Poštnina plačana v gotovini Cona Wn t*- Stev. 228 V Ljubljani, sobota 5. oktobra 1940 Leto V Sklepi sestanka na irennerju V triurnem razgovoru je bil včeraj izdelan podrobni načrt za nadal ne vojskovanje pozimi, za morebitno akcijo proti Gibraltar u, za poostrtev vojne, ter za bodoče stališče Nemčije in Italije do nevtralnih držav Rim, 5. oktobra o. Včeraj ob 11. dopoldne sta se nenadno drugič letos sešla na Brennerju predsednik italijanske vlade Mussolini ter vodja Nemčije kancler Hitler. V družbi zunanjih ministrov Ciana in Ribbentropa sta imela tri ure dolg posvet, o katerem je bilo izdano naslednje uradno poročilo: V okviru redne izmenjave misli sta se du-ce in voditelj Nemčije sešla na Brennerju. Sestanek je potekel v duhu prisrčnega medsebojnega razumevanja. Oba šela sta v navzočnosti zunanjih ministrov grofa Ciana in v. Ribbentropa proučila vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Zadnjemu delu sestanka je prisostvoval tudi general v. Keitel. Razgovori so se nadaljevali še med kosilom, ki sta se ga udeležila tudi oba zunanja ministra. .. . Več čas razgovorov so nad Brennerjem krožili močni oddelki lovskih letal. Po štirinajsti uri sta se oba voditelja v oklopnih vlakih odpeljala vsak v svojo prestolnico. Prve poluradne razlage o posvetu na Brenner-)u pravijo, da je treba pričakovati daljnosežnih posledic in da se bo učinek teh razgovorov pokazal v bližnji ali daljni bodočnosti. Rim, 5. oktobra m. United Press poroča: Tukajšnji krogi izjavljajo, da so bili na triurnem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem^ na Brennerju do podrobnosti izdelani načrti za vojskovanje Italije in Nemčije letoSnjo zimo. V te načrte spada splošna pospešena akcija proti britanskim otokom in istočasno ofenziva Italije proti Egiptu. Izražajo mnenje, da bo akcija maršala Grazianija proti Egiptu znova oživela, nemške čete bi pa mogle poizkusiti z izkrcavanjem v Veliki Britaniji V najbližji bodočnosti je treba pričakovati istočasno napade na glavne postojanke britanskega cesarstva, med drugim na Aden in verjetno na Gibraltar. Udeležbo generala Keitela pri razgovorih na rennerju smatrajo kot znamenje, da so na tem sestanku prerešetavali tudi vojaška tehnična vpra-šanja, morebiti tudi vprašanja o udeležbi italijanskih pomorskih enot pri nemškem napadu na bri-ansko oto{je. Dalje verujejo, da je zopetna odlo-ia ^ °^koda španskega notranjega ministra Suner-aUa °r r»v zvezi z nameravano akcijo proti Gibr-* tei akciji smatrajo, da bi jo lahko začela bpamja sama, gjj _a nemške in italijanske čete s španskegr ~?nd|a. ,PL\ča da bo italijanski zunanji minister grof Liano imel daljše razgovore s Sunerjem, ko se bo vrnil v Rjm jjajje v rimskih krogih mislijo, da bo po sestanku na Brennerju prišlo «vsestran- sko in neusmiljeno razdobje vojne«, kakor je to zapisal italijanski časnikar Virginio Gayda. V zvezi s tem se je izvedelo, da bosta Italija in Nemčija letošnjo zimo uporabili vsa svoja tajna orožja in izume, da bi vojno končali še pred pomladjo. Na Brennerju je bilo govora tudi o vstopu Združenih ameriških držav« v vojno, kakor tudi o akciji, ki bi jo v zvezi s to okoliščino morali začeti državi osi skupno z Japonsko. Večina sodi, da sta Hitler in Mussolini na Brennerju govorila samo o evropskih in afri- ških vprašanjih ter o vojaški in diplomatski akciji, ki bi lahko dovedla do rešitve teh vprašanj. Smatrajo, da bosta Italija in Nemčija zdaj zavzeli že bolj nepopustljivo stališče nasproti tistim nevtralnim državam, ki s svojo nevtralnostjo ali s svojo neudeležbo v vojni, bodisi neposredno ali posredno podpirajo Veliko Britanijo. Za tem sta pretresala oba državnika na Brennerju tudi položaj Grčije in Portugalsice ter drugih nevojskujočih se držav. Posvet na Brennerju in Sovjetska Rusija V Rimu napovedujejo celo obrambno zvezo med Nemčijo, Italijo in Sovjeti Bre Rim, 5. oktobra, m. V rimski javnosti je včerajšnji sestanek med kanclerjem Hitlerjem in Mussolinijem na Brennerju vzbudil največjo pozornost. Po mestu se širijo razne govorice o vsebini razgovorov obeh državnikov. Med drugim so se slišala razna mnenja, da je bilo na Brennerju govora tudi o Sovjetski Rusiji, o njenem položaju do držav osi ter o njenem razmerju do Japonske. Zato pričakujejo ureditve odnošajev med Sovjeti in Japonsko. V Rimu ne izključujejo možnosti, da se bodo po sedanjem sestanku na Brennerju odnošaji med Rusijo ter Italijo in Nemčijo še bolj okrepili. Govore celo o obrambni zvezi med Nemčijo, Italijo in Sovjetsko Rusijo. Glavna vprašanja, o katerih sta kancler Hitler in Mussolini razpravljala, so bila vsekakor vsa aktualna vojaška in diplomatska vprašanja o tem, kako uničiti skupnega sovražnika Veliko Britanijo. Zato po tem sestanku pričakujejo hujše vojne proti Angliji na vseh bojiščih. Delo za skupno obrambo Amerike Kanadsko-ameriška komisija |e včeraj izdelala podroben obrambni načrt. Pogajanja med USA in juino Ameriko Halilas, 5. oktobra. Reuter: Skupni obrambni odbor Združenih držav in Kanade je zadnji dni imel sejo, na kateri so razpravljali o vojaški zvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Obrambni odbor je končal včeraj svoje seje in je objavil uradno sporočilo, da je bil izdelan obrambni načrt, s katerim se vsak trenutek lahko prepreči vsak morebiten napad na ameriško celino. Predsednik ameriške delegacije La Guardia je izjavil naslednje: Prepričan sem, da smo opravili delo, za katero se lahko reče, da se prvič pojavlja v zgodovini naših dveh držav. Vsi sklepi, ki jih je obrambni svet sprejel, bodo izročeni obema vladama. Posveti za vstop Egipta v vojno Razgovori predsednika egiptovske vlade s poveljnikom angleške In generalnim štabom Atene, 5. oktobra, m. Transcontinental Press. V Atene so prispele prve vesti iz Egipta, ki govore 0 sestanku med predsednikom egiptske vlade Sabri pašo in vrhovnim poveljnikom britanske vojske v %iptu. Iz teh poročil se vidi, da je bilo na sestanku govora o vprašanju morebitnega vstopa Egipta v v°jno. Predsednik vlade Sabri paša je takoj po sestanku z vrhovnim poveljnikom britanskih čet v Egiptu imel posvete tudi z visokimi častniki egiptskega generalnega štaba. Snoči je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o razgovorih med Sabri pašem in vrhovnim poveljnikom britanskih čet. Vodstvo vaf-distične stranke je imelo tudi sejo, na kateri so bili sprejeti važni sklepi. Kakor se je moglo zvedeti, bo ta stranka organizirala demonstracije za sporazum z Italiio in za izključit*” ~ ' iz Egipta. Letalsko obleganje Londona, napadi na holandske in francoske luke London, 5. okt. o. Nocoj je imel Lohdon slabo I104 zaradi neprestenega topniškega ognja. Nad Londonom so se razprostirali gosti oblaki, za katerimi so se skrivala nemška letala. Sovražna letala niso mogla najti pravih ciljev. Po Londonu in južnovzhoilnem in srednjem delu Anglije je bilo bombardiranih okoli šestdeset krajev. Letala so večinoma letala posamezno ali v manjših skupinah. V Londonu in južnovzhodni Angliji je bilo več hiš porušenih in več stavb poškodovanih. Iz več krajev poročajo o požarih, katere so deloma takoj pogasili, ostali pa v oblasti gasilcev. Pri Vsem tem pa sovražna letala niso prizadejala ve-‘tko škode in tudi število smrtnih žrtev ni veliko. Včeraj so sestrelili tri nemške bombnike, eno angleško lovsko letalo pa pogrešajo. Sporazum o ielcinlikem Prometu med Nemčijo in Sovjeti Moskva, 5. oktobra. Tass. Objavljeno je bilo ,uradno poročilo o železniškem sporazumu, ki je b>l dosežen med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. la sporazum je bil podpisan dno 1. oktobra v licr . Sporazum določa neposredno železniško zvezo m Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Pogajanja so se razvijala v prisrčnem m prijateljskem ozražju. V imenu Sovjetske Rusije je sporazum podpisal Nizočev, zastopnik železniškega komisarijata, v imenu Nemčije pa Holtz, predsednik upravnega odbora nemških železnic. Včerajšnji sestanek lin Brennerju je že šesto snidenje med voditeljem Nemčije in voditeljem Italije v šestih letih. Prvič sta se državnika sešla leta 1934 v Benetkah Angleška letala nocoj niso bombardirala nemških mest zaradi slabega vremena. Pač pa so kljub slabemu vremenu bombardirali Angleži mesta v zasedenem ozemlju od Rotterdama do Dun-kerquea. Napadli so tudi nek konvoj in pa manjše ladjice Ob-norveški obali je uspelo letalcem zažgati eno 4000 do 5000 tonsko nemško prevozno ladjo, neko drugo pa so ob norveškem fjordu po vsej verjetnosti potopili. Washington, 5. oktobra, o. Predsednik Roose-velt je na včerajšnji seji s časnikarji izjavil, da se Združene države že mesec dni pogajajo z vladami južnoameriških držav o skupni obrambi proti slehernemu napadu od zunaj. Judje ne bodo smeli več trgovati z živili Belgvad, 5. okt. j. Vlada je včeraj objavila uredbo, ki ureja vprašanje udeležbe judovstva v trgovini z živili na veliko. Uredba pravi, da bo izvedena revizija v vseh obratih z živili na debelo, če so lastniki judje. Kot judovski obrati pa veljajo tista podjetja, katerih lastniki ali pa so-lastniki so bili judje na dan, ko je stopila v veljavo nova uredba. Prav tako se smatra pod; jetje za judovsko, če je kapital podjetja delno ali pa v celoti v judovskih rokah. Delniške družbe in zadruge bodo veljale za judovske takrat, kadar so člani uprave, ravnatelji in prokuristi po večini judje. Revizijo takih judovskih podjetij bodo izvršile upravne oblasti druge stopnje, le oblasti bodo izdale ukrep, da se imenovanim obratom prepove nadaljnje delo ali pa dovoli nadaljevanje dela. Proti odločitvi drugostopnih oblasti ni pravnega leka. če bi oblast izdala od-lok o prepovedi nadaljnega obratovanja, bo tisti obrat enostavno črtan iz trgovskega r®Kls“a’ dveh mesecih pa bo moral lastnik ^ likvidirati vse svojp posle. V industrijskih podjetjih, ki vdelujejo ali predelujejo predmete ljudske prehrane, sme ban postaviti komisarja, ki ima nalogo vo-diti podjetje in ima pravico do vpogleda v vse trgovske tajne. Kdor bi se odredbam oblasti upiral, bo kaznovan z zaporom do dveh let in z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev. Enako bodo kaznovani tisti judje, ki bodo uporabljali druge osebe, da bi pod njihovo firmo izvrševali svoje posld naprej. Take grešnike, ki bi se proti določilom te uredbe pregrešili, smejo upravne oblasti poslati na prisilno bivanje. Ce je bil pa ze kaznovan zaradi kršitve odredb te uredbe, pa ga smejo oblasti poslati povrh še na prisilno delo. Od dne ko stopi nova uredba v veljavo, oblasu judom ne bodo dajale nobenih novih dovoljenj za odprtje trgovinskih obratov z živili. Končni mir ter vojaška zveza med Franciio, Italiio in Nemčijo? Newyork, 5. oktobra, o. Agencija International News poroča iz Rima, da je bilo pri sestanku na Brennerju govora tudi o možno«, za. sklenitev a-kojšnje mirovne pogodbe med Nemčijo, Italijo »er Francijo. Po tej pogodbi bi Francija izgubila samo nekaj ozemlja in bi v glavnem ostala neokrnjena, v proti Angliji in bi sklenila takoj po mirovni pogodbi vojaško mrežo e tema državama. V zvezi e tem omenjajo tudi zopetni obisk podpredsednika francoske vlade Lavala v Parizu in pogajanja, ki jih je tam imel z nemškimi oblastmi. Po drugi strani je Francija že vpostaviia redne diplomatske odnošaje z • - - ... j nei v t Nemčiio in Italiio v boju I Berlin. Železniška nesreča Belgrad, 5. oktobra. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je objavilo včeraj sledeče poročilo: 4. oktobrn ob 4.45 zjutraj je na jirogi Belgrad—Niš na km 6«,600 pri postaji Kusadak trčil brzi potniški vlak št. 101, z vlakom št. 108, ki je vlekel prazno potniško kompozicijo. Pri nesreči so našli smrt trije poštni uslužbenci, težje poškodovanih pa je bilo pet železniških in trije poštniški uslužbenci, od katerih je eden podlegel ranam. Lažje pa so bili ranjeni trije železniški in eden poštni uslužbenec. Od jrotnikov ni bil nihče ranje. Obe lokomotivi a tenderjema sta težko poškodovani. Poštni voz in službeni voz sta uničena, en potniški in en spalni voz pa sta težje poškodovana. Strokovna komisija preiskuje na kraju samem vzrok nesreče, krivdo uslužbencev in ocenjuje škodo. Francoska vlada niina pravice, da bi spet prodala Združenim državam 100 letal, ki so bila tik pred premirjem odpeljana na otok Mar-tinique, ker ji to branijo določbe premirja z Nemčijo, je izjavil francoski noslanik v Wa-shiugtonu Haye Vesti 5. oktobra Nemške oblasti so uvedle preiskavo proti ameriškim časnikarjem, ker so že včeraj zjutraj poslali v svet novico, da je kancler Hitler odpotoval na sestanek z Mussolinijem. Najbrž bodo ti časnikarji izgnani, ker so poročali o tem dogodku prej, preden je bil izdano uradno poročilo. Bivši francoski prosvetni minister v vladah ljudske fronte Jean Zay, je bil pred vojaškim sodiščem obsojen na izgubo častniškega dostojanstva in na izgon, ker je pobegnil od svoje edinice. Angleški kralj Jurij VI. je med včerajšnjimi letalskimi napadi ogledoval zavetišča v vzhodnem delu Londona in se je moral pred nemškim* bombami zateči v zavetišče. Angleška politika je zadnje čase doživela celo vrsto neuspehov: Japonska je sklenila zvezo a Italijo in Nemčijo, Sovjetska Rusija je potrdiU svojo nevtralnost, Združene države pa so zaposlene z Japonsko na Tihem morju. London je obsojen na pogin. Nemčija in Italija pa lahko z zaupanjem zreta v bodočnost, zakaj samo golo naključje je krivo, da boj proti Angliji še ni končan, sodi diplomatski urednik agencije Stefani, ko razpravlja o pomenu posvetov na Brennerju. Siamska vlada zahteva od Francije Indokino, ker Francija njene zahteve odklanja, je Siam začel z obsežnimi vojaškimi pripravami vzdolž indokinske meje in je treba pričakovati, da bo siamska vojska vdrla v to pokrajino ter tam trčila še na Japonce. Italija in Nemčija sta trdno odločeni diplomatsko in vojaško vojskovati se proti Angliji do končne zmage. Postavili sta si pa že zdaj daljnosežne cilje za preureditev sveta po tej zmagi, pravi uradna nemška razlaga sestanka na Brennerju. General Weygand, bivši vrhovni poveljnik francoske vojske, je odpotoval v Dakar, kjer bo prevzel vojaško vodstvo francoske Afrike. Njegova naloga je menda preprečiti, da bi se katerikola tuja sila, zlasti pa Anglija, usidrala v francoskih posestih. Poročila o letalskih izgubah Nemško uradno poročilo: 3 angleška letela sestreljena 4 nemška pogrešana A n g 1 eš k o uradno poročilo: 3 nemška letala z''la 1 angleško izgui..,eno »Japonska je v zelo resnem položaju. Ne bom trpel, da bi se kdorkoli na Japonskem oblačil razkošno ali da bi obilno jedel, tudi ne bom pustil, da bi koga zeblo ali da bi bil lačen,« je dejal japonski ministr. predsednik knez Konoje v svojem radijskem govoru o nalogah, ki čakajo japonsko ljudstvo v pri-hodnjosti. Med Nemčijo, Italijo ter Francijo ni nobenih spornih vprašanj o Siriji, o ureditvi oporišč za italijansko vojsko na sirijskem ozemlju, o prevozu italijanskih letal na Dodekanez, pravi neko nemško radijsko poročilo, ki se bavi z vestmi o sporih. Berlin je treba zrušiti v prah in pepel. Čemu prizanašati nemškim otrokom, če ne prizanašajo angleškim. Zakaj ni padla še nobena angleška bomba na Rim? Taka in podobna sovražna pisma objavljajo razni angleški listi« kakor poroča nemški poročevalski urad, ki dostavlja, da se iz tega pisanja angleških listov vidi vsa angleška okrutnost. Nemški podatki o anglešk h Ictalik h podatkih Berlin, 5. oktobra. DNB. Od začetka jioostre-nih napadov nemškega letalstva na Anglijo, t. j. od drugega tedna v avgustu pa do včeraj so nemška letala zbila 2.400 britanskih letal. Nem-ško letalstvo je doseplo na j večje uspehe v tednu od 12. do 18. septembra s 643 zbitimi sovražnikovimi letali ter v tednu od 2. do 8. septembra 9 441 zbitimi letali. Najsrditejši letalski boji so bili 7., 15. in 27. septembra, ko so Angleži izr gubili 274 letal, Nemci pa 107. Italijansko volno poročilo Nekje v Italiji, 5. oktobra. Stefani. Poročilo št. 119 glavnega štaba italijanskih oboroženih sil se glasi: Na jugu Egipta in Sudana so naše letalske formacije bombardirale barake in vojaške naprave v predelu Rezeisu ter neko taborišče in manjšo sovražnikovo utrdbo pri Galabatu. Sovražnikova letala so letela nad Berbero, Ahmaduo in nad železniško postajo. Naša lovska letala so sovražnika pregnala. Trije ljudje so mrtvi, med njimi neka domačinka, pet pa ranjenih. Stvarna škoda m velika. Nemške kulturne prired tve v Belgredu Belgrad, 5. oktobra, m. Na velesejmskem prostoru bo danes slovesno odprta razstava nemške sodobne stavbne umetnosti. Istočasno zr»»tavo bo v Belgradu tudi več kulturnih prireditev. Med drugim bo na Kolarčevi univerzi v nedeljo koncert slavnega mladinskega zbora »Vrabčki« iz regens-burške stolnice, ki je pred klatkim pel tudi pred nemškim kanclerjem Hitlerjem. Razen koncertabo tudi več predavani n crrndhpni delavnosti sndohuO Nemčije. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 5. oktobra. Kdo bi si bil mislil včeraj, ko je zjutraj Ljubljano pokrivala še gosta megla in je bilo tudi precej mrzlo, da utegne čez dan še deževali! Pa se je že v zgodnjih popoldanskih urah čez nebo potegnila tenka mrena, vedno hitreje so se gostila rebra, tam nad Krimom pa je postajalo naglo temno. Oblaki so se potegnili visoko na nebo, kmalu je bilo čez in čez pokrito ž njimi In začelo je najprej čisto pohlevno pršeti, pozneje pa je lilo prav pošteno. Mnogo ljudi je odšlo v službo popoldne brez dežnikov, kdo bi se bil tudi nadejal slabega vremena! Zato so bila zvečer vsa vozila, ki odvažajo ljudi v oddaljenejše mestne predele in v okoliške naselbine, nabito polna. Posebno v tramvajih je bila gneča. Ker je bil hud naval, je bilo treba dolgo čakati, zakaj nekaj časa so vozovi prihajali zelo neredno. Ponoči je dež prenehal, vendar je nebo ostalo še naprej oblačno. Proti jutru pa je spet začelo pršeti in že kmalu nato je lilo. Sicer pravi staro kmečko vremensko izročilo z rekom, da je »sedme ure dež stare babe ples« — kar naj bi pomenilo, da se oba naglo upehata in naveličata — pa vendar za danes skoraj ni verjetno, da bi se dež ustavil. Najbrž bo pomalem šlo ves dan. Bati se je, da bo spet nastopila nevarnost povodnji. Ponekod je voda že zdaj stopila čez bregove, če pa bo šlo še naprej, utegnejo nastopiti večje nevarnosti. Zdaj se hoče vreme menda maščevati, ker smo imeli lip čas iasno in prijetno gorko Obe nogi mu je odtrgalo Včeraj ob desetih zvečer so pripeljali v Ljubljano z Jesenic sedemindvajsteletnega Vinka Ambrožiča, ki je prišel pod vlak. Ambrožič je bil uslužben pri direkciji državnih železnic Ljubljana—Jesenice. Včeraj je prišel pod vlak, ki mu je popolnoma odtrgal obe nogi pod kolenom. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Bil je še pri zavesti, in so zdravniki mislili, da ga bo celo mogoče rešiti. Ob eni ponoči pa je nenadoma umrl. Na Masarvkovi cesti je tramvaj podrl 67-Godlerjevo. Pri padcu je dobila precejšnje poškodbe; reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. Uslužbenec pri trgovcu z lesom Useniku na Tržaški cesti, Pleško Tone, je skladal drva ter stal visoko nad tlemi. Nenadoma pa se je skladovnica podrla in Pleško je padel med polena. Hudo se je potolkel pri tem po glavi in po životu. Moral je biti prepeljan v bolnišnico. V bolnišnici naval še vedno traja. Letos bo dosežen, kakor vse kaže, nov rekord v obisku. Filmi Zbogom, mf. Chips. (Kino Union) — V času, ko v tako imenovanih velefilmih vse bolj prevladuje pompozna, s številom, bleskom, zgodovino, velikimi besedami in velikim igralci poudarjena propaganda tega ali onega političnega, socialnega ali imperialističnega nazora, učinkujejo filmi, kakor je »Mr. Chips« kot odkritje. To so dela, ki nam ob neznatni, brezimni vsebini, brez velikih zunanjih gibanj in pretresov, ob razvoju majhnih usod, približajo veličino kakega dela, pojava ali resnice z neprecenljivo umetniško, to je naturno močjo. Če služijo ta dela tudi kaki — bolj ali manj hoteni in preračunani propagandi — dose-zajo potem svoj namen z neskončno večjo silo ter prepričljivostjo kakor vsi veliki in mali Petri ali huzarji. »Zbogom, mr. Chips« je film, ki mu tvori, vidno vsebino preprosta zgodba neznatnega učitelja v nekem angleškem kolegiju. Učitelj se iz mladega napeteža, ki si ne zna s šolsko modrostjo in strogostjo pridobiti srca učencev, razvije pod vplivom dobre, pametne žene, ko preboli običajne življenjske žaloigre, v očeta neštetih rodov mladine in postane tako eden od neznanih, toda nad vse mogočnih kovačev angleškega človeškega značaja ter po njem angleške sile, veličine in moči. Šele ob mr. Chipsu človek doume, kje so vzroki za veličino tega naroda: v neomahljivi zvestobi do navadne zdrave pameti in do tradicije, ki to zvestobo ohranja, hkratu pa v spoznanju, da sta živ človek in življenje več vredna od teorij ter šolske modrosti. Malce čudaški in na pogled smešni, brezimni mr. Chips raste od prizora do prizora v vedno silnejši simbol. Navzlic zunanji časovni odmaknjenosti je v filmu polno naravnost žgoče sodobnih in aktualnih prizorov, še več pa misli, ki se nam porajajo ob njih. Film, ki gledalcu vzbuja misli, mora biti dober, »Mr. Chips« pa spada po svoji notranji veličastnosti in človeški resničnosti nedvomno med dela, kakor jih v tej sezoni ne bomo več videli. Nosilec filma in njegovega uspeha je v glavnem Robert Donat, pri nas še malo znani angleški filmski mojster, čigar nevsiljiva, nebobneča ni »ruska« igra osvoji človeka s svojo resnično, globoko silo. Prijateljem našega Ista, ki bero te dni roman Jamesa Hiltona, po katerem je film narejen, oaled dela še posebe priporočamo. Odslej bomo imeli samo dva brezmesna dneva Da se izenačijo brezmesni dnevi na ozemlju vse države, je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra dr. Andresa izdal uredbo o izpremembi uredbe o varčevanju z živežem. Uredba se glasi: »Člen prvi uredbe o varčevanju z živežem se izpremeni in se glasi: Četrtek in petek se določita po vsej državi kot brezmesna dneva. Ta dneva je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa na drobno. Restavracije, javne kuhinje ild. ne smejo ta dneva postreči z jedmi s teletino, govedino in svinjetino. Ta prepoved ne velja za možgane, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, vampe, vranico i. sl. telet, goveda in svinj.* Trino poročilo Skoraj ves Krekov trg je bil poln vozičkov, na katerih so pripeljale kmetice svoje pridelke na trg. Zvrstile so jih v štiri dolge kolone. Tudi na Vodnikovem trgu se je poznalo, da je danes sobota. Dež, ki je zjutraj pršil, je sicer nekoliko zaviral kupčijo in ni bilo v Semeniški ulici nobene prodajalke. Zato so pa bili polno zasedeni ostali prodajni otoki. Na tržnih klopeh so danes prevladovale zeljnate glave. Tudi druge zelenjave je bilo precej. Lepi paradižniki so veljali kg po 4—5 din. Merica špinače je bila po dinarju. Šop petršilja ali zelene je bil po 50 par. Enako ceno so imeli drugi pridatki za juho. Korenje je bilo po dinarju, manjši kosi so j cenejši. Na trgu je že nekaj dni rdeča redkvica, ki jo prodajajo šop za 25 par. Ker je zelo sočna, jo gospodinje rade kupujejo. Mnogo je bilo solate ajserice in endivije, ki so jo pripeljale na trg Krakovčanke in Trnovčanke. Prodajale so jo po 50 do 75 par. Ohrovt se je v zadnjih dneh podražil in velja kos 2 din, večji kosi so še dražji. Kmečke prodajalke so pričele občutno konkurirati obrtnim zeljarkam. Zelo lepo in okusno kislo zelje je danes prodajala prodajalka kilogram po 3 din. Tako so bile danes cene kislega zelja kaj različne od 3 do 4 din. Na vzvišenem delu Pogačarjevega trga je danes uvedlo tržno nadzorstvo hvalevredno ureditev, ker je postavilo prodajalke z gobami ob semeniški zid, prodajalce s sadjem pa skupaj ob škofijski palači. Krasna jabolka kanadske sorte so prodajali kilogram po 5—5.50 din. Gobarji imajo letos lepo sezono in je kvaliteta letošnjih gob zelo dobra. Merica razrezanih jurčkov je veljala od 3—4 din. Kilogram jesenskih jurškov pa 9 din. Lisičke so cenejše in velja liter 1.50 din. Prodajalci imajo tudi še druge vrste gob, kot medvedove tačke in druge užitne vrste, ki gredo tudi dobro v denar. Belokranjke so zasedle kar tri vrste na perutninskem otoku. Pripeljale so v velikih košarah grozdje in so ga uspešno prodajale: črnino po 7 din, izabelo po 6 din in šmarnico po 5 din. Ker ljubljanske gospodinje rade kupujejo pri teh prodajalkah, bi bilo zelo dobro, če bi v Beli Krajini pričeli z } gojitvijo finejših vrst grozdja, ki jih bodo lahko dobro vnovčevali na trgih. Saj ni treba, da gre vse za vino. Dandanes že pričenjamo ceniti koristno delovanje na organizem, ki nam ga posreduje .surovo sadje s svojimi vitamini in drugimi hranilnimi snovmi. V 2 mesecih ,xasiužil' in pognal 50 jurjev Odnesel Je 1500 kg suhih gob v vrednosti najmanj 75.000 din - Aretirani Joško bo izročen sodišču Ljubljana, 5. oktobra. Stara prislovica: »V priprosti kmečki obleiki poštena in čista duša, v elegantnem in salonskem oblačilu lopov in nemoralnež«, je žal dobila že večkrat pritrdilne dokaze tudi na dnu ljubljanskega življenja. V četrtek ano že poročali o aretaciji nekega mladeniča, ki je kar na debelo ponoči odnašal suhe gobe iz skladišča tvrdke Sever & Comp tla Gosposvetski cesti. Indirektno smo naznačili, da je bil zaradi teh tatvin prijet neki »inteligent«, ki naj bi bdi visokošolec. Aretirani mladenič, ki ;e velik pustolovec in pokvarjenec, se je tu in tam v veseli družbi izdajal za »akademika«, izdajal se je celo za »inženirja«. Joško K., doma nekje na Dolenjskem, stanujoč v Ljubljani, je že v mladosti zašel na kriva pota. Končal je meščansko šolo. Sprejet je bil v I. letnik Srednje tehnične šole. Toda že v I. semestru je bil izključen iz šole zaradi nekih nečednih zadev. Zašel je v kriminal in je bil kaznowi zaradi tatvine na večmesečno zaporno kazen. Fant je bil letos nameščen pri tvrdki Sever & Comp, ki poleg velike trgovine s semeni nakupuje in izvaža velike množine suhih gob.Prejšnja leta je tvrdka izvozila vagooske pošiljke suhih gob v Severno Ameriko. Slovenija sploh dobi V6ako leto za izvožene 6uhe gobe prav lepe milijone. So že bila leta, ko je bilo iz Slovenije izvoženo za 30 in tudi več milijonov tega blaga. Pri tej tvrdki je nameščenstvo stopilo v stavko, zahtevajoč od tvrdke povišanje plač in mezd. Kmalu nato je Joško K. zapustil 6vojo službo pri tvrdki. Dobro pa je poznal vse topografske prilike v velikem poslopju tvrdke, na dvorišču in v skladišču, kakor tudi prilike bližnje okolice. In prišel je pred 2 mesecema na idejo, da bi začel ponoči odnašati suhe gobe iz skladišča. Prvi poskus se mu ja imenitno posrečil. Joško se je ohrabril. Sprva je jemal iz skladišča po 3 do 5 vreč, naposled je postal še predrznejši in jih je odnašal v velikem številu. Joeko K. je metal iz skladišča vreče na vrt proteistantovske cerkve, kakor smo že poročali. Ker ob ograji cerkve v Gledališki ulici pristajajo avtobusi, mnogim ni bilo nič sumljivega, ko so videl* kak voziček zjutraj zgodaj z vrečami. Po aretaciji so 6prva kriminalni organi sklepali, da je Joško imel pomagače. Sam je delal na svoj lasten riziiko. Najemal pa je nekega čevljarskega mojstra , da mu je vozil gobe prodajat k tvrdki sami in k drugim trgovcem. Elegantni Joško je navadno dan poprej avizi ral mojstra, da naj pripelje voziček k Figovcu na dvorišče, češ: »-Jutri zjutraj pridejo gobe z Gorenjskega!« Voziček je nato Joško rabil, da je zjutraj, oblečen v slabšo obleko, gobe, čez noč pometati e iz skladišča, naložil na voziček in jih odpeljal na dvorišče k Figovcu. Od tam pa jih je pozneje tekom dopoldneva odpeljal mojster k trgovcem in tudi k Severju, kjer jih je prodajail po 30 do 35 din kg. Joško je vedno mojstra kavalirsko nagradil. Sam se je največkrat izdajal, da je prekupčevalec suhih gob, ki potuje po Gorenjskem ih Dolenjskem. Sredo jutro, ko je bil Jo?ko prii.t, je ležalo na vrtu ob protestantovski cerkvi, 17 vreč, težkih po 35 kg. Vredne so bile nad 12.000 din Gobe »o zaplenili in vraili lastniku. Joško je na policiji začel mimo pripovedovati o svojem pustolovskem in moralno razrvanem živ-sljenju. Priznal je, da je imel pri petih nočnih pohodih srečo. Pravil je: »Petkrat se mi je posrečilo. Večkrat sem imel tudi 6molo.« Kakor je sam priznal, je suhe gobe dobro prodal in jih je iz skladišča odnesel za okoli 1.500 kg. Vprašan: »Koliko 6te zaslužili?« je na policiji smehljajoč odvrnil: »V 2 mesecih najmanj 50.000 din. O poslih nisem vodil nikakega knjigovodstva. Blago tja, denar 6em! Kadar sem bil brez denarja, sem šel v skladišče po gobe.« Povedal je tudi, da je denar deloma zapravil v veseli družbi, ki ji je dajal nagrade. Hišna preiskava na Joškovem domu je prinesla na dan prav presenetljive stvari. Policija mu je zaplenila nekaj zlatnine, lepe obleke in razne druge stvari, tako veliko zbirko pornografskih slik. Pri aretirancu 60 dobili še 420 din gotovine. Aretiranec je na policiji pripovedoval o svojih pustolovščinah. Z neko znanko se je odpeljal v Maribor, kjer je v nekaj dneh zapravil 17.000 din. Znanko je oblekel najelegantneje in ji kupil razne damske potrebščine. Ker mu je denarja začelo primanjkovati, je znanko pustil v Mariboru, sam 6e pa odpeljal v Ljubljano z izgovorom, da ima velike kupčije z gobami, ki mu bodo prinesle jurje. Vitiki Joško se je vedno elegantno nosil in vozil. Kadar je potoval, se je vozil v 1. razredu z br-zim vlakom, ali je najemal avtotakei. se vrli od M.olct do 10. nov. ! Proč sstarimi izložbami« aranžersko društvo ▼ Ljubljani vabi na prakt. tečaj Vodja tečaja Deršek Ivo, aranžer tv. I. C. Mayer, Ljublj. Sprejema prijave in daje informacije. Barbarstvo, ne pa kultura! Celje, 4. oktobra 1940. V času, ko se toliko govori o kulturi in napredku našega naroda, najdemo prav surove primere brezsrčnega vedenja, ki meji že na barbarstvo. Bilo je pred kratkim na nekem znanem avtobusu. Nekako na sredini poti vstopi uboga žena. Sprevodnica, ki je obenem baje solastnica avtobusa, jo povpraša za cilj njene poti. Ko ta odgovori, da je namenjena v celjsko bolnišnico, ker pričakuje poroda, je lastnici spreletel obraz čuden nasmeh. Ko sjno prišli z avtobusom nekoliko dalje, je ubogo ženo začelo zvijati. Lastnica je dala kljub odločnim protestom potnikov ubogo zeno postaviti na cesto v Sv. Petru v Savinjski dolini in je nadaljevala vožnjo proti Celju. Ubogo zeno je gledala kopica ljudi, kako je povila svoje novorojeno dete za cesto v hmeljevo vrečo in ni bilo niti enega, ki bi ji nudil prijazno besedo,' kaj sele zatočišče v svoji hiši. V Žalcu je eden potnikov telefoniral na reševalno postajo v Celju po reševalni avto, ki je res nemudoma prihitel — do hotela Skoberne. Pa samo do hotela Skoberne in — nič dalje. Šofer je baje izjavil, da ne sme odpeljali, dokler ne dobi podatkov, kdo bo plačal prevoz. Nalog je pač nalog. — Ne vemo, ali spada to v našo tako imenovano kulturno dobo? Mislimo, da je to znak skrajne posurovelosti. In česa so vredni ljudje, ki so ubogo mater brez usmiljenja gledali ob cesti? Tudi za take ljudi naj bi bila neka postava, ki bi jim prepovedala razkazovati njihovo barbarstvo. Velik vlom v Zadrugo na Frankolovem Celje, 5. oktobra. Iz Frankolovega nam poročajo, da je bilo preteklo noč vlomljeno v Zadrugo, od koder je vlomilec odnesel za 10.000 dinarjev blaga. Vlomilec, ki so mu morale biti razmere tod dobro znane, je najprej vdrl v mlin, kjer je dbbil železen drog, s katerim je potem vlomil v trgovin0 ter tu vse premetal. V blagajni ni ničesar našel, pač pa si je nabral precej blaga, zlasti kave in tobaka za približno 10.000 dinarjev. Oblasti so storilcu že na sledu. Dve pomembni obletnica 80 letnica Mohorjeve družbe in 100 letnica rojstva Lamberta Einspielerja Ljubljana, 5. oktobra. Snoči je Prosvetna zveza zopet začela s svojimi večeri, ki so se med nami tako udomačili, da je že velik krog tistih, ki radi prihajajo poslušat zanimiva predavanja. Prvi prosvetni večer je bil posvečen osemdesetletnici Družbe sv. Mohorja in stoletnici rojstva drugega njenega tajnika Lamberta Einspielerja. O Družbi sv. Mohorja je predaval gosp. prof. dr. Ivan Grafenauer, koroški rojak, kjer se je družba rodila in vzgajala naše rodove v slovenskem duhu ter budila in krepila njihovo narodno zavest. Za uvod so tri dekleta, oblečene v koroško narodno nošo, recitirale Meškov »Korotan«, nato pa so Korošci zapeli dve pesmi, ki jih je občinstvo toplo sprejelo. Zatem je stopil na oder predavatelj g. prof. dr. Ivan Grafenauer in podal delovanje Družbe sv. Mohorja ter njenega zaslužnega tajnika in predsednika Lamberta Einspielerja. Na Mohorjevo družbo smo Slovenci po vsej pravici ponosni. Saj je bila ta kulturna ustanova enako pomembna v zgodovini slovenskega naroda, kakor je važna v sedanjosti. Slovensko ljudstvo kot celota se je najbolj po njej izoblikovalo v skupno kulturno občestvo slovenskega naroda in je še danes po tehtnosti svojega dela in po razširjenosti članstva znak slovenske kulturne rasti. To kulturno ustanovo, katere še veliki narodi nimajo, si je postavil slovenski narod sam po svojih najboljših prosvetnih delavcih in trudom družbenih poverjenikov. Na pobudo A. M. Slomška sta Andrej Einspieler in Ant. Janežič sestavila pravila in je leta 1852 že razposlala prve knjige. To društvo ni bilo namenjeno neposredno širokim slojem in so bili naročniki ter udje skoraj samo duhovniki in učitelji. Tudi naročnina je bila precej visoka, 3 goldinarje. Kmalu je stalo društvo pred polomom, tedaj pa sta Janežič in Einspieler društvo preosnovala v cerkveno bratovščino in 5. julij 1860 je rojstni dan današnje Mohorjeve družbe-, katere članstvo je hitro naraščalo in doseglo leta 1918 90.000 članov. Družba je, izdajala najrazličnejše knjige in se med ljudstvom tako udomačila, da so knjige prihajale v sleherno vas. Pri njej so sodelovali naši najodličnejši kulturni delavci. Zaradi lepe knjige in po njej se je naše ljudstvo učilo brati in pisati ter spoznavati lepo knjigo. Nato je predavatelj očrtal pomembno delo Lamberta Einspielerja, ki je skrbel za izdajanje strokovnih, nabožnih, znanstvenih in leposlovnih knjig. Po smrti Andreja Einspielerja je prevzel podpredsedniško mesto, po smrti dr. V. MUllerja pa je postal predsednik družbe, kar je ostal do svoje smrti leta 1906. Van Vyke Mason ajh z Zlate (este Videti je bilo, da je Sla z njenih oči neka koprena in zopet so one dobile nežen izraz. Še bolj ee mu je približala in njene male rdeče ustnice so se za spoznanje raztegnile. »Popolnoma sigurna sem. Nfe morete si misliti, kako je zavarovan. Obdal se je z vsemi mogočimi varnostnimi napravami. Njegovo življenje ni niti v najmanjši nevarnosti. Dam Vam lahko svojo častno besedo ... poleg tega pa je tudi profesor doktor Lose istega mnenja. »Ali je to slavni specialist za živčne bolezni George Lose?« jo je vprašal policijski častnik. »Da, mislim, da ste o njem prav go-govega imena?« tovo že kaj slišali! Kdo ne bi poznal nje- Cetleen se je zamislil in se trudil, da bi spoznal namene lepe bolničarke. Zelo je kil nezaupljiv napram njenim očividnim noskusom. da bi ga s evojim koketnim vedenjem preslepila. Mogoče je imela vseeno prav? Kapetan je bil v velikem dvomu. Po svoji etanorvaki dolžnosti bi mo ral on sumiti, po drugi strani pa sc mu je to sumničenje zdelo krivično, da bi neka bolničarka samo zato, ker je lepa, morala biti tudi kak zli duh. Prekinila ga je v razmišljanju. Rekla mu je: »Skoraj gotovo Vam je Kelly na hodniku pripovedoval razne neumnosti!« »Kako Vam je prišlo to na misel?« »To lahko sklepam«, mu je skromno odgovorila gospodična Dabrey. »Slišala sem, kdaj je pozvonilo in tudi vem, koliko časa je potrebno, da se prehodi hodnik. Vi pa ste sc na poti zadržali mnogo delj, kot je potrebno.« »Brez dvoma ste prav taiko iznajdljivi, kot ste ljubki« — je odvrnil Catleen in se globoko priklonil. »Vi ste torej popolnoma prepričani, da gospodu Buntonu ne preti nobena nevarnost?« »Popolnoma!« Njen odgovor je bil pre pričevalen. »Gospod Bunton je zelo ljubezniv človek tn mi ga spoštujemo. Ne vem pa, kako jc s tem Greaberjem. Bolničarka Dalrey je očividno malo osupnila in začela je hitreje dihati »Kdo je Greaber?« Zopet se je zbrala *n ga pogledala 6 svojim običajnim, nežnim pogledom, vendar se je morala zelo truditi, da je bil njen glas tako miren kot navadno, ko mu je odgovorila: »Oh! Veste, to je novi bolničar, ti je prišel šele pred tremi dnevi. Gospod Bunton hoče, da bo v tem času, ko bom jaz prosta, nekdo pri njem. Toda ne mislim —« »Gospod inšpektor, g. Bunton vas pričakuje,! « Inšpektor Catleen je bilo zelo zbran človek in zato se na njem ni moglo opaziti, da bi ga hripavi Kellyjev glas, ki se je začul s 6topnic, količkaj prestrašil. Gospodična Dabrey pa, ki ni imila toliko prisebnosti, je kriknila, ko jc za seboj za-čula njegov glas. 2 besnim pogledom, kakor tiger, se je obrnila in videla slugo, stoječega na stopnicah, ki so vodile v zgonnje nadstropje. »Kdo Vam je dal dovoljenje, da se plazite po hiši?« ga jc jewio vprašala. »Dobra igralka!« ie pomislil Catleen. »Tudi v tem hipu razburjenja ni pozabila na svoj angleški poudarek!« »Prenehajte s tem vohunjenjem po hiši! Ste me razi*meli? Jaz tega ne morem prenašati! — Glas sestre Dabrey je bil oster in odsekan. »Kelly, če še enkrat napravite kaj takega, boste takoj cdpušče< ni!« Nekaj časa sta ee bolničarka in sluga srdito gledala. Toda Kclly je bil očividno zelo ponosen nase in na tvoj položaj v hiši. Njegov grdi obraz se je spačil v prezirljiv nasmeh, oči pa 60 prezirljivo premerile bolničarko od nog do glave. »Odpustili me boste? Zakaj tega že dosedaj niste napravili?« Inšpektor Catleen je molče gledal ta prizor. Vsi ti dogodki so ga presenetili. Gdč. Daerey ee je prva zbrala. »Inšpektor, mislim, da morate iti sedaj k g. Buntonu, ki Vas pričakuje.« Bfc” mu Kelly. Usta so se mu razvlekla v P^" rogljiv nasmeh, tako, da sta se v njih videla dva bela zoba. »Vseeno mi najprej pokazati vašo legitimacijo. Velik0 jih je namreč že hotelo priti na tak na~iLl do gospoda Buntona.« .. , (Dalje or’" Od tu in tam Službeno glasilo HSS »Seljački dom« prinaša poljudno razlago funkcij, ki jih bodo imeli okrajni zastopi, katere bodo izvolili na Hrvaškem te dni. List pravi, da bo banska oblast v bodoče uvaževala le tiste predloge, ki jih bodo poslali okrajni zastopi in torej ne bodo potrebni pogosti obiski ljudi v Zagrebu, kjer naj bi posredovali pri oblasteh za izvršitev tega ali onega predloga. Po mnenju »Seljačkega doma« bo tako odpadlo skoraj 90% vseh obiskov ljudi iz pokrajine v Zagrebu. Poleg tega bo banska oblast poslej lahko prepričana, da zahtevajo ljudske potrebe, da se izpolni ta ali oni predlog, ker ga bo predlagal okrajni zastop kot pravi predstavnik ljudstva. . rav jaradi te velike vloge okrajnih zastopov pa je treba paziti, koga bodo kmetje poslali v od-v ?brati je treba najboljše med najboljšimi. Vojvodinski gospodarstveniki so imeli v No-T6™ ®adu svojo konferenco, na kateri sta bila tudi belgrajski župan J. Tomič in prometni minister inž. Bešlič. Zastopniki gospodarstvenikov so predlagali, naj bi vlada ukinila prisilen odkup a, zlasti pa pšenice in naj bi spet dovolila prosto trgovino s to robo. Govorniki so rekli, da je v«a država že približno oskrbljena z žitom in je odpadla potreba prisilnega odkupa. Po-jnočnik trgovinskega ministra dr. Obradovič pa ie zborovalcem povedal, da je vlada trdno odločena vztrajati pri sedanjem sistemu prisilnega odkupa žita in da bo ta ukrep držal najmanj do Prihodnje žetve. Pač pa bo vlada preučila vse Predloge vojvodinskih gospodarstvenikov in jih bo skušala upoštevati. Ti rn 'i'-'r? n. > ,t '?i" vj • jj.r I y i; v*»a j« »*• m fr’ * .£«*■ # * * tl«/ I ' ofa. (’f rf l.-e if * Vrt, te u Ibsjih, n^'t r ’ it J/eT ♦ v*- j) v,*. • f v- nhfr.r z-.1., VV/ft« ,t ■*-»Kr *'r V* l pr i tiJk r.. r, r «v' 't»v'i '•'ri dni je »11 Mostar zaradi naraslih voda »urezan od ostalega sveta. Vsa bližnja kraška po-Pa- kakor je Popovo polje, Mostarsko blato in pnnovačko polje, so bila preplavljena in s tem |® bila uničena vsa koruza in drugo rastlinje, ^amo to škodo cenijo na več milijonov dinarjev, uujša pa je za toliko, ker je tamkajšnje ljudstvo revno in bo le težko prebolelo tolikšno izgubo, železniško progo s Sarajevom so po velikih naporih spet uredili, vendar ima promet še vedno velike težave. Tudi telefonske vode so za silo Popravili. Znamenita družina, ki je dajala srbski pravoslavni cerkvi stalno svečenike, je družina Bal-sičev iz Sandžaka. Kakor so poznavalci zgodovine ugotovili, je po pisanih virih nesporno ugotovljeno, da daje ta družina že od leta 1614 stalno svečenike pravoslavni cerkvi. Mnogo^ med njimi jih je bilo tudi znanih prosvetnih in narodnih delavcev. Sedaj živita dva pravoslavna svečenika iz te družine. Eden od njiju je bil nedavno povišan v protojereja v Sjenici. V Belgradu bodo v nedeljo peli dečki, člani Cerkvenega pevskega zbora iz Regensburga v Nemčiji, tako imenovani pevski zbor »Vrabci re-ftonsburške katedrale«. Ta pevski zbor deluje že let in je torej gotovo nastarejše nemško pevci ji fl*50 društvo. Ustanovil ga je eden izmed regens-mcfeurikih nadškofov, ki je ustanovil j>oseben zavod, ašsti -iV- katerem so se vzgajali mladi pevci, ki so sprva l*>li le v cerkvi pri službi božji. Po svetovni vojni ko*° dečki začeli prirejati tudi samostojne javne in od takrat so zasloveli tako kakor "e dunajskih dečkov. if.,* avtomobilisti bodo priredili jutri velike ,nj?,'l*ske, motorne in kolesarske dirke na dirkališču v Banjici. Lani ob tem času so bile ve-uke mednarodne avtomobilske dirke, pri katerih so bili posebno številno zastopani Nemci. Letos oo udeležba skromnejša in bodo sodelovali večinoma ]e domačini. Predvčerajšnjim si je dirkališče ogledal tudi mladi kralj Peter II. in sam s svojim avtomobilom predirkal dva kroga dirkališča. Kakor pravijo poročila belgrajskih listov, je Kralj v tepem času prevozil progo. Navzoči dirkam in ljudje so ga navdušeno jjozdravljali. VerizniStvo je stalno poglavjo, o katerem morajo časopisi p0 Svoji dolžnosti poročati. Zmerom se pojavljajo v časopisju nova imena trgovcev in drugih podobnih, ki so se pregrešili proti zakonom in so jih upravne ali pa sodne oblasti kaznovale z večjimi ali manjšimi denarnimi in zapornimi kaznimi. Prav gotovo bo nekoliko boljše, ko bodo stopila sedaj v veljavo nova določila posebne Uredbe, ki ureja udeležbo judov. oziroma judovskega kanitala pri trgovinah z živili na debelo. Nova uredba je zajezila judovski val in postavila Prvo zapreko za širjenje nad vse škodljivega judovskega vpliva v našem gospodarstvu. Saj smo skoraj dnevno brali v časopisju, da je večina obsojenih špekulantov judovskega porekla. To ljud-lvP si samo pripravlja nesrečo, ker skuša tudi v ajtsijih časih iztiskati iz ljudi neupravičene za-s«1 ’ Pe ^ sprevidelo, da si s tem pripravlja j^.Pto pogubo in da se tla pod njim že zelo vroča, uk . tna, da bi morali slediti še drugi ostrejši k rej, j pr0(| ternu tujerodnemu elementu, če se-. anJi ukrepi ne bodo zadostovali. Eno pa je go-0v°- da vsa javnost pozdravlja te ukrepe. , V četrtek zvečer so sc v Zagrebu začele judovske cerkvene ceremonije snričo novega judov-skega leta 5071. Sinagoge so bile polne vernikov, hadrabin in drugi rabini pa so vernikom govorili o pomenu judovstva. Zaradi novega leta so Judje vse svoje trgovine in obrate zaprli. Spet enkrat se nudi Zagrebčanom priložnost, da ugotove, koliko je trgovin In veletrgovin judovskih, koliko Pa hrvaških. P.red leti so namreč ugotovili, da je bilo na HicI ob nekem judovskem prazniku odprtih le nekaj trgovin, iz česar se je dalo sklepati, da je skoraj vsa glavna trgovska žila Zazeha zasedena ’■ Judi. Lahko si mislimo, da se slika tudi do letos ni dosti snremeniln. Iz tega v°do Hrvatje najbrž sami uganili, koliko dela jih i,® *aka, preden bodo vrgli s sebe težki jarem J,‘dovskega gospodovanja. < ..V«č nedovoljenih stavk so vprizorili delavci d' na Hrvaškem. Oblast je v vseh takih pri-H1erih nastopila in posvarila delavstvo, naj ne , aseda tujim agentom, zlasti pa komunističnim, jn naj se v svojih mezdnih sporih točno drži do-logil zakona. Ce bi pa delavstvo navzlic temu no d°,elo spoštovati zakonskih določil, bo oblast nastopila z vsemi razpoložljivimi sredstvi m w ffezjiogoino zatrla vsak poskus nezakonitih stavk. Oblast je mnenja, da ima delavstvo dosti zakonitih sredstev, da si pribori svoje pravice. MARIBORČANU , Oglejte si Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«, ki jo v nedeljo, 6. oktobra, uprizorijo prosvetna društva na Pobrežju, Teznem, v Studencih in Radvanju. Vršili se bosta dve predstavi: ena popoldne ob treh, druga zvečer ob osmih. Obakrat v Narodnem gledališču. — Oskrbite si vstopnice v predprodaji pri dnevni gledališki blagajni. & Naši dramski umetniki o filmu Zbogom, Nister Chips V glav. vlogah: Robert Donat in Greer Garson Predstave zaradi velike dolžine danes ob 16., 19. in 21-15 uri in jutri v nedeljo ob 10.30 matineja po znižanih cenah in ob 14-45, 17., 19. in 21-15 uri KINO UNION Telefon 22-21 G. ravnatelj in dramaturg PAVEL GOLJA: Razveseljivo, da dobimo v teh žalostnih časih tako plemenito, prisrčno in toplo delo na ogled. Ga. MIRA DANILOVA: Film je čudovit, na mene je tako izredno vplival, da sem bila potem ves dan prisrčno dobre volje. G. EMIL KRALJ: Film me je nad vse navdušil. V sedanjih razmerah pa vpliva tak film naravnost odrešujoče. V njem sem našel toliko plemenitosti, srca, duše in le- pote, kar me je za dolgo dobo obogatilo. G. IVAN JERMAN: O filmu lahko povem samo najlepše in najboljše. Film jev vsakem oziru popolna umetnina. Kar se igre tiče pa lahko rečem, da jo moremo vzpore-diti z načinom igranja hudožestvenega teatra. Iz tega filma odseva vsa veličina in vse vrline angleškega naroda. Mestna trošarina ni kriva draginje Ljubljana, 5. oktobra. Kako zmotno je naziranje, da je v Ljubljani vzrok naglo rastoče draginje tudi v mestni trošarini in kako znatno bi se živila pocenila, če bi mestna občina trošarino ukinila, bo za vsakogar jasno, ako navedemo, koliko je mestna trošarina za živila, ki so najbolj potrebna najširšim slojem mestnega prebivalstva. Za krompir, ki je za vse sloje meščanov danes eno glavnih hranil, znaša mestna trošarina za 1 kg din 0.03, pri nakupni ceni 1.50 din torej 2%. Za zelje, repo in ostale okopa-vine znaša mestna trošarina prav tako 0.03 din ali pri nakupni ceni 2 din l%%. Za luščeni fižol 0.06 din ali pri nakupni ceni 6 din 1%; kislo zelje 0.06 din ali pri nakupni ceni 4 din VA%; za kislo repo 0.06 din ali pri nakupni ceni 3 din 2%; za koruzo 0.05 din, pri nakupni ceni 4.60 din 1.1%; za oves 0.05 din, torej pri nakupni ceni 3.50 din 1.4%; za moko 0.06 din, torej pri nakupni ceni 5 din oziroma 9 din 1%% odnosno 0.66%; za testenine znaša trošarina 0.25 din ali izraženo v procentih pri nakupni ceni 15 din 1.6%, za sladkor pa znaša mestna trošarina 0.15 din za 1 kg, torej pri nakupni ceni 10 din 1%. Zgornje številke nam najzgovorneje povedo, da je mestna trošarina na navedena živila zelo nizka, saj znese le po nekaj par na 1 kg. V primeru, da bi mestna občina res opustila svojo trošarino na krompir, ki znese na 1 kg borih 3 para pri nakupni ceni 1.50 din, smemo biti brez dvoma prepričani, da bi kupci zaradi tega krompirja na trgu ne plačevali 1 kg po 1.47 din, ampak še nadalje po 1.50 din. Za 1 kg oluščenega fižola znaša mestna trošarina 6 para, nakupna cena pa se suče od 6 do 8 din. Toda če ne bi bilo več mestne trošarine, bi zaradi tega 1 kg fižola ne veljal samo 5.94 din odn. 7.94 din, ampak bi ga gospodinje še vedno plačevale po ceni, kakršno plačujejo danes. Pri tem nastaja vprašanje, kdo bi bil tisti, ki bi imel z ukinitvijo mestne trošarine največje ko« risti. Najširše plasti mestnega prebivalstva brez dvoma ne! Kajti socialno šibkejši sloji nikakor ne zmorejo toliko, da bi si nakupili živila, kakor krompir, fižol, zelje, moko itd., v večih količinah, ampak kupujejo ta živila le v manjših količinah, pri plačilu katerih prodajalec ne bi hotel upoštevati, da je z opustitvijo mestne trošarine kupna cena padla, ampak bi še vedno zahteval prav takšno ceno, kakor je zdaj, ko plačuje trošarino. Pa tudi če bi hotel, prodajalec pri nadrobni prodaji navedenih živil zaradi opustitve trošarine ne bi mogel postaviti odgovarjajoče znižane cene, ker niti nimamo v prometu denarne enote nižje od 25 par in bi že zaradi tega moralo ostati prodajna cena nespremenjena, torej bi ukinjenje mestne trošarine tistim, v katerih prid bi bilo predvsem izvršeno, prav nič ne koristilo. Dobrodošla bi bila ukinitev trošarine izključno le producentu, prodajalcu in uvozniku, ki že itak prekomerno dražijo živež in bogate na račun najosnovnejših življenjskih potrebščin in najširših plasti naroda. O tem zgovorno priča primer mestne občine belgrajske, ki je v namenu, da poceni najosnovnejša živila, ukinila nekatere mestne trošarine. Toda izkušnja je pokazala, da se živila s tem niso prav nič pocenila in da ni draginja niti malo ponehala. Že prej smo omenili in dokazali, da bi opustitev mestne trošarine na nekatere življenjske potrebščine mestnemu prebivalstvu ne prinesla ni-kake neposredne koristi. Nasprotno lahko trdimo, da bi mestna občina z opustitvijo mestne trošarine napravila svojemu prebivalstvu precej slabo uslugo. Kajti mestna trošarina, dasi je na življenjske potrebščine silno nizka in ne predstavlja za prebivalstvo nobene bistvene obremenitve, pomeni kljub temu za mestno občino izdaten vir dohodkov, ki se nabirajo po malem, tako rekoč po kapljicah, ki pa v celoti narastejo v vsoto, s katero je mestni občini mogoče mspešno opravljati dela, ki spadajo v njen delokrog. Iz teh sredstev se krijejo izdatki za javne naprave, za socialno skrbstvo, za šole itd. Če bi bila ukinjena mestna trošarina, bi ti viri usahnili in bi bila mestna občina prisiljena v kritje in izvajanje proračuna uvesti nove davščine, ki bi bile brez dvoma za prebivalstvo občutnejše in težje. Pomembnejši sklepi celjskega mestnega sveta Celje, dne 5. oktobra. S prve plenarne seje celjskega mestnega sveta po počitnicah, ki je bila snoči pod vodstvom dr. Voršiča, priobčujemo le najvažnejše sklepe mestnega sveta. Zaradi nenadnega defekta na vodovodu na Fužini pri Vitanju je danes Celje brez vode. Defekt je nastal že predsinočnjim in so ga odpravili. Včeraj opoldne je ob močnejšem pritisku naj-brže vrglo tesnilo, morda pa je tudi počil glavni vod in se je voda razlila. Zafo so vodo zaprli v Novi cerkvi in v Socki. Za ureditev je tehnični oddelek vse pravočasno ukrenil in je upati, da bo Celje dobilo že danes vodo. Z gradnjo poslopja OUZD v Celju bo pričelo podjetje Združenih zidarskih mojstrov iz Ljubljane v teku 14 dni. Licitacija za oddajo del v 5. etapi Savinje ni uspela, ker se je prijavila le ena ponudnica tvrdka Nassinbeni. Zato bo ponovna licitacija dne 7. oktobra, za ostala dela pa 11. istega meseca. Za regulacijo Savinje v peti etapi je g. ban odobril 2,024.855 din. Od tega je dala banovina na razpolago iz bednostnega fonda din 624.000, celjska občina 450.000 din, okrajni cestni odbor 300.000 din. Ostanek naj bi dala država, Z razpoložljivim denarjem naj se izvede gotov del regulacije. Namestitev čistilne naprave v mestni klavnici se odda za 47.000 din Neradu Franju, prav tako dela za razširjenje hladilnice v klavnici isti tvrdki za 125.617 din. Občina je že preskrbela potrebno skladišče za prehrano prebivalstva in dobila bivši paromlin ob Mariborski cesti. Prehranjevalni odbor deluje in žito že prehaja. Gradnja treh grobnic z rodbinskimi obrobi se odda podjetniku Neradu za 41.000 din. Dela za gradnjo hodnika ob Mariborski cesti se oddajo tvrdki A. Res iz Zagreba za din 700.942. Hodnik bo iz asfalta. Tlakovanje na desni strani ceste v Vodnikovi ulici bodo izvršili tako, da se bo hodnik na desni strani ceste ob meščanski šoli razširil na okrog 4 m, na levi pa bo obsegal 2 m. Tvrdki Westen se dovoli razširitev ključavničarske delavnice in zazidava ulice Lastni dom, če bo tvrdka zgradila na svoje stroške novo cesto od Kovinarske ulice sporedno ob Mariborski cesti proti Bukovžlaku. ŠPORT Slovenska ligaška tekmovanja Upajmo, da jutri ne bo tako obupno deževne nedelje, kakor je bila prejšnja, dasi vsa znamenja na nebu danes ne kažejo na najboljše. Sicer pa je jutrišnji spored prav zanimiv. Ljubljana : Olimp. Ob pol 4. popoldne nastopijo na igrišču Ljubljane Celjani — SK Olimp. Celjani do sedaj, iz-vzemši zmago nad Kranjem, niso beležili še nobene točke. Računamo, da zmage Ljubljane Celjani ne bodo mogli ogrožati. Obeta se pa prav zanimiva in lepa tekma. Predtekma med juniorji Ljubljane in Slavije se začne ob 14.15. Amater s Železničar. Po vsej verjetnosti najzanimivejša tekma. Doslej še nepremagani Trboveljčani bodo naleteli na enega največjih favoritov za letošnje prvenstvo. Borba med obema kluboma bo nad vse ostra in zanimiva. Poleg tega pa je Amater razpisal za obiskovalce tekem še tri praktična darila. Srečne dobitnike bo določil žreb. Tekma se začne ob 16. uri. Kranj : Bratstvo. V Kranju imajo na sporedu »gorenjski derby«. Srečanje med Bratstvom in Kranjem, pa naj bi bilo na Jesenicah ali v Kranju, je vedno ena najbolj obiskanih tekem. Nedvomno bo tudi jutri jeseniška enajstorica pripeljala s seboj v Kranj lepo število svojih podžigačev, ki bodo pomagali Bratstvu v hudi borbi za točke. Tekma se začne ob pol 4. na igrišču Kranja. Maribor : Mars. Drugo ljubljansko moštvo SK Mars potuje jutri v Maribor, kjer se sreča z Mariborom. Oba kluba do sedaj še nista imela mnogo uspeha, dasi je prav gotovo, da oba kluba nista tako zelo slaba, kakor je trenutno njun položaj na prvenstveni tabeli. Kdo bo zmagal jutri? Sodimo, da so Mariborčani zaradi svojega igrišča na boljšem. Iekma se začne ob pol 4. na stadiaonu Železničarja. Začetek balkanskih Iger Danes popoldne se začno v Carigradu XI. balkanske športne igre V zvezi z balkanskimi igrami bodo delegati na športnem kongresu tudi razpravljali o vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo športa onih držav, ki se letos teh iger udeležujejo. Pri letošnjih balkanskih igrah nastopajo samo tri balkanske države: Turčija kot prireditelj, Grčija in Jugoslavija. Bolgarskih in romunskih atletov pri letošnjih igrah ni. Jugoslovanski atleti imajo mnogo možnosti, da odnesejo nekaj zmag. Favoriti so inž. Stepišnik v metu kladiva, Mavsar v metu kopja, Košir v teku na 1500 m. Tudi ocenjevanje posameznih držav je letos drugačno kakor prejšnja leta. Prejšnja leta se je po točkah ocenjevalo prvih šest tekmovalcev, do-čim bodo letos važne le zmage v posameznih disciplinah. Atletski miting SK Planine. V zvezi z razpisom atletskega mitinga našega kluba, ki bo obenem tudi izbirno tekmovanje za troboj v Belgradu, sporočamo, da se vrši disciplina v skoku s palico v nedeljo popoldne, ne pa v soboto popoldne, kot je bilo prvotno razpisano. To zaradi tega, ker je večina atletov skakačev 6 palico v soboto službeno zadržana. Vabimo občinstvo, da se tega poslednj.ga mitinga v letošnji sezoni, ki bo v soboto in nedeljo popoldne na Stadionu, udeleži v velikem številu. Vremensko poročilo »Slov. doma« Kraj Barometer-sko stanje tempe- ratura v C d6" d » ► — c S* *C C a. c c ►ac -7 Veter (smer, jakost) Pada- vine 77*? d ® OJ , KT. 1?d d « d m/m | vrsta Ljubljana 7t>7'4 13*6 120 95 10 0 16-6 dež Maribor 767’2 23-6 9-0 80 10 NWS 7-0 dež Zagreb 766-t 22-0 12-0 80 4 E, 16-0 dež Belgrad 766-2 29-0 18-0 80 6 NE, — — Sarajevo 768-3 25-0 140 80 5 0 3-0 dež Vis 766-6 18-0 14-0 93 10 SE, — — Split 766-6 24-0 17-0 90 5 SSEj 25-0 dež Kunibor 766-1 24-0 19-0 93 5 E, _ — Rab 766-5 20-0 16-0 80 4 SE, — — QubPovniB 766-0 25-0 17-0 80 5 SE, 1-0 dež Vremenska napoved: Pretežno oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Koledar Danes, sobota, 5. oktobra: Placid, Flavij. Nedelja, 6. oktobra: Brunom Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber, Srbska ulica 7-1, telefon 36-41. Risarski tečaj za mizarje. V teku jesenske in zimske sezone priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani tečaj za strokovno risanje za mizarske mojstre in pomočnike. Tečaj bo vodil strokovni učitelj g. Josip Tratnik, vršil pa se bo v prostorih Tehniške srednje šolo v Ljubljani. Tečaj se prične v nedeljo, 20. oktobra t. 1., fer bo vsako nedeljo odnosno praznik dopoldne od 8 do 12. Opozarjamo na to mizarske mojstre in pomočnike z vabilom, da se pismeno prijavijo s točno navedbo svojega naslova najkasneje do 14. oktobra na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI, kjer dobe še podrobnejša pojasnila. Aktivni podoficirji ljubljanske garnizije priredijo v soboto, dne 5. t. m., ob 20. v zgornjih prostorih »Trgovskega doma« v Gregorčičevi ulici družabni večer. Vabijo se vsi rezervni podoficirji, njih rodbine in prijatelji, da se tega družabnega večera udeleže v čim večjem Številu. Razstava slik Rika Debenjaka se zaključi v 'nedeljo 6, t, m. ob 18. uri. Ta dan bo imel zadnje vodstvo po razstavi gosj)od prof. Saša Santelj in to točno ob 11. uri. Vabimo na obisk vse, ki se zanimajo. Pisarniški praktikant. Samec, srednje starosti, z lepo pisavo, perfektnim znanjem angleščine, nemščine, večletnimi študijami v tujini išče mesto pisarniškega praktikanta, sluge ah kaj podobnega, proti mali plači. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Busy bu«. Odpoved proslave 40 letnice Slomškove družbe. Vsem p. n. povabljencem in članstvu, ki so vabila že prejeli, vljudno naznanjamo, da se proslava 6. in 7. oktobra zaradi nenadne smrti predsednikovega sina preloži na poznejši čas. Odbor. * Nov general n! varuh v Mariboru. Posle mestnega generalnega varuštva otrok v Mariboru je po pok. dr. Kronvoglu prevzel upokojeni sodnik okroz. sodišča in bivši predstojnik okrajnega sodišča gosp. Pečnik Franc, ki bo sprejemal stranke ob uradnih dnevih v torek, sredo in soboto od 10. do 1«. ure v sobi št. 8 na okrajnem sodišču. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama. - Začetek ob 20. 5. oktobra, sobota: Kovarstvo m ljubezen. Red premierski. ' 6. oktobra, nedelja: Kovarstvo m ljubezen. Izven. 7. oktobra, ponedeljek: Zaprto. 8. oktobra, torek: Kovarstvo m ljubezen. Red Torek. . r, j o 9. oktobra, sreda: Romeo in Julija. Red Sreda. Opera. — Začetek ob 20. 5 oktobra, sobota: Grof Luksemburški. Izven. 6. oktobra, nedelja: Grof Luksemburški. Izven. 7*. oktobra, ponedeljek: Zaprto. 8. oktobra, torek: Fidelio. Red A. 9. oktobra, sreda: Lok. Plesni večer. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja. Izven. Paviljon mariborske bolnišnice bodo vendarle dogradili Maribor, 4. oktobra. Ko je pričela pred štirimi leti banovina graditi novi paviljon v mariborski bolnišnici, v katerega naj bi se namestili oddelek za bolezni oči, nosu in grla, odelek za živčno bolne ter oddelek za kožne in spolne bolezni, so bik Mariborčani res veseli, ker so pričakovali, da bo s tem vedno hujša stiska mariborski bolnišnici odpravljena. Toda poslopje je prišlo 6amo pod streho, potem pa so dela obstala. Zmanjkalo je sredstev za nadaljevanje zgradbe. Banovina sama mi niti dosti žrtvovala za stavbo v surovem stanju, ker je uprava mariborske bolnišnice prigospodarila toliko, da se je lahko stavba do strehe dogradila. Tri leta je potem stala zgradba v takem stanju — kar ni bilo za Maribor prav nobeno prijooročilo, posebno ne v očeh tujcev, saj stoji novi pavilijon na precej eksponiranem prostoru, taiko da dominira nad vso okolico magdalenske cerkve. Vsekakor bi bilo mogoče najbrž.e tudi poprej z nekaj več dobre volje dobiti potrebna sredstva za nadaljevanje in dokončanje tega pavdlijona — kar bi bilo tedaj vsekakor ceneje, kakor v današnjih časih. No, pa tudi sedaj bodo Mariborčani in Štajerci hva- ležni banovini, da je vendarle zagotovila denar, tako da so se te dni dela na novo pričela. Banovina je najela za dovršilev paviljona in nekaterih stranskih zgradb, ki tvorijo, vse skupaj I. etapo povečanja mariborske bolnišnice, posojilo v znesku 11 milijonov din. S tem denarjem bo poleg paviljona zgrajena centralna kotlarna ter nova pralnica «n raz-kuževalnica. Vse te zgradbe eo nujno potrebne, posebno pa še kotlarna, ki bo prihranila na leto bolnišnici za četrt milijona din premoga. Dosedaj je imel namreč vsak oddelek za sebe svojo kotlarno za centralno kurjavo. Sedaj grade v novem paviljonu kanalizacijo, izvršujejo se kleparrfia dela, pričeli pa so z delom tudi že drugi podjetniki. Pripravljena so že vrata in okna za vzidanje. Uprava bolnišnice pa je zelo di-lekovidno nabavila že pred dvemi leti vso potrebno opremo za bolniške sobe ter je izdelala postelje in nočne omarice v lastni režeji. Kaj pomeni to v sedanjem času, je razvidno najbolj iz tega, če pomislimo, da je uprava izdala za platno, odeje m drug blago pred dvemi leti 300.000 din, danes pa bi morala za isto plačati najmanj 750.000 din. Ves ta materijal je nabavila bolnišnica iz lastnih sredstev. Hvar-kos našega zanimivega sveta (Nadaljevanje) Med hrvatskimi ribiči Na starem gradu 2e na vse zgodaj dokaj vroče sonce je pokukalo izza hriba, kakor same radovednosti, kako tso ponoči ribiči na odprtem morju opravili svoj posel. Ob bregu so že razgrnjene okrog 170 metrov dolge mreže, ki so se bile ponoči dodobra napile morja. Treba jih je vsak dan sproti posušiti, pa če so na lovu zajele kaj, ali pa nič in tudi sproti zašiti, če jo j* kakšna večja morska srverina v boju za prostost načela. Dostikrat ni ne enega, ne drugega in vrniti so se morali s praznimi in seveda tudi celimi mrežami Sicer se fikoro nikdar ne zgodi, da ne bi prav nič vjeli, vendar je dosti premalo, če nalove rib 6amo za domačo mizo in morda malenkost še za hvarski trg Kakor po drugih krajih po poljih ni vselej žetve, tako tudi ribiči vselej ne morejo »žeti« Luna jim določa čas, kdaj kaže iti na morje, če hočejo imeti kaj uspeha z ribami. In res, kadar je lunin »mrk«, vidiš vsak večer, kako odhajajo motorizirani ribiči s sicer ne motoriziranega Hvara ven na široko, ko se vleže noč in ko se sonce potopi v morje, {tujce opozarjajo domačini, naj ta hip dobro poslušajo, kako bo zacvrcalo .. .), že brle v daljavi njihove ribiške svetilke, kakor bi se zvezde ogledovale v morju. In tam vržejo mreže, seveda ne na kraju, ki si ga je kdo zapomnil kot ugodnega, pač pa tam, kamor jih je to noč poslalo pristaniško poveljstvo Ni vselej in za vsakogar sr.-e na lovu Včeraj so se ribiči žalostno vrnili praznih rok, danes pa je ena sama skupina vjela kar osemdeset kvintalov rib. Pa mu ljudje nič kaj niso privoščili, ker pravijo, da je »lupež«. Zameril se jim je bil pred vsem zato, ker ima to »grdo« navado, da vselej vse ribe proda naprej, na hvarski trg pa jih prav malo ali nič ne pripelje in tako pomaga, da se cena ribam na tem trgu še dosti dobro drži, seveda za tiste, ki to obilno blago prodajajo. Gos>podinie se zato nekoliko jeze nanj, drugi ribiči na so mu najbrž še hvaležni, da jim na trgu preveč r’- konkurira. In če pomislimo, da ribe lahko proda naprej po 6.50 ali celo 6.75 dinarjev za kg, laihko izračunate, da je ta mož, ki slovi pod tako hudim imenom »lupeža«, vendar samo nocoj zaslužil dobrih petdeset jurčkov. Nekaj ga že stanejo delavcj, ki ves posel zanj opravljajo, da on lahko vrti 'e svinčnik v svoji pisarni, pa vendar mu še mno<*o ostane, za njegovo delo res kar preveč. Svoje delavce ribiče gosoodar nagradi z nekaj ribami, ki so jih sami nalovili, da jih lahko prodajo --mi na trgu in si jih še lahko po mili volji privoščijo, V6aj če olje ne bi bilo tako drago. Vse drugo -ae io v kadi in sodov e, nasole in odpremijo. Res, kako lahko človek tu obogati, če ima dovolj sredstev, da si kupi ribiško ladjo in vse drugo, kar ribiči pn svojem poslu potrebujejo. A sreča ga tudi ne sme zapustiti, kakor očividno ni zapustila tega »lupeža«. Znanec s Hvara me je povabil »na rifeu*. Koga ne bi zanimalo, kako se iz morja dviga ta živi dalmatinski zaklad. Jadrnica naju je odnesla naglo v smeri proti Visu. Tudi na odprtem morju ti vedo ti ljudje točno, kje ie t&koimenovani »brak«, razmeroma plitvo morje, kjer je dno poraščeno in se tam rade drže raznovrstne najdragocenejše ribe. Nisva lovila na mrežo, pač pa na »parengal«, oad sto metrov dolgo vrvico na katero je obešenih na krifke vrvice nekaj sto trnkov. Dokaj je posla z natikanjem vabljenkov, ribic »bukev«. In nato spu-eUi;>parengal« v morje, na konce oa nrjv«7«š polu? Wi e bučke, tikve, za globino rro>"'s r-Vt, <•« dva kamna, da se ve6 »pagengal« lepo potopi na dno, kjer se morska »divjačina« skriva. Potem jadrnica zdrsi proč od lovišča za kakšno uro, morda do bližnjega otočka na mal prigrizek, če si ga nisi vzel s eeboj, ali pa spustiš jadra in se predaš valovom, naj gre kamor hoče ... »Šjor profesur« Naju je jadrnica zanesla na bližnji otok Pal-mižan, kjer si je uredil svoj dvorec neki starejši upokojeni profesor. Pravijo mu »šjor profešur dela gosenica«. Kar gosposki je ta njegov dvorec ob mirnem zalim, kjer je pred leti, ko so bili pri -as še viharnejši časi, večkrat pristala jadrnica in pripeljala tja visokega gospoda, začasnega Hvarana. Dosti prostora v dvorcu ni, saj tudi stalnih gostov najbrž ne bi imej prav preveč, ker je kraj le preveč odmaknjen od ostalega sveta. Le za krajši oddih se ustavljajo tu gostje s Hvara in od drugod, ;n Pogled na del angleškega pristanišča v Liver-»šjor profešur« jih ima morda vprav zato še rajši. poolu, ki so ga nemški letnici v sedanji vojni Postreže s sladkim dalmatincem, ki mu raste kar | tudi že večkrat vznemirjali, čeprav leži precej pod hišo, mrzlim pršutom, sirom in hladno 6enco na visoko na severu. vrtu. Bogve, kaj je tega »šjora« privedlo sem v tiho samoto in kaj se mu je v življenju toliko zamerilo, da je na stara leta obrnil vsemu svetu hrbet. Ze se mudi pogledat, kaj je z najinim »naren-galom«, ki tam na morju sam lovi. Brž n jadrnica spet popelje tja, da vidiva, če je bilo kaj. Znanec začne dvigati vrvico, trnek za trnkom se zasveti pod gladino. Nič. Tudi »bukev« ni več na njih. Znamenje, da so se ribe že navadile previdnosti. Pač, bo nekaj. Že globoko doli v vodi se nekaj rdeči in postaja vedno večje. »Pirkec.« Lep je. Požrl je »bukvico«, in mu je s trnkom vred obtičala v požiralniku. In nekaj trnkov dalje »kanjac«, potem »pauk«, pa spet »pirkec«. Nekaj le bo. 'Znanec je dejal, da ni ravno najslabše. Sicer je to lep šport, toda tudi precej dela in časa zahteva. Življenje je vendar tudi tu lapo, ”Saj biti mora, če ne bi 6i marsikak Hvaran gotovo po-iekal drugega posla, ki bi mu morda prinesel Kaj več. Po ulici, ki je ozka zato, da bi bila čimbolj hladna, kadar se upre visoko sonce ob hvarski breg, te dvignejo k amen it e stopnice — kaj pa tu ni ka-menito! — hitro pod zidine starodavnega gradu, ki straži že stoletja nad mestom in 60 ga zgradili Benečani. To ti dokazuje tudi ogromen lev, izklesan iz belega marmorja m postavljen kot čuvaj na grajski zid. Cesta — lahko bi jo tako imenovali, saj je trda in dovolj široka, da prenese to ime — se v številnih serpentinah ob edinstvenih alojah, rožičih ki pravkar zore, in ob živih gejzirih — cipresah, hitro končuje ob glavnem vhodu v grad, kjer je dež-nica prevlekla pod razpokami ozek strop in mrzle stene nad strmimi stopnicami. Kremena siga je tu pa tam olepšala prepereli zid, da na njem tako lahko vidiš tudi kristalčke — znamenje, da je bilo zanje dovolj časa, dovolj prostora in tudi dovolj potrebnega miru .. . Stopiš na veliko, z velikimi kame-nittmi ploščami tlakovano dvorišče, odkoder vodijo vhodi v notranje prostore s kuhinjami. Nad starinskimi štedilniki ziiajo velike odprtine, dimniki. V zidovih, ki so še kar orecej dobro ohranjeni, vidiš rdečo opeko, kar nekaj čudnega, ppsebnetfa za Hvar. Morali so biti tu nekoč zidarji od drugod. Stene, ki jih je prišlo gledat že toliko tujcev, pa morajo seveda biti vse popisane in poslikane, kajti človek se pač taiko silno rad ovekoveči. K sr pa ni knjige, kot na primer pri nas po gorskih vrhovih, se ovekoveči kar na zid, poleg tega pa morda še izlije iz 6voje duše, kar ga najbolj leži celo v tem edinstvenem trenutku, ko stopi v stari hvarski grad. Nekdo niti tega ni mogel ta hip pozabiti, da so današnji časi časi propagande. Za temne zidove vrh skalin je kar v nekdanji kuhinji za štedilnikom narisal velik srp in kladivo, zraven pa zaželel »slava Leninu«, svojemu vzorniku, ki gotovo ni nikd’r slutil, da se bo njegovo ime bleščalo tudi na tem gradu. Res, čudovita je ta skladnost: starodavni be- Vi negki lev na orjaškem zidu, znotraj v grajski eenci pa se hladi Leniin . .. Odtod vodijo stopnice na zgornjo teraso, ki je ob robovih kaikor načipkana s puškamicanri. Ze po njihovi razmestitvi »e lepo vidi, zaikaj jih ie da-ul j mojster postavil ravno tako in ne drugače. Treba je bilo namreč pomisliti tudi na morebiten -uiik v ■•,:r-čene prostore, odkoder bi bile prejšnje postoja- ».e tudi vidne skozi ice. In nato slede - dwnji (prostori pod in na najvišjem stolpu. No, pa to je bila strcte-gija starodavnih časov, ko še niso 'oznali ogromnih topov, bomb in letal. Afrika na Hvaru Hvarjani vedo tudi povedati, da se je na tem gradu, ki ga podpira orjaško zidovje, kakržno smo navajeni gledati v kakšnih pustolovskih filmih ;z Afrike ali od drugod, mudila neka nemška filmska odprava ter tu nabrala nekaj gradiva, ki bi sicer morala ponj morda res tja doli v Maroko. Kdo bi mogel prepoznati, če bi gledal na platnu ta utrjeni grad, da to niso slike utrdb iz peščenih afriških ali drugih pokrajin! Morda 6e nehote spomniš tudi na prizore iz filma »Poročnik indijske brigade«. Naša Dalmacija je torej hvaležno polje ne samo za tiste, ki semkaj pridejo iskat sonca, grozdja in zdravja, pač pa tudi za one, ki znajo iz nje narediti, če je treba, tudi Afriko ... Če hočeš natančneje spoznati kraje in liudi, pravijo, da moraš povsod pogledati vsaj za trenutek tudi na pokopališče Hvar je menda tudi v tem o.iru redka posebnost. Za glavno cerkvijo prideš po poti, ki bi si jo onstran Jadrana težko predstavljal drugače kot lepo vijugasto asfaltirano cesto, tu pa sredi nje leže debeli kamni, kakor jih je nekoč tja položila še narava sama in jih je človek pobral s tal morda le toliko, da je ogradil vinograde, ki so ob tej »zadnji« poti H v ar jamo v k otnalašč najlepši — na griček z malim pokopališčem. Na hrib nosijo mrliče, kaikor bi jim hoteli pomagati v nebesa... Pogrebnih vozov nimajo, pa 6aj nimajo niti drugih vozil. Vse 60 se ti ljudje navadili nosati, kot bi hoteli reči, da žilav in skromen človek vse lahko prenese. Obstaneš pred pokopališčem, saj tudi moraš, ker je zaprto. Treba je poklicali bližnjega »čuvaja grobov«, da odpre. Vrata v zadnji dom Hvarjanov so vedno zaprta, le dva, tri dni na leto ne. To je na dan Vseh svetnikov, o božiču in morda še o veliki noči, če je tod več obiska. »Drugače bi otroci vse razmetali,« hiti razlagati čuvaj, če ga vprašaš, zakaj pokopališče zapirajo. Ko pa stopiš noter, se moraš prav za prav vprašati, kaj naj bi otroci razmetavali, Nagrobne kamne, pokrove z grobnic, ali kaj? Saj je vendar vse kamen to, kot večno pribito tudi tu. Na »domačem« pokopališču vidiš same grobnice s toliki pokrovi, kolikor je raznih družin, ki imajo tu pokopane svojce. Napisii so vklesani na pokrove. Spet varčevanje 6 prostorom. Le nekaj premožnejših ljudi si je tudi tu vnaprej zagotovilo razliko od ostalih. Postavili so si nagrobne spomenike iz krasnega belega marmorja, drugače pa podobne kot jih človek viidd tudi pri nas. Kipi na njih pa so mojstrovina. Posebnost je dalje tudi način, kako mrUče pokopavajo. Pomislite, vsega tri krste imajo Hvarjani za vse svoje umrle. Mrlič leži v eni od njih le med potjo, ko ga neso na pokopališče. In če to ne bi bilo »praktično«, bi najbrž krst tu sploh ne poznali. Na pokopališču mrliča vzamejo iz krste, ga zavijejo v nekake rjuhe ter tako polože v grobnico na polico k večnemu počitlku. Ko tam iri več pro-fctora, kosti enostavno pometejo na kup v 6podnjem delu velikega grobišča. Tujca mine vse že ob misli, če hi moral biti tu in na tak način pokopan. K sreči pa tudi nima dostopa med domačine, ki spe večni sen na tem griču. Z zidom je ločeno zadnje počivališče tistih tujcev, ki jim je smrt vprav na Hvaru ustavila njihov koralk. Tu je nekako malo, na gosto s cipresami poraščeno »mednarodno« pokopališče. Nekaj Italijanov, Nemcev, Madžarov se je tu za vselej ustavilo. Takoj ob vhodu iz »domačega« na »mednarodno« pokopališče počiva celo nek Ljubljančan, vsaj čuvaj je vedel povedati ,da je bil doma iz Ljubljane. Torej je tudi v tem tihem kotičku zastopana naša maila domovina ... Skromnost lajša težke dni Vse svoje znamenitosti ti Hvarjani radi ter s Conosom razkažejo in razlože, nič pa se seveda ne ranijo, če jim kaj stisneš v roiko. Se mnogo drugega zanimivega pa lahko sam opaziš mimogrede. In kaj more človeka v sedanjih časih bolj zanimati kot to, kaiko drugod ljudje žive. Precej izveš, če se zjutraj pomešaš med svet na živilskem trgu, če se ustaviš vsaj za hip med ribiči, ali pa stopiš v bolj ograjeni svet, med vinograde, kjer je zdaj trgatev in kjer sladlki dalmatinec že teče v mehove. In v pristanišču že čakajo in se namakajo veliki sodi, s katerimi bodo odpeljali drugam sladki sok hvarskih goric. Čeprav so sedanji časi težki, jih domačini s Hvara ne občutijo preveč hudo, to pa v veliki meri zaradi tega, ker so z malim zadovoljni. Da imajo le ribe, ki jih za nekaj dinarjev dobiš več kot dovolj, seveda ne ravno najdragocenejših, potem olje, ki je zdaj povsod z njim bolj križ, na Hvaru pa je dobro olivno olje še po 26 dinarjev, in nekaj sadja, ki ga tam tudi ne manjika, pa so razen "a-rodnega« kruha že skoro vse življenjske potrebščine skupaj. Kdor je skromnejši, pač lažje čaka na vsakega prvega v mesecu, kakor je to tudi oovsod drugod. Med približno 1700 Hvarani pa je kar nad sto tak šilih, ki imajo visokošolsko izobrazbo in ti si morda le lahko privoščijo tu pa tam kakšno majhno »razkošnost« za razliko od tistih, ki prebivajo sti-njeni ob ozke zamazane ulice na bregu, najbližje pokopališču... Še neikaj imaš priliko videti med temi ljudmi. Naj bodo premožni ali siromaki, vsi so pošteni do skrajnosti. Pravijo, da se le redkokdaj primeri, da bi bil kdo zaprt zaradi tatvine ali goljufije, kaj šele, da bi kdo kam vlomil. In ne morda zadnja posebnost je tudi to, da se zastonj oziraš okrog, kje boš na Hvaru videl kakšnega berača, ki bi prosil vbogaj-me, čeprav je morda tam več usmiljenja vrednejših ljudi, kakor drugod, pa ne prosijo ... frz. d 1 2 3 | 4 n d m 6 7 m 11 8 m 9 m 10 n m H 12 13 D 11 141 m m 15 16 HI 17 1 m m 18 u 19 11 m 20 (B 21 22 m m 23 11 24 11 25 26 d H 27 m Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Francoski pisatelj, (v. Član plemena rumene rase, 8. Pravi, 9. Lombardska reka, 10. Osebni zaimek, 12. Član družine, 14. Stara oblika veznika, 15, Da v češčini, 17. Nadeja se, 18. Del kolesa, 19. Besedica, s katero prigovarjamo, 20. Del voza, 21. Jugo-slov. politična stranka, 23. Časovne enote, 25. Vrba, 27. Še enkrat storjeno dejanje. Navpično: 1. Pritrdilnica, 2. Nadeja se, 3. Predpis za obleke, 4. Žensko ime, 5. Povratno osebni zaimek, 5. Prisilno bivališče, 7. Določen pas, ozemlje,8. Predlog, 11. Vzklik, 13. Enkraten, iz iste snovi, 14. Vojni strup, 16. žuželke. 17. Del čebeljnjaka, 20. Romanska beseda za zlato, 22. Dobi novico, 23. Nada, 24. Svetniška kratica, 26. Vzklik. Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: 1. Cerar, 5. Zpk, 8. Polič, 10. Ulica, 12 Ali, 13. Bata, 14. Red, 16. Saje, 17-Saten, 18. Vaza, 19 Vaja. Navpično: 1 Cola, 2. Elija, 3. Ribez, 4. Ruta, 5, Zlata, 6. Pirej, 8. Pas, 9. Čas, 11. Ad* 15. Ena. Hadio Program radio liuhlfana Nedelja, 6. oktobra: 8 Jutranji pozdrav. — 8.15 Dueti: klavir in harmonij (gdč. M. Gnjezda g. Dimitrij Kaškarov). — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Schubertove skladbe. — 9.45 Venski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic). — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11 Nedeljski koncert Rad. oik. — 12,30 Objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Konce.t godbe 40. pp. Triglavskega. — 16.30 Telesnovzgojni program ZFO (g. Ivo Kermavner) — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30 Veseli trio, vmes poje g. Franc Deržaj, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 19 Napovedi, poročila, objave. — 19.25 Iz slovenskih krajev (plošče). — 20 Kcncert. Sodelujejo g. Anton Sladoljev (tenor) g Stanko Prek (lutnja) in Rad. ork. — 21.30 Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče). — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Citraški dueli (gg. Vilko Skok in Ivan Kosi). Konec ob 23. Za Jogo»lovan»kc tiskarno * LJnbljnnli Jož* fcraroarlfc — Izdajatelji In*. Jote Sodja — Uredniki Mirk« Javornik — RokopUov ne vranama »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob II Meae*aa naročnina IS din. ca Inozemstvo M din Uredniilvoi Kopitarjeva alica klil Telefon W tuoi do 4009 Uprntat Kopitarjeva ulica l James Hilton: £bogom mr. Chips »Hvala vam!« »Po tem lahko mislimo, da je igra izgubljena, če preden se je začela. A vendar se mi adi, da bi zmaga na športnem igrišču bila važnejša od vzgojnih načel.« Velika okna v Chippingovem razredu so bila na Široko odprta. Do fantov, ki »o s trmastimi lici sedeli v klopeh, sta jasno prihajala krik in ploskanje z igrica. »Brookfield! Brookfield, dobro je, drži se,« so vpili razburjeni tovariSi, ki so lahko zunaj spremljali igro. Iz hrušča in vzklikanja je bilo moči razbrati posamezne vzklike: »To ti je udarec! Dobro, stari Wiggs, te?! človek božji, teci!« Nekaj fantov ni moglo vei vzdržati v klopeh. Med njimi je bil Colley. Naslonili so se na okno in od tam 1 divjimi gibi spremljali igro. »Glej Wiggsa, samo Še štiri, pa bo zmaga!« »Daj, daj, migaj!« se je drl nekdo na oddaljenega igralca. Tretji je vpil z okna: »Ne, ne nazaj, cepec!« Drugi so se pridružili njegovemu vpitju. Slišati je bilo oster udaree in dosti glasov: »Ant!« Sodnikov glas je zvenel jasno in ostro ko bič. Fantje na oknu so se obrnili v razred. Nekdo je vzkliknil: »Izgubili smo!« Vrnili so se na svoja mesta, eden izmed njih, Morgan, se je obrnil k Collejju: »Čestitam, Colley!« Chipping ga je tiho opomnil: »Morgan!« Morgan se je s spačenim obrazom obrnil k učitelju. Govoril je bliskovito naglo: »Da, da, dobro, dobro, gospod profesor! Setbury nas je potolkel. Izgubili smo pokal. Pa ne samo mi, temveč vsa šola! Toda vam jo vseeno, kako Čutimo mi. Vam je vseeno, če vas sovražimo!« 1 Chipping je bil mrtvaško bled in se je krčevito držal za pi-salnik. Kakor, da ni slišal Morganovega izbruha, je dejal: »Lahko pospravite knjige.« Čakal je nekaj časa, potem pa z velikim naporom nadaljeval: »Fantje, rad bi vain povedal, da sem tedaj, ko sem sklenil, da vas danes popoldne zaprem, bil pozabil na tekmo s Setburyjem. j Vi ste me pa spomnili tako, da mi je bilo nemogoče preklicati sklep.! Morate to razumeti. Hočem, da veste tudi to, da sem se prenaglil | in da mi ni do ničesar več na svetu, če izgubim vaše prijateljstvo. Ali mi ima še kdo kaj povedati?« Nihče se ni oglasil. Chipping je z votlim glasom dejal: »Lahko greste ...« Navzlic svojim dobrim namenom In odkritosrčni želji, da bi postal prijatelj svojih študentov, si Chipping ni mogel pridobiti fantov. Med učitelji je bil v Brookfieldn tisti, ki so ga imeli najmanj radi, in to ne samo prvo leto, temveč še nadaljnjih devetnajst let, kar je delal na šoli. ! Dr. Weatherby je umrl leta 1888. Njegovo doprsje so postavili na šolsko dvorišče poleg kipov drugih prejšnjih ravnateljev. Fantje so odhajali na počitnice. Poslavljali so se od vseh profesorjev,. samo Chippinga ni pogledal nihče. | Nekdo od fantov, ki je tekel mimo Chippinga, se je ustavil na stopnicah, da bi si popravil nogavico. Chipping mu je položil roko na ramo: »Dosti veselja za praznike, Matthews.« »Hvala,« je odgovoril fant in v zadregi obrnil pogled na drugo stran. Zapazil je nekoga in vzkliknil: »He, Johnson, počakaj me!« In izgubil se je, kar se je dalo hitro, iz Cliippingove bližine. Podobno je bilo tudi z drugimi fanti. Ali se bo njihovo vedenje kdaj spremenilo? Pridružil se mu je neki človek: »Ali se me spominjate, mr. Chipping?« »Seveda so spominjam, samo nekaj zrasli ste.« ... samo Chippinga ni pogledal nihče... %