vršiču. Bila je cerkev in vse hiše, ter prostor pred farovžem in cerkvijo kaj lepo razsvetljen, in daleč ob cesti so goreli lepi lampijoni. Na vrhu proti inotju so užigall lepe umeteljne ognje v narodnih barvah, ter rakete izpuŠČali.
Drugi dan je bilo sv. opravilo v cerkvi. O tem le nekoliko omenim. Po sv. maši je natančno pregledal vso cerkveno opravo in potein se prepričal, koliko so otroci v krščanskem nauku podučeni. Otroci so veselo in pogumno vsemu odgovarjali, kar so bili vprašani. Po izpraševanji je veliko veselje izrekel o tem, da so tako dobro podučeni otroci v krščanskem nauku. Mej govorom je prav očetovsko posvaril ljudi radi grdega laškega preklinjanja, kar je bilo prav umestno — poudarjal je s krepkim glasom, da mi Slovenci, to je, nai mili jezik, nema tako grdih besedi, s katerimi bi tako ostudno kleli, pustimo tedaj grdo in za duie toliko pogubljito tujo spako. Oh, da bi vsi okoličani si ta očetovski opomin dobro zapomnili in se tudi po njem ravnali. Mi Slovenci, le te besede iz škofovih ust v božjem hramu slovesno izgovorjene — le-te besede delajo človeku, ki \jubi svoj rod — pa tudi svojega škofa hoče ljubiti, veliko veselje, in to veselje sem tudi jaz čutil. Ljubiti bo lahko. — Slovenci smo! — Potem je podelil 98 otrokom zakrament sv. birme.
Pri obedu je župnik v napitnici izrekel zahvalo premilostljivemu vlauiki za obiskanje, ter prosil, naj nas vse, nrez izjeme, sprejme v svojo očetovsko skrb, ter naj ga nebeški oče ohrani mnogo let krepkega na duhu in telu.
Le toliko še omenim, da so v obilici došli čestiti gospodi hvalili lepo ubrano cerkveno petje in da si je premilostljivi škof sd svojim zares očetovskim vedenjem srca vseh pridobil.
Popoludne okoli 6. ure se je odpeljal sd svojim spremstvom proti Bazovici, kder je bil enako slovesno sprejet.
Iz Podmelca, 4. septembra.
Veselo novico, da obišče Nj. Veličanstvo pre-svitli naš cesar Franc Jožef I. 12. t. in. tudi Tolmin, sprejelo je z nepopisljivim veseljem naše ljudstvo. Vse si želi in hrepeni posebno sedaj videti svojega dobrotnega avstrijskega Očeta.
Tudi naša kmet. čitalnica je v seji od 3. t. m. sklenola, »in corpore« se »slovensko zastavo« na ozaljšanih vozeh iti v Tolmin k slovesnemu sprejemu Nj. Veličanstva. Udje so tudi Želje izrazili, ua bi se vsi iz naša Grape, od Tolmina do Podboda, ki hočejo tudi k slovesnosti iti, kde združili in da bi vsi skupaj pod našo slovensko zastavo združeni prikorakali v Tolmin. To bi ne bilo preslabo I Po odhodu Vam hočem kaj več poročiti.
Na Humu, 5. septembra.
Gotovo bi si kdo mislil, da tukaj na našem Humu mora biti vse prav in dobro, vse v največjem in najlepšem redu, ker se iz njega niti o njem ne sliši ne mev ne bev. V dolžnost si Štejem, mila •Edinost«, naznaniti Ti, da temu ni takol Dovoli mi, da za zdaj le to povem, kako spoštuje buzetski župan, g. Klarič, po njegovo Claricl, Humljane, ki v svojo veliko nesrečo k njegovej Županiji spadajo. Omenjeni gosp. Župan je bil priSel, ne vćm iz katerega nagiba, 24. maja t. 1. na Ham, kamor je par dni poprej po občinskem svetovalcu in po mežnarju Humljane skupaj pozval; a nobeden jim ni mogel poveaati, po kaj in za kaj jih kliče, zaradi česa jih velika večina ni hotelo priti. Ko je na omenjeni dan gosp. župan na Hum prišel, Šel je naravnost v stari farovž, kder je, kar se je pozneje razvidelo, protokol glede narodnosti in šole Humljanov napisal. Kaj pa je ta skrbni oče (?) Humljanov napisal? Odpri se in strmi nebol »tutti i comparsi — bilo jih je 12, pravim dvanajst — capi famiglie ed unanimitd di-chiararono ..., che non sono al caso d' indicare po-sitivamente a quale nazionaliti essi appartengono, ne possono dire a quale nuzionaliti nppartenessero i loro antenati.« — Se je uže kedaj kaj tacega slišalo??!!
Se ne pravi to, narod z nogami teptati? Se ne pravi to, tistega po obrazu biti, od katerega žuljev se živi?? Naš presvitli cesar sam spoštuje vse Svoje narode, pa želi in hoče, da jih tudi drugi Njegovi državljani spoštujejo, .le-li pa mogoče, da človek, ki tako predrzno očitno narod zasramuje, sč zahteva-njem od njega, naj se podpiše, da ne zna, kaj in od kod je, da je tak človek pravi državljan in veren podločnik Njeg. Veličanstva našega presvitlega cesarja? — O prihodu presvitlega cesarja v Istro hočejo z božjo pomočjo tudi Humljani kakor drugi narodi pokazati, da ved6 dobro, kdo so, od kod so, kakor tudi, kdo niso in od kod nisol
Nuj in poziv.
Vse one gospode iz Trsta in okolice, kat«re sem bil uže prvikrat povabil, da se udeleže posvetovanja zaradi priprav za cesarjev prihod in tudi druge rodoljube, katerim je kaj na tem, da Slovenci sijajno pokažejo svojo ljubezen in udanost do našega presvitlega cesarja, vabi podpisani, da se vdeleže koneč-nega posvetovanja, ki bode v nedeljo dn6 10. septembra v prostorih »delalskega podpornega društva« Corsia Sadion št. 11. v I. nadstropje točno ob 10. uri predpoludnč. Na dnevnem redu bodo predlogi ožjega odbora »lede programa in razdelitev nalog. Naj pride torej kolikor mogoče rodoljubov iz mesta in okolice, ker potrebno je dosti moči, da se stvar izvrši lepo in dostojno.
NabergoJ
predsednik društva »Edinost*
Domače in razne vesti.
Cesarjevo popotovanje. Včeraj je nastopil cesar pot v naše dežele ter dospel ob 5. uri popoludne v Celovec. Po vsej poti ga je ljudstvo navdušeno sprejemalo; odlikovali so se vsi stanovi, posebno pa kmetsko ljudstvo, katero je, ko se je mimo peljal, na zemljo poklekalo in blagoslova iz nt bes. zanj prosilo. — Na Primorskem najde tudi najbol ši sprejem od vernega Svojega ljudstva, katero je za Njega i Njegovo Najvišjo obitelj tako navduš3no, da nemamo bisede, kitero bi rabili, da to otročjo ljubezen, udanost in spoštovanje zazna-movamo.
2a »prejem cesarja po mestnem zaukazu stavijo velik paviljon pred kolodvorom.
Cesarjev dar. Cesarje podaril 80 gld, ognje-gasnej družbi v Kamniku za društvene namene in 150 gol d. za napravo cerkve in zvonika v Šmartnem pod Šmarno goro.
Imenovanje. Višje deželne sodnije svetovalec, dr. Josip Mossettig, bil je imenovan za načelnika trgovinske in pomorske sodnije in h krati tudi za namestnega načelnika deželne sodnije v Trstu.
Postava zarad razširjenja mesta je potrjena, niso pomagali nič vsi protesti okoličanov: finančni erar potrebuje denarja m gleda, kako bi mogel zvišati dohodke.
Razstava« 6. t. lil, opoludne sta obiskala razstavo nadvojvoda Štefan in Evgen. — Vtorek 12. t. m. zvečer ob V/, uri bo velika serenada na morji. Ob bregu pri sv. Andreju se bo vozila krasno razsvetljena plavica, katero bodo spremljali čolni z bando in pevci. Igrala bo banda tndiv razstavnih prostorih. Ob 8. uri in pol se už^o na morji umeteljni ognji. Vabijo se vlastniki čolnov, naj se vdeleže te veselice s fantastično razsvetljenimi Čolni, najlepše razsvetljenim se podelć darila in sicer po 5, 3 in 2 cekina. — Danes se je odprla razstava cvetic in drugih zelišč. —■ Nadvojvoda protektor je potrdil poslano mu listo presojevalcev (jurorjev), ki bodo določevali, kateri razstavljale) dobe odlike in pohvale. — Včeraj je bilo gotovo 15.000 ljudi v razstavi, tako napolnjena je bila, a zvečer je prišlo še nad 1300 tujcev.
Birmanje v Vrstu bo: 24. septembra v stolnej cerkvi sv. Justa; 26. septembra v nek-danjej jezuitovskej cerkvi; 27. septembra pri sv. Antonu novem; 28. septembra pri sv. Antonu starem (Marija Pomočnica); t. oktobra pri sv. Jakobu. V vseh cerkvah se bode vršila tudi kanonična visi-taci j
Žrtva atentata od avgusta. Enemu
onih, katere je v 2. dan avgusta vržena bomba ranila i so bili prenešeni v bolnišnico, morali so 5. t. m. nogo pod kolenom odrezati.
Na triaikej državnej gimnaziji se
bodo vpisavali učenci od 12. do 10. septembra od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne. Šola se začne 20. septembra.
Ciaribaldi svetnik. Žena nekega naših delalcev je kupila na trgu sliko Garibaldija, misleč, da je svetnik. Enako ste storile dve nje boterce, in se zavezale, znesek v obrokih plačati. Ko mož ene teb žen, unet Slovenec, domu pride in zagleda sliko na zidu, praša ženo, zakaj je to sliko kupila; odgovori mu ona, da se jej je lep svetnik zdel. On pa jo poduči, da je to Garihaldi, lašk patrijot, da pa Slovencem ni spodobno, take podobe v hiši imeti, in zato jo je morala nazaj nesti.
Velik narodni ljudski ples bode pri •Lovcu« o priliki bivanja cesarja v Trstu. Plesa sinejo se udeležiti edino le okoličani, ki bodo lično oblečeni v narodnej obleki. Opozorujenio uže danes vse naše okoliške fante in dekleta, naj se pripravljajo za isti dan, da pokažejo svojo narodno no?o pred cesarsko družino, katera bode »pri Lovcu« navzoča pri plesu.
Slavnost *4. t. m. Dohajajo nam plama iz Gorice in Ljubljane, ki vsa izražajo zadovoljnost s tem, da je slavnost preložena, ker »Sokola* bi bila prišla, ako bi bila slavnost jutri, le tnala deputacija in goriška društva bi tudi ne mogla se deležiti slavnosti. »Bomba« je torej »bomba« »in senso pitoresco«, in ako bi bila tudi res bomba, nij slabo prišla.
Iz BorSla pri Dolini se nam poroča, da so ondotni fara ni svojemu rojaku mil. škofu Janezu Glavini 22. avgusta o priliki birmovanja in vizitacijo priredili posebno slovesen sprejem. Vse je bilo uže predvečerom po koncu, staro in mlado.Vso vas so okrasili z venci in zastavami. Velika procesija z ljubeznjivim dušnim pastirjem, gosp. Pavlijem, tla je Škofu naproti; udeleževalo se je tudi starešinstvo in otdelek veteranov. Gromovita strel ha in zvonjenje je naznanjalo prihod visokega rojaka. Od veselja je mnogo ljudi zaplakalo. Strelba je potem trajala v pozno noč, in prižigali so se ognji in rakete. — Drugi dan se je
EDINOST.
vršila vizitacija in sv. birma v najlepšem redu. Mnogo duhovnikov je bilo nazočih. Pri obedu potem je bilo vse zidane volje, in napravilo se je mnogo napitnic. Pevsko društvo pa je zapelo pred faroviem nekatere lepe pesni. Pri odhodu so se fazani Škofu srčno zahvalili, in spremili so jih mej strelbo in zvonenjem do meje, kder so se prav milo poslovili.
5 Iredentov so zaprli v Piranu zarad iz-davunja tajnega časnika, kar kaže, da so Iredentovci res začeli posnemati nihiliste.
Shod volilcev pri Bebku. Iz Ajdovščine nam pišejo dne 15. t. m.: V nedeljo 3. t. m. popoludne je dal g. dr. Tonkli pri Rebku račun svojega delovanja v deželnem in državnem zboru. Zbralo se je bilo prav mnogo občinstva s Krasa in Vipavskega, gotovo blizo 400 ljudi. Dr. Tonkli govoril je sko'o '/* ure. Omenil je, da njegovo delovanje v goriškem deželnem zboru in deželnem šolskem svetu ni imelo vedno povoljnega uspeha, vendar pa se mu je posrečilo prevravnanje in rešitev kmet. šole, to je, slovenskega oddelka, in sprejet je bil tudi njegov predlog za upeljavo slovenščine in italijanščine kot obligatna predmeta v srednje šole. — V državnem zboru bil |e bolj srečen. Beška vlada je pravična in se more tam več doseči, nego pri tržaŠkej vladi, zato on podpira sedanje ministarstvo in se nadja, da tudi sedanja tržaška vlada ne bode vedno stala. Sedanja vlada dela polagoma, a pravično, stari birokratični dob se uže maja in gotovo se ininisterstvu posreči, tega zmaja uničiti. Ko govori o znnanjej politiki, pravi, da bi bilo najbolje, resnično najboljši lek proti »Iredenti«, združena Slovenija aii Ilirija, katerej se starokopitneži in birokratje vedno le posmehujejo, češ, da je utopija. — Sklenol je govor s6 »Živio« na oesarja, kateri jo našel krepki odmev po dvorani. — Občinstvo je živo odobravalo govor dr. Tonkli-ju in volilci so mu s tem izrekli svoje zanpinje. Govorili so potem še drugi, namreč p;i g. Robič gle 16 od-•gnancev, oast. g. župnik Kramar je rekel prav dobro, da vlada iz Slovencev izuojuje Iredentovce, ker jih sili v laške šole, zato bi bilo treba v mestih več slovenskih otročjih vrtov. — Gosp. župan Laban iz CerniČ tožil je zarad bolnišničnih stroškov; intsta rabijo ljudi, naj bi tudi mesta skrbela za-nje, kadar ne morejo več delati. — G. Ličen se ne ujema z načinom kmetskega poduka v ljudskej šoli. — Vse le pritožbe je gosp. dr. Tonkli vzel na znanje. — Po zboru je trajalo veselje, govorilo, pelo, naplvalo se je v pozno noč. Ko je dr. Tonkli odšel, pozdravljalo ga je občinstvo sč »živio«-klici.
O kranjskem deželnem zboru bomo prihodnjič važnejše reči poročali. V četrtek je dr. Vošnjak vprašal vlado, ima li voljo, namesti sedanjih enajst šolskih nadzornikov nastiviti le tri in kakor poroča »Slovenski Naroda, vpraša se tudi v enej prihodnjih sej zaradi delovanj* nemškega ■ Schulvereina«.
Imenovanje. Kranjski deželni odbor je Imenoval g. A. Lenarčiča, ki je dovršil višjo šolo za
Soljedelstvo in je zdaj slušatelj na vseučilišči v lalle. za pristava na sadjar.skej in vinarskej šoli na Slapu pri Vipavi.
PremeSčenJe* GraŠki deželni odbor je premestil profesorja Zitka »aus Dienstesrucksichten« iz Ptuja v Ljubno, ker ni tajil slovenske svoje narodnosti, na njegovo mesto p i postavil trdega Nemca. To je Slovence po pravici strašno razburilo.
Blagoslovenje velike cerkve v Ujakovu« katero je po izgledu luteranske cerkve da) sezidali pievzvišeni Škof Strossmajer, bodo s posebno velikansko slovesnostjo dnć 1. oktobra.
Za »tavnoit blagotlovenji zastave delalakega podpornega društva so nadalje darovali gg.: Bevčič J. 1 gld., Konda M. 1. gld , Ceihen Josip 75 kr , Snebul J. 50 kr., Čehovin Fr. 50 kr , gospdČ. Zorzut Marija 2 gld., po udu g. Šker-juncu: g. Josip Turk 2 gld., skupaj 7 gld. 75 kr., zadnjič jzkazanih 298 gld. 20 kr., tedaj skupaj 305 gld. 95 kr.
TrSno porodilo.
Kava — brez spremembe, tendenca Šibka.
Sladkor — vprašan, cene trdne i nespremenjene.
Olje — mlahova kupčija, cene stalne; jedilno gld, 80 do gld. 42, namizno gld. 50 do uld. 62.
Sadje. — Malo kupčije, ker vse čaka, da postanejo cene novega sadja kaj niže.
Riž — malo kupčije, cene so za italijansko blago gld. 15 do gld. 22.—, za indiško gld. II1/, do 121/,.
Petrolje — gre od rok po juko trdnih, rastočih cenah. Denes stane gld. 101/« no gld. 10.3U.
DomaČi pridelki — star fižol gre po nizkih cenah, ker vse pričakuje novega blaga, ki utegne v treh ted; in uze priti. Maslo gld^ 80 do gld. 98.—, korun gld. 3.
Žito — brez kupea, cene padajo vedno; denos e pšenica gld. tO1/* do gld. 8.
stane pšenica gld
do gld. 11.—, koruza gld. 7*/*
Seno — staro gld. 1.80 do gld. 1.90 novo gld. 1.36 do gld. 1.G0.
► pc
Kurzi jako mlahovi tukaj in na drugih	borsah, prometa mulo. — Po valutah je prašanje, zarad česar tudi viš i kurzi.
Dunajska borsa
dne 8. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 65 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77 »	30 »
Zlata renta..........95 •	50 •
1860 državni zajem.......130 •	50 »
Delnice narodne banke..... 827 »	— ■
Kreditne delnice........321 »	75 »
London 10 lir sterlin......118 »	90 »
Napoleon...........9 »	46'/» "
C. Kr. cekini.........5 »	65 »
100 državnih mark.......52 »	10 »
Srečke velike
razstavne loterijo
v Trstu
se prodajejo pri «fo«»lpaa /oldan, verifikacijski urad za lzžrebanja, opravništvo časnika »La Veriflca«, in menjalnica, blizu namestniŠke palače v Trstu. lOOO dobitkov, glavni 50.000, 20.000 ln 10 000.
srečka 5 O solilo v
Vabilo na naročbo.
Od i. junija 1882 se j i začela nova naročba na *La Veriflca., časnik z« Izirekanja I* denarotvone zadeve, kateri izhaja 7., 18. in 27. dan vsakega meseca
Vsak naročnik ko dobil v JannvarJu izkaz izlrebanih iroSk od prvega orečkaaja la za eelo leto 1882, ter koledar lilra-kaaj za 1883.
Pogodbe naročbe od 1. julija do 31. decemba 1882. Za Trst pri opravniStvu gld. -.80. Na dom gld. I Za avstr. drŽavo gld. 130 V zunanje drŽave v zlatu 4 franke.
Naročila as vsak dan oprtjeaiajo. Pri Josipu Zoldan, veriflkaoljskl urad za v$a Iz-žrebanja, opravriiStvo časnika »L.a Vorlfloa* in menjalnica blizu namestniške palače v Trstu. 8—3
Natečaj.
Izpraznjena je služba učitelja III. vrste enoraz-redne mešane ljudske šole v Tat rob s'slovenskim učnim jezikom.
S to službo združena je plača po postavi dne 3. Aprila 1874 štev. 30 in 10. Decembra 1878 Štev. 14.
Prosilci naj blagovolijo prošnje s prilogami v 4 tednih c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Voloskeni poslati.
C. k. okrajni šolski svat.
Volosko, 7. septembra 1882.
Urar Alojzij Suppanz
daje na znanj«1, rla se je preselil v hl$o Štev. SO. na »Corso«« nasproti kavarne »al Corso«.
3-1
Oiacomo
optikar iz Bavarskega,
Trst. Corso 704. priporoča svojo veliko optično zalogo, V katerej se dobiva izključljivo najfinejše, v to stroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 12-8
Krojač Anton Bon ne
se je preselil dn« 24. avgusta 1882 na »l*laxza S« Catlerlna* Nr. I, prvo nadstropja (blizu gostilne -Eiskellar«)	12-2
0 priti Dioda cesarja is cesarice v Trst,
priporočam svojo dozvoljena radnico za pirotehnične izdelke, kako«* so različne raketo, bengalični ognji vsake barv. in anorleŠke lorče.
S& spoštovanjem
O a i*l o Ardizzoni,
plrotehnlkar pri c. k. pomorske) vladi. Govoriti sa more t njim v drogeriji Klnanz vla poate reaae Nr. 787.
Velikanski ognjemeti na večer odpretja razstave so bili moje delo, potem naj si. občinstvo sodi.	3=1
Bachova
največja menažerija
v Evropi
odprta vsak dan od 10.
zjutraj do 10. zvečer. Vsak večer ste dve veliki predstavi. Ob 6. in
8-8 Va9 uri-
Zdravi konji
za klanje se iščejo in po dobrej ceni plačujejo v menažeriji Baohovej,
vla S. Andrea. Trst.	8—8
Več IOO
dreves smrek, jelk, boroveev in bakov se proda v debelosti od 2B do 95 cm. Dolgosti od 17 do 36 metr. Borovci so močno smolnati in rudečkasti, ko mecesen. Od pilo (žage) na močnej vodi ln od okrajne ceste pol ure oddaljene, do železniške postaje Vukrat (Wuohern) in Drave pa 2 uri. Vožnja po okrajnej cesti.
Vinogradsko posestvo, 1 uro od SI. Blwtploe na Pohorju hb proda pod
dobrimi pogoji. Pripravno za doslužene duhovnike ali uradnike ; ker sta poprej dva c. k. častnika (doslužena) kot lastnika dolgo časa tam bivala. Razgled krasen.
Nekaj Jabolk
in tli* (češpelj, pripravne za suš«nje na solnci), s* otda. Več pove
L*. Vinaek pošta Relfnlgg, Štajersko.
Ustmene dogovore prosi od 16. do 20. septembra t. 1. v Trstu; kje? pove uredništvo „Edinosti".
Javna zahvala.
Hvaležno podpisani si štejem v čast in v neii-ogibno dolžnost, izkazati s tein svojo naj.>orkejo zahvalo velecenjenemu p. n. gospodu Josipu Kendi-ju. vrlemu doktorju zdravilstva v Vipavi, da mi je ozdravil mojo gospodinjo najhuje zapljučne bolezni, b katerej se je Se pndrufil uže sam na sebi nevaren dogodek, da je rodila, ter mi tako s6 svojo vspskozi pohvalno skrbjo 111 izvenredno medicinsko učenostjo gotove smrti otel dvoje mi dragih življenj.
Josip Tonon, krčmar v Dobravljah v župniji sv. Križa pri Ajdovščini dne 6 sep-tembra 1882.
Gostilna „zur STADT WIEN"
via 8. Nlcolo it. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—lg I52SZ5ZS2525M525Z5252R5Z5Z
NIMMERRICHTER
v TRSTU
Zaloga
Dunajskega čevljarskega blaga
vsake baže,	4—1
lastna Izdelava, za gospe, gospode in otroke.
Vsakt naročilo se izvršuje natančno po meri, in tudi vse poprave po nnjnižjej ceni.
RO^^MLTOI
stiskalnice za grozdje
ln za konserve iz sadja. Seaalke in oevi iz železa«
Plinovi motori
OTTOVI, popolneja In bolj ekonoml5na sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
Železne cevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni stroji.
SGHNABL & O.
v Trstu via Carinila 17. 23—16
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu.
ustanovljena v letu 1883 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
ki so bili po predpisu V: 214 trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja.
1.	Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drupem premičnem blagu.
2.	Zoper škode po potih na mokrem in suhem.
3.	Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah.
4.	Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju.
Azienda Asaieuratrloe, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro mie v avstrijskej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i naj-slobodnejših pogojih in daje st svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema vodstvo x Trstu via S. Nloolo it. 4
Kakor tudi zastopništva in glavna društveno oprav-ništva v vseh večjih krajih avstrijsko ugarske države in v Italiji.	19—9
Na razgled v razstavi, poslopje št. 2., vrsta C., red 13- Stev. 868.
Najnovejši patent-hlačniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni
12-4
na Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej drŽavi.
Prosi ^e, dobro paziti na izdelavo. Komisijska zaloga en gros pri Johann Alcbner I. Judennlatz Nr. 2
Lastnik, druStvo •EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.