SVOBODNA SLOVENIJA

PRAZNIKI

Vedno bolj se množe godovi in praz¬
niki, ki jih moramo praznovati daleč od
doma Že je pred nami šesta Velika noč,
ki j 0  bomo praznovali na tujem. Napekli
bomo potic in pripravili pirhov za veli¬
konočni žegen, šli bomo k procesiji in k
magi, stopili bomo k svojim prijateljem
“v  Emavs”, pa bo vendar vse minilo dru¬
gače, kot je bilo doma, v našem rojst¬
nem kraju. Ravno to smo čutili za Bo¬
žič: imeli smo jaslice, polnočnico in
praznične priboljške, pa nam vsa juž¬
na vročina ni mogla ogreti srca tako,
kakor se nam je ogrelo, ko smo bili do¬
ma. Saj nam je dal dom za vsako prili¬
ko toliko drobnih, pa dragocenih- doži¬
vetij, ki jih ni nikjer drugje in ki jih ni
mogoče nadomestiti.

Tragedija vseh onih, ki žive daleč od
doma! So kakor cvetica, ki smo jo pre¬
sadili. Morda je prišla na boljšo zemljo,
morda je celo bolje oskrbovana, pa ven¬
dar hira in vene dolgo časa, preden spet
zaživi v polni moči. Marsikdo med na¬
mi je že bolje oblečen kot je bil doma,
ima mesa polne lonce, pa tudi brez sto¬
taka v žepu ni nikdar, pa vendar doma
je bilo vse lepše in vsakdo bolj zadovo¬
ljen.

Druga tragika je, da lepe stvari po¬
lagoma gredo v pozabo. Marsikomu med
nami se danes že bolj dopade tramvaj in
pločnik in tovarna kot pa glinast kolo¬
voz in garanje na polju od zore do po¬
zne noči. Koliko je že slovenskih ljudi,
ki jim ob misli na lepoto domače zem¬
lje in na toploto starih navad še sto¬
pi solza v oči, nimajo pa več želje, da
bi se tja vrnili. Ne dogodi se ta spre¬
memba v dveh letih, v dvajsetih se pa.
In še nekaj;  ali se zavedamo, da bo med
nami, tkzv. novimi naseljenci kmalu v
večini mladi slovenski rod, ki ne ve več,
kaj je butara, ki je dala tak povdarek
cvetni nedelji, ki nimajo pojma, kako
Ločanje in Tržičanje Boga strašijo, ki si
ne morejo predstavljati, kakšna je bi¬
la naša vstajenska procesija, ki se je
vila med prebujajočimi se polji in
travniki, ki ne vedo več, ali pa niso še
nikoli vedeli, kakšno je bilo farno in
soseskino bandero, kakšni so bili mož-
narji in kako so jih prožili med proce¬
sijo, ki niso še videli kako se turčajo in
sekajo pirhi in pomaranče in še sto dru- ]
gih drobnih in dragocenih neznatnosti,
ki so dale našim praznikom tipično slo¬
vensko oznako.

Kaj hočemo: med oznakami našega
Velik, tedna, tedna trpljenja, je huda in
grenka ta: počasi se trgajo korenine, ki
nas vežejo na rodno grudo. Gremo pot,
ki jo hodi vsaka emigracija. Spomin na
dom živi zares le v onih, ki so ga odrasli
zapustili z namenom, da se čim prej
vrnejo, vsi drugi pa imajo svoj ali svo¬
jih očetov dom samo za neko zanimi¬
vost, s ponosom pa se štejejo med sino¬
ve naroda, ki jim je dal streho in kruh.

Naša emigracija je šla po svetu v iz¬
rednih okoliščinah. Vsaj večina! Neka¬
teri bi sicer morali po svetu tudi v red- !
nih razmerah, vendar inteligenti, dijaš-
tvo, uradniki, obrtniki in samostojni po- j
sestniki niso nikdar sestavljali kadra
slovenskih izseljencev. Vsi ti so imeli
željo in možnost ostati doma, če bi ne
bil prišel nad naš narod strašni veliki
teden trpljenja, ki se je začel na Ve¬
liki petek 1941 s sovražno okupacijo in
ki se je večal vsled zločinov komunistič¬
ne revolucije in ki se nadaljujejo še da¬
nes, ko je cel narod pahnjen v trpljenje
in ponižanje pod oznako lažne svobode.

Vendar ne smemo pozabiti glavne res¬
nice velikega tedna: trpljenju sledi pla¬
čilo, ponižanju zadoščenje, smrti — vsta¬
jenje. Za Velikim petkom se vedno ogla¬
si zmagoslavni spev Aleluja. Velika noč
mora biti praznik optimizma. Bodimo
optimisti tudi takrat, ko bi z Gospo¬
dom na križu najraje zaklicali: Moj
Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil.
Vsakdo izmed nas se kdaj čuti tako po¬
trtega, zapuščenega, obupanega in ne¬
srečnega. Ne obupujmo. Tak je delež
Adamovih otrok. Borimo se z vso močjo
proti težavam in glejmo z zaupanjem
v bodočnost, ne samo takrat, kadar gre
za naše lastno življenje, ampak tudi ta¬
krat, kadar nas navdaja malodušnost za-

Vsem Slovencem v Argentini, po svetu in doma, predvsem
pa vsem svojim sotrudnikom, naročnikom, vplačnikom v tiskov¬
ni sklad ter oglaševalcem želi srečne in blagoslovljene veliko¬
nočne praznike

Svobodna Slovenija

!XXXXXXXXXSXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJX

Anglija težko prenaša premoč USA

Ko se s težavo razvija v Parizu kon¬
ferenca namestnikov štirih zunanjih mi¬
nistrov, ki naj sestavi dnevni red za
bodočo konferenco štirih, se je v Pari¬
zu vršila cela vrsta sestankov, pri kate¬
rih so deloma sodelovali tudi zunanji mi¬
nistri Anglije in Francije. Najprej je
bila konferenca Evropskega sveta in
nato konferenca držav, ki so pristale na
to, da pristopijo k Schumanovemu načr¬
tu za skupno proizvodnjo in uporabo jek¬
la in premoga. Novi angleški zunanji
minister Morisson se je iz Pariza vrnil
v London in časnikarjem izjavil, da je
na obeh konferencah zavzel isto stali¬
šče, kakor ga je zastopal njegov pred¬
nik, zunanji minister Ernest Bevin. Ta
pa je na vseh posvetih odklanjal i orga¬
nizacijo evropske unije i izvedbo določb
Schumanovega načrta. Anglija pod de¬
lavsko vlado odklanja politično konso¬
lidacijo Evrope in njeno' gospodarsko e-’
notnost. Na konferencah v Parizu pa je
bilo sklenjeno, da se bodo dela za evrop¬
sko unijo nadaljevala, Francija, zahod¬
na Nemčija, Italija, Belgija in Nizozem¬
ska z Luksemburško pa so sklenile, da
bodo podpisale uvodno besedilo za izved¬
bo Schumanovega načrta. Pri tem je
bilo rečeno, da se je to sklenilo vkljub
opoziciji Anglije. Za izvedbo evropske
unije se je celo povdarjalo, da je za Vi¬
vod dovolj, da se dve ali tri države
odločije za povezavo, druge evropske
države pa naj pač slede, kakor in kadar
to hočejo storiti.

S tem pa nasprotovanje Anglije še
ni odstranjeno ali pa zaključeno. V Lon¬
donu so trdno odločeni preprečiti unijo
in Schumanov načrt ali pa doseči, da se

bo oboje izvajalo tako, kakor to angl.
vlada hoče. Gospodarsko se Evropa ne
sme organizirati, ako se to ne izvrši ta¬
ko, da bodo to gospodarstvo nadzirale
socialistične organizacije, kakor je so¬
cializacijo in kontrolo nad angleško in¬
dustrijo izvedla angleška delavska
stranka v Angliji. Evropske unija si tu¬
di ne s%e ustvariti skupne armade, ker
bi ta zamogla nekoč brez zadostne an¬
gleške kontrole na kontinentu sprožiti
kak vojni spopad, v katerega bi nato
morala Anglija poseči ob času in raz¬
merah, ki si jih ne bi sama izbrala.

To nasprotovanje Anglije je zelo
resno; v angleški notranji politiki se
delavska stranka naslanja na velike u-
spehe, ki jih je dosegla Crippsova finan¬
čna politika. Angleška valuta je zopet
trdna,. Socializacija se je izvedla v taki
disciplini, da si more vlada še dovolje¬
vati ukrepe, ki angleško prebivalstvo še
globlje ženejo v pritrgovanje in štednjo.
Dopisniki ameriških listov v Evropi
omenjajo v svojih poročilih, da bi an¬
gleška zunanja politika že zdavnaj kre¬
nila v odkrit prelom z ameriško zuna¬
njo politiko, ako> ne bi bili sovjeti tisti,
ki Angležem narekujejo zavezništvo ob
strani. USA. V angleškem parlamentu
narašča opozicija proti USA, v tisku in
celo na prižnicah anglikanskih cerkva se
širi gonja proti premoči USA in proti
podrejenosti Anglije napram Ameriki.

Delavska vlada ho sedaj prvič lahko
pokazala, ali misli kreniti v boj proti
izvedbi Schumanovega načrta, ko se bo
ta čez nekaj tednov začel izvajati. An¬
gleška vlada razpolaga namreč z moč¬
nim sredstvom: zavezniška pogodba o o¬

LA CONFERENCIA PANAMERICANA EN WASHINGTON

Dentro de pocos dias — el 26 de Maržo — sera inaugurada en
Washingion la conierencia de ministros de Relaciones Exteriores de los
paises americanos. Un despacho cablegrafico informa haberse aproba-
do el temario, en el que se contempla fundamentalmente el estudio de
la cooperacion politica y militar para rechazar la agresion y el acuerda
en punto a la lucha contra las actividades subversivas de los comu-
nistas. J

Las reuniones de cancilleres estan previstas dentro del sistema pan-
americano para la consideracion de asuntos de interes comun y cons-
tituyen un aspecto del funcionamiento de la convivencia y la solidari-
dad de los paises del hemisferio.

La Argentina estara representada en la reunion por su ministro de
Relaciones Exteriores Sr. Dr. Jesus Paz y una comision constituida por
delegados de otros ministerios, cuya gestion puede vincularse a los di-
versos temas que, sin duda, han de surgir en Washington.

Una parte de la delegacion argentina se traslado a Washington el
domingo pasado y otra, encabezada por el Ministro de Relaciones
Exteriores, el martes.

KONFERENCA AMERIŠKIH MINISTROV V WASHINGTONU

Prihodnje dni se bo v Washingtonu začela konferenca zunanjih mi¬
nistrov vseh ameriških držav. Na dnevnem redu konference so važna
vprašanja, ki se predvsem nanašajo na politično in vojaško sodelovanje
vseh ameriških držav v obrambi pred napadalcem in enotno ter načrt¬
no pobijanje delavnosti komunističnih elementov.

Take sestanke ameriških zunanjih ministrov predvideva vseame-
riški obrambni sistem, da na njih pretresajo vse probleme, ki so skupni
vsem ameriškim državam in ki ogrožajo njihovo miroljubno sožitje ter
solidarnost držav te. poloble.

Argentino bo na tej konferenci zastopal zunanji minister DR. JESUS
PAZ z delegati iz ostalih ministrstev. Del argentinske delegacije je od¬
potoval v Washington prejšnjo nedeljo, ostali del z zun. ministrom Dr.
Paz-om na čelu pa v torek. Konferenca se bo začela dne 26. marca t. 1.

kupaciji Nemčije dovoljuje v čl. 27 glav¬
nim članicam pravico “veta”, ako jim
kak sklep nemške vlade ali drugih zased¬
benih članic ne prija. V Franklurtu,
kjer jo sedež zavezniške uprave, napo¬
vedujejo, da bodo angleški zastopniki s
tem členom preprečili uresničenje
Schumanovega načrta. — Pred nekaj
tedni je bil v Londonu podpredsednik
nemške socialnodemokratske stranke dr.
Schmid. Prišel je, da bi pri angleških
socialistih posredoval in dosegel popu-

AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI

“Z BOGOM
NAJ SE NA
NOVO RODI
SVOBODA
SVETU"
Abraham
Lincoln

Januarska številka “Pregleda” (Na¬
tional Committee for a free Europe —
Research and Informationes Centre —
Odgovorni urednik Dr. Miha Krek) je
posvečena vprašanju ameriške pomoči
Jugoslaviji, in sicer razpravi o tej po¬
moči v ameriškem kongresu, ki je sledi¬
la potem, ko je predsednik Truman pred¬
ložil zakonski načrt in predlog o podelit¬
vi pomoči.

Iz ust ameriških senatorjev in po¬
slancev bodo naši bralci zvedeli v kakš¬
nem duhu je Amerika to pomoč dala, v
kakšne svrhe jo je namenila, kakšne po¬
goje je stavila, ter k.oliko je Amerika
do sedaj že darovala Jugoslaviji, odkar
je ta pod komunističnim režimom. Ti
govori povedo, da ameriška vlada dobro
ve kaj dela in da je odprla svojo dob¬
rodelnost Jugoslaviji iz dobro premišlje¬
nih razlogov. Ti govori kažejo, da ni
res, kar so zatrjevali nekateri nasprot¬
niki, da se je USA pustila preslepiti in
je ravnala pod vplivom meglenih utvar.

Govori amer. senatorjev in poslancev
so prevedeni iz parlamentarnih in senat-
skih zapisnikov (Congressior.al Record,
8.. 11., 12., 13. decembra 1950). Govori

radi žalostne usode našega trpečega na¬
roda in naših dragih doma.

Naj bo letošnja Velika noč zopet pri¬
lika, da obnovimo v svojih srcih vero v
srečno bodočnost našega naroda, ki si
jo bo zaslužil ravno s trpljenjem, skozi
katerega je moral V dneh velike preiz¬
kušnje.

so brez komentarjev v želji, da naj sami
naravnost in neposredno vplivajo na
bravca.

I. KRATEK PREGLED DOGODKOV

1. Dne 20. oktobra 1950 je jugoslovan-.
ska Titova vlada v uradni noti prosila a-
meriško vlado za pomoč v znesku 105
milijonov dolarjev. Od te vsote naj bi
se 55 milijonov dolarjev porabilo za na¬
kup živil, ostalo pa bi šlo za nabavo naj¬
nujnejših surovin za industrijske potre¬
be. Kot razlog za svojo prošnjo je na¬
vedla Titova nota lansko sušo in pa
stisko, ki je nastala radi težavnih odno-
šajev s sosednimi državami.

2. Dne 1. novembra 1950 je ameriš¬
ka vlada z noto odgovorila, da je spre¬
jela jugoslovansko prošnjo in da jo
smatra za utemeljeno.

3. Dne 29. novembra 1950 je predsed¬

nik Truman poslal kongresu svojo spo¬
menico, s katero predlaga, da se Jugo¬
slaviji odobri pomoč v živežu v vredno¬
sti 38 milijonov dolarjev, ter da se nak¬
nadno odobri izdatek 31 milijonov do¬
larjev, ki jih je vlada USA bila že vpo-
rabila na osnovi pooblastil, ki jih ima
predsednik in ki so bili vzeti iz poseb¬
nih fondov. '

4. Dne 6. decembra sta senatni zuna¬
njepolitični odbor, (Foreign Relations
Committee) in poslanski zunanjepolitič¬
ni odbor (Foreign Affaires Committee)
v principu predsednikov predlog spreje¬
la in ga poslala v senat.

5. Dne 11. decembra je senat po dvo¬
dnevni zelo ostri debati odobril izdatek
38 milijonov dolarjev s 60 proti 21 gla¬
sovom, a je zakonskemu predlogu dodal
dopolnilni paragraf, ki pove in naglasa,
da odobritev pomoči ne pomeni, da senat
ZDA odobrava zatiranje verske, politič¬
ne in gospodarske svobode v Jugoslavi¬
ji-

6. Dne 13. decembra je tudi poslanska
zbornica odobrila zakonski predlog o

pomoči s 225 glasovi proti 142. Spreje¬
la je senatov dopolnilni odstavek in še
sama dodala nekaj pogojev: glede ame¬
riške kontrole pri razdelitvi pomoči, gle¬
de informiranja jugoslovanske javnosti
o ameriški pomoči, ter glede prepovedi,
da se darovani živež prodaja izven Jugo¬
slavije.

7. Dne 18. decembra je poslanska
zbornica končnoveljavno sprejela kom¬
promisno besedilo zakonskega predloga
o pomoči v znesku 38 milijonov, in

8. dne 20. decembra je isto' storil tudi
senat, in je bil s tem zakonski predlog o j
pomoči dokončno sprejet.

II. RAZPRAVA V. SENATU

(Congressional Record, 8., 11. decembra)

Predlog o pomoči V znesku 38 milijo¬
nov dolarjev ter o naknadni odobritvi že
nakazanega živeža v vrednosti 31 mili¬
jonov dolarjev iz posebnih obstoječih
virov, je prišel pred senatno zbornico
dne 8. decembra. Poročevalec zunanjepo¬
litičnega odbora, senator Conallv, je v
ta namen pripravil posebno poročilo, v
katerem se ne spušča v notranjepolitič¬
ne razmere v Jugoslaviji, ampak obrav¬
nava samo dva vidika, ki jih je povdar-
jala Trumanova spomenica: stvarnost

potrebe pomoči radi suše in pa velika
važnost, ki jo Amerika polaga na zdrav¬
je in borbeno sposobnost Titove jugoslo¬
vanske vojske, da bi se mogla zoperstav¬
ljati, če bi jo Rusija kdaj napadla.

Poročilo navaja podatke o posledicah
suše, kot jih je navedla že jugoslovan¬
ska prošnja z dne 20. novembra. Ti po¬
datki kažejo, da je poizvodnja v prime¬
ri z letinami zadnjih treh let lani radi
suše padla takole:

Koruza na 59%, pšenica na 88%, riž
na 83%, ječmen na 87%, oves na 79%,
riž je ostal na normalni višini, zelenja¬
va (predvsem zelje, dinje, melone) na
57%, krompir na 67%, rastlinska olja
(Nadaljevanje na 2. strani)

ščanje. Toda noben član delavske vlade
drja Schmida ni hotel sprejeti, v neki
stranski sobi parlamenta je 10 minut
govoril z njim bivši angleški komisar
v Nemčiji lord Pakenham. Pač pa je
imel dr. Schmid nato dolge konference
s Churchillom in Edenom; angleški kon¬
servativci so tedaj bližje nemškim so¬
cialistom kot pa laboristi s svojimi na¬
zori o evropski uniji in evropskem go¬
spodarstvu.

V Nemčiji so pač Amerikanci tisti, ki
nosijo vse breme obnove in obrambe..
Ameriška pomoč je v veliki meri dokaz
zato. Toda po nekaterih poročilih se ši¬
ri v zahodni Nemčiji velika zaskrblje¬
nost zaradi vojaških ukrepov ameriških
oblasti. Veliki oddelki ameriške vojske
se vračajo v Nemčijo. Poveljniki in čast¬
niki so začeli rekvirirati stanovanja po
mestih in naseljih, javna poslopja se
spet spreminjajo v ameriške vojašnice.
Teda to še ni najhujše: prvo, kar so sto¬
ril* novodošli vojaki, je bilo, da so pod-
minirali vse mostove in večje objekte,
podminirali so celo skale ob ožini Rena:
Lorelei. Miniranja dokazujejo, da bo ev.
vojskovanje uničilo v Nemčiji tisto, kar
je še ostalo celo, naprave ob Renu pa na¬
povedujejo, da se resnično predvideva
povzročiti poplavo večine zahodne nem¬
škega ozemlja, ako vderejo sovjeti čez
Labo proti zahodu.

Tako je mnogo postavk, ki stavljajo
trenotno smer ameriške politike v Ev¬
ropi v nevarno pozicijo. Angleška vla¬
da že težko zavira gonjo zlasti intelek¬
tualcev v svoji stranki, ki pravijo, da
je Anglija izgubila svojo' samostojno
zunanjo politiko. V Nemčiji vidijo v a-
meriških ukrepih samo to, da bo nemška
zemlja bojišče, kjer bo po bojih ostalo
samo še veliko pogorišče. V Franciji
se skupina vodilnih intelektualcev trudi
zavreti beg tistih, ki imajo sredstva, on¬
stran morja v Južno Ameriko. K vsemu
temu pa prilivajo razni pisci vedno ja¬
sneje svoje trditve o tem, da Evropi ne
grozi samo sovjetski napad, ampak tu¬
di ameriška ‘‘hujskaška” gonja na voj¬
no in prepričanje o njeni neizbežnosti.
Ako bi sovjeti upoštevali to razpolože¬
nje, bi verjetno v kratkem zmogli stre¬
ti enotnost zahoda proti sebi, ako bi An¬
gliji ali Franciji omogočili odcep od
pretrdnega zavezništva z USA.

Ameriški komentatorji pa vsega te¬
ga ne jemljejo pretragično. Ako bi so¬
vjeti krenili na to pot, tedaj Vi morali
opustiti svoje namene v Aziji in v Ev¬
ropi. Toda kaj takega komunizem po
svoji naravi ne more dopustiti, še dolgo
bo sti-ah pred sovjetskim bodalom večji
kot pa “neznosnost” ameriške trde pe¬
sti.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 22. Ul. 1951

IZ TEDNA V TEDEN

Uspeh M. Renerja v Kanadi

Pojdi na sever, mladenič, poje pesem
in naš mladi dirigent in komponist Mir¬
ko Rener, ki je do lanskega leta; živel v
USA, se je tako pomaknil na sever v Ca-
nado, kjer je dobil mesto pevovodje na
St. MichaePs College. “Faculty of Arts”
na Torontski Univerzi je razdeljena na
štiri ‘‘college’’ za različne veroizpovedi.
/Program je na vseh enoten in vse so od¬
visne od Univerze. Edini College, ki
ima svoj zbor je St. Michael. Ustanov¬
ljen je bil pred trepii leti, pa je šele s
prihodom Mirka Renerja pričel z res¬
nim delom in naposled na veliko pričako¬
vanje vseh — stopil na dan.

Danes imamo v rokah kanadski ča¬
sopis “The Canadian Register” z dne
24 februarja. Preko petih stolpcev nad
veliko fotografijo zbora je napis: “Pev¬
ski zbor St. Michael’s Collegea v Hart
House Theatre”. Pod sliko sledi besedi¬
lo: “Pod vodstvom duhovnika Mirka Re¬
nerja, je pevski zbor z St. Michael Colle¬
gea nastopil v Torontu in sicer v gleda¬
lišču Hart House, v torek zvečer.’’ Sle¬
dijo imena vseh 37 pevcev. Na isti stra¬
ni je objavljena kritika pevskega kon¬
certa, pod naslovom: Zbor St. Michael
daje svoj koneett. Sledi: “V gledališču
Hart House je zbor St. Michaela prire¬
dil z velikim uspehom svoj prvi koncert.
Zbor, sestavljen iz 37 moških in žen¬
skih glasov je vodil Frederick M. Rener,
jugoslovanski duhovnik, zdaj na St. Mi¬
chael Collegeu. Duhovnik Rener je pre¬
vzel mesto Cezarja Borre, kot glasbeni
direktor Collegea in dirigent Bazilijan-
skega semeniščnega zbora. Pripravil je
zbor za koncert preteklega tedna prav
z raznovrstnim sporedom. Narodni him¬
ni, zapeti štiriglasno, je sledila kot prva
pesem Gounodova “By Babylon’s Wa-
ve”. Nižji in nežnejši deli so bili čudovi¬
to zapeti...” Sledi kritika posameznih
del Schuberta, Griega, Mozarta, nekate¬
rih bolj popularnih del, negro spirituals,
ter priredbe “Boozer Brown”, delno šest-
glasno zapete tradicionalne pesmi Colle¬
gea. Kritik omenja posebno tri pesmi, o
katerih pravi, “da jih omenja prav po¬
sebno, ker kažejo pravovernost Rener-
jeva okusa in njegove šole’’. Koncert je
bil ves čas spremljan z naravnost bur¬
nim odobravanjem in z dolgotrajnimi
aplavzi.

Našemu goričkemu umetniku, ki je
pred nedavnim z velikim uspehom na¬
stopil s slovenskim zborom tudi na To¬
rontskem radiju, želimo obilo uspeha.

Iz svobodnega sveta

USA: Na vohunskem procesu v New
Yorku so obtoženi izpovedali, da so po¬
leg atomskih skrivnosti izdajali ZSSR
tudi načrte ameriškega letalstva o zgra¬
ditvi “raketnih planetov”, s katerih bi
Amerikanci odmetavali na sovražnika
najtežje bombe ali pa ga obsevali s po¬
močjo sistema ogledal in leč s koncen¬
trirano sončno lučjo, ki bi povzročila
strahovito sušo na prizadetih krajih. —
“Raketni planeti” bi krožili okoli zem¬
lje po črti najmanjše težnosti med zem¬
lja in luno ter bi se tako vdržali v vse-
mirju brez svake pogonske sile.

KANADA: Kanadski vojni proračun

za leto 195l|52 znaša 1,6 milijarde do¬
larjev.

BRAZILIJA: Severovzhodno Brazilijo

je zadela silna suša ter umira po neka¬
terih krajih zaradi žeje dnevno nad 20
otrok. Oblasti se boje, da bodo žejni in
lačni prebivalci v masah začeli zapuščati
prizadete pokrajine ter ropati obstoječa
skladišča hrane. V tem delu države ni
že šest mesecev padla niti kapljica
dežja.

ČILE: Na zasedanju Gospodarskega
in socialnega sveta ZN v Čilu so skle¬
nili, da bodo od ZSSR zahtevali vpogled
v njen “suženjski sistem prisilnih delav¬
skih taborišč”.

ANGLIJA: Obisk De Gasperija je

končan. Poleg zadev, ki se tičejo gospo¬
darskih odnosov med obema državama,
je bilo mnogo debate tudi o skupnih
obrambnih interesih. V prašanju Trsta,
tako je dejal Sforza novinarjem, je Ita¬
lija vsak čas pripravljena pogoditi se za
mirno sožitje s FLRJ, vendar priča¬
kuje obnovitve zav. izjave o vrnitvi Tr¬
sta Italiji. V primeru napada pa bo,
pravi Sforza, FLRJ navezana na voj.
pomoč Italije in prav tako Italija na
pomoč s strani FLRJ, ako bi bila na¬
padena.

FRANCIJA: V Pariz je prispela na
obisk Titova parlamentarna delegacija.
Vodi jo Moša Pijade.

V Parizu traja še vedno stavka vseh
prometnih nameščencev; vlada je podvze-
la najstrožje ukrepe, da stavko zatre.

ARABSKA LIGA: Predstavništvo

Arabske Lige se je odločilo, da skupščini
UNO predloži v obravnavanje francosko
postopanje z domačini — Arabci v Ma¬
roku.

PERZIJA: Parlament je izglasoval

podržavljenje petrolejskih vrelcev, ki so
bili doslej v izključni uporabi Anglo-
Iranian Oil Company. Angl. vlada je k
temu vložila oster protest; po nekate¬
rih virih pa predlaga kompromisno re¬
šitev 50 odstotkov zaslužka družbi in
50 iranski vladi.

EGIPT: Vlada pripravlja podržavlje¬
nje sueškega kanala, pri katerem ima
42 odst. delnic Anglija; od ladij, ki
plovejo skozi Suez, je 35 odstotkov an¬
gleških; dosedanja pogodba med Angli¬
jo in Egiptom bi potekla šele leta 1968.

INDIJA: Vlada je uradno odklonila
prošnjo sklicevalcev Svetovnega kon¬
gresa za mir, da bi prihodnje zasedanje
bilo v New Delhiju.

Za železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Čile je

imenoval novega poslanika priFLRJ vla¬
di, ki je prvi po prekinitvi dipl. stikov
leta 1947.

“Politika” je v enem izmed zadnjih
uvodnikov zapisala, da bi obnovitev zav.
izjave o vrnitvi Trsta Italiji iz leta 1948.
pomenila zaostritev odnosov med pri¬
zadetima državama.

Preteklo nedeljo so bile v Sloveniji in
Srbiji volitve v “ljudske republiške
skupščine”, prvič so sedaj volile tudi mu¬
slimanke brez feredže (pajčolana) na
obrazu. Udeležba je bila tako v Slove¬
niji kot v Srbiji običajno “podnoštevil-
na”.

Moša Pijade je na obisku v Londonu
dejal: “O izpustu msgr. Stepinca ali
drugih oseb, obsojenih zaradi političnih
prestopkov, ne more biti govora. V Ju¬
goslaviji ni politične opozicije — in vse
tiste osebe, ki bi rade videle zrušenje
jug. režima, bodo v svojem upanju pre¬
varane. Jugoslavija se ne želi priključiti
niti Atlantskemu paktu za Sredozemlje,
niti kakemu drugemu podobnemu. Kar
pa zadeva Evropsko zvezo, mislim, da
bodo tako uvidevni njeni predstavniki,
da nas k sodelovanju ne bodo povabili,
ker mi ne želimo sodelovati.” Za konec
je pa kljub temu dejal: “Kakršen koli
napad na Jugoslavijo bi bil napad na
vso Evropo.”

ČEŠKO-SLOVAŠKA: Vso veletrgovi¬
no so komunisti podržavili.

Arturja Londona, nam. zun. ministra
so v teku čistke zaprli.

Vatikan je izobčil vse tiste, ki so bili
kakor koli udeleženi pri obsodbi in pre¬
ganjanju kateregakoli kat. škofa na
Češko-Slovaškem.

ALBANIJA: Zaradi nek. akcij proti
sovj. delegaciji v Tirani in. zaradi od¬
kritja sovražne mreže proti obstoječe¬
mu režimu komunista Enverja Hodže je
vlada proglasila obsedno stanje.

POLJSKA: Zun. min. Modzelevski je
zaradi “slabega zdravja” odstopil.

SPET VPRAŠANJE 38 VZPOREDNIKA

Na Koreji so Amerikanci nezadržno
prodirali proti 38. vzporedniku te so se
mu približali na nekaterih točkah na
manj kakor 15 km. Po padcu Seula, ki
so ga komunisti izpraznili brez boja in
s seboj odpeljali nad 58.000 civilistov,
so se sile ZN približale Chungchonu,
glavnemu komunističnemu oskrbovališ-
ču 10 km južno od 38. vzporednika. Ko¬
munisti se na vsem bojišču umikajo ter
je glavni stan v Tokiju mnenja, da bodo
zgradili novo obrambno črto kakih 5 km
severno od vzporednika. Prvič po dveh
mesecih so se na korejskem nebu poja¬
vila spet komunistična letala, zlasti se¬
verno od Seula.

Zaradi ponovnega približanja ameri¬
ških čet 38. vzporedniku postaja spet
aktualno vprašanje prekoračenja te u-
metne meje med obema Korejama. Mac
Arthur je v zvezi s tem vprašanjem dal
važne izjave glavnemu direktorju UP
Baillie-u, ko je dejal, da potrebuje no¬
vih navodil od ZN in da na obeh straneh
38. vzporednika ni takih naravnih o-
brambnih položajev, na katerih bi mogle
ameriške čete uspešno odbiti morebitno
novo ofenzivo rdečih Kitajcev. Zato
smatra za zadovoljivo Trumanovo izja¬
vo, da je “odločitev, ali naj sile ZN pre¬
koračijo 38. vzporednik, taktičnega zna¬
čaja za poveljnika na bojnem polju in ne
za vrhovnega poveljnika, ki je oddaljen
od bojišča 10.000 km.”

MacArthurjev glavni stan v Tokiu je
objavil, da so ameriška letala pričela
odmetavati novo vrsto rušilnih bomb
“Tarzon”, ki so radijsko vodene iz letala
proti cilju ter jih odmetavajo veletrd-
njave B-29. Nova bomba “Tarzon” je
dolga 8 metrov in tehta 7000 kg. Zlasti
so te bombe uspešne za uničevanje žele-
zobetonskih bunkerjev in mostov ter
vseh večjih utrjenih stavbišč.

ARGENTINA

Poslanci in senatorji Peronistične
stranke so se sestali 15. t. m. ter so
sprejeli sklep o nujnosti ponovne
kandidature grala Perona za pred¬
sednika republike. Svoj sklep so na¬
to osebno sporočili predsedniku gra-
lu Peronu v vladni palači. Gral Pe¬
ron se jim je zahvalili za to zaupa¬
nje, vendar je pa dejal, da je po nje¬
govem mnenju o tej zadevi sedaj še
prezgodaj govoriti. Razvijal jim je
tudi svoje misli o potrebi stalnega
obnavljanja vodilnega kadra v stran¬
ki z novimi, mladimi močmi, ki pri¬
našajo v delo nove ideje in vedno več
razgibanosti.

Predsednik Gral Peron bo z gospo
soprogo in guvernerjem Mercante-
jem 2. aprila, t. j. ob začetku šolske¬
ga leta v Argentini, v San Isidro
simbolično odprl 200 novih šolskih
poslopij, ki jih je zgradila vlada
prov. Bs. Aires na področju te pro¬
vince.

V Argentino je prispela brazilska
trgovinska delegacija, ki ima namen
doseči z argentinsko vlado pogodbo
za tedensko dobavo 2.500 ton zmrz¬
njenega mesa Braziliji.

V vseh državnih uradih je od prej¬
šnjega petka začel veljati zimski de¬
lovni čas, t. j. uradne ure so od 11.
ure dop. do šeste ure pop.

Ramos Mejja je dobila te dni novo
moderno telefonsko centralo 's 6.800
avtomatičkimi telef. linijami. Pri kli¬
canju govornika v Ramos Mejia je
treba sedaj na telef. aparatu najprej
zavrteti številko 658, nato pa števil¬
ko telefonskega naročnika.

Narodni Kongres se je na predlog
ronistične večine sestal prejšnji pe¬
tek na izredno zasedanje, na katerem
je razpravljal o zadevi s “Prenso”.
Večina je sprejela sklep o imenova¬
nju parlamentarne komisije, ki bo
pregledala poslovanje “Prense” in
vseh ostalih podjetih, ki so bila z njo
v poslovnih zvezah.

Argentinski vojaški arzenali so po
sporočilu obrambnega ministra v le¬
tu 1949 izdelali raznega blaga in
predmetov v vrednosti 200 milijonov
pesov.

Še  |e čas . Vpiši in
vplačaj delež za l*ri-
stavol

AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI

(Nadaljevanje s 1. strani)
in maščobe na 88%, fižol na 72%, in
grah na 57%. Le proizvodnja sladkorja
se je zvišalo na 108%.

Med razlogi, ki jih senatno poročilo
navaja kot merodajne, da se zaproše
na pomoč odobri, so sledeči:

1. Jugoslovanska vlada jč uspešno
prelomila s Kremljem. Razpoka med
moskovskim in beograjskim komunistič¬
nim režimom izgleda, da je globoka in
nepremostljiva.

2. Suša je v zvezi s posledicami go¬
spodarske blokade od strani kominform-
skih držav ustvarila takšen položaj, da
je Jugoslavija pred gospodarskim raz¬
sulom.

3. V interesu Združenih držav je, da
se ohranijo svobodni narodi. ZDA pod¬
pirajo vsakega, ki Se bori za neodvis¬
nost, posebno za neodvisnost od Moskve.

4. Gospodarski polom Jugoslavije, bi
povzročil padec Titove vlade, kar bi
imelo za posledico, da Jugoslavija spet
pade pod moskovsko nadoblast.

5. Moč jugoslovanske armade je da¬
nes takšna, da bi mogla igrati važno
vlogo pri obrambi zapadne Evrope v pri¬
meru sovjetskega napada.

6. Zadinjene Države Amerike so ved¬
no stale na stališču, da naj vsak narod
sam zase odločuje o obliki svoje vlade,
pa čeprav bi takšna vlada Ameriki tu¬
di ne bila všeč. Pomoč bo Jugoslaviji po¬
magala ohraniti njeno neodvisnost.

Končno priporočilo senatnega zuna¬
njepolitičnega odbora senatni zbornici
da pomoč Jugoslaviji odobri, se glasi:

“Mišljenje zunanjepolitičnega odbora
je, da naj vlada Združenih Držav S. A.
podeli Jugoslaviji pomoč v stiski, da bi
jo s tem vsposobila, da nadoknadi škodo,
ki jo je povzročila suša v letu 1950 za
prehrano ljudstva ter da s tem istočas¬
no tudi odbije nevarne grožnje sovjet¬
skega imperijalizma”.

Senator CONNALLY

Senator Connally je kot poročevalec
zunanjepolitičnega odbora imel uvodni
govor, ki se je v glavnem držal smernic
povdarjenih v poročilu. Navajal je sušo,

nevarnost gladovanja in važnost jugo¬
slovanske komunistične vojske v more¬
bitnem sporu s sovjetsko Rusijo. Dejal

je:

“Tito in njegovi ljudje so zadnje ča¬
se kazali vedno večjo naklonjenost za-
padu... Ako jih sedaj prepustimo stra¬
danju, je velika nevarnost, da bodo spet
padli nazaj v naročje sovjetske Rusije’ .

Senator Connally je ponovil besede
svetnika ameriške ambasade v Beogra¬
du, ki je dejal, “da dandanes ni boljše
naložitve za ameriški denar, kot je Ju¬
goslavija” ter zaključil svoj govor s po¬
zivom, naj senat predloženi zakon o po¬
moči sprejme.

Senator BREVVSTER

Senator Brewster, ki je bil letos dalje
časa v Jugoslaviji, je imel enega najbolj
udarnih govorov tako po točnosti infor¬
macij, kakor po globočini moralnih na¬
čel, na katera je oslonil svoje mnenje:

“...Ko sem bil letos v septembru v
Jugoslaviji, sem skupno z ameriškim a-
' tašejem za poljedelstvo pri ambasadi v
Beogradu obiskal tudi neko zadružno
kmetijo (kolhoz). Videl sem. na svoje o-
či, kako so na eni teh kmetij sipali pra¬
šičem pšenico tako visoke kvalitete,
kakršna je enaka najboljši pšenici, ki
jo mi pridelujemo v Iowi. Videl sem
ogromne zaloge te prelepe pšenice...
Trditev, da. bi sprememba režima v Ju¬
goslaviji bila mogoča samo v levičar¬
skem pravču, se mi zdi naziranje, za ka-
katerega ni dokazov. Komunisti so zelo
majhen odstotek prebivalstva v Jugo¬
slaviji.... Mislim, da je znano, kako so
komunisti v mnogih državah nasilno do¬
bili oblast v svoje roke, dasi jih ni bilo
več kot 5—10% prebivalstva. Potemta¬
kem ni res, da bi Titovi vladi, če bi bila
strmoglavljena, morala nujno slediti
druga, še bolj levičarska vlada, ki bi
šla z Moskvo...”

Senator je zelo bistro opisal proti-
kmetsko politiko Titovega režima:

“Kako postopa Titov režim? Do letos
je vselej kar v naprej napovedal kako
velika bo žetev ter je v naprej določil
koliko odstotkov te žetve se mora odda¬

ti državi. Lani to ni več šlo. žetev ni u-
bogala. Zato so letos odredili v naprej
koliko mora vsak kmet posejati in koli¬
ko mora ob žetvi oddati državi. Tito
ne zahteva več toliko in toliko odstot¬
kov od tega kar zraste in se pridela, am¬
pak hoče imeti gotov količnik z ozi¬
rom na posejano ploskev brez ozira na
to, kaj je dala letina. Ko je prišla žetev,
se je izkazalo, da za preživljanje kme¬
tove družine ne bo nič ostalo, ako kmet
odda vse, kar mu je bilo zaukazano. Za¬
radi tega je kmetsko prebivalstvo zače¬
lo polniti gozdove. Kmet ne bo gledal
kako bo njegova družina stradala. Tam,
kjer kmetje niso imeli dosti pridelkov,
da bi oddali, kolikor so od njih zahteva¬
li, jih režim zapira, obsoja v prisilna de¬
lovna taborišča in pošilja na robijaško
delo, Videl sem na lastne oči skupine ta¬
kih revežev, ko so jih gonili skozi Beo¬
grad v spremstvu pušk —- brzostrelk in
miličnikov...”

“...Odkar je Tito prelomil s Stalinom,
je bilo mnogo glasovanj pri zasedanjih
Združenih Narodov. V več kot polovici
primerov je Titov zastopnik glasoval
skupno s Sovjetsko Rusijo in proti nam.
Zato je težko razumeti, ko ga danes vi¬
dimo prihajati k nam s klobukom v ro¬
ki. Ko sem. bil v Beogradu pri njemu,
mi je odkritosrčno povedal, da je komu¬
nist. Prav nič ni prikrival tega. Dejal
je: “Verujem v komunizem in v samem
sebi vidim voditelja naprednih narodov
za železnim zastorom”. Kaj se to pra¬
vi ? To se pravi, da Tito hoče zavzeti
Stalinovo mesto, če in kadar bi se mu
posrečilo, da likvidira Stalina; seveda,
če Stalin Tita ne likvidira prej...’’

“Predložen je .dopolnilni odstavek k
zakonu. Tam je rečeno, da odobritev po¬
moči ne pomenja odobritve kršenja ver¬
ske, politične in gospodarske svobode.
Ne razumem kaj naj to dopolnilo sploh
pomeni? To dopolnilo samo omenja, da
se mi z zatiranjem ne strinjamo. To 1  res
ni veliko. Pri Španiji smo svoje dni
mnogo bolj grmeli, dasi so kršitve ver¬
ske svobode v Španiji bile neznatne v
primeru s tem, kar se dogaja v Jugo¬
slaviji, kjer je nadškof Stepinac še ved¬
no v ječi, kjer se nahaja v ječi še 400
duhovnikov, medtem ko jih je bilo 380
pobitih. Tito je polovil 10.000 grških

otrok in jih odpeljal z njihovih domov.
Sedaj jih je vrnil 50 do 60 in se sploh
noče meniti o tem, da bi jih vrnil še kaj
več.”

“Resno dvomim v modrost tega pred¬
loga. Kaj je njegov namen? Utrdil bo
moč komunističnega diktatorja, ki se je
baje sprl z Moskvo in ki se sedaj, ka je
žetev minula, nahaja v smrtni nevarno¬
sti med dvema sovražnikoma: med Sta¬
linom na eni in razjarjenim, upornim
ljudstvom na drugi strani.”

“Kako more Državni tajniki trditi, da
je Jugoslavija s tem, da je prelomila z:
Moskvo, kar čez noč postala protiko¬
munistična trdnjava ter da je jugoslo¬
vanska komunistična vojska postala
važna in da bo zaustavila ruski napad?
Kaj takega je težko trditi.”

“Jugoslovani so že enkrat okusili
biidke posledice ameriške politike. Ju¬
goslovanski diktator Josip Broz, sicer
poznan pod imenom Tito, je prišel na
svoj sedež na Stalinovo zahtevo in po
zaslugi ameriške kamarile komunistič¬
nih sopotnikov, ki jim je načeloval Louis
Adamič, ki je imel pristop v Belo hi¬
šo. Ameriška vlada, ki je takrat bila
samo neke vrste odmev Moskve, v koli¬
kor tiče podpiranja Tita, ni storila ni¬
česar, da bi preprečila izdajstvo nad
Mihajlovičem, ki ga je Titova komuni¬
stična sodrga ujela in umorila...”

“Čemu neki, in kako neki naj sedaj
verjamemo, da bo nas Amerikance se¬
daj branila Titova vojska? Po prelomu
z Moskvo, je moral Tito izpeljati krvo¬
ločno čistko v svoji vojski. On danes ne
ve, kdo v vojski je zanj, kdo proti nje¬
mu. Mnogo oficirjev je v tajnih stikih
z Moskvo in Kominformom. Ko sem bil
v Beogradu, so Tita zapustili trije vo¬
dilni komunisti, ki so prešli v nasprot¬
ni, kcminformski komunistični tabor....
Jugoslavija je komunistična država in
kljub čistkam Tito danes ne ve kdo je
zanj, kdo je proti. Pred komaj enim le¬
tom je član Centralnega Izvršnega Od¬
bora Komunistične Stranke v Jugosla¬
viji izjavil, da je 85% jugoslovanskih
organiziranih komunistov proti Titu za
Kominform. Torej...”

“Kako je z jugoslovansko vojsko?
Jugoslovanski vojak je kmetski sin, ki
nima niti trohice ljubezni do Tita. In

čemu tudi naj bi jo imel? Na lastne oči
sem videl, nasilje, s katerim so razlašče-
vali na tisoče in tisoče kmetov. Imel
sem priliko, da sem par takšnih osebno
obiskal. Pol milijona kmetskih mož in
fantov je bilo poslanih v prisilna delov¬
na taborišča, ker niso imeli dovolj ži¬
ta, da bi ga oddali komunističnim vla-
stodržcem. Titove brezobzirne zahteve
so bile izvajane z isto surovo brutal¬
nostjo in brezsrčnostjo, kot je bilo Sta¬
linovo uničevanje kulakov...”

“Jugoslovanska vojska ima letalstvo,
ki razpolaga z 800 starimi letali, čemu
pa nam bodo ? V primeru vojne s Sovjet¬
sko Rusijo bo večina oficirjev enostavno
prestopila k Stalinu, medtem ko se bo
priprosti vojak porazgubil po domovini,
bodisi, da jo bo pobral naravnost domov,
ali pa bo bežal čez mejo. Kar bo od Ti¬
tu zveste skupinice še ostalo, se bo raz¬
letelo po bosanskih gozdovih. Kaj pa
nam bo takšna vojska koristila, vpra¬
šam?”

S tem pa nočem nikakor zmanjšati
poguma in borbene sposobnosti jugo-
slavanskega vojaka. To so čednosti, ki
so svetovno znane, in ki so bile dokaza¬
ne v zadnjih dveh svetovnih vojnah. To¬
da junaški jugoslovanski vojak danes
nima nobenega upanja na kakšno boljšo
bodočnost. Ako hočemo, da bo jugoslo¬
vanska vojska udarna, jo je treba preos-
novati, opremiti na novo in na novo obo¬
rožiti z modernim orožjem. Predvsem
pa ji je treba dati novih voditeljev, tak¬
šnih, v katere bo vojak imel zaupanje.
Toda takšne reforme prekašajo moč Ti¬
tovega režima.”

“Titov režim je v strašnih škripcih.
Po ječah in prisilnih delovnih taboriščih
sedi 10.000 žrtev, osumljenih simpatij do
Moskve. Dvakrat tako močno pa je šte¬
vilo nacionalističnih robijašev, ki seve¬
da niso komunisti, ampak goreči rodo¬
ljubi in nespravljivi sovražniki komuni¬
stičnega režima. Izračunano je, ta je
* ' {ov  režim od 1. novembra 1944 dalje,
ko je Tito vkorakal v Beograd, pa do
danes pobil nič manj kot 60.000 proti¬
komunističnih rodoljubov. V majniku
1945 je angleška vlada, ki je takrat
skupno z ameriško vlado nadaljevala po¬
litiko pomirjevanja Moskve za vsako
(Nadaljevanje na 3. strani)

I

Buenos Aires, 22. IH. 1951

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Ilovice iz Slovenije^

Glas trpečih ljudi pod komunistično
Titovo diktaturo: Živimo kot pač vemo
in moremo. Da se preživimo, mora biti
človek že velik umetnik, da spravi in
znosi kaj skupaj. Draginja narašča iz
dneva v dan. Pomislite, za eno limono
moramo tu plačevati 70 dinarjev. Otroci
nas prosijo za jabolka. Kupili smo jih
na trgu in smo morali dati za eno kilo
slabih in drobnih jabolk 80 dinarjev.
Čebula, ki jo za kuhinjo moramo imeti,
je sedaj na trgu že od 150 do 160 di¬
narjev en kg. Zato si lahko sami pred¬
stavljate, kako živimo. Pri tem pa mo¬
ramo še zelo paziti na vsako paro. Zelo
hudo je tudo to, ker nimamo mleka. Mo¬
raš biti res močno bolan, da ti ga zdrav¬
nik predpiše. Pa še vse to bi pretrpeli,
samo, da bi bil mir. Mnogo, mnogo go¬
vore o vojni. Vse nas zelo skrbi, da ne
vemo, kaj bi počeli. Če se bo še ta nesre¬
ča zgrnila nad nas, je težko, da bi jo še
zvozili, ker smo vsi že preveč ubiti in
nič več odporni.”

Korita in koritarji. Komunisti doma
bo ustanovili vse polno sinekur — ljudje
doma jih imenujejo že od nekdaj korita
— in so jih. podeljevali svojim za komu¬
nistično revolucijo zaslužnim članom in
priganjačem. Tako so nastavljali v raz¬
na podjetja in domove ljudi brez vsake
sposobnosti, ljudi, ki so se med komuni¬
stičnim divjanjem doma naučili samo
ropati in krasti. Jasno, da se taki ljudje
tudi pozneje niso spremenili in so po¬
vsod gledali samo na svoje osebne kori¬
sti. Neredi po raznih zavodih so zato
zavzeli že take obsege, da je o njih mo¬
ralo spregovoriti samo kom. časopisje v
Ljubljani, ki pravi, da imajo razni u-
pravniki v zavodih brezplačno hrano ali
pa plačujejo samo malenkost. Tako sta

(Nadaljevanje z 2. strani)
ceno, izročila jugoslovanskim komuni¬
stom 14.000 Slovencev, ki so vsi bili ta¬
koj pobiti. Kakšne razloge pa imamo,
da bi smeli verjeti, da ima vlada, ki se
vzdržuje s takšno krvi žejno tiranijo,
sploh še kakšno moč, na katero bi se mi
smeli zanašati?...”

“Star vir nemirov na Balkanu so ver¬
ske prilike..! Daleč od tega, da bi se vsaj
potrudil, da bi omilil verske nastrpno-
sti, je bil Titov postopek s cerkvami na¬
ravnost sramoten. 380 duhovnikov je,
dal pobiti, nad 400 jih še drži po ječah.
Ko sem bil v Jugoslaviji, sem se o tem
s Titom razgovorjal in omenil tudi nad¬
škofa Stepinca. Dejal mi je, da je pri¬
pravljen nadškofa izpustiti, vendar le
pod pogojem, da potem zapusti državo.
To bi seveda pomenilo, da nadškof pri¬
zna svojo krivdo in komunisti bi imeli
nekako pravico, da bi razpolagali s Cer¬
kvijo, kakor bi hoteli.. . Tega seveda
Stepinac ne more storiti.’’

• “Zato je po mojem mišljenju zakon¬
ski predlog o pomoči Jugoslaviji skraj¬
no dvomljive vrednosti. Tudi če bi mi
ne iskali prav nič drugega kot samo svo¬
jo korist, je uspeh pomoči dvomljiv. Ju¬
goslovanskemu ljudstvu kot takemu, pa
gotovo ne bo prav nič pomagano”.

(Nadaljevanje v prihodnje štev.)

imelg n. pr. upravnica in “vzgojitelj” v
Dijaškem domu v Trbovljah brezplačno
hrano, tehnično osebje je pa plačevalo le
700 din. mesečno. Sedaj so jim nastavili
ceno 1.000 din mesečno in oddajo nakaz¬
nic. Uspeh pa je bil tale: Kuhinjsko o-
sebje je odklonilo prehrano v domu, češ,
da se bo hranilo drugje. Težko si je pač
predstavljati kuharico, ki bi bila ob pol¬
nih loncih lačna.

Drug tak primer je v Domu onemoglih
v Loki pri Zidanem mostu, kjer vsi u-
službenci skupno plačujejo za hrano sa¬
mo 300 dinarjev vsak oskrbovanec pa
mora plačati 800 dinarjev. In podobno je
v tudi v drugih zavodih. Zato ni čudno,
da se proti komunističnim koritarjem
med ljudmi dviga vedno večje ogorčenje
spričo korupcije, ki jo izvajajo na vseh
svojih mestih.

Pred okrajnim sodiščem v Šoštanju
sta bila kaznovana: na 2 leti zapora
Franc Srebotnik in na 7 mesecev zapo¬
ra Cecilija Čede. Prvi je upravnik okraj¬
nega mlina v Velenju in je manjkalo v
mlinu 12.000 pšenice, 150 kg zdroba,
3.000 kg pšenične moke itd. druga je
pa odnašala razne izdelke iz mlina.

V Trbovljah so 3. februarja prodajali
namesto govedine perutnino. Neka
stranka je tega dne dobila 2 kg gosje¬
ga mesa, ki je pa bilo neužitno. Meso so
namreč prodajali z neočiščenim drobov¬
jem. Ženica, ki je dobila tako meso, se
je vpraševala: Kje je le takozv. “ljudska
inšpekcija”.

Umrli so: Ivana Lotrič, upok. Tob.
tov. v Ljb., Doroteja Gosar, upok. Tob.
V Ljb., Joško Miklavčič v Št. Vidu, Šte¬
fan Kastelec v Bruhanji vasi, Frančiška
Tepina v Stražišču, Alojzij Škrubej v
Zagorju ob Savi, Karl Doberšek v Ce¬
lju, Franc Drnovšek na Reki, Franc Le¬
narčič, upok. v Ptuju, Avgust Benigar v
Radovljici, Anton Goleč v Celju, Ivan
Mohorič, kroj. mojster v Ljb., Ivan Še-
tina, upok. v Ljb., Marija Radin v Škoc¬
janu pri Mokronogu, Josip Rihter v

Vrbi pri Dobrni, Ana Anžič, roj. Terkov
v Podmolniku, Antonija Mastnak, roj.
Ermenc v Celju, Rezka Skušek v Tre¬
belnem, Majdka Trontelj v Ljb., Hinko
Dolenc, brivski mojster v Ljb. Anton
Jerman v Tržiču, Vinko Zorec na Viču,
Marija Pavlič v Ljb., Martin Potočnik,
žel. upok. v Ljb. Ivanka Klančar v Sto-
žicah in Anton Bornšek v Stranicah pri
Celju.

Stanje v potniških vagonih v Sloveni¬
ji je vedno slabše. Te ugotovitve bere¬
mo v ljb. režimskem tisku. Prve dni me¬
sece februarja n. pr. nek potnik v tem
tisku navaja, da ponekod manjka oken¬
skih stekel ali pa so razbita, drugje
so okna zabita z lesom, tapecirani se¬
deži so zamazani in poi vagonih je ved¬
no gneča, ker manjka prostora. Zato
morajo ljudje prestati po ure in ure na
hodniku, ki so zatrpani s prtljago. Sa¬
mo lani je bilo v Sloveniji razbitih 2200
okenskih stekel, ker nekateri potniki
spravljajo prtljago v vagone kar skozi
okna. Zgodilo se je tudi, da potnik ni
mogel izstopiti, pa je enostavno razbil
okno, ker ga ni mogel odpreti. Od elek¬
trične razsvetljave po vagonih so raz¬
ni uzmoviči lani pokradli 4872 žarnic.
Primankuje tudi žarilnih mrežic za plin¬
sko razsvetljavo, ki jih uničujejo potni¬
ki z nestrokovnjaškim prižiganjem. Ko
jemljejo potniki prtljago s polic, stopa¬
jo z blatnimi čevlji na sedeže — tudi na
tapecirane — jih mažejo z mastjo, oljem
in podobnim. Usnjenih okenskih zapi-
račev in okenskih zaves seveda ni več
Vagoni bi morali biti v obratu po 18
mesecev, so pa često že po treh mese¬
cih v tako slabem stanju, da jih mora¬
jo poslati v popravilo in tako jih je ved¬
no manj v obratu. Zaradi prevelikega
navala so vagoni obremenjeni tako, da
se lomijo peresa vzmeti. — Splošno pre¬
pričanje ljudi doma je, da slov. železni¬
ce niso bile nikdar v tako slabem stanju
kakor so sedaj. Ne med prvo svetovno
vojno, ne v letih po njej in tudi ne med
drugo svetovno vojno, ko je bil na vla¬
ke vedno velik naval, pa so ljudje kljub
vsemu temu potovali kot ljudje in ne
kot živina. V tako stanje so 'jih lahko
spravili samo komunisti s svojo popolno
nesposobnostjo, in nezmožnostjo.

Slovenci v Argentini

Muenos Aires

MATERINSKA PROSLAVA

Proslava materinskega dne, kot ga
praznujejo katoličani, zlasti slovenski,
sta vzeli v roke Slov. fantovska zveza in
Slov. dekliška organizacija, ki sta po¬
vabili naše matere pa tudi nas druge k
tej slavnosti, ki se je vršila zadnjo ne¬
deljo v prikupni dvorani na Rio Bamba.
S tem se je tudi začela naša kulturna
sezona v 1. 1951. Doberšen del programa
so izvedli majhni otroci, bodoči naraščaj
fantovske in dekliške druščine.

Na splošnem se je vse vršilo tako kot
včasih doma. častni gostje so bile seve¬
da matere. Te podpirajo tri ogle doma¬
če “hiše’’ in zato je naravno, da mnoge
malo zamudijo. Zato je tudi prav, da
otroci s svojimi voščili malo počakajo.
Še. prav posebno prav pa je, da prine¬
sejo mlajše slavljenke svoje najmlajše
s seboj; ne bi bila prava materinska

proslava, če se ne bi tu in tam oglasil
otročji jok v dvorani; brez tega še ni
bilo “materinskega. dne” in če bi kdaj
slučajno izpadel, ne bi bilo več domače.

Začel je slavnost predsednik fantov
g. Avgust Horvat. Njegova zahvala
materam je bila dolžnost, ki je ni moč
obiti, njegova prošnja tuk. mladim ma¬
teram pa nekaj neizkrekljivo lepega.
Toda kako naj ocenimo odgovor mater
v dvorani, ki niso hotele prenehati z o-
dobravanjem? Matere so ploskale in
celo z nogami cepetale, možje smo pa
smrkali.

Gospodični Anica Šemvrov in Ange¬
la Klanjšek — pa gotovo še marsikate¬
ra pomočnica — sta morali imeti dosti
dela, da sta otročad vse to naučili, kar
je mamicam povedala. Štiri pesmice je
zapel otročji zbor, potem je bilo še več
drugih nastopov, solov, duetov, kvintet
in cela rajda plesalk in kuharic! Poro¬

čevalec je po svoji težki očetovski dolž¬
nosti gledal v zadnjih časih v velikem
Buenos Airesu več otroških nastopov,
pa je moral to pot vsklikniti: “Lepo
je, biti Slovenec!”

Otroškim nastopom je sledila recita¬
cija fantove poslanice materi v domovi¬
ni, tej pa Vombergarjeva enodejanka
“Materina oporoka”, ki so jo odigrali
fantje v režiji g. Hribovška. Motiv ma¬
tere v domovini in sina v tujini, je v
slov. literaturi pogost. Prej včasih ovit v
nejasna čustva, je dobil spričo nas v
religiozno - vzgojnem eseju in novelisti-
ki (Šulinov!) realnejši prijem. V tem
prizoru je nakazana drama in kdo je
bolj poklican, kot prav Vombergar, da
ga izoblikuje iz tega zametka v najso¬
dobnejšo slovensko tragedijo.

Gdč. Pavla Mačkova je nekako obto¬
žila dekliško svojeglavost pred priza¬
nesljivim sodnim senatom razumevajo¬
čih mater. Zanimivo psihološko študijo
bi utegnil napisati filozof, zakaj je pač
dekliško petje “oj ne šivaj sarafana
več” znova vzbudilo brezkončno odo¬
bravanje.

Za konec so dekleta kot posebno pre¬
senečenje, ki ni bilo na tiskanem pro¬
gramu, v gorenjskih narodnih nošah odi¬
grale Nikolaja Jeločnika recitacijsko-
koreografski prizor “Pesem materin -
stvu” v avtorjevi režiji. Starešina bi re¬
kel: “Ti. si pa to do zdaj prihranil!”
Jaz pa: “Belokranjci, Primorci, še vi
s svojimi nošami na plan!”

Otroci so sodelovali, fantje in dekle¬
ta tudi, mamice so gledale in posluša¬
le. Kaj pa mi možje? Najboljše je, če
se pridružimo tistim malim kuharicam
z željo, da bi našim mamicam, ki so
naše boljše polovice, velikonočne potice
prav dobro “ratale”. M.M.

OSEBNE NOVICE

Premestitev. G. Janez Markič, ki je
doslej služboval kot kaplan v župniji
Santo Cristo v Lanus Oeste je pre¬
stavljen za kaplana v Villa Ballester.

San Luis

Letošnji slovenski novomašniki. Na
praznik sv. Jožefa so bili posvečeni v
mašnike naslednji slov. bogoslovci: Ja¬
nez Grilc iz Novega mesta, Alojzij Ku¬
koviča iz Device Marije v Polju, Alojzij
Legan iz Trebnjega, Anton Ogrin od Sv.
Petra v Ljubljani in Alojzij Zupančič iz
Šmartna pri Litiji.

Nove maše bodo pa imeli ti novomaš¬
niki:

Na Veliko noč: Anton Ogrin na Bel-
grano v Bs. Airesu ob 10.15 uri dop.;
Janez Grilc ob 10 dop. v Ramos Mejia
in g. Alojzij Kukoviča v Mendozi.

Na Belo nedeljo: Alojzij Zupančič na
Floridi ob 10 dop.

Nedelja, 8. aprila: Alojzij Legan na
Belgrano v Bs. Airesu ob 10.15 uri dop.

Malargiie

Brez dvoma bi se že bil kdaj oglasil,
pa me je vedno odvrnila misel, da bi
me kdo za “hohštaplerja” proglasil, kaj¬
ti pisati morem le o sebi, ker daleč okoli
ni nobenega Slovenca, da bi ga lahko
“obral”. Že poltretje leto je, kar sem se
vgnezdil v tem kraju, ki se po indijansko
Malal-hue imenuje, kar bo bariloški Rib-

Delež za Pristavo v Moronu mo¬
rete vpisati in vplačati v pisarni
Društva Slovencev na V. Martinez
50 in tudi pri vseh odbornikih tega
društva.

ničan prestavil v Kraj kamenitih ogradi
za koze, jaz pa sem ga krstil za Kozje,
že za spomin na pogosto naše štajersko
krajevno ime. Ljudi, ki so dokaj “sui-
generis” — mešanica Čilencev, kriolcev
in tujcev — sem se dokaj privadil ter
so tudi oni “gringa”, kot mi pravijo,
kar vzljubili. Te ljudi je treba spozna¬
vati in moram reči, da v bistvu niso sla¬
bi.

Moj delovni okoliš je ogromen. Ga je
kar za dve Sloveniji in se mi neredko
zgodi, da moram na obisk k bolniku
200-300 km daleč. Poljedeljstva je tu
malo ker je že precej hladno in je vre¬
me muhasto. N. pr. v decembru je tu
padla slana in mi je krompir precej
osmodila. V glavnem se ljudje bavijo z
drobnico in rudarstvo je v precej živah¬
nem razvoju.

Z dovoljenjem “gospoda, ki vejice po¬
pravlja”, porabim priliko, da pozdravim
svoje znance na vseh petih kontinentih
sveta: po vsej Argentini, bivše “Pado-
vance” po USA in Kanadi, toliko dra¬
gih v Evropi, kolega dr. Janeža v Aziji
in Šento v črni Afriki ter Preloga v
Avstraliji, več kontinentov pa menda
ni. .. Dr. Franc Luskar

Aiendoza

Trgatev v Mendozi. Že nekaj tednov
se ljudje plazijo pod trtami in trgajo
sladko grozdje, in ga v ogromnih mno¬
žinah prevažajo s tovornimi avtomobili
v vinarne (bodege). Isti prizor po vsej
provinci, kjer je obljudena, saj je Men-
doza znana po svojem dobrem vinu. V
vinarnah grozdje stiskajo in pripravlja¬
jo iz njega vino za celo republiko. Last¬
niki vinarn so zelo petični. Pred kratkim
so štirje poleg obveznih dajatev poklo¬
nili prostovoljno državnim socialnim u-
stanovam 20 miljonov Pesov.

Praznik trgatve (vendimia) je zbral v
Mendozi ne le vso provinco, marveč tu¬
di turiste iz cele države. Priprave so se
vršile že tedne in mesece poprej. Samo
razsvetljava parka je stala pol miljo-
na Pesov. Vsak okraj je izvolil svojo
kraljico, nato pa je bila izvoljena še
kraljica za celo provinco. V začetku je
izgledalo, da bo zmagala gospodična iz
Tunuyana, pa je končno bila izvoljena
ona iz Las Heras. Malo je doživljajev,
ki bi tako pritegnili pozornost mešča¬
nov kot ta slovesnost. Sicer je pa tudi
vredno delati propagando, ker je za me¬
sto to velikanski vir dohodkov.

(  Nekatere slovenske družine — Škam-
lec, Murovec, Hvalica, Lazar in še kate¬
ra —, ki se je privadila, dela izven me¬
sta v vinogradih, tudi te dni spravlja
pod streho sad božjega blagoslova in
svojega truda. Med. tem, ko so drugi
brez tveganja pospravili svoje kinsene
(15 dnevne plače), so vinogradniki tre¬
petali cele mesece pred mrazom ali to¬
čo. Te dni pa se jim bo srce umirilo in
vseh 24 kinsen se bo zgostilo v eno, ne¬
koliko težjo.

Zakonca Ivan in Antonija Čepon sta

doživela vnovič družinsko srečo. Dobila
sta krepkega sinčka. Čestitamo.

HUGO WAST

63 .

6  6  0

DRUGI DEL IVANE TABOR.  — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

Jezabel se je dvignila kakor elektri-
zirana, vzela svečeniku iz rok zlat ke¬
lih, ki ga je duhovnik pravkar posvetil,
in ga napolnila do roba s krvjo, ki je
tekla iz zmečkane glave enega teh žr¬
tev ter jo ponudila Čiru Danu, kateremu
je oče Simon prav v tem trenutku po¬
nudil hostijo.

Ciro Dan je izpil nekaj te krvi Kri¬
stusove, pomešane s krvjo svojih mu¬
čencev, in mu vrnil kelih, katerega je
odpadnik izpraznil,, mrmrajoč besede iz
obrednika: “Naj Tvoje Telo, ki sem ga
povžil, in Tvoja Kri, ki sem jo pil, na¬
polnita moje srce...”

^ tem hipu se je zatemnilo nebo in v
sinjem blisku, ki je sledil, si lahko vi¬
del, kako se je prikazala ista pošast,
kakor je že prej bila ob Ciro Danovem
prestolu v Rimu: krvavordeč zmaj s
sedmimi glavami in desetimi rogovi, pod
katerim je zahreščal prestol na kraljevi
desnici, kamor se je zver zleknila.

Duhovnik je prenehal z molitvami in
prišel je red na Giro Dana, ki je vzklik¬
nil: “Oh, Jehova!, ki si zavidal mojemu
očetu njegovo lepoto in si ga zato vr¬
gel v peklensko brezno; Beg sveta, ki

ne govoriš več svetu po lažnivih ustih
svojih prerokov, ne po prikaznih sanj!
Jaz te obtožujem, da nisi ne moder, ne
usmiljen in ne vsemogočen, kajti nisi
vedel vnaprej za upor in ustvaril pekel
in nisi mogel uničiti mene, ki prihajam,
da uničim največje tvoje delo, čudež
čudežev, Tvojega ljubega Sina, skrite¬
ga v presveti hostiji!’

Satansko grmenje se je začulo skozi
ozračje in se ujelo v eno izmed zmaje¬
vih .ust, ki so govorila aramejsko, da bi
ga vsi razumeli, in ki so rekla: “To je
moje najljubše delo in jaz ti dajem ob¬
last nad ljudmi in nad polovico ange¬
lov.”

In odgovorila so druga usta v stra¬
hotnih litanijah:

“Kralj napuha, kralj sovraštva, kralj
pohlepa, kralj zavisti...”

In vsakemu klicu je odgovarjala ne¬
izmerna velika nevidna množiva duhov
v zraku:

“Naj se začne tvoje kraljevanje in
naj nikdar ne prenehal!”

Tedaj je spregovoril Zmaj skozi dru¬
ga usta, da bi ga, zbrane množice razu¬
mele, in ponovil je peklenske besede,

rimskega pesnika (Carduccija. tega so¬
vražnika Kristusovega in so bile nekako
tele:

“Neizmerni začetnik biti: materija

in čut!

Že je zledenel blisk v Jehovinih ro¬
kah in njegovi angeli padajo z neba
kakor bledi meteorji in ugasle zvezde.

In že v Materiji, ki nikdar ne spi, ži¬
vi zdaj samo še Satan, kralj pojavov in
oblik.

živi v blesku nesramežljivih oči, v
brstečih grudih razuzdank in v kapljah
krvi trte.

Živi v bleščečih pesmih pesnikov, ki
se zoperstavljajo Bogu.

Kaj me briga, če barbarec Nazare-
nec požge svoja svetišča in razbija svo¬
je podobe?

V pogledih magov in alkimistov, za
zavesami samostanov in v Tebaidi,
družno z odpadniki, med temi živi zdaj
Satan.

Množice se dvigajo in mi slede, sveto¬
skrunski duhovniki jih vodijo, padajo
kralji, umirajo papeži, ubiti od morilče¬
vih rok, in človeški ponos udarja kot
blisk v požar.

Vzdigni se, Materija! Satan je zma¬
gal! Pozdravljen, Satan, premagalec
Krista!”

Vse do tega dne je zemlja ostala tr¬
dna v svojih tečajih, toda v tem trenut¬
ku je padla kakor drevo, udarjeno na
korenino.

Takšen je bil vtis teh besed na prste¬

no zemljo, da so se odprle ogromne ja¬
me, da so se pogreznile palače in sveti¬
šča, in se je dvignil iz njih gost in ku¬
žen dim, in kričanje množic in zavija¬
nje zveri -se je pomešalo med valovanje
neznanega oceana, ki je napolnil dolino
Thar do gora.

Sonce jc zarudelo, izgubilo svojo več¬
ne pot in se zapičilo v zenit, kakor da
se je spremenil položaj zemlje s potre¬
som.

In zaslišal se je v oblakih žalostni
glas, prihajajoč daleč, daleč izza morij
in gora:

“Ker so prelivali kri mojih svetnikov
in prerokov, sem jim dal piti kri. ..”

In nato drug, najslajši glas, ki je o-
znanjal:

“Kadar boste videli, da se godijo tak¬
šne stvari, vedite, da je blizu Kraljestvo
božje!”

(Konec devetega poglavja)

Vsem obiskovalcem in prijateljem
naše restavracije želimo vesele veli¬
konočne praznike!

Obiščite nas sedaj ob praznikih.
Kakor vedno, Vam bomo tudi tokrat
postregli z domačo hrano in dobro pi¬
jačo. Pri nas se boste lahko vedno
pomenili s svojimi znanci in prijate¬
lji po domače.

Restavracija Bar Ljubljana

Avda del Trabajo 5986, Capital

Mendoški Slovenci nameravamo 13.
maja romati na našo božjo pot Challao,
kjer smo lani namestili Brezjansko Ma¬
rijo. Zunanjo organizacijo prireditve je
prevzela Fantovska Podzveza.

J. M.

Cordoba

Na zadnjo nedeljo v februarju je Slo¬
venski krožek v Cordobi organiziral ce¬
lodnevni izlet v eno uro oddaljeni Jesus
Maria, kjer nas je pričakoval č. g. Lev¬
stek, ki službuje kot profesor na malem
semenišču v istem kraju.

Po maši, ki smo se je udeležili v nad
300 let stari jezuitski cerkvici, smo si
ogledali nadvse zanimiv muzej v poslop¬
ju nekdanjega jezuitskega samostana.
Oboje, i cerkev i samostan sta progla¬
šena od države za narodna spomenika
in med svojimi obiskovalci beležita slav¬
ne osebnosti: San Martina, Sarmienta
in generala Roča. Znotraj samostana,
čigar izredno debelo z'idovje priča o
vseh nevarnostih, ki jim je skozi stolet¬
ja bil izpostavljen, so po sobanah raz¬
postavljeni predmeti iz predkrščanske
dobe: v glavnem izkopanine iz žgane
gline izdelanih posod, nadalje ostanki
indijanskih tkanin, lesenih čolnov, ka-
menitega orodja, orožja in podobno. Iz
samostanske zgodovine so po večini o-
hranjeni liturgični predmeti, zemljevidi
in ostalo, kar je krščanska civilizacija
prinesla v te divje kraje.

Po ogledu muzeja, smo se podali v
(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 22. III. 1951

(Nadaljevanje s 3. strani)
nekaj sto metrov oddaljeni zavod, kjer
poučuje prof. Levstek. V najmodernej¬
ših poslopjih so razmeščene svetle pre¬
davalnice, knjižnice, velika kapela, vse
to pa obdajajo obširni prostori s šport¬
nimi napravami, ki služijo za razvedri¬
lo gojencem. Kar presenečeni smo bili,
ko smo se znašli v veliki jedilnici, kjer
je bilo pogrnjeno in pripravljeno za ko¬
silo. Cel banket — za nas! Tudi ni manj¬
kalo pristne kapljice, ki je tukaj doma
in ki slovi po vsej republiki pod ime¬
nom “Colonia Caroya”. Kar hitro je mi¬
nul v veselem razpoloženju opoldanski
čas.

V zavodovi kapelici smo nato zapeli
pri blagoslovu in slovenska beseda je
prvič odmevala na tem kraju.

Popoldne smo se odpeljali v nekaj ki¬
lometrov oddaljeno Estancio La Paz,
last potomcev bivšega arg. predsednika
gen. Roča. Po zaslugi g. Levsteka smo
dobili dovoljenje, da smo smeli prebiti
nekaj prijetnih uric na tem veleposest¬
vu. Sredi posestva, ki meri več kot 7 ti¬
soč hektarjev je jezero, ki zalaga celot¬
no področje z vodo, okrog se pa širijo v
nedogled bujni zeleni travniki in goz¬
diči, ki jih tu pa tam napajajo potočki
s kristalno čisto vodo. S planinami tik
v ozadju nam je ta lepota pričarala
košček naše domovine. Nihče med nami
še ni videl v tej deželi kaj lepšega. Ti¬
šino narave je motilo le šumenje vetrov
v košatih drevesih in pa — prasketanje
ognja na katerem se je cvrl asado.

V družabnem razpoloženju smo pre¬
bili te zadnje ure dneva. Pogumnejši so
se, kljub hladnemu vremenu, kopali v
mrzli vodi, ostali so pa izrabili čas za
petje, družabno igro ali pa za kratek
sprehod. Že je padala noč, ko smo na
robu posestva na asfaltni cesti komaj
še zlezli v napolnjene avtobuse, ki so
nas potegnili nazaj proti Cordobi. Go¬
spodu Levsteku se iskreno zahvaljujemo,
ker nam je omogočil tako prijeten in
poučen nedeljski izlet.

Dr. J. J.

SLOVENCI

NIZOZEMSKA

Slovenci na Nizozemskem praznujejo
letos več jubilejev. Tako se bodo spom¬
nili o Veliki noči g. p. T e otima v Vel-
zen, ki bo tedaj praznoval 40 letnico
mašništva. Meseca julija bodo pa prosla¬
vili 25. letnico njegovega delovanja med
Slovenci, P. Teotim v. Velzen je na
prošnjo naših rojakov pred 25 leti odšel
v Slovenijo, se tam naučil našega jezi¬
ka, da je potem lahko uspešno deloval
med Slovenci na Nizozemskem. Meseca
julija t. 1. bo proslavilo 25. letnico svo¬
jega delovanja Slovensko kat. društvo
sv. Barbare v Heerlerheide-Brunssum.
Enako obletnico bo slavilo tudi Sloven¬
sko cerkveno pevsko društvo “Zvon”, ki
je za uvod v proslavo teh jubilejev imel
21. januarja t. 1. v New Ende koncert
slov. božičnih pesmi. Ob tej priliki je
imel dekan iz Heerlena lep govor o Slo¬
vencih, ki so ostali zvesti svojemu ma¬
terinemu jeziku in veri.

V zvezi z jubilejem g. p. Teotima van
Velzena, Slov. kat. društva sv. Barbare
v Heerlerheide-Brunssum (25. letnica
ustanovitve) in Pevskega društva “Zvon”
bo to društvo ob jubileju svojega
obstoja priredilo tudi naslednje radijske
oddaje pod geslom: “Velikonočni po¬

zdrav Slovencev iz Holandije”. Spored
oddaj je naslednji:

Na Velikonočno nedeljo 25. marca:

“Regionale omroep zuid” (Maastricht)
(za bližnjo okolico) ob 18.30 na valu 189
metrov.

Na Velikonočni pondeljek, 26. marca:
Oddajna postaja K. R. O.-Hilversum
zjutraj od 8.15 do 8.25 na valu 298 me¬
trov.

Srečne jn blagoslovljene velikonočne
praznike želi vsem Slovencem
Krojaška delavnica

Telič  —Novah

Rondeau 1295 Ramos Mejia

SPOŠTOVANI!

želeč blagoslovljeno Veliko noč, Vam. sporočam, da imam
stalno na zalogi prav za praznike primerna knjižna darila'slo¬
venskih in tujih pisateljev. Zai Vaše nadalnje usposobljenje v
poklicu Vam lahko postrežem s strokovnimi slovenskimi knji¬
gami.

Vaša naročila pričakujem osebno po nedeljski maši na Bel¬
grano ali pa pismeno na moj naslov.

Lepo pozdravljam!

PAVLE HOMAN

TEMPLE 2147, Juan D. Peron (Munro) — F. C. N. Gral. Belgrano

?

Ali

veste, da
imamo tudi za
vas PISEMSKI PAPIR
vseh vrst in oblik, PERESA,

ČRNILO, svinčnike, veliko izbiro
BIROME in nova NALIVNA PERESA svetovnih
znamk, ŠOLSKE potrebščine, ŠOLSKE zvezke, ŠOLSKE
TORBICE, vse PISARNIŠKE POTREBŠČINE za doma in v pisarni,
lepe in praktične AKTOVKE ter TORBICE, za voščila in pozdrave,
lepe RAZGLEDNICE, beležke in NOTESE vseh vrst, ALBUME in
vogličke, SPOMINSKE KNJIGE, PODOBE, svetinjice, ROŽNE VEN¬
CE, podobice in KRIŽE, nabožne KIPE, mašne knjižice in latinske
ter španske MISALE, pa še marsikaj drugega?

PRIDITE in POGLEJTE! GOTOVO BOSTE ZADOVOLJNI!

Santeria y Papeleria
Victor Martinez 39
"SANTA J U L I A "

PO SVETU

j Na Belo nedeljo 1. aprila. Oddajna
postaja: “Wereldomroep”-Hilversum, za
|  Daljni Vzhod (Avstralija itd.) približno
od 15.32 po holandskem času ali 14.32
po času Greenvvich; na kratkem valu
13.96 metrov in 16.88 metrov; za Evro¬
po v istem času na kratkem valu 49.79
metrov.

I Za Evropo in Afriko: približno ob

j 19.17 po holandskem času ali 18.17 po
j času Greenwieh; na kratkem valu 19.71
! metrov, 31.28 metrov in 49.79 metrov.
! Za severno in južno Ameriko (polnoč-
! na oddaja) približno ob 02.17 po holand-
! skem času ali 01.17 po času Greenwich,

j kar odgovarja 11.730 Kcjsec in 9.590
Kclsec.

Zbor bo prepeval velikonočne pesmi.
Vsakokrat bo najprej kratek nagovor v
slovenskem jeziku. Vsem rojakom želi-
1  mo dober sprejem. Naj nas slovenska
j pesem poveže v veliko in složno izselje-
. niško družino.

Mirne, vesele in blagoslovljene praz¬
nike in pravo duhovno vstajenje Vam
in vsemu slovenskemu narodu žele.

Slovenci v Holandiji.

ANGLIJA

Vse naročnike Svobodne Slovenije v
Angliji, ki še niso plačali naročnine,
prav lepo prosimo, da jo čimprej po¬
ravnajo tako, kakor smo jih prosili v
pismu z dne 27. januarja t. 1.
AVSTRIJA

Vsem Slovencem v Argentini, tako da¬
leč od nas, v duhu pa z nami združeni,
želimo za praznik Gospodovega Vstaje-
jna in zmage nad zlim, mnogo veliko¬
nočnega miru in sreče v Vaši novi do¬
movini! — Za predstavniški odbor slov.
akad. v Grazu: Z. Klinar in F. Lovšin.

Društveni Oglasnik

Odbor Društva Slovencev želi
vsem članom in vsem Slovenkanj
in Slovencem v Argentini srečne
in blagoslovljene velikonočne praz¬
nike!

Društvo Slovencev je bolnim sloven-
i skim beguncem v Nemčiji pretekli te¬
den poslalo več paketov. V njih je bilo
10 kg. mleka in 10 kg. masti. Blago je
bilo nakupljeno iz denarnih darov slo¬
venskih novonaseljencev v Argentini.

Obdarite bolne slovenske begunce v
Evropi z velikonočnimi pirhi v obliki de¬
narnih in drugih darov, ki jih zanje
sprejema Društvo Slovencev. Dobrodošel
je vsak, tudi najmanjši dar, ker iz ma¬
lih darov nastajajo veliki paketi. Lahko
prinesete tudi konzervirano hrano in
staro obleko, perilo in obutev.

V Društvo Slovencev je od 24. fe¬
bruarja do 10. marca 1951 pristopilo 13
novih članov.

DARILA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,

slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

P AN E T H i/ Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352

Imprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires

Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je v 76. letu
svoje starosti umrla naša dobra mama, stara mama in tašča

gospa MARJETA LUNDER

posestnica v Ribnici na Dolenjskem.

Pokopali so jo v torek dne 20. marca t. 1. na farnem pokopališču v Hrvači.
Buenos Aires, 20. marca 1951.

Alojzija, hči — Irena in Regina, vnukinji, Josip Lesar, zet.

CERKVENI OGLASNIK

SLOVENSKI MARIJANSKI KONGRES
V IZREDNEM SV. LETU 1951
V ARGENTINI

I. Priprava: V dneh 10., 11. in 12. ma¬
ja tridnevnice po slovenskih središčih.
Litanije, govor, spovedovanje.

II. Romanje Slovencev v Lujan v ne¬
deljo, dne 12. maja. Iz Buenos Airesa bo
vpzil poseben vlak. Vozne listke boste
dobili lahko pri zaupnikih. Odhod poseb- j
nega vlaka iz Plaza Miserere (Once) ob
sedmih zjutraj.

Spored slovesnosti v Lujanu. Po pri¬
hodu vlaka se bo razvil od kolodvora
sprevod do bazilike. V baziliki bo ob de¬
vetih maša z ljudskim petjem. Med ma¬
šo bo govor. Prilika za spoved. Med ma¬
šo tudi skupno obhajilo romarjev za
varstvo in rešitev domovine in vseh Slo¬
vencev v tujini. Po končani maši takoj
v dvorani kongresno zborovanje za vse
skupno. Po zborovanju prost čas do
14.30, ure pop.

Popoldne ob 14.30 uri v baziliki govor,
nato procesija zunaj po trgu pred bazi¬
liko. Po vrnitvi v cerkev pete litanije
Matere božje, po katerih bo obnovitev
posvetitve slov. naroda Marijinemu
Brezmadežnemu Srcu. Po končani slo¬
vesnosti odhod romarjev na postajo
Lujan-Basilica, odkoder bo vozil posebni
vlak v Buenos Aires ob 17.30 uri.

Fantje in dekleta naj pridejo v čim j
večjem številu v narodnih nošah, ali pa j
v marijanski uniformi (fantje plave ali j
črne hlače in bela srajca, dekleta s pla- j
vim ali temnim krilom in belo bluzo).

Slovenci iz Velikega Buenos Airesa '

povabite svoje znane in jim poskrbite bi¬
vališče, ko bodo prišli sem iz notranjosti
republike.

III. Slovenci, ki ne bodo mogli v Lu¬
jan, bodo iste dni v svojih krajih pripra¬
vili slovesnosti, posebno v nedeljo 13.
maja. Pripravljalni odbor

VELIKONOČNO PRAZNOVANJE
ZA SLOVENCE

Velika sobota: Slovesnost Gospodove¬
ga vstajenja za Slovence ob petih po¬
poldne na Belgrano. Pete jutranjice.
Procesija z Najsvetejšim. Blagoslov je¬
dil in spovedovanje. Vrstni red proce¬
sije: Križ. Otroci. Moški. Narodne no¬
še. Pevci. Kip vstalega Kristusa. Du¬
hovščina z Najsvetejšim. Odbor Društva
Slovencev. SKAS. Ženske. Otroke sprem¬
lja učiteljstvo.

Velika nedelja: Ob 10.15 uri dop. na
Belgrano nova maša g. Ogrina. V Ra¬
mos Mejia ob 10. dop. nova maša g.
Grilca. V San Martinu in Lanusu maše,
kakor ob drugih praznikih. — Popoldne
večernice, kakor ob nedeljah, posebej še
v Quilmesu litanije za Slovence ob petih
popoldne. V Lanusu v cerkvi Santo Cri-
sto zaradi prestavitve g. Markiča ne bo
blagoslova na veliko soboto in ne litanij
na vel. nedeljo. Pri g. Hladniku v cer¬
kvi sv. Jožefa bodo večernice za Sloven¬
ce ob štirih popoldne.

Spored novomašne slovesnosti: Spre¬
jem novomašnika in izročitev križa pred
cerkvijo. Vhod. Klicanje sv. Duha. Go¬
vor. Novomašni blagoslov. Sv. Maša. Za¬
hvalna pesem pred Najsvetejšim. Daro¬
vanje za novomašnika, pri katerem bo
dobil vsak spominsko podobico.

"PRAZNIK CAETOf IH ČEŠENJ”

je naslov Klabundovi heroični drami, ki jo bodo igrali člani in
članice S. I. Odra na Belo nedeljo, 1. aprila 1951 ob 18 uri v
v cerkveni dvorani v Ciudadeli.

Vstopnice so že v predprodaji pri fotografu L. ERJAVCU v
Ramos Mejii, Alvarado 350.

POMOČ DRUŽINAM V  SLOVENIJI

Rogata izbira paketov
x  vsemi potrebnimi živili

in ostalimi koristnimi predmeti

Zahtevajte cenike! — EUROPLATA

POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES

ČASA 60YU

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

1/2 kvadre Cabildo 2300

Nudimo ure OMEGA, UNVER. RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬
dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško
gafancijo.

Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga.

Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo.

Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke.
(Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa
lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338,
1. nadstr. dto. 5.)

66

CANGALLO 439, Oficina 602

E

URADNE URE: OD 9. DO

Ta ceni

No. 1.$ 40,— No.

2,25 kg riža
2,25 kg sladkorja

No. 2.$ 40,—

4,5 kg riža

No. 3.$ 40._ No.

4.5 kg sladkorja

No. 7.$ 49.—

4 kg mila za pranje
300 g toaletnega mila

No. 8.$ 55,— No

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka
1 konserva paradižnikove mezge No.

No. 10.$ 58.—

1 kg surove kave Santos

2 kg sladkorja No.

1.5 kg riža

No. 12.$ 58,—

2 kg riža No.

1 kg govedine (pecho de vaca)

2 konservi z govedino No.

1 steklenica mesnega izvlečka 9

TR AN

j

99

E. 34-9185

NCOMIENDAS I NTERN A C I0 N A L E S

ZA MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202

18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO

h razveljavlja

13 .$ 65.—

1 kg prekajene slanine

1 kg svinjske masti

2 kg čebelnega medu

14 .$ 65.—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto čebelnega medu

15 .S 65.—

10 konserv govejega mesa

16 .$ 67,—

2 kg neto svinjske masti

2 kg prekajene slanine

17 .S 70—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto svinjske masti

18 .§ 72—

4,5 kg riža

4,5 kg sladkorja

19 .$ 72—

9 kg riža

20 .: $ 72—

kg sladkorja

PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO POSTAL

vse dosedanje c e ti i h e .

No. 22.S 90—

2 kg Santos kave v zrnju
1,5 kg sladkorja

1 kg riža

No. 23.$ 95—

3 kg moke

3 kg sladkorja

2 kg čebelnega medu
400 g dišav

No. 26.S 105—

1 kg Santos kave v zrnju

2 kg sladkorja

2 kg svinjske masti
2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

% kg marmelade

No. 27.S 115—

1 konserva z govejim jezikom
1140 g)

1 kg slanine

2 kg svinjske masti
1 kg riža

1 kg čebelnega medu

1 kg sladkorja Vz  kg kakaa

No. 30.$ 180,-

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav

1 kg surove kave
1 kg kakaa % kg čaja