OSREDNJA KNJIŽNICA
PkimuRSKI DNEVNIK
Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 17 (10.236)
TRST, sobota, 20. januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v taskarm »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. m aja 1945 v tiskarni «SloveniJa» pod Vojskim pri Idriji, do 8. m aja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Z VČERAJŠNJE SEJE VODSTVA KD
ZACCAGNINI ZAVRAČA OČITKE KPI IN NASPROTUJE SPREMEMBI VLADE
Danes objava zaključnega dokumenta - Pajetta: KPI ne postavlja ultimata Socialdemokrati zahtevajo sestanek tajništev strank, ki so v vladni večini
RIM — Krščanska demokracija Zavrača obtožbe komunistov o neučinkovitosti Andreottijeve vlade in 0 nespoštovanju dogovorov med strankami ustavnega loka. To je o-srednja misel dolgega poročila stran-krnega tajnika Zaccagninija na vče-^ajšnji seji vodstva KD, obenem pa tudi osrednja poanta razprave, v katero so posegli skoraj vsi najvidnejši strankini predstavniki, tu-111 sam predsednik vlade Andreotti.
Zaccagnini je v svojem poročilu uvodoma poudaril, da je treba sevanji politični trenutek premostiti ln preprečiti razbitje solidarnosti ?*ed strankami, kj podpirajo vlado, tajnik KD je mnenja, da je treba Mraziti vso odpornost za kakršnakoli soočanje, ne za «akademsko razpravo o vladni formuli,» ampak za konstruktivno poglobitev in premostitev vseh težav, ki bi lahko ovi-rale nadaljevanje sodelovanja med strankami ustavnega loka, za kate-roga je KD mnenja, da je še vedno Peobhodno potrebno.
7 Prj analizi političnega stanja je Zaccagnini poudaril, da odnosi med strankami še niso bili tako skrhali1’ kot v teh zadnjih dneh. Ven-uar pa je tajnik KD mnenja, da za neupravičljiva stališča in zahteva, da se ugotovi, kdo je za 10 odgovbren. Zaradi teh stališč je Prišlo do kritik, ki bi se lahko spremenile celo v umih od skupnih obveznosti.
tajnik KD je še izrecno odgovoril na stališče KPI. o katerem je dejal, da je pomembno zaradi načina, kot
je bilo izrečeno in ne zaradi vsebine. O kritikah na račun vlade je dejal, da so mnoge od teh neutemeljene, za druge pa bi bilo treba iskati odgovornosti drugod, predvsem pri ostalih strankah večine zaradi njihovih pomislekov in neu staljenih stališč. »Ne moremo si kaj. da bi ne opozorili na protislovje, v teh stališčih, prav zato, ker v istem dokumentu naletimo na priznanje za pozitivne rezultate dela vlade. Ne moremo sprejeti, je poudaril Zaccagnini, trditve KPI, ki pripisuje sebi zaslugo za vse, kar je bilo narejeno pozitivnega.*
KD torej potrjuje linijo politike soočanja — in Zaccagnini je. prav v odgovor na stališča KPI, izrecno poudaril, da je to linijo uvedel Aido Moro — in ki smo jo vodili z doslednostjo glede na program in na parlamentarni sporazum, ostaja pa na razpolago za «vsebinsko obogatitev* sporazuma in za še večjo prodornost sedanje politične linije. Ob koncu je Zaccagnini še poročal o svojem nedavnem obisku v ZDA in poudaril, da onstran oceana z izredno pozornostjo spremljajo politična dogajanja v Italiji in da «v Washingtonu narašča zanimanje za KD.»
Sledilo je daljše poročilo Maria Ferrari - Aggradija, ki je pri vodstvu KD odgovoren za gospodarska vprašanja, o triletnem načrtu. Ferrari - Aggradi je še zlasti poudaril, da vladni predlog ni dokončen, ampak je odprt doprinosu vseh strank, ki sestavljajo vladno večino.
V razpravo o Zaccagninijevem po-
PO POBEGU FAŠISTIČNEM ZALOŽNIKA VEN TUBE
Še vedno ostre polemike kljub imenovanju novega načelnika policije
Novi šef policije je dosedanji vodja Rognonijevega kabineta Giovanni Coronas
čno kritiziral dejstyo, da je vlada imenovala novega , šr ."a policije, ne da bi se posvetovala s strankami večine.
Medtem ko polemika plamti, policija in karabinjerji nadaljuje preiskavo, ki pa, kot kaže, ni še obrodila sadov. Vprašanja, kdaj je Ven-tura pobegnil, kako in s čigavo pomočjo o še vedno brez odgovora. Splošno prepričanje je, da preiskovalci nimajo še nobenega indica, ki bi bil vreden tega imena, tako da je kaj klavrno izpadla izjava novega šefa cantanzarskega Digosa, da da »je preiskava v teku in je u-smerjena v vse smeri*, o izsledkih pa da ne more povedati ničesar, »saj bi lahko preprečil uspešnost dela.* (vt)
RIM — Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je za v petek, 26. januarja, in petek, 2. februarja, napovedala vsedržavno stavko šolnikov. Vlada, pravijo sindikati, je našla pozitivno rešitev za osebje bolnišnic, za javne in državne u-službence, nesprejemljivo pa je njeno stališče do zahtev šolnikov.
Rrcfckt Giovanni Coronas
RlM — Dosedanji šef Rognonije-j. ea kabineta, prefekt Giovanni Co-cj.nas je novi šef italijanske poli-n Je- ^sledil bo prefektu Giusep-sti* arlatu- ki Je b‘l po begu faši-tn*ga zal°žnika Giovannija Ven-nisf razreaen svojih dolžnosti. Mi-. trski svet je imenoval Coronasa U .navega načelnika policije po do-kJ ,°lgi in razburljivi razpravi, v Me v *e razelenil različne okolišči-Venturovega pobega . *ada — kot trdi zaključno poro-
uO —	__: _______oa
Dnv je po obširni razpravi in po T„,aciljh podtajnikov DelLAndrea in kKtler*ia — ugotovila, da so bila v_.etla nekatera njena izrecna na
ra,* c,lclul cesar je sMcmm, na
p 1 njegovih dolžnosti prefekta, tiru -i^a. Kar zadeva odgovornosti . . morebitnih krivcev pa je Tekava še v teku. llnistrski svet je nadalje naročil vosodnemu ministru Bonifaciu, Prii	celotno zadevo in naj
oijn, vi ukrepe, ki naj omogočijo 0 Pravo nedopustnih zavlačevanj. (ja ne,m je bil minister tudi zadolžen, -''.''Pravi ukrepe, ki naj bi omo-2 11 strožje in bolj učinkovito nad-tvo nad nevarnimi obtoženci, . i začasno na prostosti.
Pola im’ v'adnimi v'-repi pa se ni Pob89 P°lemika, ki sta jo izzvala žara^ ®'ovannija Venture iz Catan-]at a *u odstranitev šefa policije Par-p* ■ Sekretar PSI Craxi je takoj (• eP. ministrskega sveta poudaril, 6a S0CiaUsti Pričakujejo, da bo vla-ra,*n?j}voumno pojasnila, zakaj je p0 ea‘la Parlata njegovih dolžnosti. navSn mora — je doda) — kakšna bg„., ija je dal notn.nji minister po beva .ec*e. da bi reprcžil nove pobi^5 10 P°j;,sniti mora tudi, ali je štov iSe*^ P°'tcije ta navodila spojili a ali jih je povsem prezrl. Če
ln K ~
Prezrl je idstavitev pravilna
Pa praytdna, v nasprotnem primeru , ^nedopustna, saj bi šlo v bistvu a 'skanje grešnega kozla po nama*’ , nekdo mora v vsakem pri dolža- a-a*d’ P0 ne i bo kriv ali ne
Benigno Zaccagnini
ročih, so posegli številni vidni strankini predstavniki. Predsednik vlade Andreotti je dejal, da želi, kot predstavnik stranke in ne kot ministrski predsednik, poudariti, da je vlada dejansko dosegla vrsto uspehov in da je zato treba nadaljevati z linijo demokratične enotnosti. Andreotti načelno ne odklanja soočanja o spremembi vlade, ki bi jo še bolj ojačila, pač pa potrjuje, da je treba upoštevati meje, preko katerih nikakor ni mogoče. Tudi Donat - Cattin «ne odklanja načelno stališč KPI» in priznava celo utemeljenost nekaterih kritik, odločno pa zavrača trditve, da je KD spremenila svoje odnose z ostalimi strankami. Končno pa je treba poudariti še izjave predsednika KD Pic-colija, ki je mnenja, da je treba za vsako ceno preprečiti vladno krizo in utrduti odnose med strankami, ki podpirajo vlado.
Skratka, krščanska demokracija noče vladne krize, prav tako pa ne namerava popustiti komunistom, oziroma njihovim zahtevam po prodornejši in učinkovitejši vladi, medtem ko je pripravljena na vsebinsko diskusijo o posameznih vprašanjih. Tq je verjetno tudi osrednja poanta dokumenta, ki so ga sinoči soglasno odobrili in ki ga bodo objavili šele danes.
V zvezi s polemiko med KD in KPI naj omenimo intervju Pajette reviji «Epoca». Predsednik KPI pojasnjuje, da partija ne postavlja nobenega ultimata ostalim strankam vladne večine glede alternativnih možnosti, obenem pa v celoti potrjuje dosedanja stališča KPI.
Včeraj se je sestalo tudi vodstvo socialdemokratske stranke, ki je po obširni razpravi odobrilo dokument, v katerem med drugim zahteva tudi čimprejšnji sestanek tajništev strank vladne večine, na katerem naj bi razpravljali o nezadovoljivem delu enobarvne vlade*, (bbr)
Željko Jeglič veleposlanik SFRJ v Mozambiku
LJUBLJANA — Za novega jugoslovanskega veleposlanika v Mozambiku je bil z ukazom predsednika Tita imenovan slovensk; diplomat Željko Jeglič. V mozambiško prestolnico Maputo bo odpotoval prihodnji teden skupaj z jugoslovansko delegacijo ki se bo pod vodstvom zveznega sekretarja za zunanje zadeve udeležila ministrskega sestanka koordinacijskega biroja neuvrščenih držav.
S SEJE MINISTRSKEGA SVETA
Forlani poročal vladi o pogovorih v Jugoslaviji
Odobren zakonski predlog o staležu osebja v javnih upravah
RIM — Včerajšnja seja vlade je trajala več kot štiri ure, kar najbolje dokazuje, da je razprava bila dokaj živahna predvsem zaradi polemik v zvezi z begom fašističnega založnika Giovannija Venture iz Ca-tanzara, kjer so mu sodili zaradi milanskega pokola. O tem, vsekakor, poročamo na drugem mestu.
Vlada je nadalje sprejela «z zadovoljstvom* vest o tem, da je pristojna parlamentarna komisija potrdila imenovanje vodilnih funkcionarjev IRI, ENI in EFIM.
Uvodoma je na seji spregovoril zunanji minister Forlani. Nadrobno je seznanil člane ministrskega sveta z zaključki svojih beograjskih pogovorov z Vrhovcem in Djuranovi-čem ter o srečanju s Titom na Brionih. To je Forlani povezal s skorajšnjo sejo ministrskega sveta (izvršne komisije) EGS, ki bo najbrž 6. februarja, in na kateri bosta na dnevnem redu vprašanje sklepanja globalnega gospodarskega sporazuma o sodelovanju z Jugoslavijo ter zapleteno vprašanje postopnega odpravljanja kompenzacij na tržišču evropskih kmetijskih pridelkov, kar je bilo, kot znano, jabolko spora med Nemci in Francozi in je preprečilo uresničitev evropskega denarnega sistema ob predvidenem roku 1. januarja letos.
Med pomembnejšimi sklepi, ki jih je sprejela vlada na včerajšnji seji, je vsekakor zakonski predlog o dokončni ureditvi staleža javnega osebja. Gre za zakon, o katerem se je vlada svoj čas dogovorila s sindikati in v katerem so jasno opredeljene pristojnosti države pri ure-
janju dela javnih ustanov ter pristojnosti, ki spadajo v okvir sindikalnega dogovarjanja
Med pomembnejšimi principi, ki so bili osvojeni v novem zakonu, je tudi smernica o tem, naj vsakemu javnemu uslužbencu pripada naslov, ki ustreza dejansko opravljenemu delu. Nadalje zakon določa disciplino in odgovornosti funkcionarjev in, končno, primere v katerih lahko javna uprava svoje o-sebje odpusti iz službe.
Na predlog ministra za pravosodje Bonifacia je vlada začela razpravljati o «shemi koledarja* tistih izgonov iz stanovanj, ki so bili definirani še pred vstopom v veljavo zakona o pravični stanarini. Koledar določa, da v pričakovanju izgona plačujejo najemniki pravično stanarino.
Vlada koledarja še ni odobrila, ker bo nadaljevala razpravo. Boni-facio vsekakor zagotavlja, da število teh izgonov vendar ni tako veliko, kot trdi tisk.
Končno naj omenimo še, da je vlada potrdila Andreottijev odlok o tem, da bo vsako leto objavljen seznam tistih davkoplačevalcev, ki bodo deležni globalne kontrole ali pa izžrebani za izredno kontrolo. Tako bodo namreč davkoplačevalci opozorjeni, (sts)
ZOPETNA TERORISTIČNA OFENZIVA V TURINU
Mlad paznik obležal pod streli teroristov skupine «prima Iinea»
Demokratične sile ogorčeno zavračajo mračnjaško logiko zločinskega obračunavanja
RIM — Blagajničarka radikalne stranke Adelaide Avlietta, ki bo nadomestila v poslanski zbornici Mar- i ca Pannello, je izjavila, da bo pred- ’ ložila v zbornici dva zakonska o-snutka in bo nato poslansko mesto prepustila Robertu Cicciomv-ssereju.
Truplo Lo Russa na pločniku takoj po umoru
ifiii
(Telefoto ANSA)
V MOGOČNI MANIFESTACIJI KOT JE TEHERAN ŠE NI VIDEL
MilijoniIrančanov včerajplebiscitorno zahtevali islamsko republiko pod Homeinijevim vodstvom
Za ljudstvo je edina oblast Homeinijev islamski revolucionarni svet - Vojska se je že dan prej umaknila iz mesta
(Poseben dopis)
TEHERAN — Ajtulah Homeini je hotel plebiscit v podporo islamski republiki in ga je dosegel. Milijoni in milijoni Irančanov v vseh mestih države so včeraj dokazali, da so si že izbrali svojo bodočnost: i-slamsko republiko pod Homeinijevim vodstvom. Bahtiarova vlada je bila poražena na vsej črti. Bahtiar ni niti imel časti, da bi ga napadli, osramotili, omenili — za Irančane ne obstaja, kot da bj bil prvi minister kake tuje države, kakor da ne bi imel nobene zveze z Iranom. Včerajšnji prikaz ljudske moči bo pustil daljnosežne posledice: pomeni konec neke ere in zglaja pot Homeinijevemu povratku.
Samo v Teheranu se je manifestacije udeležilo vsaj 4 mili'one ljudi. Bil je to praznik množično:ti, ki nima primerjave: prava reka ljudi je dobesedno preplavila vse glavne ulice in trge iranske prestolnice. Vse se je odvijalo v naistrožjem redu, brez incidentov, niti ene izložbe niso razbili. Vojska je izginila iz mesta; že v četrtek ponoči je poveljnik teheranskega vojaškega območja ukazal umik vseh tankov in
motorizacije. Le roj helikopterjev, mostojnost, svoboda, islamska vla-je z viška nadzoroval premikanje da*. »Vsi moramo braniti našega i-devetih sprevodov.	I mana, zmaga je v boju*, so. skan-,
£3	«=
fc iSvaV« priča** S SS
MSt% nas sprega. K™ ^al sinji transparent z napasom:
munike. ki so ga prebrali pobud-j »Univerza je okop svobode*
niki demonstracije, je nedvoumen:	Na P°* Potl na hp™ , J^! 24„
od včeraj je iransko opozicijsko fsfanda* (zadnji mesec islamskega gibanje postalo edina legalna o- koledarja) so se stapljali spre vod«.
gibanje postalo edina legalna blast v državi, ki je že pozvala člane Homeinijevega islamskega revolucionarnega sveta, naj prevzamejo vajeti države in razpišejo svobodne volitve. Včerajšnja manifestacija je med drugim prvič v dosedanjem boju postala vsedržavna, prvič je v manifestaciji plapolala tudi iranska zastava, ogromna, kot se spodobi na taki manifestaciji, sedem metrov visoka in široka kot Šahrezijeva avenija. Na zastavi, ki je bila pritrjena na dveh tovornjakih je bil ogromen napis: iranska islamska republika, pred njo pa velik potret ajtulaha Homeinija.
Ko so zastavo peljali mimo univerze. so jo študentje pozdravili z burnim aplavzom in z vzkliki: «Sa-
Lov na čarovnice odslej drugače?
S poskusom reforme prakse preverjanja «skrajnežev», je bonska vlada vnesla v deželo še več zmede kot je je bilo doslej
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Nekateri zahodnonemški časopisi so poročilo o sklepu bonske vlade, po katerem naj bi prenehali z množičnim lovom na «sovražnike ustave in praktično umaknili zlo glasni «odlok proti skrajnežema iz 1972. leta, naslovili z bombastični mi naslovi. «Tudi člani SKP (pro-sovjetske zahodnonemške komunistične partije) bodo odslej lahko državni uslužbenci v ministrstvih/» — tako je na primer danes zapisal na prvi strani z mastnimi črkami muehchenski «Sueddeutsche Zei-tungv. Strah je odveč — Se dolgo najbrž ne bo prišlo do tega, česar se večina zahodnih Nemcev tako panično boji. Tisto, kar si je vlada za mislila pod pritiskom domače, verjetno pa še bolj tuje javnosti, kot nekakšen obliž na načeto obličje zahodnonemške demokracije, grozi, da se bo sprevrglo v orožje za srdito medstrankarsko razprtijo. V osnovi gre pri tako glasno reklamiranih spremembah in demokratizaciji po stopka za sprejem v javne shiibe zgolj za «kozmetične popravke». Medtem ko so namreč doslej agen ti «urada za varstvo ustaven avto-
,	.. ........... matično brskali za polemičnim pre-
;e|u Končno je Craxi tudi odlo | pričanjem vsakogar, ki se je prija-
vil na razpis za javno službo, pri čemer so v dobrih petih letih vzeli pod drobnogled skoraj 2 milijona prebivalcev ZR Nemčije, naj bi v prihodnje avtomatično vključitev zloglasnega urada v kadrovsko po litiko odpadla. Samo v «posebnih primerih», to je takrat, ko po mne nju izvršne oblasti obstaja upravičen dvom v to, da je kandidat izvest ustavni ureditvi» in da je pripravljen v vsakem trenutku aktivno braniti obstoječi družbeni sistem, nastopijo obveščevalci in prečesajo vest o sumljivem kandidatu. Samo članstvo v določeni politični or ganizaciji — v praksi Su urad za varstvo ustave itak zanimali samo pripadniki naprednih gibanj in le vičarskih skupin — po zamisli bon ske vlade ne bi smelo več biti raz log za diskriminacijo.
Čeprav gre za pravico, ki je v vsaki normalni demokratični slui bi neodtujiva. so ob Renu šele sedaj prišli do spoznanja, da jo je treba vsidiati v življenje poseb nimj predpisi. Reakcije na vladne predloge v vrstah opozicijskih de mokrščanskih strank so pokazale, da ie uredba proti skrajnežem, ki je bila svojevrsten podaljšek obdobja hladne vojne v mirnih razmerah, po gnala v ZR Nemčiji mnogo globlje
korenine, kot so si nekateri predstavljali.
Dejstvo je, da se bodo po novih načelih, ki naj bi stopila v veljavo s 1. marcem, ravnali samo v deželah, v katerih vladajo socialdemokrati, Seji vlad držav s konservativno demokrščansko večino so takoj po kazali mišice in napovedali novemu bolj demokratičnemu postopku ob sprejetju v javne službe totalno vojno. V imenu bavarske vlade je minister financ Stre ib izjopii, da po menijo vladni sklepi «poraz zveznega kanclerja, ki so mu ra zadali utralevičarjh. šef opozicije Helmut Kohl govori o tem, da je vlada «0robo prekršila svoje službene obvez nosti*. V takšnih primerih v ZR Nemčiji pot pelje na ustavno sodišče, ki je bonskj vladi ob dosedanjih sramežljivih poskusih uvajanja ve čje politične tolerantnosti vselej pod stavilo nogo.
IVO VAJGl
Jugoslavija podpira boj čilskega ljudstva
BEOGRAD — Izvrši i.ekui.i predsedstva ZKJ Vlado Janžič je včeraj v Beogradu sprejel člana
centralnega komiteja KP Čila Ma-nuela Valdeza. V ospredju njunih pogovorov je bil razvoj boja čilskih demokratičnih sil proti Pinochetovi diktaturi. Janžič je izrekel podporo in solidarnost jugoslovanskih narodov in narodnosti s pravičnim bojem čilskega ljudstva 'za vnovično vzpostavitev dosežkov narodne enotnosti Čila. Obenem sta Janžič in Valdez izmenjala mnenja o nekaterih mednarodnih vprašanjih in o nadaljnjem razvoju stikov in sodelovanja med ZKJ ir, KP Čila. Ma-nuel Valdez j” pripotoval v Jugoslavijo v zvezi s 57. obletnico u-stanovitve čilske komunistične partije, ki so jo s priložnostno prireditvijo proslavili včr aj tudi v beograjskem študentovskem kulturnem centru.
STOCKHOLM Tajnik socialdemokratske stranke Sten Anderson je povabil na delovno kosilo člana delegacije KPI Giancarla Pajette in Guida Carandinija, ki sta na obisku i r švedskem. Kasneje sta bila komunistična tarlamentarca gosta »Mednarodnega središča švedskega delavskega gibanja*, kjer sta orisala teze 15. kongresa KPI. Pajetto in Carandinija je sprejel tudi zunanji minister liberalec Hans Bhx.
Prizor je bil nepopisen: ob vznožju postavka zrušenega kipa šaha Reze so iz zvočnikov kombija skandirali gesla. Ko je na trg prispel sprevod prebivalcev južnega dela mesta, teheranski proletariat, sem imel občutek da se reka zliva v o-gromno jezero. Da bi bolje sledil prizoru, sem se povzpel na teraso štirinadstropne palače'. V morju množice so bili veliki črni madeži — ženske v črnih čadorih, vzklikale so Homeiniju svojo pripravljenost na boj. Manifestacije se je udeleževal tudi sprevod sestavljen iz samih iranskih Židov. Tudi oni so strnjeni vkorakali na trg. z rabinom na čelu in z velikim transparentom. «Brat Žid, muslimanski brat, našo enotnost blagoslavlja e-dini bog*, je pelo ljudstvo, številni so imeli solzne oči, prizor ,je bil nepozaben, ob njem se bo marsikateri mogotec Bližnjega vzhoda zdrznil. To je bil ponovni dokaz enotnosti iranske opozicije.
»Združene države. Sovjetska zveza, Kitajska — sovražniki ljudstev*, «z.rušimo trikotnik suženjstva — imperializem, komunizem, sionizem*. Sovjetska zveza in iranska levica sta tako plačevali napake voditeljev iranske komunistične partije. Ljudstvo ne more pozabiti Hua Guofengovih stiskov rok Mohamedu Rezi Pahlaviju, kot ne more pozabiti čestitk Brežnjeva ob šahovem rojstnem dnevu, lc nekaj dni po pokolu na Trgu Jale 8. septembra lani Levica je bila edina, ki so jo izločili, ko je hotela poleg Homeinijevih slik dvigniti tudi portrete svojih žrtev. Navodila so bila jasna: na manifestaciji so dovolil; samo gesla proti šahu in v podporo i-slamske republike. Sprevodi marksističnih organizacij so se pokorili temu ukazu, a bili so pod tesnim nadzorstvom. Za Mosedckovimi slikami so bodili številni laiki. A nihče ni imel dvoma, trdna roka ajtulaha Homeinija je nadzirala in vodila manifestacijo.
ROBERTO LIVI
Govor Dolanca o stanju v Kampučiji
LJUBLJANA — Informativna užba CK ZKS je sporočila, da je iekretar predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc včeraj v Ljubljani govoril širšemu političnemu aktivu o »nekaterih
vprašanjih aktualnega mednarodnega političnega položaja s posebnim poudarkom na najnovejši razvoj dogodkov. v Kampučiji*. Podrobnosti o izvajanjih Dolanca niso sporočili.
BEOGRAD — Kot so uradno sporočili, bo na vabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca danes dopotoval na krajši delovni in prijateljski obisk v Jugoslavijo libijski zunanji minister Triki.
Djuranovič sprejel Isidora Malmierco
BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin djuranovič je včeraj sprejel kubanskega zunanjega ministra Isidora Malmierco, ki je od srede na uradnem obisku -v Jugoslaviji. Kot je sporočil Tanjug, sta Djuranovič in Mal-mierca v »daljšem prijateljskem pogovoru* razpravljala a dejavnosti ene in druge države v pripravah na vrhunsko konferenco neuvrščenih v Havani, v tej razpravi pa sta imela pred očmi tudi sedanje politične in gospodarske razmere v ■svetu. Ko sta obravnavala stanje političnih priprav na «summit» v Havani, sta izmenjala mnenja o pomenu ohranitve enotnosti neuvrščenih v glavnih smereh akcije, o principih politike neuvrščenosti in o prizadevanjih za oživitev dialoga med industrijsko razvitimi državami in državami v razvoju. Govorila sta tudi o poteh za reševanje čedalje večjih problemov dežel v razvoju ter razpravljala o ustvarjanju nove mednarodne gospodarske ureditve.
TURIN — Spirala nasilja se zavija v vse ostrejših zavojih, ki jim zaenkrat še ni videti konca. Po kratkem presledku, ki je sledil krvavim dogodkom prejšnjega tedna v Rimu, so teroristične skupine stopile zopet v akcijo: včeraj zjutraj je bil ubit v Turinu kaznilniški paznik Giuseppe Lo Russo, ki so ga teroristi pokosili pred njegovim domom v ljudski četrti Valdocco. Odgovornost za nov zločin, prvi letošnji te* roristični atentat v Turinu, si je prevzela skupina »prima linea*.
Teroristi, ki so bili po pričevanju očividcev v štirih, so izvedli napad s tehniko, ki je bila že dramatično prekaljena v desetinah podobnih izpadov. Na žrtev, katere navade so očitno dobro poznali, so prežali pred njenim domom v Ul. Bielia, in jo napadli, komaj se je napotila proti svojemu avtu. Nesrečni Lo Russo, ki zapušča ženo in dva otroka, je obležal v mlaki krvi še preden je lahko sploh doumel, kaj se dogaja. Morilci pa so pobegnili s fjatom 131 svetlosive barve, ki so ga preiskovalci našli le nekaj sto metrov daleč od kraja zločina.
Nekaj minut po zločinskem atentatu je policijski in karabinjerski preiskovalni stroj stekel s polno paro, vendar bilo je že prepozno. Kljub cestnim blokom, s katerimi so organi javne varnosti vklenili Turin v jeklen obroč, so zločinci izginili brez sledu. Edini otipljivejšj indici, ki jih imajo preskovalci, so avtomobil in izsledki obdukcije. Po ugotovitvah sojinega zdravnika je Lo Russa zadelo deset krogel kalibra «38 spe-cial*. Točneje dve krogli sta zadeli agenta v glavo, štiri v prša. ostale pa v vse druge dele telesa. Morilci naj bi streljali z razdalje dveh metrov.
Giuseppe Lo Russo, ki je bil star 29 let, je bil v Turinu od 1972. leta. V kaznilnici je bil vselej zaposlen v kuhinji in le v zadnjili mesecih so ga dodelili pazniški službi. Zakaj so se torej teroristi spravili ravno nanj? Če prezremo zainteresirano «obtožbo», da je bil član posebnega kaznilniškega pretepaške-ga oddelka, ki jo navaja »prima linea* v svojem sporočilu in s katerim si je prilastili očetovstvo podlega umora, ostaja le ugotovitev, da so v zadnjih časih teroristi' u-smerili svojo ofenzivo proti pazni-škemu osebju in policijskim silam, kj so zadolžene za stražo pred kaznilnicami. To potrjuje tudi nedavni umor dveh policistov, kj sta stražila pred turinskim zaporom in ki so ju teroristi pokosili, ko sta sedela v službenem kombiju. V tej mračnjaški logiki ubijanja ni nič prepušče-
Giuseppe Lo Russo
no naključju, niti izbira žrtev: tem bolj neznana in »nedolžna* je žrtev, tem večja sta psihološki učinek in odmevnost atentata.
Umor mladega paznika je dramatično odjeknil v Turinu, ki je od nekdaj eno od žarišč političnega nasilja. Demokratične sile so odločno obsodile umor kot reakcijo terorizma na množično protifašistično mobilizacijo rimskih demokratov, ki so odločno zavrnili ilegalo in logiko obračunavanja med tolpami. Množična mobilizacija pa je po mnenju vseh demokratov edina pot za vse tiste, ki v tovarnah, zaporih, mestih in na sploh v državi zavračajo nasilje, s kakršne koli strani prihaja, (vt)
lllllltfllllIIIl1111111111111111111111111IllfllllltIIItllt(|||H
lllllllllllllllllfllllllllttllllllllllllllliiutimilMIMim
MNENJE
Pomešan med množico Rimljanov, ki v teh dneh stikajo po trgovinah mestnega središča, da bi ob sezonski razprodaji oblačil ceneje obnovili garderobo, se je včeraj tudi predsednik republike Pertini odpravil po nakupih. Agentom, ki so zadolženi za njegovo osebno varnost, so sc najbrž kar siviii lasje ko je priletni državnik lepil nos k izložbam, izbira' in meril obleke kot skrben gospodar, ki je rad okusno oblečen, vendar, če je le mogoče, na ceni nekoliko prihrani.
V državah, kjer se kralji, kraljice in predsedniki odpravljajo v trgovino s kolesom in kjer se ministri vozijo v službo s tramvaji, bi vest n predsedniku države, ki kupuje površnik ob sezonskih razprodajah Sla mimo neopazna. V Italiji pa postane
predsednikova preprostost in skron nost nujno vest. Ne da bi boleli ir tizirati državnega poglavarja, nam pa zdi vsekakor omembe vre no, zlasti po zgledu predhodniku da se predsednii vede kot navadi državljan.
Ko je bil izvoljen za državnega p glavarja, je marsikdo podvomil, i bo Pertini, zaradi osmih križev, k vsem dolžnostim predsednika rep blike. V teh mesecih so se mori premisliti, ker je dokazal, da je k in še kako, vsem bremenom in i misli opravljati svojo dolžnost s p štenostjo starega antifašista, ki n je bila vodilo skozi vse življenje.
Kdo ve, morda prav zato v Javn uradih prepogosto manjka njego' slika, ker bi marsikaterega funkci narja ob pogledu nanjo zapekla ve!
(vt)
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
IZMIKAJOČ CECOVUNJEVODGOVOR 0 ZAHTEVAH SLOVENSKE MANJŠINE
Svetovalec Spetič (KPI) ožigosal nesramno šovinistično kampanjo glasih «Liste za Trst», MSI, Lege nazionah in bivšega nadškofa Santina
e Tržaški občinski svet se je sinoči spet ukvarja] z vprašanji slovenske manjšine. Zupan Cecovini je namreč v imenu odbora LpT odgovoril na vprašan.je, ki ga .je orve dni decembra postavil komunistični svetovalec Stojan Spetič. Županu je postavil tri vprašanja: če namerava župan podpreti zahteve Slovencev, kakšno je resnično stališče odbora do globalne zaščite in kaj na-pierava občina konkretno storiti v okviru svojih pristojnosti za slovensko manjšino.
. Cecovini je na ta vprašanja odgovoril razmeroma suhoparno in dvoumno. Najprej je dejal, da je «problem globalne zaščite Slovencev V pristojnosti parlamenta, kjer Lista za Trst m prisotna in torej ne more vplivati-/, vsekakor — je dodal — občinski odbor izraža upanje, da bo dosežena »pravična rešitev, ki naj upošteva ustavno na čelo o enakih dolžnostih in enakih pravicah*. Temu je Cecovini še dodal. kot geslo: »Vsi enaki, brez razlike*.
Glede konkretnih obveznosti ob čine pa je Cecovini dejal, da »če bo parlament odobril neki zakon, ga bo občina pač morala spoštovati*.
V svojem odgovoru je Spetič o-pozoril na dejstvo, da je bil odgovor župana birokratski in brez vsebine, kot da bi se previdno hotel izogniti posledicam šovinistične gonje. ki jo je sprožila »Lista za Trst* proti zahtevi o globalni zaščiti Slovencev. Predsednik republike Per-tini je jasno dejal, da je zaščita manjšin ustavna dolžnost in kdor ji nasprotuje se dejansko postavlja p oti temeljnim zakonom države. To pa so zmerne in desničarske sile, ki so skupaj z «Listo za Trst* in njenim glasilom začele kampanjo ustrahovanja in laži, izkrivljanja in netenja šovinizma. Pri tem, je poudaril Spetič, niso manjkali zagrizeni sovražniki demokratičnega dozorevanja tržaške skupnosti, kot so anahronistična »Lega nazionale*, da ne govorimo o »ogabnem pismu človeka, ki je žal bil tržaški škof*.
Vzdušje demokratičnega sožitja v Trstu so ustvarile demokratične sile, predvsem cielavsko gibanje, KPI in mladina. Sedaj menimo, je nadaljeval Spetič, da je potrebno narediti korak naprej in zajamčiti slovenski manjšini, ki živi v mestih Trst in Gorica, na Krasu, v Brdih in Benečiji, vse pravice in nemoten družbeni, gospodarski in kulturni razvoj.
«Mi ne zantevamo posebnih pri-
vilegijev*, je dejal svetovalec KPI, »pač pa želimo dostojno uživati v naši različnosti in v tem okviru u-stvarjati pogoje enakopravnega sožitja z italijanskim prebivalstvom*.
Žal, se tej perspektivi upirajo zmeme in reakcionarne sile. ki so močno prisotne v »Listi za Trst*, vplivajo pa tudi v KD in nekaterih drugih strankah. Netenje sovraštva na meji in oživljanje prikazni, za katere smo upali, da so izginile, je zgolj poskus strnjevanja zmernih sil in kaljenja odnosov na meji.
Spetič .je nato pozval italijanske kulturne delavce, naj se postavijo na stran Slovencev, ker »tako branijo tudi lastno dostojanstvo svobodnih ljudi, ki so Italijani, a zrejo v evropske razsežnosti, kjer ni mesta za nacionalistični provincialnem*.
Prav zaradi škode, ki jo povzro-
ča, je zaključi) Spetič, si vsi želimo, da bi odbor »Liste za Trst* bil čimprej odstranjena ovira procesu omikanega dozorevanja našega mesta, kjer je samo trdna enotnost Slovencev in dobromislečih Italijanov jamstvo vztrajne demokracije v Trstu in torej njegovega napredka.
Dijaško zborovanje o Prešernovi proslavi
Včeraj so imeli dijaki klasičnega in znanstvenega liceja F. Prešeren zborovanje. Najprej so se sestali posamezni razredi, nato pa so se vsi dijaki skupno sestali v šolski telovadnici. Razgovarjali so se predvsem o tem, kako pripraviti Prešernovo proslavo.
Delavska skupščina v pivovarni
Hi
Včeraj popoldne so se v menzi bivše pivovarne Dreher pri Sv. Ivanu sesiali delavci otirata, da bi razpravljali o novi zamisli za preosnovo tovarne: ta naj bi odslej proizvajala črpalke, po katerih je v Evropi veliko popraševanje. Skupščine so se udeležili tudi delavci iz drugih tovarn prehrambene stroke
NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI V PIVOVARNI «DRCHER»
N« SINOČNJI SEJI RAJONSKEGA SVETA ZA SV. JAKOP
SOGLASNA RESOLUCIJA! O ZAŠČITI SLOVENCEV
Razprave so se udeležili tudi zastopniki slovenskih šol v rajonu
Rajonski svet za Sv. Jakob, Pon-čano in Magdaleno je na sinočnji seji po kratki razpravi soglasno o-.dobril resolucijo o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Dokument je na eni izmed preteklih sej predložila skupina KPI in so o njem že tedaj začeli razpravo, sinoči so se pa med kratko prekinitvijo seje načelniki skupin dogovorili za enotno besedilo, z nekaterimi dopolnili. Resolucija najprej odločno obsoja napad ^ na slovenske šole pri Sv. Jakobu, ki jih mora oblast preprečiti z večjim nadzorstvom sil javnega reda. Ugotavlja nato, da so predolgo podcenjevali vprašanja Slovencev, ki jih je treba obravnavati brez vsakega paternalizma ter priznati zaščito, ki jo narekuje ustava. Doslej so parlament in javne ustanove storile premalo, pri čemer rajonski svet poziva tržaško občino, da zavzame o zaščiti Slovencev jasno stališče.
Potrebno je spodbujati večjo vzajemno poznavanje in sodelovanje med obema skupnostima, zaradi če-
Načelno sprejet predlog o prehodu k proizvodnji električnih črpalk
Delavci postavili vrsto pogojev-Za tovarno SIRT posebno odposlanstvo k predsedniku Andreottiju • Tovarniški svet predilnice «S. Ciusto» pri predsedniku pokrajine
V menzi stare pivovarne pri Sv. Ivanu je bila včeraj popoldne napovedana delavska skupščina, na kateri so predstavniki sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL in tovarniškega sveta bivše «Dreher» obrazložili prisotnim delavcem izid četrtkovega srečanja z deželnim odbornikom za industrijo Rinaldijem in s podjetnikom Cardarellijem, ki se že dalj časa zanima za preosnovo starega obrata in njegovo premestitev v žaveljsko industrijsko cono. Na srečanju je nastopil tudi neki podjetnik iz Padove, Polenghi, ki je dejal, da je pripravljen — ob finančni pomoči «Friulie» in Krožnega sklada — uresničiti v Žavljah novo tovarno za proizvodnjo električnih črpalk, po katerih je danes ne samo v Italiji, temveč v vsej Evropi in še asti v Jugoslaviji in v nekaterih
vah, veliko ^vpraševanje. Na leto naj bi tržišče, ha katerem trenutno nastopa
MiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiMriiiiiimitiiiiiiiiiiimiitiminiiiiiiiiiliii
Umrl je Danilo Merlak
škedenjski rojak, solist Opere SNG
V Ljubljani je včeraj po daljši neozdravljivi bolezni umrl Danilo Merlak, operni pevec - basist, naš tržaški - škedenjski rojak. Rodil se je v Skednju, 5. septembra 1921 leta v slovenski delavski družini. Že mlad je čutil veliko veselje do petja. Začel je študirati solo petje v Trstu pri prof. De Filippiju in potem tudi nadaljeval v Bologni pri prof. Belucciju. Med vojno je tudi njega zadela usoda tolikih drugih zavednih Slovencev. Bil je interniran od 1943 do 1945 v Nemčiji in tam tudi dočakal osvoboditev. Po osvoboditvi je še nekaj časa študiral solo petje v Trstu, toda že 1. februarja 1947 leta je nastopil v tržaški Operi kot solist v Mozartovi operi «Don Juan*. Nato ’e sprejel angažma v splitski Operi, kjer je v svoji tamkajšnji prvi sezoni pel vrsto basovskih vlog v operah »Ri-goletto*, »Carmen*, «Ero z onega sveta*. Leta 1948 smo ga srečali že kot člana mariborske Opere, kjer se je že močneje uveljavil z zahtevnimi basovskimi vlogami. Tako je odpel vlogo Mefista v operi »Faust*, povodnega moža v Dvoržakovi o-peri »Rusalka*, pel je Kecala v Smetanovi »Prodani nevesti* itd. Nastopil je tudi v vlogi župana pri krstni predstavi tedaj prvič uprizorjene nove slovenske opere »Višnja-ni» skladatelja Svetala.
Danilo Merlak je slovenskim de lom in slovenskim novitetam tudi kasneje posvečal vedno pozornost. V Mariboru je dosegel že dokajšnjo umetniško zrelost, kar potrjuje tudi zelo laskave ocene glasbenih kritikov. Tako je na primer ob njegovem nastopu v Mozartovi operi «Beg iz Sera ja* napisal tedaj kritik: »Merlak je daleč nadkrilil vse ostale pevce. Je pevec velikih kvalitet, ima lep, bogat in kultiviran glas, razen tega je rojen igralec s posebnim smislom za komične vloge. Njegov Osmin je kreacija, ki bi se uvelja vila tudi na velikih odrih.* leta 1951 je dobil tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Losanne v
Švici. Sodeloval je tudi pri predstavah, ki so jih priredili v Parmi v čast 50-letnice smrti Giuseppeja Verdija.
Po tem prvem umetniškem vzponu se je Merlak leta 1952 vključil v solistični zbor ljubljanske Opere, kjer je deloval vse do pred nekaj leti.
Kot operni in koncertni pevec je v vsem času zares ustvaril ogromno. Naj navedem nekaj njegovih vlog, v katerih se je posebno izkazal. Na primer v Bravničarjevi o-peri »Hlapec Jernej* kot kum, v operi Musorgskega »Soročinjski sejem*, kot Decimus Brutus v Šva-rovi operi »Kleopatra*, ter nastopil še v švarovi operi »Ocean*.
Merlak je odpel na odru okrog 80 basovskih vlog, kar je res veliko. Posebni umetniški višek je dosegel tako pevsko kakor igralsko s kreacijo kralja Filipa v Verdijevi operi «Don Carlos* in kot Don Kihot v Massnetovi operi. Razen tega se moramo tudi spomniti Merlaka kot opernega in koncertnega pevca, ki je posvetil veliko svojih sil slovenski glasbeni ustvarjalnosti, saj je sodeloval skoraj pri vseh domačih opernih delih, bodisi kot koncertni operni pevec tako v delih slovenskih skladateljev Svetela, Kozine, Bravničarja, Škerjanca, Švare, Šivica, Arniča, Simonittija, U-balda Vrabca, Kogoja in drugih. Pel je tudi basovske partije v klasičnih in predklasičnih in v modernih delih, kot so recimo «oratoriji, Bachov «Matevžev pasion*, Verdijev «Requiem», Deveta Beethovnova simfonija itd.
Kot koncertant je nastopil tudi pri otvoritvi Slovenskega Kulturnega doma v Trstu in pri proslavi v rodnem Skednju ob 100-letnici tamkajšnje slovenske Čitalnice. Pa tudi kasneje je še dvakrat pel na koncertih v Kulturnem domu. Vselej je pokazal izjemno muzikalnos:, izredno pevsko vzdržljivost, obdarjen je bil pa tudi z odličnimi igralskimi kvalitetami. Merlak sodi v vrsto pevcev solistov, ki so po osvoboditvi požrtvovalno služili slovenski operni umetnosti in so njen poustvarjalni vrh dvignili na evropsko raven.
Zato je z njegovo prezgodnjo smrtjo Opera SNG v Ljubljani izgubila zaslužnega in mednarodno priznanega umetnika, še enega od tolikih tržaških Slovencev, ki so s svojim talentom obogatili slovensko ustvarjalno in poustvarjalno glasbeno umetnost.
Njegovim, predvsem pa hčerki Nevi Merlak, znani klavirski pedagoginji in koncertantki, tudi na .'.o sožalje.
iz Danske, moglo absorbirati okrog 1.500.000 takih črpalk. Tovarno bi zgradili na zemljišču, ki ga je v okviru EZIT že odkupila družba SIAT - Nuova Trieste in na katerem že stoji večja lopa nekdanje tovarne »Marco Polo*. Pogoj za u-speh — je še dodal Polenghi — je v takojšnji uresničitvi te zamisli, ki bi po eni strani omogočila pravočasen prodor na evropsko tržišče, po drugi pa dokončno rešila življenjski problem nekaj nad 100 delavcev bivše pivovarne »Dreher*, ki so že do leta 1975 v dopolnilni blagajni. Poleg tega bi v obratu našlo zaposlitev nadaljnjih 50 delovnih moči, od tega okrog 30 žensk. Za uresničitev zamisli bi podjetnik potreboval 11 milijard in poldrugo leto časa,
To novo rešitev — ki je pravzaprav nihče ni pričakoval, saj se je vedno poudarjalo, Ja bo delavstvo »Dreher* j^jj^prej ostalo na področju prehrambne industrije — so predstavniki delavcev po daljšem posvetu načelno sprejeli, saj je to po tolikšnih razočaranjih edina preostala rešilna bilka; sprejeli pa so jo z določenimi pogoji: da se do začetka nove proizvodnje zagotovi pomoč iz dopolnilne blagajne, da se program izvede točno po določenih rokih, da se poprej potipa tržišče, da se uredi vprašanje odpravnin in da se prizadeti delavci pravočasno prekvalificirajo za novo delo.
Ta zadnji problem ni najlaže rešljiv, saj je polovica delavcev že prekoračila 50. leto starosti. Mimo tega je prehod o varjenja piva h kovinopredelovalni industriji precej zahtevna zadeva. Zato so delavci na skupščini poudarili potrebo, da sindikalne organizacije že od vsega začetka budno sledijo izvajanju sporazuma, kolikor bo do njega prišlo, kar ho odvisno predvsem od finančne pomoči, ki je bo deležen padovski oodjetnik.
Resnici na ljubo rn je treba zabeležiti, da so nekateri delavci na skupščini izrazili tudi določeno skepso glede resnosti nove zamisli. Marsikdo je prepričan, da se določeni krogi v resnici zanimajo le za 36 tisoč kv. metrov zazidljivega zemljišča, na katerem stoji pivovarna — praktično sredi mesta, ki bi lahko postalo predmet ogromne špekulacije.
Skupščine, ra kateri so med dru-
gim sklenili nadaljevati zasedbo o-brata, so se udeležili tudi delavci drugih tovarn prehrambne stroke, ki so včeraj tavkali štiri ure. Stavka, katere se je v tržaški pokrajini udeležilo okrog 1500 delavcev, je bila vsedržavnega značaja.
Na deželnem odborništvu za industrijo pa so včeraj obravnavali vprašanje tovarne SIRT (bivše Ve-trobel), v kateri so delavci že tri leta v dopolnilni blagajni. Na seji so sklenili, naj posebno odposlanstvo (predsednik Comelli, odbornik Rinaldi in štirje parlamentarci tržaške pokrajine) v najkrajšem času predoči to kočljivo vprašanje samemu predsednik i vlade Andreottiju.
Včerajšnja sindikalna kronika beleži še sprejem tovarniškega sveta predilnice S. Giusto pri predsedniku pokrajinske uprave Ghersiju. Zasedba .tovarne se nadaljuje,, rešitve iz krize pa Še vedno ni videti. Gner-’ je .zagotovil stalen interes po
Koordinacijski odbor proti onesnaženju okolja pri Sv. Ani
Oneroaženje ozračja, ki ga povzročajo bližnji industrijski obrati, predstavlja za prebivalstvo Skednja, Sv. Ane, Sv. Sobote in Naselja sv. Sergija hudo nevšečnost in že pravo nevarnost za zdravje. Zaradi tega se je v teh dneh zbralo na skupščino v Kulturnem domu na Stari i-strski cesti, ki so se je udeležili tudi številni predstavniki političnih in družbenih sil ter strokovnjaki. Skupščina je ugotovila, da so za nevzdržno stanje odgovorni podjetniki in da niti občina, niti pokrajina ali dežela niso storile nobenih stvarnih pobud, da bi mu napravili konec. Zato so ustanovili koordinacijski odbor, ki bo poskrbel za vse potrebne pobude, da se vprašanje čimprej reši. K njemu so pristopili tudi zveza kovinarskih delavcev in patronati sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki pozivajo delavce, da podprejo napore za zaščito zdravja vsega prebivalstva.
Cestni upori zaradi polaganja bencinovoda
Zaradi polaganja bencinovodnih cevi bo od 22. januarja dalje zaprta boljunska pokrajinska cesta, prav tako bo neprevozna fiolovlča1 oesti-šča ceste pri Lakotišču. Cestni zapori bosta trajali 16 dni./, G
UJCA PAV0UNI V KROŽKU «CHE GUEVARA»
Italijanska družba doživlja globoko kulturno preobrazbo
Govornik je obsodil tiste kulturnike, ki se v obdobju družbenih pretresov prepuščajo malodušju
Včeraj je v krožku za politične in družbene vede »Che Guevara* član vodstva KPI Luca Pavolini govoril o odnosu med politiko in kulturo. Predavanje je sovpadalo z 10-letnico delovanja krožka.
Pavolini je v svojem posegu o-značil bistvene kulturno - politične smernice, ki vodijo današnje delo KPI. Najprej je govornik odklonil tezo, da se v italijanski družbi nič ne spreminja. Italija doživlja, kljub določenim krizam, globoko demokratično in kulturno obnovo, zato nikakor ne moremo sprejeti trditve, da italijanska družba zaostaja za ostalimi razvitimi družbami. Pavolini je nato poudaril, da je marksizem bistvena kulturna, miselna in politična podlaga KPI. Na marksizem pa je treba gledati kot na zgodovinski pojav, ki se s časom obnavlja in spreminja, odkloniti je treba vsakršno dogmatično tolmačenje. Tudi le-ninzem moramo razumeti v pravi luči in ga ne smemo ločevati od konkretne družbene stvarnosti. Pa-.volini je nato dejal, da KPI išče
krajinske uprave za Ho vnašanje.
.....mi..................................................................m...
POLEMIČNA RAZPRAVA MED PEKI IN POTROŠNIKI
Grenak je naš vsakdanji kruh
»Vnovič o kruhu...»: tako se je glasil predmet sinočnje javne raz prave v konferenčni dvorani pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, ki jo je priredil ravnatelj Gabucci, da bi razčistil, čemu se zadnje čase ljudje neprestano pritožujejo nad kakovostjo (in pretiranimi cenami) tega našega osnovnega hranila. V resnici je na trenutke sila živahna debata, v katero so bolj ali manj ihtavo posegli tako predstavniki pokrajinskega združenja pekov kakor zastopniki potrošniških krogov, izzvenela kot nekakšno razkrivanje javne tajnosti in se v bistvu sprevrgla v bolj ali manj upravičen djudski proces» zoper pekovski stan.
Zakaj? Cene kruha gredo od 380 do 1.000 in še več lir za kilogram. Krušnih sort je kar 35, če ne več, kot bi morda ne bivali v Trstu, temveč v Rimu ali Milanu. Poprečna starost Tržačana se suče nad 44 leti. za vsakega občana od novorojenca do petnajstletnika na
OB ZAKLJUČKU DVODNEVNEGA ZASEDANJA
Skupina «Quadrigon» bo sodelovala na seminarju o predorih na Dunaju
V načrtu posvet o gospodarskem in urbanističnem načrtovanju
Ob smrti Danila Merlaka izrekata odbor in kolektiv Glasbene matice iskreno sožalje hčerki Nevi in so
progi.
V hotelu «Europa* pod Nabrežino se je sinoči zaključilo dvodnevno zasedanje tehnične skupine za nro-storsko načrtovanje «Quadrigon», ki .jo sestavljajo strokovnjaki iz SR Slovenije (Jeršič in Faganel). SR Hrvatske (Weuzler in Kujsen). a v strijske Koroške (Ganzler in Pich ler - Steinemej ter iz naše dežele (ravnatelj odbomištva za načrtovanje Babiile).
Na včerajšnjem delu zasedanja so pregledali doslej opravljeno delo in sestavili program za njegov nadalj nji razvoj. Med uresničenimi pobu dami izstopa »Prvo skupno poročilo o prostorskem načrtovanju* v štirih deželah oziroma republikah s priloženo ustrezno kartografijo. Nadaljnji dosežek predstavlja prva številka skupnega biltena v štirih jezikih, kateri bo v kratkem sledila druga, ki bo posvečena predvsem urbanističnim problemom skupnega interesa. Glede bodočih posegov so se na zasedanju domenili, da bodo koordinacijskemu odboru, ki aa se stavijajo ministri in deželni odbor niki in ki se bo sestal v kratkem v Zagrebu, predlagali organizacijo skupnega posveta o gospodarskem in urbanističnem načrtovanju. Konč-
no so sprejeli sklep o tem, naj «Quadrigon» sodeluje na skorajšnjem seminarju o novih prometnih zvezah v predoru pod Alpami ki ga pripravlja tehnična univerza na Du naju. Ob zaključku zasedanja je podpredsednik deželnega odbora Co-loni naglasil pomen delovanja te štiristranske skupine za medsebojno zbliževanje in sodelovanje med sosednimi deželami v tem delu Ev rope.
štejemo dva, ki sta presegla 60. leto. Staro mesto, stari ljudje. Ti se ne prerivajo v pekarnah za najboljšimi vrstami kruha z oljnimi, maščobnimi in raznimi luksusnimt primesmi, ampak se tudi iz zdravstvenih razlogov zadovoljujejo s preprostejšimi sortami, takimi, ki bi morale biti pripravljene tradicionalno; skratka s tako imenovanim navadnim kruhom. Tega m pravzaprav ni niti v pravem niti ne v prenesenem smislu: v pravem, ker je ta krm iz finejše moke tipa 00, ki je dražja in ne ustreza dietičnim receptom, v prenesenem, ker ga lahko kupiš le zgodaj zjutraj, saj še pred poldnevom izgine s polic.
To bi še šlo, ko bi takšen kruh bil vsaj uporaben. Toda popoldne se ti strdi in sredica ovlaži, tako da poslane neužiten • kar pač pomeni, da gre za star in pregret kruh. To so neizpodbitno dokazale laboratorijske analize, čemu smo omenili javno tajnost in dejstvo, da so se znašli peki na zatožni klopi? Ker je jasno, da lepo število teh obrtnikov (zlasti v mestu) špekulira na navadnem kruhu. Ker jim njegova peka ni rentabilna, saj ga morajo oddajati po uradno določeni ceni, to sorto zanemarjajo. In še: ko stopiš v pekarno in povprašaš po kruhu brez maščobnih primesi, ti najraje postrežejo s «francoskim kruhom», ki bi moral biti nalašč za dieto; vendar te kilogram stane kar 1.000 do 1.200 lir. Čemu bi ne šli na roko odjemalcu z rženim ali «na-vadnim» kruhom, ki sta cenejša? Odgovora na debeti ni bilo. Ravno tako je molk sledil Gabuccijevemu vprašanju, čemu uporabpati moko tipa 00, ko pa je npr. nekoliko bolj grobo zmleta moka tivov 0, 1 ali 2 boljša. Od tod višje cene in ugotovitev, da je kruh pri nas dražji kot drugod v Italiji, Podobno velja za celokupne pekarniške stroške.
Z mestoma neodgovorno politiko cen peki pris/jevajo k razvoju inflacije, saj sodi kruh v košaro do-
Organizacije in stranke, ki dcluiein med Slovenci, pozivajo študente, naj podprejo listo «ENOTNOST IN BORBA ZA DEMOKRATIČNO UNIVERZITETNO REFORMO* - «UNITA’ E LOT-TA PER LA R1FORMA DEMOCRATICA DELL UNIVERSITA * s tem, da oddajo podpis za njeno predstavitev.
Podpise lahko predložijo na rektoratu tržaške univerze od 9. do 13. ure.
Čas je samo še danes do 12. ure. Menimo, da je uspeh te liste izredno važen v tem političnem trenutku, ker s tem podčrtujemo prisotnost Slovencev ua tržaški univerzi.
Mladinski odbor SKGZ Mladina SSO
Deželno vodstvo mladine SSk Zveza komunistične miadine Italije Zveza socialistične mladine Italije
brin, na podlogi katere se izračunavajo življenjski izdatki in na ka tere osnovi se oblikuje tudi draginj-ska doklada.
Pač pa je pravica na strani pekov, kolikor zadeva njih delovne razmere. Upravičeno se namreč pritožujejo nad zakonskimi določili, ki prepovedujejo peko v času med 21. uro in 4. uro naslednjega jutra, saj imajo tako na voljo premalo časa za temeljitejšo pripravo kruha.
Debato smo vsekakor zapustili z vtisom, da je bilo sklenjeno med peki in potrošniki premirje, kateremu naj bi sledila čimprej sprava v obojestransko zadovoljstvo.
(dg)
• Danes popoldne ob 16. url bo v
mali dvorani Verdijevega gledališča v Ul. S. Carlo 2 redna skupščina članov Deželnega Instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini.
tretjo, avtonomno pot v socializem. Glede dogajanj v svetu je govornik poudaril, da jih ne smemo razumevati abstraktno, svet se spreminja, spremembe pa je treba tolmačiti s konkretnimi, zgodovinskimi merili. Pavolini je med drugim obsodil vse tiste kulturnike, ki trdijo, da se v naši družbi ne da ničesar izboljšati; fatalizem je najhujša nevarnost, delavski razred se ne sme prepustiti malodšuju. O kočljivih problemih je treba govoriti, o njih morajo biti osveščene najširše ljudske množice. Kriza intelektualcev je po govornikovem mnenju razumljiva, krizo doživljajo tudi važne kulturne ustanove, kot je na primer šola. Kljub temu pa se razumniki ne bi smeli zapirati vase in odloniti borbenosti.
Pavolini se je ob zaključku svojega posega dotaknil vprašanja znanstvenega napredka in obsodil vse, ki se zoperstavljajo znanstvenim dosežkom, znanost je treba seveda pravilno usmerjati. C4ed» mlodib.pa je govornik dejal, da jih prevečkrat zavedejo lažni ideologi. Ideologizira-nje zasebnega žiVljerijš je rfa primer eden izmed tolikih napačnih odgovorov na zahteve in probleme današnje družbe. (am>
• V Ljudskem domu na Pončani bo danes ob 16. uri dmga predkongresna skupščina šentjakobske sekcije KPI na temo: «Predlogi KPI za premagovanje krize*.
SPD Tabor v gosteh v Dobrovi pri Ljubljani
V okviru sodelovanja in kulturnih izmenjav med SPD Tabor z Opčin in prosvetnim društvom Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani bo danes v tem kraju odprtje razstave treh o-penskih umetnikov-amaterjev. Svoja dela bodo razstavljali Marijo Sosič, ki izdeluje kipe iz granatnih drobcev in kraškega kamna, ter naivca Gianni Kralj in Claudio Klarič. V Dobrovi bo danes nastopila tudi dramska skupina z Brechtovim delom »Puške gospe Carrar* v režiji Draga Gorupa.
Precejšnje pričakovanje vlada v krogih openskega prosvetnega društva Tabor tudi za nastop otroške folklorne skupine. Najmlajši bodo namreč danes gostovali na folklorni prireditvi v Kranju.
sar se bo rajonski svet zavzemal za izvenšolske tečaje slovenščine za italijanske otroke, za ustanovitev rednih tečajev slovenskega jezika za dijake nižjih srednjih šol v rajonu, ki bi se zanje prijavili, za uvajanje skupnih dejavnosti med šolami z italijanskim in s slovenskim učnim jezikom, za sodelovanje slovenskih in italijanskih kulturnih u-stanov. Resolucija zahteva, da vse javne ustanove zaslišijo mnenje slovenske narodnostne skupnosti glede vprašanj, ki jo zadevajo, prav tako pa prisotnost tolmača na sejah rajonskega sveta, ki mora biti avtomatična, ko so na dnevnem redu vprašanja, ki zanimajo Slovenc*. Rajonski svet se na koncu obvezuje prevzeti vlogo posredovalca za izboljšanje odnosov med obema skupnostima in pri izvajanju pobud, ki jih resolucija vsebuje.
Za resolucijo so glasovali svetovalci KPI, PSI, PRI in LpT (ki so pa v svojih posegih dokazali popolno nerazumevanje problema, saj so zatrjevali, da raba slovenščine v rajonskih :;veti’i ni potrebna, »saj znajo vsi Slo ven po tržaško*), odsotna sta bila predstavnika MSI in MIT. Rajonski svet je sklenil resolucijo prevesti tudi v slovenščino in poskrbeti, da bo z njo seznanjena čimširša javnost. Seji je prisostvovalo številno zastopstvo slovenskih šol, ki imajo sedež pri Sv. Jakobu, z ravnateljema in predsednikoma zavodnih svetov osnovne in srednje šole, ki so tudi posegli v razpravo. Na predlog svetovalca PSI so sklenili sestaviti delegacijo z zastopniki slovenskih šol in rajonskega sveta, ki bo v zvezi z grožnjami in napadi na šolo v Ulici Frausin posredovala pri nrefekturi in kvesturi. (Iv)
OB UMETNIKOVI 70- LETNICI
Pečaričeva retrospektiva v Mestni galeriji Piran
Akademski slikar Herman Pečarič je včeraj doživel svoj veliki dan. Obalne galerije so mu v Mestni galeriji Piran pripravile veliko retrospektivno razstavo, ki bi bila morda biti že lani, ob umetnikovi 70-letnici, a so se tehnična dela pri bogati monografiji nekoliko zavlekla. V vseh razstavnih prostorih Mestne galerije Piran je razstavljenih kakih petinsedemdeset Pečaričevih del, izključno oU ki bodo občinstvu na ogled ves januar in februar.
Veliko retrospektivno razstavo je sinoči ob navzočnosti velikega števila ljudi odprl dr. Mirko Jutršek, ki je popeljal občinstvo skozi umetnikovo nič kaj lahko življenje od rojstnih škofij pa preko Ljubljane in Maribora, kamor se je bil Pečarič zatekel v času fašizma, nato skozi štiriletno trpljenje v nacističnih taboriščih, kjer je Pečarič prav tako ustvarjal, nato še skozi akademijo v Beogradu, na katero se je umetnik vpisal že v zrelih letih po osvoboditvi in, končno, skozi njegovo nadaljnje tonato ustvarjalno življenje do današnjih dni, kajti Pečarič kljub svojim 70 letom še vedno ustvarja in dela. Dr. Mirko Jutršek je dal tudi kratek prerez čez umetnikovo ustvarjalnost in podčrtal, da je razstavljen le del Pečariče ve izredno bogate bere v olju vtem
ico bodo ostala umetnikova dela v akvarelu, pastelu, temperi in grafiki razstavljena ob drugi priložnosti. Govornik je v zvezi s tem še podčrtal tiho ustvarjalno zavzetost in veljavnost tega istrskega umetnika, ki je žal vse do danes ostal nekako v zatišju in mu ni bilo dano prodreti vsaj v nekoliko širši slovenski svet, kar bi bil zaslužil.
Svečano odprtje razstave, katerega so se poleg zelo številnega občinstva udeležili tudi predsednik občine Koper Mario Abram, predsednik izvršnega sveta občine Piran Rino Medvešček, predsednica Kulturne skupnosti obalnega področja Jugoslava Sotošek, predsednica izvršnega sveta Obalne skupnosti Tatjana Kosobel in številni drugi predstavniki javnega in kulturnega življenja, je obogatil nastop dekliškega okteta iz Kopra, ki je pod vodstvom Mirka šlosarja zelo lepo zapel niz starih slovenskih narodnih pesmi.
O Hermanu Pečariču in njegovi u-metnosti bomo obširneje spregovorili v prihodnjih dneh. (fre)
• Prihodnjo sredo bo v Kulturno-u-metniškem krožku znani glasbeni kritik Aifredo Mandelli predstavil Verdijevo opero »Aido*. Predstavitev soupada z uprizoritvijo znane opere v gledalF Verdi. Priredi tev se bo pričela ob 18.45.
Odprto pismo šentjakobske sekcije KPI županu Cccoviniju
Spričo neopravičljivih zamud me-lonarskega občinskega odbora pri izvajanju svojih dolžnosti, je vodilni odbor šentjakobske sekcije KPI na slovil županu Cecoviniju odprto pi smo. V njem ga opozarja na druž beno sestavo prebivalstva rajona v katerem prevladujejo ljudje z mi nimalnimi pokojninami in z zelo niz kimi dohodki, kj prebivajo v skraj no slabih stanovanjih, ker jih last niki desetletja niso vzdrževali. Za kon o pravičnih stanarinah je naložil občinam dolžnost, da razdelijo svoje ozemlje na področja, po katerih se določijo končni količniki za izračunavanje najemnin. Medtem ko so vse ostale občine v pokrajini svojo dolžnost-storile, tega tržaška še ni napravila, pa čeprav je roh zapadel že 30. oktobra lani.
Zaradi tega se lastniki stanovanj ravnajo po začasni hipotezi, da je Sv. Jakob »vmesno področje* med centrom in periferijo, kar pomeni povišek najemnin za 20 odstotkov. Če bi pa določili področje, kot bi bilo treba, za »preureditveno* (ker so skoraj vse zgradbe potrebne temeljitih popravil), bi se najemnine znižale za 10 odstotkov. Zamude občinske uprave torej jemljejo iz žepa najmanj premožnih slojev kar 30 odstotkov več za najemnine.
Mnogo teh najemnikov bi poleg tega imelo pravico do prispevka za plačevanje stanarin, ki ga predvideva «socialni sklad*. Zakon določa v ta namen 240 milijard lir, ki naj ga občinam razdelijo dežele. Vodilni organ sekcije KPI pri Sv. Jakobu vprašanje zato župana, če so I* zračunali, koliko denarja bi potrebovali, da zadostijo potrebam. Prej* šnja občinska uprava je bila ustanovila posvetovalno komisijo, sestavljeno iz zastopnikov občinskega sveta, najemnikov, lastnikov, sindikatov in podjetnikov, ki je koristno prispevala k reševanju stanovanjskih vprašanj. Ali ne misij novi odbor, da je treba komisijo spet sestaviti, ko je nova zakonodaja bistveno obnovila tržišče z najemninami v zasebnih stanovanjih? Sekcija KPI izraža bojazen, da bodo P° krivdi zamud občinskega odbora hudo oškodovani sloji z najskromnej-šimi dohodki ne le v šentjakobskem rajonu, ampak v vsem mestu
Dr. Franc Habe malo turist, malo planinec
Sinoči je bilo v polni Gregorčičevi dvorani v Trstu, v organizaciji SPDT predavanje dr. Franca Habeta na temo; «Po gorah in fjordih Norveške*. Dr. Habe je našim planincem prav dobro znan, saj je že predaval po naših prosvetnih društvih, pa tudi na vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah, povsod z vedno novimi in zanimivimi temami iz svojega bogatega planinskega, jamarskega in popotniškega «kovčka». To predavanje je bilo le napol planinsko, saj so se zasneženi vrhovi norveških gora na diapozitivih harmonično izmenjavali z znamenitimi fjordi in pa turističnimi značilnostmi gostoljubne Danske ter tako tvorili harmonično celoto dobro prikazanega potovanja v prikupni čar tujih dežel, (dj)
Deset dni po nesreči podlegel poškodbam
V oddelku za oživljanje tržaške splošne bolnišnice je sinoči izdihnil 79-letni upokojenec Giuseppe Ber-tocchi, ki je stanoval v miljski Ul. Fonditori 8. Podlegel je hudim poškodbam. ki jih je zadobil 10. t.m.. ko ga je blizu pokopališča piri Korošcih z avtomobilom podrl neda^ leč od prehoda za pešce 43-letni Giovanni Sega od Korošcev.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
CARLO GOLDONI
NERGAČ
komedija v 3 dejanjih (2 delih)
Danes, 20. januarja, ob 20.30
v kinodvorani «Roma» v Miljah. Jutri, 21. januarja, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu.
V soboto, 27. januarja, ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu (abonma sobotni).
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra torek, 23. januarja, ob
15.30
PD SLOVENEC
vabi
Kulturno prireditev ob prazniku vaškega patrona
i u f r i, 21. t.m., ob 17. uri v društvenih prostorih v Borštu.
Vabljeni!
S SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Petrolejsko pristanišče huda nevarnost za Milje
Krajevni upravitelji zahtevajo, naj se naftni terminal premesti daleč od naseljenih območij
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi k tretjemu predavanju cikla o istrskih freskah, ki bo v sredo, 24. januarja, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Predaval bo
dr. MARIJAN ZADNIKAR
FRESKE
V HRASTOVLJAH
Gledališča
* i^ivbj
Po gostovanju baleti milanske Scale bo spet na vrsti opera. Tokrat bo na sporedu Verdijeva »Aida*.
Rossetti
Danes ob 16. uri Boli «Un sorso di krra» v izdaji ATER - Gli Associati. PED prosti. V abonmaju odrezek stev. 4. Rezervacije pri osrednji tjla-kajni za ponovitve do 26. januarja.
avditorij
Od 23. januarja Leopardijev «11 ga-lantuomo e il mondo* z Renzom Gio-'ampietrom. Kupon št. 3 v alterna-bvi- Rezervacije pri osrednji blagaj-v Pasaži Protti.
Jutri, 21. januarja, ob 11. uri bo
v okviru nedeljskih koncertov na-stopila komorna skupina gledali--a Verdi, ki jo vodi Andfeg, Gjorgi. predprodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti.
Prebivalstvo miljske občine je čedalje bolj pod mučnim vtisom vse Češčih vesti o ekoloških katastrofah in človeških žrtvah zaradi brodolomov in celo eksplozij na petrolejskih ladjah. Zadnja takšna velika nesreča je bila na primer nedavno ob irski obali, kjer je razneslo francoski tanker «Betelgeu-se» med pretakanjem tekočega goriva iz ladijskih cistern v nafto vodne cevi; pri tem je bilo ubitih veliko ljudi in uničenih nad 300 metrov pomola.
Zaskrbljenost Miljčanov je upravičena, saj jim leži tržaški naftni terminal pred nosom in še pomisliti si ne upajo, kaj bi se pripetilo, ko bi na tej ali oni petrolejski ladji ob pomolu ali sredi Miljskega zaliva izbruhnil požar, da ne govorimo o eksploziji.
Žgoče vprašanje si je vzela k srcu seveda tudi krajevna občinska uprava, tako je miljski občinski svet ravno te dni poglobil problem varnosti naftnega pristanišča. Župan Bordon je izrecno poudaril njegovo nevarno lego in seznanil svetovalce s stiki, ki jih je navezala občinska uprava s tržaško univerzo za sklenitev konvencije, po kateri naj bi skupno preverili nevarnost morebitne eksplozije na tankerju, oziroma možnosti preselitve naftnega terminala drugam.
Iz posegov svetovalcev je prišla do izraza potreba po učinkoviti akciji, ki naj pripravi tako prizadeto prebivalstvo kakor neposredno zainteresirane krajevne ustanove in v prvi vrsti tržaško občino ter samostojno pristaniško ustanovo, da se s problemom zavzeteje soočijo. Svetovalci liste Fraušin so najavili, da bodo v tem smislu predložili ljudsko peticijo.
Občinski svet je nazadnje soglasno odobril resolucijo svetovalca Milla (KPI), v kateri je uvodoma izražena zaskrbljenost, ker je tanker »Betelgeuse* v preteklosti večkrat pristal ob tukajšnjem
žaško občinsko upravo, avtonomno pristaniško ustanovo in drugimi krajevnimi ustanovami zasnujeta skladen načrt za premestitev petrolejskega terminala iz Miljskega zaliva na območje, ki bo oddaljeno od naselbin in tovarn. Le tako bo mogoče zagotoviti Miljčanom varnost, (dg)
Seja odbora dolinske sekcije
Slovenske skupnosti
V	četrtek se je na redni seji sestal pod vodstvom predsednika Zobca odbor dolinske sekcije SSk. Občinski svetovalci Tul, Gombač ter Petaros so v posameznih posegih orisali odbornikom delovanje občinske uprave ter še posebno podčrtali neznosno stanje avtobusnih povezav v občini sami ter z mestom.
V	razpravo so posegli vsi odborniki, ki so izrazili zaskrbljenost glede na sedanji politični peložai ter ožigosali italijanske stranke, ki na sprotujejo dokončni uzakonitvi naših pravic.
Odbor se je nadalje zavzel za čim širše sekcijsko delovanje ter v tem okviru za navezavo stikov z obmejno SZDL ter za dvostranska srečanja strank dolinske občine.
Dogovor na deželi o osnovnih kriterijih rekonstrukcije Furlanije
Na sedežu deželnega odbora so se včeraj sestali predstavniki strank, ki podpirajo Comellijev odbor, ob navzočnosti samega predsednika Co-mellija, da bi ponovno proučili smernice za preverjanje in posodobljenje deželne zakonodaje o rekon-
BOMO DOBILI KARTE ZA MESO PO NIŽJI CENI?
Kontingent govejega mesa proste cone vzbuja vedno bolj vroče polemike
Vrednost carinske olajšave v letu 1977je znašala nad tri milijarde lir Poraba govejega mesa se je v zadnjih lanskih mesecih zelo povečala
naftnem terminalu, ki pa ni odda- strukciji Furlanije po potresu iz-
ljen od naseljenih območij 34 kilometrov, kakor irski, ob katerem je prišlo do katastrofe, temveč samih 3C0 metrov! Ne samo, pomol, ob katerem pristajajo petrolejske ladje, stoji nad vodno površino, ki jo skoraj docela obkrožajo stano; vanjska poslopja ter industrijski obrati, tako tudi rafinerija «Aqui-la» in naftni hranilniki družbe ES SO Eksplozija bi v takšnih okoliščinah imela torej grozovite posledice. Občinski svet poverja županu in odboru nalogo, da skupaj s tr-
Kino
Prosveta
SBI) Tabor vabi člane na redni obč-zbor, ki bo v petek, 26. t.m., ob . • uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
DD Vesna iz Križa prireja foto-Jfafski tečaj, ki ga bo vodil stro-*°ynjak fotografije. Zainteresirani "Ji se javijo pri odbornikih društva na tel. štev. 225320. Ob začetku '“čaja ni potreben fotoaparat.
Izleti
ground 18.00 - 20.00 citta*. Režija
pred dveh let. Poleg Comellija sta se za deželni odbor sestanka udeležila še podpredsednik Coloni in odbornik Biasutti, večinske stranke pa so zastopali deželni tajnik KD Braida, načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Pascolat ter deželni tajniki PSI Bravo, PSDI Bianchi in PRI Barnaba.
Ob zaključku sestanka so sestavili skupni dokument, ki poudarja, da mora biti rekonstrukcija prizadetih krajev prvenstvena skrb deželne u-prave ter navaja osnovne kriterije, ki se jih bodo držali pri ažumira-nju deželne zakonodaje v tej zvezi.
SPdt prireja jutri, 21. januarja, 'niški sprehod po Krasu. Zbirali-sce je na glavni postaji openske-Sa tramvaja" na Opčinah ob 9.30. Cilj 'zleta je Medvedjek, grič na meji.
Smučarski klub Union priredi smučarski izlet na Zor.colan - Ra-»scietto in sicer za 3 nedelje za-boredoma. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, ^ak dan razen ob ponedeljkih od '«.30 do 12 00 in od 117.00 do 19 30. ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob Sobotah od 10.30 do 12.00. pI> »Valentin Vodnik* iz Doline pri-O-la jutri, 21. januarja, smučarski iz-r- v Ravascletto - Zoncolan. Odhod j” 6. urj 1Zpred zadružne gostilne v
Bazna obvestila
p Danes, 0b 17. uri, bo v prostorih Valentin Vodnik v Dolini KONGRES KPI SEKCIJE OBČINE DOLINA k Pr>sotna bo sen. JELKA GERBEC, j,1 ^0 povzela zaključke diskusije. važr>osti političnega trenutka birrio vse tovariše in volivce, da 83 brez izjeme udeležijo.
""'»mi...., .....................i......................................
SBraMe
Wim Wender.
Ariston 15-30 «Un mercoledi da leonu. Jan Michael Vincent, VVilliam Katt, Graw Busevv. Barvni film.
Ritz 16.30 »Dove vai in vacanza?* Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Ste-fania Sandrelli, Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.30 «Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrovv, David Niven. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Ernesto». Martin Halm Michele Placido, Virna Lisi, Lara’ Wendel, Renato Salvatori. Prepovedan mladini pod 14. letom. Encelsior 16.00 »Visite a domicilio*.
W. Matthau, Glenda Jackson. Feuice 15.30 »I forza 10 da Navarro-ne». Robert Shaw, Franco Nero. Nazionale 16.00 «Le disavventure di un commissario di polizia*. Annie Girardot, Philippe Noiret.
Mignon 15.30 »Heidi torna tra i monti*.
Cristallo 16.00 «Coma profondo*. Richard Vidmarck.
Filodrammatico 15.00—22.00 »Le ra-gazze pon pon si scatenano». Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «L'insegnante viene a cena*. Renzo Montagnani, Edvvige Fennech. Prepovedan mladini pod 14. letom.
! Aurora 16.30 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi, Michel Serrault. Barvni film.
Capitol 15.30 «La febbre del sabato sera*. John Travolta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Venelo 16.00 «Vigilato spe-ciale*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta Milje 16.00 «New York, New York». Liza Minelli. Robert De Niro.
Danes prdžfiilje 87-rojstni dan VINCENC VRTOVEC Vnuka Fabio in Vincenzo in družim mu želijo še mnogo zdravih let.
Mali oglasi
Včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 20. januarja
Sonce	FABIJAN
16 53 vzlde ob
na 3 - Dolžina na zatone
7.39 in	zatone ob
dneva 9.14 — Lu-,	- ob 10.57
J“tri, NEDELJA. 21. januarja
NE2A
včeraj: najvišja temperatura Uri stopinje, najnižja —1,5, ob 13. n, 2.8 stopinje,	zračni	tlak 1025.9
np. r.ahlo pada, vlaga 48-odstotna Uro ^asn°- veter zahodnik 6 km na ■ morje skoraj mirno, temperaturna 8,6 stopinje.
ROJSTVA in smrti
le 19. januarja 1979 se je v Tr-i« --dilo pet otrok, umrlo pa je w oseb.
Rodili SO SE: Raffaella Nardin. A«W»b Manfredi, Valentina De Oocc 'v	Matteo	de Rota, Stefano
tri^RU SO: 79-letna	Bianca Pe-
vd’ Marocco, 81-letni Basilio CrjZ' ,T5-letni Gastone Picco, 74-letni -'nelio Calici, 75-letni Severino letn eSC0' 0T-letni Virgilio Lanza, 71-na Anna Maria Bartelloni vd. Sa-
la, 71-letni Valerio Crisanaz, 85-letni Mario Bortoluzzi. 82-letna Giovanna Starc, 74-letni Pietro Rossi, 86-letni Giuseppe Facci, 66-letna Paola Vet-nic vd. Cucchini.
Ul.
Dn
stu rodilo
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7,
S. Cilino 36, Erta S. Anna 10.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11.
IŠČEMO osebje za čiščenje poslopij. Telefonirati na št. 790527 v uradnih urah.
PRODAM vespo 150 v dobrem stanju. Ponudbe pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Vespa».
KUPIM udobno štirisobno stanovanje v Gorici, Trstu ali na Opčinah. Gorica tel. 30091
TRGOVINA oblačil pri Domju blizu šole ima razprodajo po nizkih cenah.
DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje na področju prodaje ekonomsko - propagandnih storitev v Italiji in Ju goslaviji išče nujno več akviziterjev - propagandistov obeh spolov. Delo je primemo tudi za visokošolske študente in študentke, ki razpolagajo s potrebnim delovnim časom, so komunikativnega značaja, imajo smisel za propagando in grafiko, željo po osebni uveljavitvi ter materialni neodvisnosti. Zainteresirani naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Informedia — Casella postale 559, 34137 Trst — Trieste.
Vsem prošnjam, ki bodo dospele do 25. januarja, bo družba odgovorila v roku 1 meseca.
MLADA slovenska družina išče najem sončno stanovanje v Trstu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Telefon 724464.
NUJNO iščem knjigo »Latinska slov niča in vadnica za prve tri razrede višjih srednjih šol — 1. knjiga* Telefon 228436 v popoldanskih urah
ZAVAROVALNICA »GENERALI* -agencija Korado Švab, nudi svojim klientom in prijateljem zavarovalne usluge na vseh področjih zavarovanja. V Trstu, Ul. Genova 14 tel. 61034-5 ali na Opčinah, Ul. dei Saliri 1, tel. 211489.
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 ’68; 127 *72-’73; alfasud ’73 ja 850 '68; 127 '72 - 73; alfasud 73: AR 2000 72: 128 72: 124 '68; 125 '68 - 71 72; A 112 70; R 16 72: AR 1300 70: 238 furgon '69: ford tran sit 70; 124 71. Ogled v Ul. B. Ca šale 7.
O določenih težavah preskrbe govejega mesa po cenah proste cone smo v našem listu že pisali, za nami so stvar premleli tudi drugi go-riški Usti, stvar je vzbudila precej preplaha tako med prebivalstvom kot med prizadetimi mesarji. Stvari so šle tako daleč, da je skupina mesarjev vložila na sodišču tožbo proti nekatorim funkcionarjem. V Gorici pa se precej govori, kako je z zakonom o prosti coni.
V Gorico lahko uvozijo namreč mesarji 20.000 stotov govejega mesa letno po znižanih cenah, ki so pri nekaterih vrstah mesa kar precejšnje, saj dobi kupec goveje meso v goriških mesnicah tudi po dva, tri tisoč lir manj za kilogram. V letu 1977 je znašala vrednost neplačanega davka nekaj nad tri milijarde lir. Tolikšno vsoto so prihranili na eni strani mesarji, na drugi pa kupci, predvsem oni na ožjem področju proste cone, t.j. v Gorici in Sovodnjah, v manjši meri pa oni v drugih krajih goriške pokrajine. Na kilogram uvoženega mesa prihranjena vsota, ki je leta 1971 znašala samo 278 lir, je porasla v letu 1977 na 1.605 lir. Niso še znani podatki o lanskem letu.
Istočasno se je, bodisi zaradi razlike v cenah, bodisi ker se je medtem v sosednih jugoslovanskih mesnicah meso precej podražilo in zato Goričani ne kupujejo več mesa v Novi Gorici, Šempetru itd., povečala poraba tistega mesa, ki ga Goričani po tolikšnem času kupujejo v domačih mesnicah. Ta poraba je rasla tudi v zadnjih mesecih V lanskem septembru smo v Gorici pc,prečno kupili 17 kilogramov govejega mesa na osebo, v drugih delih pokrajine 12 kilogramov, v decembru pa smo v Gorici kupiti kar 21 kilogramov na osebo, v osialih delili pokrajine pa 10 kg.
S tem v zvezi se postavljajo številna vprašanja. Prodaja mesa je danes prosta, zaradi tega v mesnicah lahko vsakdo kupi neomejene količine govejega mesa. Čeprav ni stvar uradno dokazana, pravijo, da prihajajo v nekatere goriške mesnice kupci iz videmske pokrajine in pokupijo velike količine govejega mesa, ki gre v razne restavracije in zakaj ne, tudi v videmske mesnice. Tudi ta je eden izmed razlogov za povečano porabe v nekaterih mesnicah. Zato je prišlo tudi do »mesarske* vojne, ker so nekateri, sicer maloštevilni mesarji, zahtevali bone za nabavo mesa proste cone za količine,1 ki so veliko večje od onih, ki so jih nabavljali pred časom. O tem govore razni registri na trgovinski zbornici in tudi na zvezi trgovcev.
Ker dobivajo bone za nakup mesa proste cone tudi mesarji iz drugih občin goriške pokrajine, čeprav to v manjši meri, so nekateri v Gorici proti temu protestirali, češ da kontingent namenjen predvsem Goriči, in so proti nekaterim funkcionarjem tudi vložili prijavo na sodišče.
V prizadetih krogih trgovinske zbornice pa menijo, da je zakon prosti coni dovolj jasen. Razili kontingenti so zares prvenstveno namenjeni ožjemu področju Gorice in Sovodenj, v zakonu pa je tudi rečeno, da imajo pravico do olajšav tudi prebivalci sosednih področij. Isto velja za sladkor, kavo, pivo, bencin. Prebivalci Gorice in Sovodenj dobivajo popolne kontingente blaga, sosedi pa nekaj manj, in to že dolgo vrsto let.
Vsekakor pa so na trgovinski zbornici po zadnjih polemikah o kontingentu mesa pričeli resno misliti,
kako 'urediti razdeljevanje tega kontingenta tako mesarjem kot prebivalstvu. Če se bodo polemike nadaljevale, bo nujno treba uvesti tudi za goveje meso proste cone karte, kot že obstajajo za sladkor in kavo ter bencin. Težave so v tem, da je pri omenjenih treh proizvodih stvar zelo lahka in enostavna, ker gre za eno vrsto blaga. Pri mesu bi bilo kontingentiranje za posameznega občana težja stvar. Zato bi najbrž prišla najbolj v poštev taka rešitev, ki bi določala živilsko karto za vsakega prebivalca. Ta bi jo izročil mesarju in na podlagi rezerviranih kart bi vsakemu mesarju dali ustrezni kontingent mesa proste cone. Vsak mesar bi imel tako zagotovljeno količino mesa, da bi zadovoljil svoje kliente, nihče pa bi mu ne oporekal, če bi si nabavil drugo goveje meso po višji ceni za odvišne in občasne kliente.
Stvar je seveda zapletena, vendarle smo lahko gotovi, da bo v tem letu o njej še precej govora.
Gen. konzul Renko sc je poslovil od župana De Simone j a
Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, ki ta mesec zapušča svoje službeno mesto v Trstu ter se odpravlja v domovino, se je včeraj poslovil od goriškega župana Pa-squala De Simoneja. V prisrčnem pogovoru pa sta ugotovila plodno medsebojno sodelovanje, ki je prav v sedanjem času doseglo visoko stopnjo ter prineslo vrsto stvarnih uspehov, ki so pomembni za obe državi. S tem v zvezi sto poudarila veliko korist, ki jih osimski sporazum prinaša prav goriškemu obmejnemu prostoru. Z njim so bili namreč u-stvarjeni pogoji za izgradnjo važnih objektov, ki bodo še bolj povezali o-| be sosednji obmejni področji.
V GORIŠKEM AVDITORIJU
V okviru srečanj z avtorjem pogovor z Alojzom Itebulo
Šlo jo za prvo predstavitev slovenskega pisatelja s strani goriške občine
S četrtkovega večera v goriškem avditoriju
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Pro sek: tel. 225-141 Božje onlje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
200-121; Sesljan: tel. 209 107: Savlje' tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627.
OBVESTILO
IŠČEMO ŠTUDENTE/KE, BREZ-POSELNE IN UPOKOJENCE/KE ZA RAZNAŠANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
v ROCOLU in v SREDIŠČU MESTA
Interesenti naj se javijo na upravi Primorskega dnevnika ali po telefonu na štev. 794672.
VČERAJ SO V GORICI ZABELEŽILI MINUS II STOPINJ
Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo da bi jih zima kdaj tako pestila
Odšteti moramo več denarja za kurjavo, pa tudi za zelenjavo • Mraz v drugem razredu šole v Pevmi
Mraz noče in noče pojenjati. Po I razreda v Pevmi veliko bolj mraz
splošnem prepričanju je včerai do segel rekord. V Gorici so namerili po 10 do 12 stopinj pod ničlo. Mraz je trajal do desete ure, šele po tej uri je pričel polagoma pojenjava-ti, ker je jasno in je moč sonca večja. Od zimskega solsticija je potekel skoraj mesec, tako da se je dan občutno zdaljšal.
Tudi dnevne temperature so zelo nizke in se v osojnih legali marsikateri dan ne povzpnejo čez ledišče. Zaradi dolgotrajnega hladnega vremena se zaplate snega še vedno niso stalile. Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi v Gorici mraz kdaj toliko časa trajal. Pojav sam po sebi r.e bi zaslužil tolikšne po zomostj, 'Pe"*ttrbi 'vplivat'na (tihotno stanje' družin. Mraza pač ni mogoče preganjati drugače kot s kurjavo, sfe pravi s trošetijeWi' denarja. Teaa pa je zaradi gospodarske krize vedno manj. Da ga bo še manj, bo poskrbela letošnja zima.
Mraz, si ne pesti samo naših krajev ampak tudi tiste, kjer pridelujejo zelenjavo, je krivec neverjetne podražitve vrtnin. Njihove cene vrtoglavo naraščajo, kar gospodinje lahko vsak dan sproti ugotavljajo ali na pokritem trgu ali pa v trgovinah.
Zima je svejčas povzročala hude nevšečnosti tudi v šolah, vendar jih zaradi našega posredovanja m posegov neposredno prizadetih, sedaj že nekaj časa ne poznajo več. To pa ne pomeni, da v šolah m več mraza. Še vedno ga trpijo. Tako je, denimo, v učilnici drugega
kot v ostalih. Po novoletnih praznikih so namerili devet stopinj, včeraj zjutraj 11, proti poldnevu pa 12,5. Učilnica je namreč prevelika za peč, ki je v njej. strop je visok in tudi učencev je premalo, da bi jo lahko ugreli. Otroci se branijo pred mrazom s plašči in o vratnimi rutami. Nič čudnega torej, če se prehlajajo in so starši zaskrbljeni. Na neznosno stanje opozarjamo didaktično ravnateljstvo in občinsko upravo. Sploh pa bi bilo potrebno izvesti na vseh šolah temeljit pregled položaja in ukrepati, če je to potrebno. Zdravje je eno samo in javna oblast mora storiti vse, bo zaščiteno.
da
letni Paolo Radollovich iz Tržiča, Ul. Romana 68. V bolnišnici bo o-stal mesec dni.
Na zadnji strani: Beneški sodniki zaslišali polkovnika Domeni-ca Farra.
PLOŠČE NI V GORIŠKI BOLNIŠNICI
Spominska plošča fašistom na dvorišču stavbe v Ul. Alviano
Provokacija tudi na račun slovenskih dijakov, ki imajo šole v stavbi bivšega semenišča - Zakaj še vedno poveličevanje Mussolinija na zidu goriške stolnice ?
Odbor Ljudskega doma iz Križa
išče novega gostilničarja. Vsi zainteresirani naj se zglasijo pri sedanjem gostilničarju najkasneje do 31. januarja.
Fašistična provokacija s ploščo v spomin alpincem regimenta čTa-gliamento*. ki sg v letih 1944 in 1945 pobijali in požigali v Soški dolini in v Baški grapi, o kateri smo že poročali v našem listu in o kateri je že bila vložena interpelacija županu, se ni izvršila v poslopju goriške splošne bolnišnice, kot je bilo v raznih listih napisano, marveč na zemljišču malega semenišča v Ulici Alviano, kjer so danes nastanjene tri slovenske srednje šole.
Izvedeli smo, da so o stvari razpravljali na seji upravnega odbora goriške splošne bolnišnice in ugotovili so. potem ko so vse skrbno pregledali, da ni na nobenem zidu te bolnišnice bila postavljem taka plošča. S tem v zvezi je začasna predsednica upravnega sveta bolnišnic Nora Di Gianantonio poslala tudi pismo županu in tisku.
Huje pa je, da so ploščo postavili m pročelje lurške kapele v območju nekdanjega malega seme nišča v Ulici Alviano. Kdaj so po stavili to ploščo, ni znano. Morda v času zimskih počitnic, ko ni bilo dijakov v šoli. Na drugi strani iste kapele je postavljena druga provokatorska plošča, ki so jo odkrili v septembru 1957, v spomin bersaljerjem zloglasnega bataljona •sMussolinh, ki je prav tako kot alpinci tTagliamenta* operiral t Soški dolini in v Baški grapi. Spo min jamo se, da so takrat fašisti
hoteli prirediti veliko manifestacijo, pa so ostali izolirani v zaseb nem dvorišču semenišča, niti vojska niti krajevna oblast se nista takratne manifestacije udeležili.
Da so plošči dali postaviti v semenišču je razlog v tem, da je bila tam vojaška bolnišnica, komor s0 prinašali fašistične ranjence.
Sprašujemo se, kako je mogla go riška nadškofija, ki ji je brez dvo ma za mirno sožitje dveh tu žive čih narodnosti in tudi za dobre so sedske odnose z Jugoslavijo, dovoliti, da se v letu 1978 postavi na njeno lastnino taka provokatorska spominska plošča. Sprašujemo se tudi, kako je moč postaviti tako ploščo, ne da bi za to dala dovoljenje občinska gradbena komisija, pa čeprav gre za ploščo na zasebnem zemljišču. Kako bodo gledali slovenski dijaki ti plošči, ki spominjata na ubijalce njihovih očetov in sorodnikov?
In za nameček še nekaj. Vsakdo, ki gre po Ulici Marconi, lahko vidi. da je na stranskem pročelju stolnice še vedno velika plošča, ki z veliki črkami spominja na obnovitev stolnice, ki je bila poškodovana med prvo svetovno vojno. In z velikimi črkami piše, da je k temu odločilno pripomogel predsed nik vlade Duce Benito Mussolini.
Ali je prav, da se tak napis bohoti sredi mesta, 33 let po padcu fašizma?
Pertinijm voščila Wal(erju Reščiču
Predsednik republike Sandro Per tini se je pismeno zahvalil za novoletna voščila, ki mu jih je predsednik rajonskega sveta v štandrežu Walter Reščič r-slal v slovenščini in v italijanščini.
Nadzorovati prodajo navadnega kruha
Kakor smo poročali včeraj, so na sestanku na prefekturi med predstavniki zveze trgovcev, pekov in sindikalnih organizacij dosegli sporazum, katerem se cena navadnega kruha ne bo izpremenila in da bo tudi poslej znašala 580 lir za kilogram. Sindikalna federacija je zadovoljna z deseženim sporazumom, ker bodo z njim zavarovani občani z nižjimi prejemki. Kakor izhaja iz sporazuma mora biti vrsta kruha, ki se prodaja po politični ceni, dosegljiva do 12.30.
Sindikalna federacija opozarja delavce, upokojence in vse potrošnike, naj skrbno pazijo, da se bo sporazum izvajal in "aj na sindikalnih sedežih prijavijo morebitne kršitve
Nov občinski tajnik v Doberdobu
V začetku tega tedna je na županstvu v Doberdobu prevzel mesto občinskega tajnika dr. Osvaldo de Castro, doma iz Tržiča, ki je pred tem služboval kot tajnik v Moši in Šlo-vrencu. Dr. de Castro bo vodil tajniške posle tudi v sosednem Zagra-ju. Dolgoletni doberdobski tajnik dr. Arnaldo Becci pa je prevzel funkcijo tajnika v občini Ronke.
V avditoriju prikaz diktature v Braziliji
Danes, 20. januarja, ob 20.30, bo v avditoriju v Gorici zanimivo srečanje, katerega namen je prikazati javnosti vse krutosti vojaške diktature v Braziliji. Problem političnih preganjancev v tej državi bo orisal Dario Canale, tajnik odbora za amnestijo političnih jetnikov v Braziliji, sledil bo koncert dveh čilskih pevcev.
Na tem večeru bodo sodelovale tukajšnje politične stranke, sindikati in druge goriške organizacije, med temi tudi Mladinski center, mladinska sekcija SSk in SMREKK. Mladi vabijo na to srečanje vse, ki jih zanima to vprašanje.
• Danes in jutri sc bodo v Gorici
zbrali jehovci iz naše dežele. Prireditelji pričakujejo, da pride na srečanje. ki bo v telovadnici UGG, nad tisoč ljudi.
Zanimivo predavanje o letečih predmetih tudi v Dolu
Tudi v Dolu, na pobudo Slovenske prosvetne zveze in domačega prosvetnega društva «Kras», je u-spelo predavanje fizika Zelenka Hvale o izvenzemeljskih civilizacijah ter neidentificiranih letečih predmetih. Predavatelj je pretežno mladim poslušalcem ‘osvetlil razne znanstvene ugotovitve v zvezi z obstojem iz-.cnzemeljskih civilizacij ter obrazložil pojav letečih predmetov na ne-uu. Predavanju je sledila razprava, v kateri so prisotni postavili gostu številna vprašanja s tem v zvezi.
Uvodoma je dr. Hvalo predstavil predsednik dolanskega društva Janko Heric.
Precej ljudi se je odzvalo nabila goriške občine, ki je v okviru srečanj z avtorjem, v goriškem avditoriju v četrtek zvečer predstavila slovenskega tržaškega pisatelja A-lojza Rebulo. Škoda je le v tem, da je bila publika skoro v celoti slovenska in da smo opazili le malo italijanskih someščanov, katerim je bila predstavitev Rebule namenjena v prvi nrsli, saj je bilo vse predavanje v italijanskem jeziku. Slovenci pa itak Rebulo poznamo po njegovih delih v slovenščini:
Uvodoma je žiipan Pasguale De Simone orisal vlogo, ki jo imajo taka srečanja z avtorjem in dejal, da se ta prva predstavitev slovenskega avtorja italijanski publiki uvršča v prijateljski dialog ob meji. To ni le kulturni, marveč človeški in omikani dialog, je poudaril goriški župan.
Dela in življenje pisatelja Rebule ie zatem prikazala prof. Diomira Fabijan-Bajc, ki si je naložila tudi odgovorno nalogo prevesti nekatera Rebulova dela v italijanščino. Govornica je podrobno prikazala Rebulova dela, od prvih do najbolj sodobnih.
Sledil je, kot je že običaj na takih srečanjih, pisateljev govor o svojem delu. Rebula je rebral tudi daljši izvleček italijanskega prevoda romana »V Sibilinem vetru*. Zatem pa je v odgovoru nekaterim, ki so mu postavljali razna vprašanja, prikazal svoje osebne poglede na vlo-g-i krščanskega pisatelja v sodob-r.rm svetu, poglede, ki so, kot smo lahko culi, filozofsko zelo integra-listični.
• šolski patronat v Gorici obvešča
vse zainteresirane, da zapade 25. januarja t.l. rok za vlaganje prošenj za pošolski pouk.
IIIIUIIIllimillltHIHIIIIHIIIIIHIHHHnilllllHItlltlimilllMIIIIIflltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIItlUIIIIIIMIMIIIIIItHMimal
NA POBUDO PHO LOCO IZ ROMANSA
Priprave na mednarodno cvetlično razstavo
Lani so sodelovali razstavljavci iz Slovenije in Koroške
V Romansu se pripravljajo na četrto izvedbo cvetlične razstave. Občinska turistična organizacija Pro Loco je v ta namen določila 38 milijonov lir. Prireditev priteguje vsako leto večje število razstavljavcev. Lanska .je bila zasnovana na tristranski udeležbi cvetličarjev dežele Furlanije - Julijske krajine. Slovenije in Koroške. Prihodnja bi morala imeti evropski značaj. Organizatorji nameravajo pritegniti predvsem cvetličarje z bogato tradicijo, zlasti iz San Rema. povabili pa bodo tudi druge, zlasti iz Holandske, Francije itd. V ta namen bodo občutno povečali razstavni prostor na nogometnem igrišču. Cvetlice razstavljajo v dolgih tunelih, ki jih sestavljajo z metalno strukturo ter jih pokrijejo s polivinilom. S takšnim sistemom objekt hitro postavijo ter ga po potrebi tudi lahko podaljšujejo.
Lansko leto so na razstavi sode lovali tudi novogoriški cvetličarji. Prireditelji poskrbijo tudi za razvedrilo in kulturni program. En večer so izpopolnili pevci Goriškega okteta, ki so pred številnim občinstvom izvedli celovečerni koncert.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi predavanje na temo
IZVENZEMELJSKE CIVILIZACIJE IN NLP (UFO)
Predaval bo astronomski fizik Zdenko Hvala Predavanja bodo: v ponedeljek, 22_ t.m.. ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah;
v sredo, 24. t.m., ob 20. uri v domu A. Budal v Štandrežu: v sredo, 31. t.m., ob 20. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu.
Kino
Prosveta
Odbor prosvetnega društva »Jezero*
v Doberdobu vabi vse pevce domačega pevskega zbora na sestanek, ki bo danes, 20. februarja, ob 19. uri na sedežu. Govor bo o pričetku vaj zbora z novim dirigentom.
Prosvetno društvo »Sovodnje* in so vodenjska sekcija prostovoljnih krvodajalcev priredita od 29. januarja dalje serijo dvajsetih predavanj o zdravstvu in prvi pomoči. Vpisujejo Olga Fajt, Sonja Vižintin in Marinka Batič - Tomšič v Sovodnjah, Albin Kon-cut v Rupi, Albin Florenin na Peči, Marjan Černič in Ciril Černič na Vrhu, Branko čemic v Gabrjah.
• Z motorčkom se je na goriškem Krasu včeraj popoldne ponesrečil 17-
Izleti
SPI) obvešča smučarje, da bo cilj nedeljskega izleta Nevejsko sedlo. Odhod avtobusov s Koma jutri zjutraj v Gorici ob 7. uri, iz štandre-ža ob 7.10, iz Sovodenj ob 7.20.
Gorica
CORSO 17.30—22.00 «L’assassinio sul Nilo*. Agata Cristi in Peter Ustinov. Barvni film.
VERDI 17.00- 22.00 »Driver* (L’im-prendibile). R O Neal in Y. Odiani.
V1TTORIA 17.00-22.00 »La bestia in calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. John Braun in Macha Magall. Barvni film.
Tržič
EXCEUS1UR 16 30 22.00 »Patto di sangue tra due uomini per causa di una vedova*.
PRINCIPE 17.00-22.00 »Lalbero da-gli zoccoli*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20 00 »Zmaj uničuje gnd-do». Hongkonški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Smoky bandit*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Velika ljubezen lorda Nelsona*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je T
Gorici dežurna lekarna Tavasani,
Korzo Italia 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽICO
Danes ves dan in ponoči je w Tj* žiču dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72701.
LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA PO NOVIH POTEH
Porušen temeljni kamen kitajske kulturne revolucije
Rehabilitacija nekdanjih nasprotnikov gibanja iz leta 1967 jemlje dogodku značilnost «stvarne revolucije»
PEKING — Fasada velike proletarske kulturne revolucije se ruši kot papirnata trdnjava. Že sedaj postaja vedno bolj jasno, da je v kitajski javnosti, vedno manj ljudi, ki vidijo v tem dogodku neko «stvamo revolucijo®.
Kot se je pozneje zvedelo, so na samem plenumu centralnega komiteja kot tudi na 35-dnevni delovni konferenci vodstva izrekli mnogo odkritih kritičnih pripomb na kulturno revolucijo, kot na dogodek, ki je imel negativne posledice na mnoga področja kitajskega političnega in gospodarskega življenja. Verjetno ni več daleč, ko se bo v javnosti popolnoma naravnost govorilo o tem vprašanju.
Medtem pa se že dogaja, da se razni dogodki, ali stališča, ki so jih nekdaj smatrali za simbol revolucionarnosti in napredka kulturne revolucije, začeli ponovno o-cenjevati. Razen Liu šao Čija (bivšega predsednika republike) so vsi nasprotniki kulturne revolucije že rehabilitirani. Preživeli so se vrnili v politično življenje in zavzeli visoke položaje. Tiste pa, ki so medtem umrli, omenjajo danes kot ugledne osebnosti, ki so bile predane partiji in jih ne imenujejo več s sramotnimi vzdevki kot ^.kapitalistični pristaši®, «revizionisti» itd.
«Januarski juriš* (ko so v januarju 1967. leta prevzeli v Šanghaju oblast ^revolucionarni upor -niki»), orvuhanski incident* (spopad vojske, ki jo je Lin Piao poslal v delavske organizacije), dogodki iz februarja 1967 (poseg vojske v tovarnah) in mnogi drugi dohodki se danes ocenjujejo na drug način ter stopajo v kitajsko zgodovino kot primeri boja proti ultralevičarjem, kot dominantne značilnosti kulturne revolucije.
Če je bil cilj kulturne revolu-
cije «boj proti kapitalističnim pristašem znotraj partije*, potem je današnja praksa — preko rehabilitacije prav teh osebnosti — pokazala da je imela kulturna revolucija zgrešene cilje.
Ukinitev revolucionarnih komitejev v tovarnah in ustanovah, šol za prevzgojo «7. maj*, da ne govorimo o bistvenem preo-kretu v gospodarstvu, politiki itd., jasno dokazujejo, da obstaja na Kitajskem vedno manj razumevanja za voluntarizem kulturne revolucije. Prav v teh dneh so porušili vogelni kamen kulturne revolucije. Zato se zdi, da se njena fasada ruši kot trdnjava iz papirja.
Za začetek kulturne revolucije je bil značilen neki članek, ki ga je v Šanghaju objavil Jao Ven Juan, eden od pristašev znane «četverice». Članek je bil napisan na osebni poseg Maocetunga, ki ga je sam trikrat pregledal. Članek je bil objavljen leta 1965 v Šanghaju, ker so propadli poskusi, da bi ga tiskali v Pekingu zaradi nasprotovanja, med drugimi, tudi mestnega župana Peng Čena, ki je sedaj tudi rehabilitiran.
Članek Jao Ven-juana je bil dejansko kritika zgodovinske drame z naslovom «Odstavili so Hai Džuia*. Avtor drame je bil namestnik pekinškega župana Vu Han, ki je v kulturni revoluciji plačal avtorstvo z življenjem. Glavna osebnost drame je Hai Džui, visok uradnik v dinastiji Ming, ki je bil znan po tem, da je javno branil žrtve cesarjeve samovolje, kot je v teh dneh pisal neki kitajski list. Leta 1961 so menili, da je ta drama bila v bistvu prikrita kritika Maocetunga ter prav tako prikrita o-bramba Peng Teh-huaia, ministra za obrambo, ker je leta 1959 kritiziral na partijskem plenumu
politiko velikega skoka. Zdi se, da so tik pred kulturno revolucijo bili poskusi da bi rehabilitirali Peng Teh-huaia, Zato je menda Maocetungova žena izkoristila šanghajsko kritiko za začetek obračuna z Maoviimi nasprotniki.
Če se torej danes javno govori in piše, da je bil začetek kulturne revolucije zgrešen, in da je bil zgrešen njen glavni cilj: likvidiranje kapitalističnih pristašev v partiji, potem se lahko res sprašujemo, kaj je še ostalo od kulturne revolucije.
Goldonijev «Nergač», ki ga bo Stalno slovensko gledališče uprizorilo danes v Miljah in jutri v Križu
llllllllllllll|l■lll|||||||||||||||||||l|||||ll||l||JI||||||||(tll,||||ll|ll,l,,mm||,,1,^„l,|,|,,||,,,f||||||||^|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||mt^||||||||||||n|||||||m||||||||||m|||m|||||||||||||||
NA OBALAH IN V ZALIVIH VLADIVOSTOKA JE ZMRZNILO MORJE
STARI LEDOLOMILEC IUA MUROMEC JE REŠIL VEČ KOT 1000 RIBIČEV SMRTI NA LEDENI PLOŠČI
Polarni mraz je vkoval v led glavno mesto Daljnega vzhoda toda istočasno vzbudil slo po nevarnem ribolovu pod ledom
MOSKVA - V teh dneh se mnogo govori o vremenu, o hudi zimi, tako v Sovjetski zvezi kot drugje po svetu. Vremenoslovci pravijo sicer, da letošnja zima ni nekaj nenormalnega, da so poprečne temperature v okviru dolgoletnih nihanj in da ne obstaja noben dokaz, da se je nekaj na našem planetu spremenilo v smislu nastopanja bolj mrzlih zim in hladnejših poletij. Res pa je, da so letošnje temperature prav gotovo na najnižjem robu dolgoletnega poprečja.
Da pa je letošnja zima hujša, kot so bile v prejšnjih letih, so v Moskvi in v Sovjetski zvezi občutili še prav posebej spričo zelo nizkih temperatur, ki so jih zabeležili v glavnem mestu ter še posebej v sibirskih prostranstvih, kjer je temperatura zdrknila tudi do 80 stopinj pod ničlo.
Nekaj takega so zabeležili tudi na Daljnem vzhodu, in sicer na obalah Vladivostoka. Ludje se ne spominjajo tako hudega mraza, saj je morje zmrznilo v zalivih okoli Vladivostoka. Ta dogodek
							
Na današnji dan...
20. 1. 1949
Ob priložnosti svojega drugega ustoličenja je ameriški predsednik Truman orisal smernice ameriške politike v naslednjih štirih letih. Glede zunanje politike je zagotovil nadaljnjo podporo Združenim narodom in njihovim organizacijam, nadaljevanje izvajanja programa za svetovno obnovo, se pravi izvajanje Marshallo/ega načrta, u-trditev «svobodnih narodov* pred nevarnostjo napada. Glede tega je povedal, da so v teku pogovori za zagotovitev varnostni v severnem Atlantiku. Gre za organizacijo, ki jo bodo kasneje imenovali NATO.
20. 1.1959
Minister za javna dela Fanfa-nijeve vlade Togni je odstopil. V pismu, ki ga je poslal predsedniku vlade, je Togni povedal, da odstopa, ker je poslanska komisija za javna dela in promet sklenila, da začne novi cestni zakonik veljati šele 15. marca, ne pa 31. januarja, kot je sam zahteval. Njegov odstop sicer tolmačijo na več načinov. Najbolj verodostojen razlog naj bi bil nasprotovanje desničarskega krila Krščanske demokracije Fanfaniju in njegovi vladi. Z odstopom Tognija bi hoteli povzročiti vladno krizo in padec Fanfanija.
20. 1. 1969
Egiptovski predsednik Naser je odločno zovrnil sleherno pogajanje z Izraelom ter zagotovil egiptovsko podporo palestinski osvobodilni fronti. Spet je poudaril, da Egipt ne bo odsto-i niti pedi svoje zemlje, ki je trenutno pod izraelsko okupacijo ter dodal, da bodo Egipčani z orožjem v roki prišli do svojih pravic.
Pogovori o davkih
Vladna davčna problematika v triletnem gospodarskem načrtu
Besedilo o triletnem gospodarskem načrtu, ki je bilo v celoti pravkar objavljeno, posveča večje poglavje politiki in ukrepom proti utajam. Pravzaprav pa ne vsebuje v glavnem nič novega in je v bistvu ponavljanje stare teze.
Za splošnost davčnih obvezan-cev je vsekakor važno priznanje, da je razvrednotenje denarja znatno spremenilo teze obdavčevanja pri neposrednih davkih. Kljub potrebi po večjem dotoku, je vendar potrebno olajšati obdavčevanje najnižjih dohodkov s priznanjem večjih popustov in odtegljajev. Verjetno pa bo vse o-zalo pri starem, razen periodičnega večanja popustov pri minimalnih delovnih in pokojninskih prejemkih vsakega, kot se je to že zgodilo v začetku letošnjega leta.
Do «pregrupacij* to je do deloma drugačnih alikvot naj bi prišlo na področju IVA, kot tudi da bi to davščino približali obdavčevanju, ki je v veljavi v deželah evropske gospodarske skupnosti.
Posebno pozornost bodo posvetili zemljiškim in zgradarinskim dohodkom. Potrjena je med drugim namera, da bodo za zgrada-rino upoštevali ne več katastrske dohodke, pač pa dohodke, ki bi se naravnavali na pravice stanarine. Sploh bo obdavčevanje nepremičnin verjetno predmet najvidnejših poostritev.
Prvi del programa je takoj u-resničljiv, saj zadostujejo ustrez-
ne spremembe v davčni zakonodaji.
Velik del poročila, tlakovanega z najboljšimi nameni, je posvečen reformi ali preureditvi davčnega ustroja za pobijanje utaj.
V	ogromnem nebotičniku v Rimu, kjer je sedež finančnega ministrstva, nameravajo preurediti, če bodo na to seveda pristali visoki birokrati, 11 generalnih direkcij. Najvažnejši ukrep bo baje združitev dveh direkcij, ki se sedaj ukvarjata ločeno z IRPEF in z IVA v eno samo ravnateljstvo.
Ustanoviti nameravajo deželne finančne direkcije, ki naj bi vzporejale dejavnost podrejenih fi-nančih intendenc. Pač še nov organ poleg obilnega centralnega vodstva.
V	vsaki pokrajini bodo ustanovili posebne urade za pobiranje davkov, ki bodo nadomestili sedanje dobro delujoče izterjevalce.
V	vsaki pokrajini bodo umestili pokrajinske davčne svete, ki jih bodo sestavljali predstavniki teles in zastopniki finančne uprave. Naloga novega organa bo koordinacija dela občinskih davčnih svetov (doslej je bil tak davčni svet ustanovljen pri nas le v goriški občini). Nadaljuje se po našem mnenju utvara, da bodo z davčnimi sveti dosegli vidnejše rezultate pri pobijanu davčnih utaj.
Osebje bo rekvalificirano, kajti sedanji stalež ima vse preveč nespecializiranih elementov (be-
ri pisarjev) in razmerama zelo malo operaterjev, ki bi bilj v stanju preverjati in ugotavljati dohodke.
Najeli bodo novo uradniško in okrepili katastrsko službo, ki beleži na splošno več desetletij zamude. Tu bodo zaposlili predvsem mladino iz posebnih seznamov brezposelnih.
Program obeta v triletju tudi reorganizacijo carinarnic in okrepitev finapčne straže.
Precej medlo je označeno delovanje davčnega anagrafa, ki bi moral vključevati tudi katastrsko in carinsko službo.
Končno bo potrebno rešiti težko problematiko davčnih prizivov, in zadevnih prizivnih komisij. Pripominjamo, da smo na tem področju šele na začetku in, da bo val prizivov šele prišel, ko bo finančna uprava začela s številnejšimi ugotovitvami.
Cilj prenovljene davčne uprave naj bi predstavljala možnost, da bi vsako leto globlje pregledali dohodke 300.000 prijav pri neposrednih davkih in prav toliko prijav IVA
Kot smo videli, narekuje triletni načrt le nekatere smernice, ki jih bodo utegnili uresničiti v najboljšem primeru v 1. 1981. Ni izključeno, da bodo grožnje o strožjem nadzorstvu le pripomogle k znižanju števila davčnih utaj in, da se bodo zadevni dohodki postopoma vsaj kolikor toliko prilagajali inflacijskemu procesu.
ST. OBLAK
pa je prinesel s seboj tudi človeško dramo, ki je doslej še ne pomnijo. Ledena ploskev, ki je prekrila morje pred največjim pristaniščem sovjetskega Daljnega vzhoda je napotila na tisoče strastnih ribičev, da gredo lovit rihe pod ledom. Ta vrsta ribolova je zelo popularna v sovjetskem primorju Daljnega vzhoda, toda je tudi zelo nevarna. Dogodki so že v preteklosti potrdili to domnevo.
Strastni ribiči pa So menili, da je vreme zelo ugodno za ribolov pod ledom ter so se že v zgodnjih jutranjih urah pod zaščito megle izognili osebju pristaniških oblasti ter se podali na pot. Mnogi so celo vlekli s seboj sani, ali pa so jih jim vlekli konji. Na saneh so vozili opremo, zvečer pa so nameravali popeljati ribji ulov.
Okoli poldneva pa je televizija nenadoma prekinila program in sporočila, da je led v zalivu Petra Velikega počil.., Velika ledena plošča na kateri so bili ribiči, je začela pluti proti oceanu. Televizija je pozivala ribiče, naj se ne odpeljejo iz pristanišča.
Dežurni v službi za1 J,rtševanje Vasilij Belošapkin je prvi opazil kaj se dogaja ter sporočil Včšt na kopno. Na ledu se je' izmed otoka in Agademgoroka pojavila najprej v dolžini nekaj kilometrov ozka razpoka, ki pa se je že četrt ufe pozneje spremenila v prekop, ki je bil širok od 300 db 400 metrov. Ogromno ledeno polje, na katerem So bili ljudje, je začelo polagoma drseti proti Tihemu o-ceanu in Japonskemu morju.
Potem ko so dali znak za alarm, se je prvi podal na akcijo stari ledolomilec «Hja Muromec*. Ta ladja je že zdavnaj odšla tako rekoč v zasluženi pokoj, toda so jo vseeno pridržali v pristanišču, da bi bila na pomoč v primeru potrebe. Stara ladja se je z vso silo pognala za ledeno ploščo, ki se je bližala japonskemu morju. Kapitan je ocenil, da mu ne preostaja nič drugega, kot, da zarije ladjo čim bolj globoko v ledeno ploščo.
Nihče si še danes ne more razlagati, kako je bilo mogoče, da je stari ledolomilec v zelo hitrem času vkrcal 1.250 ribičev ter celo konja š sanmi. Tako število takih potnikov ne morejo sprejeti niti veliko večje in sodobne ladje. Vendar se je vse srečno končalo. Stari ledolomilec je srečno zaplul v luko s tolikšnim bremenom.
Toda na razpolovljeni plošči je ostalo še veliko ljudi, konjev in opreme. Na pomoč je potem priskočilo še sedem ladij, trije helikopterji in en« letalo. Reševalna akcija je trajala vso noč ter so jo zaključili šele naslednjega jutra, ko se je nad Tihiim oceanom pojavilo sonce. Obračun nezgode je bil tak: skupno so rešili 2,840 ljudi ter deset konjev.
Ta drama pa ni ničkaj poučila strastnih ribičev. Že naslednji dan so mnogi od njih šli ponovno na led. Pristaniške oblasti in milica so morali poseči vmes kar 400-krat, da bi odvrnili ljudi od nevarnega ribolova.
Otroci šole s celodnevnim poukom «Ivan Trinko - Zamejski* iz Ricmanj so včeraj obiskali našo tiskarno
ITALIJANSKA TV Rrvl kanal
11.55	V evroviziji iz Kitzbiihla SVETOVNI POKAL V SMUČANJU
12.30	Check-up Oddaja o medicini
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.30	V evroviziji
SVETOVNI POKAL V SMUČANJU
Rugbp: ŠKOTSKA - WALES
17.00	Odpri se sobota
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	HAPPY DAYS - TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	DUE-COME NOI, glasbena oddaja z Omello Vanoni in Pinom Carusom
22.00	Spomini in leta Mladina:
izmišljeni marksisti, l: odd. Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Družina Robinson — TV film
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Iz našega žepa
14.00	Odprta šola
Tednik o vzgojnih problemih
14.30	Evropski dnevi
17.00	Buli in Bill, risanka
17.05	Najdaljši dan — TV film
18.00	Bianca. rosa, nera
18.25	Si dice donna
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Dnevnik 2 — DRIBBLING Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	NEDOLŽNn MODRE OČI, prvo nada1 vanje
21.35	Italijanka v Aliiru, risan film
21.55	MERLETTO Dl MEZZANOT-TE, film
Film je režiral David Miller. Igrajo: Doris Day, Rex Har-rison, John Gavin, Myrna, Roddy McDowall, Herbert Marshall in drugi.
Filmske novosti
Ob koncu DNEVNIK 2 —
ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.05	Ljudje in zemlja
9.05	Stare japonske pravljice
9.20	Naši trije: Cicibana RTV
9.35	Tako so živeli:
ARIEL - 2. del
10.00	Babičin vnuček
10.30	Pisani svet
11.10 Zakaj smo uspešne, dok.
11.55	Kitzbilhel:
SMUK ZA MOŠKE
13.50	M. Dombroivska:
NOČI IN DNEVI, nadalj. in konec
15.15	POROČILA
15.20	Wi!lie Wonka, mladinski film
17.00	Košarka:
BOSNA - GIBONA
18.40	NAŠ KRAJ
V današnji oddaji Naš kraj bo govor s Sodražici. Ta krajevna skupnost s preko 2400 prebivalci je druga največja v ribniški občini in je prav v zadnjem času beležila hiter gospodarski napredek. Kljub temu, da se še vedno številni prebivalci ukvarjajo z izdelovanjem suhorobarskih izdelkov, pa so toliko bolj pomembna delovna mesta, ki zagotavljajo hitrejši razvoj kraja.
18.50	Očka, dragi očka, humoristična oddaja
19.30	DNEVNIK
20.00	Prevost:
MANON — nadaljevanka
21.05	OSLEPARJENI, film
22.50	DNEVNIK
23.05	Hanoverska glasbena parada
1.	del
Koper
17.00	Košarka:
BOSNA - CIBONA
18.30	Smuk za moške
19.30	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	MASERKE, film
Igrajo: Sylvia Koscina, Va-leria Fabrizi, Cristina Gajo-ni, Emesto Calindri
22.05	Dosje našega časa:
LETO 1960
23.05	Pregled sporeda zu naslednji teden
Zagreb
18.45	Humoristična oddaja
19.30	DNEVNIK
20.00	PETULA, film
21.45	DNEVNIK
22.00	V soboto zvečer
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 11.30. 13.00, 14.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Radijski trim; 9.05 Kulturno pismo: 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Z jugoslovanskimi pevci in ansambli; 11.35 Na goriškem valu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 14 l(ff ^lovenste ,pmT„ vojne revije v Italiji; 14.30 Vse le; po, vaš Peter; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05"Mi ih glasba;'J 18.05 «Kajn», radijska igra; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba; za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine: 9.15 Orkester Billa Justisa;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .; 10.15 Glasbeni portret;
10.32	Glasbeni trenutek; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Plošča zime '78; 12.6v Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP tedna; 14.33 Igra kvintet Davida Snella; 14.45 Kim parade; 15.00 Koncert na trgu; 15.40 Glasbeni trenutek; 15.45 Orkester Borghesi; 16.00 Pismo iz..16.05 Folk glasba; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in
7.30	Glasbeno prebujenj'; 7.20 Tukaj govori Jug; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.35 Spomini in osebnosti gledališkega sveta; 11.30 Ena dežela na enkrat: Marke; 12.05 Glasbeni odmor; 12.10 Taxi z. .
12.30	Evropa, Evropa!; 13.35 Iste ulice. . . mnogih mest; 14.05 Italijanske popevke; 14.30 Popevke za mladino; 15.05 Miti in stvarnosti meščanskega stoletja; 15.55 Jaz,
protagonist: 16.35 Glasbene novosti iz ZDA; 17.05 Radio 1 - jazz '79; 17.35 «Topolino» E. Medunija; 18.00 Blues; 18.25 Schubert v Italiji; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Oddaja o medicini; 20.10 Aktualna od daja z Michelejem Stranierom; 21.05 II trucco c e. . .; 21.30 Jazzovski koncert; 22.15 Radio sballa;
22.40	Večerna glasba; 23.05 Lahko
nQ& ovj .niUuiit
RADIO 2
7.30^.8.30, ,9,30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30; 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	in 7.55 Vprašanja Radiu 2; 8.45 Recital E. Girolami in A. Basurta; 9.32 Corleone, 8. nadalj.; 10.12 La corrida; 11.00 Popevke za vsakogar: 12.45 Alto gradimento; 13.40 Romanca; 15.00 Skrivnostni dnevi glasbe; 15.45 Gran Varieta z Ginom Bramierijem; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.55 Zbori iz vsega sveta; 18.10 Strettamente strumentale; 18.33 Sodobni italijanski glasbeniki; 19.50 Nismo slučajno tukaj zbrani;
21.00	Rimski koncerti; 22.15 Night glasba; 22.45 Pariš Soir.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 VVeber:	Grand duo concertant;
11.20 Lokalna radijska postaja;
11.40	Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Veseli domači napevi; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pevko Zdenko Ko-vačiček; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz de' Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič; 20.00 Srečanje — kviz: 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Popularnih dvajset; 00.05 - 4.30 Nočni program.
.----MIŠKO KRANJEC
f Nekoč bo lepše
■ (Dve povesti)
97.
Oče jo je gledal. Neizmerna žalost je prevzela njegovo srce. Navdalo ga je grenko razočaranje. Ne toliko nad hčerjo, kolikor bolj nad življenjem sploh. To ni bil obup, ni bilo razočaranje, ki bi ohromilo človeka, pač pa zavest, da se v tem življenju še vedno nekaj ne sklada in da se v tem človeku, ki se je napotil do visokih ciljev, nekaj dogaja, da ga nekaj razkraja, gloda in trga stran od lepega, velikega in ga meče v blato. Dejal je tiho, a z bolečino v globokem spoznanju:
.Zabredla sva. Majda. Glej, pa govorimo o socializmu, o nekem novem življenju, o našem delovnem, socialističnem človeku, ki da je drugačen od nekdan jega. V našem sindikatu so me tako hvalili, da mi je bilo že mučno in kakor da sem jaz ta novi človek! .Suhadolc naj gre na morje!' je dejal nekdo. ,Že med vojno je delal, za kar bi lahko zgubil glavo, če bi ga odkrili. In kdo zdaj bolj zvesto dela? Kdo ima več udarniških ur? Kdo je zjutraj prvi v podjetju, kdo gre zadnji iz njega ? Takih ljudi potrebujemo, delavnih, poštenih, ki o socializmu
malo govorijo, zato ga pa bolj gradijo!’ — Nekaj je že bilo res, a marsikaj je pretiraval. — Zdaj pa, glej, kje sem?! Kako naj jaz ustvarjam socializem? Res da nihče ne ve za moj greh, ali mene to le še bolj grize. Nisem in nisem mogel nikomur povedati... zato v duši grize dalje...»
»Grize?* je vprašala tiho Majda.
•Grize,* je pritrdil. »Zelo ... Mar tebe ne?»
Prikimala je, nato je rekla tiho: «Grize in mislim, da bo večno grizlo... ne vem, kako bom prenašala...»
Po stezi je prišel mlad človek očitno študent. Ozrl se je po Suhadolčevima m začudeno obstal ko je spoznal Majdo. Ko se je tudi ona ozrla po tem kalilcu njunega razgovora, je v njem spoznala Karla Mahniča, ki ga je nekoč rada imela.
Bil je njen prvi fant, prva ljubezen, tista vroča, kipeča, a vendar sanjava, ki se zgublja v sprehodih, v brezkončnih razgovorih o samih pametnih stvareh, vse do politike, v srečevanju, v pismih, ki v njih več govoriš in se prepiraš, o delu v mladinski organizaciji kakor o ljubezni, ljubezni, ki prej ali slej obtiči v zagati.
Tudi njuna je obtičala. Majda tega Mahniča že dve leti ni srečala. Na tri zadnja pisma mu je ostala dolžna odgovora. Četrtega tudi on ni več poslal. Imela je še spravljena ta pisma, dehteča po že umrlem, starodavnem, utrujenem. Zdaj so ležala v postajni gardefobi z vso drugo njeno prtljago.
Bil je visok, nekoliko bledičen fant s sanjavimi očmi. Nekoč se ji je zdel — kljub mladostni prepirljivosti — preveč mrtev, preveč filozofski in pesniški hkrati: kar
naprej bi govoril ali o literaturi ali o dialektičnem materializmu.
Dijačka ga je bilo zaneslo v partizane. Postal je mitraljezec, še otrok je sešteval koliko jih pobije s svojim mitraljezom. Bila jih je lepa vrsta, navdajalo ga je svojevrstno zadovoljstvo. A po vojni o teh mrtvih ni rad govoril: kakor da so mu obležali na duši. Zdelo se je, da hoče napraviti križ čez vse; vrgel se je zgolj v študij, kar so mu nekateri zelo zamerili. Toda on je dohitel sošolce, ki so med vojno pridno študirali. Še več: v vsem jih je prehiteval. Tudi Majda sama mu je precej zamerila, ker se je nekoliko izmikal delu v mladinskih organizacijah.
»Majda!* mu je ušlo v začudenju, ko jo je zagledal. »Ti tu?»
Nekoliko ga je motil ta priletni človek ob njej, ki ga ni poznal. Oditi pa Mahnič spet ni mogel. Ves se je vznemiril.
To srečanje, ki ga ni pričakovala, je zmedlo tudi Majdo. Zbegano še je ozrla po očetu in ker se Mahnič ni nikamor odtrgal, je pojasnila očetu:
«Moj znanec je.» Nato je v nekakšni skrbi, da je ne bi česa sumil, dodala s prisiljenim nasmehom: “Znanec iz prejšnjih let, še iz Ljubljane. Študent...» Ker se Mahnič tudi zdaj ni odpravil dalje, je Majda vstala in rekla očetu: “Počakaj me. Takoj se vrnem.*
Stopila je proti Karlu in mu dala roko. Stopila je z njim dalje po stezici. Ni hotela, da bi fant občepel tu pri njima in jima razbil ves razgovor.
«Moj oče je,» je rekla Mahniču in silo se ji je zdelo potrebno, da zdaj tudi njemu kakor prej očetu nekaj pojasni. Nato se je razjezila, rekoč: «Tako si se ustavil
tam pred nama, kakor da bi.,. Kaj hočeš?*
Ta trdota ga je osupnila in zmedla. Bil je mehak človek, zelo čustven. Zato je rekel tiho, opravičujoč se: «Majda, zakaj si takšna? Tako sem se te razveselil, ko sem te zagledal na klopi. Ne moreš si misliti. Po tolikem času te spet vidim. Ti pa — kaj da hočem!*
«Bi lahko drugič,* je ostala trda, «ko bom sama... če ti je že toliko do tega. Sploh pa ne vem, kakšen pomen in smisel naj ima vse to?»
Gledal jo je zmedeno, kakor da je ne pozna. To vendar ni bila ona Majda, ki jo je nekoč tako rad imel, in ki je ni pozabil do tega dne. še vedno se mu je budila misel nanjo in zasenčevala vsa druga srečanja. Obstal je ves žalosten; potem je sunkovito stegnil roko proti njej, rekoč:
“Oprosti, Majda, da sem te motil. Ne vem, kaj ti je... vrni se k očetu. Morebiti... ali bi hotela, da bi se kdaj srečala, če boš tu v mestu?*
Ni popustila in je odkimala: «Ne, Karel!*
«Zakaj?» je vprašal razočarano.
“Kakšen pomen naj bi to imelo?*
«Pa vendar — ali ga ima ali ne... ne gre za to.. .» «Ne,» je odvrnila trdo.
Vsega ga je vznemirila trdota. Ni vedel, o čem naj še govori z njo, ko vse tako odklanja. Zato je samo tiho zaprosil:
•Majda, kaj se je zgodilo s teboj? Kakšna si? Po obrazu te še poznam, drugače pa... tako — čudna si, Majda!*
Tedaj mu je dala roko in rekla kratko:
•Zbogom!*,
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR rz DELA
20. januarja 1979

KONEC TRPLJENJA — Oboleli gams zelo dolgo poginja, saj je sicer zelo odporna žival. Posnetek zgovorno priča o tem, kako garje zdelajo divjad. Izpadanje dlake je zadnji štadij bolezni. V nevarnosti sta zdaj tudi koloniji kozorogov na Ljubelju in v triglavskem pogorju.	Foto: Alojz Mertelj
Bodo garje res pobrale na tisoče naših gamsov?
Bolezen se nevarno širi iz starih žarišč — V Sloveniji je 15.000 gamsov, ogroženi utegnejo biti prav vsi — Vzrok: porušeno ravnovesje v naravi
RADOVLJICA, 17. januarja — Po vseh razvnetih razpravah o ukrepih je danes že povsem jasno: gamsje garje, ki so jih na naši strani Karavank prvič opazili septembra 1973 v lovišču lovske družine Kranjska gora v bližini tromeje v predelu, ki mu pravijo Petelinje!;, kosijo naprej. Posledica tega pa je, da je na stotine gamsov obsojenih na pogin.
gled. Zadnji štadij je izpad dlake. Od okužbe do izpadanja dlake mineta približno dva, do pogina trije meseci. žival pogine v mukah. Zadnje 14 dni jo kuha močna vročina, da se ji pozimi iz gobca kar kadi.1 Nepre-
Garje so se zalezle k nam z avstrijske strani, kjer jih poznajo že desetletja. 2e teden dni po alarmu so pri Lovski zvezi Slovenije ustanovili štab za preprečevanje gamsjih garij za Gorenjsko, ki ga vodi Alojz Mertelj iz Gozd Martuljka, gozdar po poklicu, sicer pa član lovske družine Kranjska gora, katere lovci so bili prvi grobarji divjadi, ki so Jo premagovale garje.
Prvi ukrep, za katerega so se odločili, da bi zatrli garje, je bil popoln odstrel na okuženem območju. Od 12
odstreljenih gamsov le pri	^ ^	__
enem ni bilo garij; zaradi ,	‘fa^sni’
stano Je žejna.
Zakaj se gamsov
lotevajo garje?
Ce bi hoten preprosto povedati, bi dejali, da so gamsje garje našle ugodne pogoje za razvoj In širjenje pri nas zato, ker. je gamsov en&t*. •■ Gamsa se lotijo pljučni,
«	i_____
njih pa je poginili) že bet gamsov.
. Najhuje je bilo doslej v loviščih Kranjske gore. Do septembra 1978 je tamkaj poginilo 260 gamsov. V istem času so odstrelili 60 gamsov, od katerih jih je bilo 32 garjavih. Računajo, da imajo od nekdanjega števila — 450 — danes le okoli 12 gamsov. V lovski družini Dovje jih je poginilo 150. Od Srednjega vrha do Belce, kjer te bil poorej glavni življenjski prostor gamsov, lovci že osem mesecev niso videli nove gamsje sledi.
Kaj so gamsje garje?
Garje so najnevarnejša nalezljiva zajedalska bolezen pri gamsih in lahko uničijo tudi 90 odstotkov divjadi na okuženem območju. Povzročitelj je pršica — garjevec, velika od 0.2 do 0.4 milimetra, ki se zarije gamsu v kožo. Na enem kvadratnem centimetru bolne kože so našli po 300 pršic.
Zaradi močnega srbenja se gamsi drgnejo ob skale, drevje. Gams stresa glavo in telo, kot. da bi bil moker. če ne da:e teh znakov, je do dveh mesecev garja-vost težko ugotoviti na po-
zajedalci. Oslabljen je bblj dovzeten za vse okužbe, torej tudi za garjavcst. »Po- ‘ javi navedenih zajedalcev so rezultat nezdravih razmer v populaciji, predvsem v preveliki gostoti in nemalokrat tudi v nepravilnem spolnem razmerju ter starostni strukturi. Zato je v gamsji populaciji poslej treba popraviti omenjene nepravil- . nosti,« je zapisal poznavalec te divjadi Veljko Vari-ček.
Najpomembnejši faktor pri širjenju gamsje garja-vcsti je gostota te divjadi. Tako je za območ e Kranjske gore znano, da je bilo tamkaj gamsov trikrat toliko, kot jih lahko »prenese« to območje.
2e nekaj let ugotavljajo, da je pri nas odstrel gamsov prenizek. Število je še bolj poraslo, kot so računali, zaradi milih zim v letih 1973 in 1974, pozimi pa na jugoslovansko stran Karavank prihajajo gamsi tudi s sosednje strani.
Volka in risa ni več
Včasih sta bila naravna selektorja volk in ris (zadnjega risa so ustrelili na Belci leta 1892), danes pa je kot edini naravni in pravični selektor ostala zima
— preživi tisto, kar je najboljše. človek je daleč od tega. Orientiral se je na trofeje, sega po glavah najboljših kozlov, zato ni čudno, da populacija slabi.
Pri tem veliko škode naredi tudi lovni turizem. Tujci, ki pridejo, hočejo za devize dobiti le dobre trofeje. To pa vpliva na politiko odstrela, predvsem v gojitvenih loviščih. Danes vlada kult trofeje, baharije. Ce bi dajali kolajne za n&j-slabše živali, bi s tem krepili življenjsko moč populacije — sleherne vrste divjadi.
Zato ostaja preveliko število samic. Idealno razmerje bi bilo ena proti ena, da- , nes pa na tri koze »pride« en kozel. Tako ne moremo govoriti o oploditvi z najboljšimi živalmi. Ker je prostora premalo, .hrane ' m dovolj. Mladiči so slabotni, in namesto, da bi imel mladič v oktobru deset kilogramov — tako naj bi preživeli ostrejšo zimo — ima večina manj kot osem in nekateri tudi samo štiri kilograme. Gamsi so za tretjino lažji od normalne teže.
če je že pri zniževanju gostote nekaj nasprotujočih si mnenj, katere gamse naj najprej zajame redukcijski odstrel, jih je precej več pri prvem ukrepu proti garjavosti. Eni priporočajo le odstrel vseh vidno garjavih gamsov, drugi pa popoln odstrel na okuženem območju, sau je gams lahko že dolgo garjav in prenaša bolezen, preden to opazimo.
Zagovorniki različnih odstrelov
Kakorkoli že, ko so se lovci odločili za popoln odstrel — v začetku leta 1976 v žarišču bolezni, ki je bilo na območju Belca — Graben, so nekateri to obsodili kot morijo. Tamkajšnji lovci pa danes z žalostno prepričanostjo pravijo: »Ce bi totalni odstrel izpeljali še do spodnjega dela Srednjega vrha, bi bolezen ne segla do triglavskega območja.«
Pri redčenju gamsov so približno uravnavali splošno razmerje in starostno strukturo, zlasti pa odstrelili večino telesno šibkih živali jeseniški lovci. Zal pa se je že pri njih najprej v letu 1977, potem pa še lani pri pojavna gamsjih garij v lovišču lovske družine Be-gunjščica — v Dragi — slabo »izkazal« republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Člani Begunjščice so sredi decembra lani dobili v Dragi prvega garjavega gamsa, pa takoj od »občine« dobili dovoljenje za dodatni odstrel, da bi število gamsov znižali in s tem možnost okužbe. Ker je konec decembra konec lovne dobe na gamsa, so republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehjjaj^j^to^ prosili, da bi jim podaljšali lovno dobo za gamse. .*
Tudi tako huda bolezen, kot so gamsje garje, pa ni pognala koles birokracije. Do 16. januarja odgovora še ni bilo.
Garje se še kar širijo
Hudo je, da so garje preskočile tudi že v Julijce. V gojitvenem lovišču Triglav je približno 3.500 gamsov. Je mogoče, da bodo garje pobrale 90 odstotkov živali? V Sloveniji je okoli 15.000 gamsov. Po Karavankah lahko garje potujejo — če se jih Avstrijci tudi vnaprej ne bodo lotevali tako resno kot pri nas — do Pohorja, s triglavskega območja pa na Tolminsko. Je mogoče, da Je večina naših gamsov obsojena na pogin?
Pri tem pa se zdi skoraj nemogoče, da bi imeli prav tisti, ki pr a vito, da je samo narava zmeraj pravičen razsodnik pri tem, kaj naj preživi in kaj ne. Kot pravijo lovci, ki so videli umirati divjad — koza ob koncu tehta samo še 12 kilogramov — lahko tako govori le tisti, ki ni vedel živali, kako trpi. Gams je sicer zelo odporna žival, zato njegovo troeljenje traja še toliko dlje.
VLASTA FELC
Lanski turistični iztržek v Sloveniji ni rekorden
V Sloveniji so lani našteli 7,52 milijona turističnih prenočitev — 4,83 milijona domačih in 2,69 milijona tujih
Iz Sežane na ves glas
V novi Iskrini tovarni bodo izdelovali najsodobnejše hi-fi sprejemnike — Boljši dalovni pogoji, več izdelkov
LJUBLJANA, 17. januarja — Kljub temu, da so v letu 1978 našteli v Sloveniji doslej najvišje letno število turističnih prenočitev, pa je bilo število turističnih prenočitev . tujih gostov še zmeraj manjše, kot je bilo leta 1973. V jugoslovanskem merilu je bil lanski devizni zaslužek »d turizma rekordno visok. Za Slovenijo teh podatkov še niso objavili, vendar pa kaže, da zaslužek ni bil rekorden.
Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko so lani v Sloveniji našteli 7,52 milijona turističnih prenočitev, kar je za 12 odstotkov več, kot so jih bHd našteli leta 1977. Od tega je bilo 4,83 milijona prenočitev domačih gostov, kar je za 10 odstotkov več, kot jih je bilo leta 1977’, prenočitev tujih gostov pa je bilo 2,69 milijona ali za 13,7 odstotka več kot predlani, a vendar za 7,7 odstotka manj, kot jih je bilo leta 1973.
Kolikšna je višina slovenskih turističnih deviznih zaslužkov je pravzaprav dokajšna neznanka, čeprav statistika oziroma Narodna banka Slovenije objavljata o tem
nekatere številke. Po teh podatkih so znašali v ugodnem turističnem letu 1973 devizni zaslužki Slovenije 3,36 mild-jarde dinarjev, nato pa so se v glavnem vsako leto nižali in znašali leta 1977 le še 2,74 milijarde dinarjev. Ce delimo te vsakoletne zneske s številom naštetih turističnih prenočitev tujih gostov, potem vidimo, da je v zadnjih petih letih prinesla takšna prenočitev povprečno 1.181 dinarjev. Seveda tega zaslužka niso pustili v Sloveniji zgolj tujci, ki so tod prenočevali, ampak tudi tisti, ki so skozi Slovenijo zgolj potovali in v tem času pri nas kaj kupili.
Pozeba bo dvignila cene vina
»Kapljica« naj bi se podražila za 3 dinarje pri litru — Za podražitev kriva slaba letina
LJUBLJANA, 18. januarja — V okviru zveznega samoupravnega sporazuma o spremembi cen vina, ki so ga vinogradniki, vinarji in trgovci sklenili konec preteklega leta, so se na današnji seji poslovnega odbora za promet z vinom pri poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije dogovorili za povečanje proizvajalčevih cen vina za 3 dinarje pri litru.
Za povišanje cen vina v jugoslovanskem merilu so se odločili predvsem zaradi velikega izpada dohodka pri lanski letini zaradi pozebe in tudi povečanih stroškov pri pridelovanju grozdja, predelavi in prodaji vina.
Ta sporazum, ki je na tem področju prvi v državi, med drugim določa tudi najvišje odstotke za pokritje stroškov prodaje vina.
Tako bo po novem trgovini na debelo pripadlo do 7 odstotkov od proizvajalčeve prodajne cene, drobno-prodajni trgovini pa do 18 odstotkov ali skupaj največ do 25 odstotkov. Trgovskim drobnoprodajnim organizacijam, ki bodo kupovale vino neposredno pri pridelovalcih oziroma v kleteh pa naj bi bile upravičene do 22 odstotkov od proizvajalčeve prodajne cene.
Sporazum bo začel veljati s soglasjem zveznega zavoda za cene, ko ga bo podpisalo najmanj dve tretjini organizacij združenega dela iz proizvodnje, predelave in prometa z vinom oziroma naslednji dan po objavi v zveznem uradnem listu.''r' '	*
1(V ;	■; [/.3.;	1	V, tš ii h
RAJKO OCEPEK
Kaže, da v turistični zaslužek še naprej ne vštevajo denarja od bencina, ki ga v Sloveniji kupijo tuji turisti. Ti zaslužki so sicer visoki, ker tako rekoč vsi zahodnoevropski turisti, ki potujejo v Jugoslavijo pripotujejo skozi Slovenijo in, ker je gorivo pri nas običajno zanje cenejše kot v Zahodni Evropi, tudi že v Sloveniji napolnijo rezervoarje. Ta denar pa potem štejejo v dohodke od prometa, ki ga na zvezni ravni delijo med republike po ključih, ki za republiko niso pretirano ugodni.
Lani je Narodna banka začela devizne dohodke od turizma obračunavati po še drugačnem načinu, ki še bolj zmanjšuje višino dohodkov od turizma. Po tem računu so znašali lanski desetmesečni devizni dohodki slovenskega turizma le 2,44 milijarde dinarjev.
ILJA POPIT
Tovarna umetnih brusov na Malti z našo tebflclog jo
Zreški Comet sodeluje z dvema tretjinama naložbe — Usposabljanje Maltežanov pri nas
ZREČE, 17. januarja — V Zreče so se danes ponoči iz Vallette na Malti vrnili predstavniki zreške tovarne umetnih brusov in nekovin Comet, ki so z malteškim partnerjem pri gradnji tovarne v Vallctti »Malta deve-lopment Corporation«, razčistili še zadnja tehnična vprašanja pri uresničitvi skupne naložbe v tovarno umetnih brusov.
Tovarna umetnih brusov v Valletti naj bi pričela obratovati zadnje dni aprila, oziroma prve dni maja, delovni kolektiv zreškega Cometa pa je pri investiciji udeležen z nekaj več kot d' ema tretjinama vloženih sredstev. Strojno opremo, ki jo bodo večji del izdelali v Zrečah, naj bi z ladjo odpremili na Malto v drugi polovici marca, nakar se boao strokovnjaki Dometa lotili še montaže opreme za dokaj zahtevno proizvodnjo umetnih brusov.
V tovarni, ki bo nosila naziv »Cofle Malta Ltd«, bo v začetku zaposlenih do dvajset delavcev, oba partner ja pa računata na kasnejše povečanje proizvodnje in povišanje števila zaposlenih. Prve dni februarja bodo v Zrečah sprejeli tudi dva delavca z Malte, ki ju bodo usposobili za določena opravila, njima pa se bo čez nekaj časa pridružilo še šest malteških delavcev, ki se bodo v Cometu usposabljali za proizvodnjo umetnih brusov.
Zreški Comet bo poleg strojne opreme in še nekaterih del dodal kot pomoč Maltežanom pri njihovih naporih za gospodarsko osamosvojitev tudi svojo teh nologijo, ki je med drugim pomagala delavcem zreškega Cometa, da so se uvrstili v sam vrh liste najuspešnejših jugoslovanskih delovnih organizacij.
VLADO SMOLE
Razstava del slikarja iz Trbovelj
LEOPOLD HOČEVAR-HOČI: ZAREK, olje, 1976 — V Savlnovem salonu v Žalcu bodo da-nes ob 17. uri odprli razstavo trboveljskega slikarja Leopolda Hočevarja, ki se bo predstavil pr rtečn*«« • sva^inal ind uaMjsfcirnt--kr»jinumi ^ Na otvoritvi bosta nastopila mezzosopranistka.. Eva Novak-Houška in pianist Ljubo lUnčigaj. Razstava bo odprta do 27. januarja.	-*•
SEŽANA, 18. januarja — Povpraševanje, ki že krepko pre-sega proizvodne zmogljivosti, zastarela in zvečine dotrajana oprema ter izredno slabi delovni pogoji so osnovni razlogi, da so se v sežanski tovarni radijskih sprejemnikov odločili za gradnjo nove tovarne. Pričeli jo bodo graditi še pred poletjem, dokončana pa naj bi bila prihodnje leto.
Nova tovarna, s skladišči vred bodo pod streho spravili okrog 6.600 površinskih metrov, bo z opremo veljala okroglih 320 milijonov dinarjev, Sežančanom pa se bodo z njo vendarle odprle možnosti za mnogo večjo proizvodnjo. že v letu 1981 predvidevajo približno 80 odstotni porast proizvodnje ter več kot 530 milijonov celotnega prihodka.
Z leti bodo proizvodnjo še povečevali, saj za to obstojajo možnosti. Kot trdijo v sežanski Iskri je namreč povpraše vanje tako po radioaparatih, transformatorjih, TV stabilizatorjih in ojačevalcih (napravah za ozvočenje), ki jih proizvajajo, precejšnje, tako, da potreb trga ne morejo zado-
voljiti.
Ko bo zgrajena nova tovarna, bodo zaposlili tudi 60 no-
• V kratkem bo na naš trg vendarle prišel nov hi-fi stereo radioaparat. V sežanski Iskri, so ga sno vali lep čas, zdaj pa je aparat narejen in čakajo le na začetek proizvodnje. Računajo, da bo Iskra le tos na trg poslala okrog 5.000 tovrstnih aparatov, prihodnje leto pa že 10 ti soč. Cena novega aparata, ki je po zagotovitvah Iskrinih strokovnjakov, med boljšimi pri nas, še ni zna na, bržčas pa ne bo nižja od 10 tisočakov.
vih delavcev. Vsi, nekaj nad 600 jih bo potem, bodo delali v bistveno drugačnih pogojih kot sedaj in z novo opremo. Sedanji pogoji dela so resnično Izredno slabi, večidel opreme pa je stare 15 in več let, kar razumljivo vpliva na proizvodnjo. Tudi drugače se bo v novih pogojih uspešnost poslovanja — Iskra je v zadnjih desetih letih le enkrat zašla v malo večje težave — izboljšala.
Navedimo samo to, da ima sežanska tovarna radijskih sprejemnikov trenutno po Krasu raztresenih kar 15 skladišč, da imajo zasilni obrat za proizvodnjo ojačevalnih naprav kar v zadružnem domu v Storjah ipd. Z naložbo — denar zanjo si bodo zagotovili z bančnimi krediti, 20 odstotkov pa bodo združili sami v okviru SOZD Iskra — bodo te nevšečnosti odpravijo ne,
DUŠAN GRČA
Enotni
na kitajskem
I v ■ v v
trziscu
Med OZD, ki bodo trgovale s Kitajsko, bo, kot kaže, tudi Tomos
LJUBLJANA, 18. januarja — Kljub naporom (posebno gospodarske zbornice), da bi jugoslovanski proizvajalci s svojimi izdelki enotno nastopali na kitajskem tržišču, so še vedno primeri, ko dve različni OZD ponujata enako vrsto izdelka.
Tako sta se hoteli v konzorcij dvanajstih jugoslovanskih organizacij združenega dela, kolikor jih bo predvidoma trgovalo s Kitajsko, vključiti tudi dve slovenski pivovarni, Laško in Union, ki se nista mogli sporazumeti, katera pivovarna lahko ponudi za Kitajce ustreznejši izdelek ali boljšo tehnologijo. Podobno se je primerilo tudi na področju bele tehnike, ko sta se šele nedavno sporazumela Obodin in Gorenje.
Več sredstev za kreditiranja prodaje ladij
Sklad, ki deluje na Hrvaškem, bo letos razpolagal s 1.380 milijoni
ZAGREB, 18.januarja (Tanjug) — Sklad za kreditiranje prodaje domače opreme in ladij v državi, ki deluje na Hrvaškem od leta 1972, bo imel letos po nedavno sprejetem finančnem načrtu za kreditiranje 1.380 milijonov dinarjev.
Novi samoupravni sporazum o združevanju v sklad, prilagojen zakonu o združenem delu, je sprejelo 52 proizvajalcev opreme in ladij in 13 bank, predvideva pa, da naj bi zbrali dodatna sredstva in da naj bi se povečal lastni delež članic pri kredi-I tiranju. Tako se bodo zdru-■ žena sredstva na vsako članico 'povečala najmanj za 4,5 milijona dinarjev.
S tako zbranimi sredstvi i želijo spodbuditi prodajo do-' mače opreme in ladij v Jugoslaviji in nadaljevati uspešno delo tega sklada (ustanovljenega pred sedmimi leti s 35 članicami) pri oblikovanju politik^ kreditiranja in zagotavljanju sredstev za prodajo domače opreme in ladij v Jugoslaviji na kredit.
Krediti so se povečali od 470 milijonov dinarjev v letu 1973 na 3.800 milijonov konec leta 1977, to je za dobrih osemkrat. Lastna sredstva članic v skladu so konec leta 1977 dosegla 140 milijonov dinarjev.
Skoraj pri vseh članicah sklada, najpomembnejših proizvajalkah opreme in ladij na Hrvaškem, so v tem obdobju znatno bolje izkoriščali proizvodne zmogljivosti, izboljšali pa sta se tudi gospodarnost in donosnost poslovanja. Zaradi tega tudi kreditni pogoji tujih pobudnikov postajajo vse manj odločilni pri izbiri opreme domačih investitorjev.
Po splošni oceni je treba delovanje sklada podpirati tudi v prihodnje. V zvezi s tem so v republiki dali pobu do, naj bi sprejeli družbeni dogovor o zagotavljanju sred štev za kreditiranje prodaje domače opreme in ladij v Jugoslaviji v naslednjem planskem obdobju — do leta P. M. 1985.
Velik delež dohodka za razvoj
V 'Leku za petino več prometa kot leta 1977 — Še več prodati doma
LJUBLJANA, 18. Januarja — V preteklem letu je ljubljanski Lek prodal na domačem in tujem tržišču za 1,7 milijarde dinarjev končnih izdelkov, s čimer je kar za 26 odstotkov povečal promet iz leta 1977. Z osemdesetodstotnim deležem prodaje domačim kupcem pa se je uvrstil na tretje mesto jugoslovanske farmacevtske industrije.
Tako visoko uvrstitev gre bržkone pripisati uspešni poslovni politiki, v kateri sta povsem na vrhu inovacijska dejavnost in vlaganja v proizvodnjo. Zato so se v Leku odločili, da bodo še naprej namenjali dobršen delež ustvarjenih sredstev za razvoj (lani šest odstotkov bruto prodajne cene) in za kontrolo izdelkov, kar bo šlo seveda na račun manjše akumu. lacije in manjših investicij. Cilje, ki so si jih zastavili v srednjeročnem planu razvoja, pa bodo poskušali uresničiti s krediti in drugimi viri.
Ena od rešitev je nedvomno združevanje dela in sredstev, katerega zadnji primer je v decembru podpisan sporazum med Lekom in ABC Pomurka iz Lendave, ki sta združila 83,8 milijona dinarjev za gradnjo tovarne mineralnih mešanic in aditivov v Lendavi.
Od sedanjih 40 odstotkov preparatov domače proizvodnje, kolikor jih proizvajajo v Leku, načrtujejo v prihodnje še nadaljnjih 10 odstotkov v lastnih obratih izdelanih pre paratov. Ker mora Lek precejšen delež surovin ki Jih potrebuje za proizvodnjo, uvoziti in ker je inflacija raz vrednotila dosežke v prodaji, si bodo tudi v letu 1979 prizadevali, da bi delež pr -daic na domačem trgu bil še večji kot doslej Samo lani so doma prodali za 1,3 milijarde dinarjev izdelkov (kar je 22 odstotkov več kot leto poprej), na tujem trgu za več kot 300 milijonov dinarjev ali 20,5 odstotka celotne realizacije.
MARJETA ŠOŠTARIČ
Ladjevje brez posadke
Že pet let se ni v Sloveniji nihče izšolal za ribiča — Nov poskus »Droge« — Štipendije so, dijaškega doma ni
PORTOROŽ, januarja — Pet let se v Sloveniji ni nihče izšolal za ribiča. In sedaj, ko prihaja novo ribiško ladjevje, ni ribiških strojnikov in navtikov, niti ni možnosti, da bi portoroška srednja šola izšolala posadke za ladje, ki se bodo zapodile na lov za ribami na obalah Afrike.
majhno. Na šoli menijo, da bo letos bolje in da bodo bodoči ribiči le sedli v klopi.
Čeprav so na srednji pomorski šoli privolili, da bodo izšolali nekaj ribiških posadk, so svojo obljubo preklicali. Afriške dežele, ki bi rade pri nas izšolale ribiče, so voljne za vsakega dijaka letno plačati približno 5.000 dolarjev.
Hotel postal dijaški dom
»To je sicer dovolj, če bi lahko tuje dijake nastanili v dijaškem domu. Toda inšpekcijske službe so zaradi dotrajanosti prepovedale nadaljnjo uporabo dijaškega doma srednje pomorske šole. Tudi naše dijake smo
morali izseliti. Namesto v dijaškem domu stanujejo v — hotelu, v »Punti« v Piranu. Hotel pa je bil pripravljen odstopiti postelje le v mrtvi sezoni, že naše dijake smo morali teden dni pred novim letom poslati domov, ker so sobe oddali novoletnim gostom. Tudi poleti moramo pohiteti s šolanjem, da lahko pravočasno pošljemo dijake domov. Poleti namreč spet pridejo gostje. In če to komaj urejamo za naše dijake, kako naj bi še za tuje? Kam naj jih pošljemo, ko pridejo gostje?« se sprašujejo na srednji pomorski šoli m dodajajo, da tudi plačilo ni tolikšno, da bi lahko tuje dijake nastanili v hotelu.
In tako na slovenski obali ne »nastajajo« ne slovenski in ne tuji ribiči.
JOŽE VETROVEC
Lani so kljub prizadevanju vodstva srednje pomorske šole/ kamor ribiška šola sodi, ni odločil za poklic ribiča nihče. Tisti, ki so šolo končali pred petimi leti, ko so ribiče še šolali, pa so se zaradi skromnih možnosti zaposlitve usmerili v druge poklice.
Šolanje plača —
»Droga«
»Droga«, tozd Riba, bo letos lovila z dvema novima barkama, ki sta najsodobneje opremljeni (o tem smo že poročali). Ribiči, ki so lovili po starem in ki jih vodi po morju le izkušnja, premalo znajo, da bi lahko uspešno lovili z novimi ladjami. In da bi dobili nove, šolane posadke, je »Droga« razpisala štipendije. Odločila se je, da bo vsem mladeničem, ki hočejo postati ribiči, plačevala štipendijo.
Takšno, da bodo z njo lahko pokrili stroške stanovanja, hrane in šolskih potrebščin. Hkrati pa si vodstvo srednje pomorske šole prizadeva, da bi spremenili način šolanja v skladu z usmerjenim šolanjem. Učni program naj bi bil pripravljen tako, da bi navtiko in pomorsko strojništvo ter spremljajoče predmete študirali pomorščaki in ribiči skupaj, šele na koncu naj bi se ribiči povsem preusmerili v uk ribištva.
Ne glede na to pa že sedanji način šolanja omogoča, da ribiči postanejo pravi pomorščaki. Z nekaj diferencialnimi izpiti lahko opravijo šolanje na srednji pomorski šoli in si pridobijo srednjo izobrazbo. Pa tudi od tu naprej jim je pot odprta, vse do poveljniških položajev v jugoslovanski trgovski mornarici.	,
.	„	.	, . Male slike v koprski Meduzi
Tuji ucenci — zavrnjeni I	_____
Kljub dokaj ugodnim po- • JANEZ MATELIČ — KOMET — Okrog trideset slovenskih gojem je ribiški razred, kot likovnikov in gostov razstavlja svoja dela v koprski galeriji smo zapisali uvodoma, že Meduza. Omejitev na mali format, od tu naslov razstave nekaj let prazen. Ker ni do- »Mala slika«, je zgolj delovna, tako da so sodelujoči lahko volj prijav oziroma ker je ohranili likovno tehniko po lastni ustvarjalni intenci. Raz-zanimanje za ta poklic pre- stava bo odprta še do petka.
Manj kapitalizma ali malo več socializma?
Na kongresu socialističnih strank Evropske skupnosti je zmagalo reformistično krilo druge internacionale
Deseti kongres zveze socialističnih strank Evropske skupnosti je bolj kot kdajkoli razkril dvojno dušo evropskega socializma oziroma socialne demokracije. Njegov apel evropskim volivcem pred junijskimi neposrednimi volitvami v strasburški parlament bi bilo najprej mogoče označiti kot kompromis med političnimi interesi vladajočih socialnih demokratov severne Evrope, predvsem SPD in laburistov na eni in južnoevropskih socialistov, ki so v opoziciji, čeprav — kot Miterrandova stranka v Eranciji — predstavljajo ponekod velike in vplivne skupine.
Morda je s čisto manifesta-tivnega zrelišča točna izjava šefa italijanskih socialistov Crajdja, da je »evropsko socialistično gibanje doseglo najvišjo stopnjo svoje enot. nosti v svoji zgodovini«, toda poziv, ki so ga poslali svojim evropskim volilcem v devetih (oziroma enajstih) deželah, (spet po Craxiju> je minimalni program, prilagojen glavnemu motorju zborovanja, za. hodnonemškim socialnim demokratom Brandta in Schmidta in njihovim zaveznikom Z drugimi besedami, reformi. sMčnemu krilu, ki hkrati pred. stavlja idejno vodstvo druge
internacionale.
V tej luči je treba gledati tudi sprejem portugalskih in španskih socialistov za prave člane zveze. Druga internacionala, oziroma njen evropski del, si hoče razširiti volilno bazo za volitve desetega junija in hkrati podpreti španske in portugalske sodruge v njihovem domačem volilnem boju, Iz katerega bi morda Gonzalesova PSOE prišla celo kot zmagovalka, zagotovo pa kot druga politična sila Španije. Hkrati je to tudi podpora kandidaturi obeh držav za članstvo v EGS.
Tu je že kamen razdora:
francoski socialisti so takoj sporočili, da sicer nimajo nič zoper moralno oporo Spancem in Portugalcem, da pa to seveda ne spreminja njihovega stališča do članstva v skupnosti.
Okrog kompetenc bodoče evropske skupnosti so mnenja slejkoprej deljena. Tu je važna ločnica med Francozi (vsaj Mitterrrandom) in severnjaki, ki vneto zagovarjajo razširitev njenih kompetenc. Poziv sicer upošteva francoske pomisleke, pri čemer morajo socialisti misliti zlasti na občo nepopularnost »evropske misli« v socialdemokratskem smislu med domačimi volilcl. Toda, ko po eni strani upošteva, da je razširitev kompetenc strasbourškega parlamenta odvisna od pristanka nacionalnih parlamentov, v podtekstu jasno govori, naj tisti, ki mu takšen sklep večine (neposredno) izvoljenih evropskih poslancev ne bi bil všeč, raje izstopi.
RAZREŠITEV Z VRVICO?
Ben, »Suddeutsche Zeitung«, Munchen
„Začudenje” ki vzbuja začudenje
Moskovska »Pravda« je v komentarju »Čudno pisanje jugoslovanskega tiska« izrazila začudenje nad tem, da Jugoslavija »navija« za reakcionarni in krvavi režim Pol Pota v Kampučiji, ki da ga je khmersko ljudstvo strmoglavilo, sovjetske agencijske vesti iz New lorka pa so v komentatorsko obarvani informaciji navrgle, da Jugoslavija po hodnikih OZN spletkari v korist Pol Potove vlade in se opredeljuje zanjo. Taka je v kratkem vsebina sovjetskih komentarjev o stališčih Jugoslavije ob invaziji v Kampučiji.
V »Pravdi« izraženo »začudenje« nad stališči, ki jih je zavzel naš tisk ob dogodkih v Kampučiji, je torej začudenje nad tem, da daje Jugoslavija načelom, na katerih temelji sistem mednarodne zakonitosti sodobnega sveta, prednost pred vsem drugim, in da se dosledno zavzema za obrambo teh načel, tudi če so kršena v imenu fiktivnih in abstraktnih »višjih interesov«. Iz izkušenj se namreč zaveda, da je njena varnost in varnost držav sploh ogrožena vselej, kadar so bili ti principi poteptani z vojaško silo, sistem mednarodne zakonitosti pa omajan. Mar nas ni zgodovina izučila, da je nad Evropo završala katastrofa z vseh strani v trenutku, ko je evropski sistem mednarodne zakonitosti, poosebljen v takratnem Društvu narodov, razpadel ob nasilno porušenem ravnotežju sil na stari celini?
Takšno načelno izhodišče za opredeljevanje Jugoslavije ob življenjskih in ob kriznih problemih sodobnega sveta ni nič novega in po treh desetletjih jugoslovanske doslednosti v tem okvriu ne bi smelo vzbujati začudenja nikjer.
Ne bo pa odveč ponoviti nekaj konstant v jugoslovanski mednarodni politiki vsem tistim, ki se ob jugoslovanski reakciji na dogodke v Kampučiji še »čudijo«, pa tudi vsem tistim krogom iz različnih »analitičnih laboratorijev« po svetu, ki ob sleherni načelni opredelitvi Jugoslavije do temeljnih mednarodnih problemov špekulativno in kovarsko tehtajo »prosovjetsko« ali antisovjetsko«, »prozahodno« ali »antiza-hodno« specifično težo tega ali onega jugoslovanskega stališča.
Jugoslavija se v zunanji politiki ravna po kriteriju spoštovanja splošno priznanih
principov, na katerih sta zasnovana mednarodna zakonitost ter svetovni sistem varnosti in stabilnosti. Opredeljuje se za vse, kar krepi ta sistem in s tem svetovni mir, obsoja pa vse, kar ta sistem slabi, spodkopuje in ruši.
Prav ob Kampučiji je Jugoslavija že nekajkrat izpričala to načelnost. Kolikor je bilo v njeni moči, je podprla Kambodžo, soustanoviteljico neuvrščenega gibanja, katere suverenost in neodvisnost je takrat predstavljal princ Norodom Sihanuk, ko se je ta država znašla pod močnim pritiskom političnega in vojaškega mehanizma Združenih držav, ki je skušal svoje operacijsko področje v vietnamski vojni razširiti tudi na ozemlje Kambodže. Vodena od istih načel, je naša država takoj pretrgala diplomatske stike s pučističnim režimom generala Lon Nola, ko je ta z ameriško pomočjo 18. marca 1970 zrušil zakonito kam-boško vlado Norodoma Sihanuka in s tem postal mandatar tuje intervencije, ki je izničila suverenost in neodvisnost Kambodže. Enaki nagibi so vodili Jugoslavijo, ko je priznala kraljevsko vlado nacionalne enotnosti Kambodže in podprla njen boj za obnovitev suverenosti in neodvisnosti v času, ko je Sovjetska zveza obdržala svoje diplomatsko predstavništvo pri pučistič-nem režimu v Phnom Penhu. In enako načelno je ravnala, ko so »rdeči Khmeri« 17. aprila 1975 osvobodili Phnom Penh ter postali nosilci suverenosti in neodvisnosti Demokratične Kampučije, ne glede na to, ali nam je bila njihova notranja politika všeč ali ne, ali smo jo imeli za objektivno pogojeno, ali za obžalovanja vredno. Iz enakih načelnih izhodišč je Jugoslavija podprla neodvisno in suvereno Kampučijo, ko je postala žrtev vojaške intervencije.
Kratek oddih Brežnjeva sprožil kopico ugibanj
Štiridnevni obisk v Sofiji posvečen predvsem »novi fazi vse tesnejšega zbliževanja med ZSSR in Bolgarijo«
Velika zadržanost ZDA ob tragediji Kampučije
VVashington se izogiba priložnosti, da bi se skalili stiki z Moskvo — Spor med »globalisti« in »regionalisti«
OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA'
NEW YORK, 17. januarja — Potem ko se je uradni Wa-shington zelo očitno izogibal priliki, da bi tragedijo Kampučije izkoristil za trenja z Moskvo, je zdaj pohitel s po. slanico Moskvi, da dogodki nikakor ne bi smeli vplivati na odnose med »supersilama«.
To sta v ponedeljek dala Moskvi jasno vedeti Cyrus Vanče in Zbignievv Brzezin-ski, ko sta govorila veliki skupini ameriških poslovnih ljudi. Ne državni sekretar ne predsednikov svetovalec za državno varnost v svojih sicer obširnih razlagah gledišč o razvoju svetovnega položaja nista omenila Kampučije. Nekoliko sta se razlagi obeh ameriških govornikov razločevali le v poudarkih, ko sta zagovarjala politiko normalizacije ameriško-kitajskih odnosov. Cyrus Vanče je podčrtal pomen boljših stikov s Sovjetsko zvezo na vseh področjih, Zbigniew Brzezinski pa je opozoril Moskvo na to, da bo ostala osamljena »z nekaj klienti«, če se ne bo pridružila Ameriki v njenem prizadevanju, da bi vzpostavili »globalni sistem dejansko neodvisnih držav«. Ne eden ne drugi pa nista načela vprašanja, ali in kako se dogajanje v Kampučiji vrašča v podobo sveta, ki sta jo naslikala, in ali bo to dogajanje kakorkoli vplivalo na odnose med velesilama.
To sta dve nedvomno pomembni poslanici Washingto-na, če upoštevamo, da se v ameriški prestolnici že dneve vnema burno razpravljanje med »regionalisti« in »globalisti« o tem, kako si je treba pojasnjevati dogodke v jugovzhodni Aziji.
Prevladuje soglasje, da je vietnamski vdor v Kampučijo vsaj posredno spodbudil sporazum, ki ga je Hanoi v novembru sklenil z Moskvo. Zasebno se funkcionarji administracije strinjajo, da je Sovjetska zveza med drugim hotela Aziji pokazati, da je Kitajska »papirnati tiger«, ker lahko v zvezi s Kampučijo reagira samo z besedami. Razhajajo pa se v mnenjih o tem, kakšne utegnejo biti posledice. »Regionalisti« se nagibajo k mnenju, da vdor v Kampučijo ni del nekega večjega načrta, temveč plod davnih lokalnih trenj. »Globalisti« pa vidijo v tem vdoru »nevaren preeedens«. Glavni zunanjepolitični govornik opozicije Henry Kissinger je to izrazil takole: »Invazija je pokazala, do kolikšne mere je zavladalo brezpravje, ki
21.konferenca Unesca v Beogradu
Priprave na konferenco, ki bo leta 1980, se morajo začeti takoj
BEOGRAD, 18. Januarja (Tanjug) — Jugoslovanska komisija za sodelovanje z Unescom je danes pozitivno ocenila dejavnost in rezultate Jugoslovanske delegacije na 20. zasedanju generalne konference Unesca in sprejela njeno poročilo. Poudarili so, da je delegacija izpolnila vsa pričakovanja tn storila vse, kar je bilo potrebno tudi v zvezi s sprejetjem dopolni) o projektu dveletnega programa in proračuna Une. sca, osnutka resolucij o najpomembnejših temah in v zvezi z izvolitvijo v delovna telesa konference.
Poročilo, ki ga bodo poslali v sprejetje zveznemu izvrš. nemu svetu, so ocenili kot dokument dolgoročnejšega pomena,	1
Aminove denarne stiske
Poslabšani odnosi z Libijo, ameriški trgovinski bojkot — Prazne blagajne samo širijo nezadovoljstvo v vojski
Kampalski radio je včeraj obtoži! Tanzanijo, da še naprej občasno bombardira ugandsko ozemlje, In zagrozil, da ho sprožil vojaške protiakclje, Če se bodo napadi nadaljevali, i Po trditvah radia se tanzanijske čete pomikajo proti ugandski meji.
Kaj se zdaj dogaja na ozemlju ob Viktorijinem jezeru, kjer poteka meja med sprtima državama, je nemogoče natanko ugotoviti, saj so opazovalci v glavnem vezani le na uradna sporočila obeh prestolnic. Pravzaprav je še zdaj zanesljivo le to, da je ugandska vojska oktobra lani vdrla čez mejo, zasedla in anektirala okoli 1800 km1 tanzanijskega ozemlja. Tanzanija je bila na vdor docela nepripravljena. Cez čas je prišlo med četami do spopadov, predsednik Amin je kmalu nato zatrdil, da so se njegove sile umaknile v Ugando. V Dar-es-Sulaamu so to zanikali in tudi zavrnili Aminove pogoje za spravo, češ da o njej ne more biti govora, dokler je Tanzanija žrtev agresije. Po nekaterih znamenjih so-
deč se je predsednik Nyerere odločil za »vojno izčrpavanja«; pri tem pa menijo opazovalci, naj bi računal na to, da ugandska vojska menda ni sposobna za dolgotrajnejše vojskovanje zaradi pomanjkanja rezervnega materiala, zlasti pa zaradi pičlih zalog goriva. Nyerere je ob tem namignil, da se odnosi med državama ne bodo mogli normalizirati, dokler bo v Ugandi na oblasti Amin V sfero psihološke vojne med državama pa je najbrž mogoče uvrstiti nedavni poziv Miltona Oboteja, bivšega ugandskega predsednika, ki ga je leta 1971 strmoglavil Amin, in ki od tedaj živi v Tanzaniji. Obote je skušal leta 1972 s tanzanijsko pomočjo vreči Amina, poskus je spodletel in Obote se je v
Podpora načelom
Naši delovni ljudje in občani podpirajo načelna stališča SFRJ, kadar kdo krši suverenost neodvisnih držav
Ce se generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev nenapovedano poda na prijateljski obisk v deželo, ki je ni obiskal že šest let, s posebnim vlakom, ki se spotoma dvakrat ustavi, sredi dramatičnih razpletpv na mednarodnem prizorišču, potem je logično pričakovati plaz različnih ugibanj. Toda po štirih dneh je Brežnjev prav tako iznenada, kot je prispel, odpotoval i* Bolgarije, tokrat z letalom, ne da bi kaj bolj razjasnil vzgibe svojega kratkega obiska. Je šlo zgolj za demonstracijo? Česa?
Pričakovali so, da bo Brežnjev svoj kratki prijateljski obisk v Sofiji, med katerim se je dvakrajt srečal z najvišjim bolgarskim vodstvom, nadaljeval z daljšim oddihom, ki ga običajno preživlja v tem zimskem času. Sicer pa se je tudi Brežnjev po prihodu zahvalil Bolgarom, ker so ga povabili na oddih. Toda hkrati je tudi sam ponudil razlago za svoj nenadni odhod, ko je rekel, da »me tovariši često kritizirajo, govoreč, da se nisem naučil oddlhovati« ...
BEOGRAD, 18. januarja (Tanjug) — Na rednem sestanku z novinarji v zvezni konferenci SZDL.I je član sekretariata predsedstva zvezne konference Aleksandar Bakočevič dejal, da je razplet spop;ula med Vietnamom In Kampučijo zaradi njegove narave in daljnosežnih posledic v ospredju pozornosti naše In svetov uc javnosti.
Tak potek dogodkov Je doživel široko obsodbo v svetu, je dodal Bakočevič, ta obsodba pa kaže, da nobene tuje agresije in vmešavanja v notranje zadeve suverene države z ničimer ni mogoče opravi tiči ti, še manj pa sprejeti.
Napadi na suverenost, neodvisnost m ozemeljsko celovitost posameznih držav, najsi bo s katerekoli strani, ne morejo naleteti na drugačno reagiranje kot na obsodbo, je poudaril Bakočevič. V tem trenutku, ko tarejo svet zelo izraziti in nuda problemi in
nevarnosti, nas vznemirja in skrbi netenje m razraščanje novega žarišča krize.
Jugoslovanska javnost* naši delovni ljudje in občani zelo pozorno spremljajo spopad dveh socialističnih in neuvrščenih držav in popolnoma podpirajo načelna stališča SFRJ. Naši delovni ljudje z velikim ponosom govore o celotni naši globoko načelni in neuvrščeni zunanji politiki. Prav s teh in samo s teh pozicij — načelnih in neuvrščenih — ocenjujemo svetov no dogajanje tudi zdaj, tako
kot smo jih v preteklosti.
Bakočevič je nadalje dejal, da naj nihče ne pričakuje, da se bomo tem izhodiščem oziroma našim temeljnim načelom odpovedali Dosledno se zavzemamo za spoštovanje suverenosti vsake države in zato smo bili in smo proti vsakemu tujemu vmešavanju in tujim intervencijam.
Bakočevič je povedal novinarjem, da SZDLJ kot demokratična fronta vseh socialističnih sil v naši državi v okviru svojega rednega, poli tičnega delovanja te dni v svojih organizacijah in na tribunah proučuje aktualno dogajanje v svetu in v tem okviru tudi razvoj spopada med Vietnamom in Kampučijo.
naslednjih letih pogreznil v politični molk, verjetno tudi na željo tanzanijskih oblasti, ki niso hotele zaostrovati že tako vedno bolj ali manj napetih odnosov z impulzivnim ugandskim predsednikom. Obote je zdaj pozval Ugandce k splošni vstaji proti Aminu in ga obtožil za genocid nad ugandskim ljudstvom. Poziv obenem pravi, da je Aminov režim v zadnjih vzdihljajih Čeprav je ugandski predsednik prestal že veliko podob nih prerokb, se mu je v zadnjih mesecih poleg vojne s Tanzanijo nakopičilo nekaj problemov, ki se kažejo predvsem v prazni državni blagajni, Najprej so Združene države oktobra lani iz »humanitarnih razlogov« uvedle trgovinski bojkot proti Kam-pali. To je prizadelo predvsem izvoz ugandske kave v ZDA, ki je prinašal Kampali od 80—40 milijonov dolarjev letno Vse kaže, da so se drastično poslabšali tudi odnosi z Libijo, ki je bila dolga leta poleg Saudske Arabije najpomembnejši finančni podpornik Ugande. Pomoč iz teh dveh arabskih prestolnic je prihajala v Ugando predvsem zaradi Aminovih prizadevanj, da bi v Ugandi razširil islam (sicer živi v deželi le nekaj odstotkov muslimanov). V začetku januarja je Amin Libijo obtožil, da prodaja Tanzaniji orožje. Tripoli je v resnici skušal posredovati v ugandsko-tanzanijski vojni in pri tem kot argument za prepričevanje Amina očitno uveljavljal tudi svojo finančno pomoč. Te dni je Amin nepričakovano odpotoval v Riad (čeprav je bil tam še oktobra lani) — po vsem sodeč zato, da bi si zagotovil nadomestilo za ohladitev z Libijo.
Te Aminove poteze potrjujejo staro dejstvo, da predstavlja prazna državna blagajna za ugandskega predsednika specifičen problem. Gre za to, da bi pomanjkanje denarja za plačevanje sicer privilegirane ugandske vojske, v kateri se v zadnjem času kaže vse več znamenj nezadovoljstva, spodkopalo pravzaprav edini temelj na katerega se še opira režim v Kampali.
JANKO LORENCI
Tako se niso uresničile nekatere napovedi, da bi v Sofiji utegnilo priti do nekakšne »vzhodne Gvadelupe« ali da se bo Brežnjev sestal s Ceauses-com, predsednikom SR Romunije, prek katere je potoval z vlakom in ki je zavzela drugačno stališče od drugih so-sialističnih držav najprej konec novembra lani na varšavskem vrhu v Moskvi, nato pa ob nedavnih dogodkih v Kampučiji. Med postankom v romunskem Jassiju je prišel k vlaku podpredsednik Emile Bobu.
Vseeno pa ta kratek štiridnevni obisk ni bil brez aktualnih naglasov. Naravnan je bil, kot je moč razbrati iz skopih poročil, na »novo fazo vse tesnejšega zbliževanja med ZSSR to Bolgarijo«, ki naj služi za zgled vsem ostalim socialističnim državam, na razvoj odnosov med balkanskimi sosedi in na aktualne naloge socialistične skupnosti v zvezi z dogajanjem na azijskem jugovzhodu.
2e dva dni pred odhodom Brežnjeva v Bolgarijo je član politbiroja bolgarske partije Lilov v dolgem članku v »Pravdi« razložil, da »najtesnejša zveza s KP SZ in ZSSR zdaj prerašča v proces vsestranskega zbliževanja to integracije«, s čimer naj bi se »postopno uresničevala velika leninska ideja o prihodnji prostovoljni in svobodni zvezi narodov«. Nato je bolgarski voditelj Živkov omenil, da sta z Brežnjevom govorila o »čedalje tesnejšem zbliževanju med LR Bolgarijo in ZSSR«, ta pa je dodal, da gre
pri tem »za novo stvar, ki zahteva temeljitost in postopno napredovanje«, kajti »orati je potrebno globoko«, vendar pa so že zdaj »rezultati našega skupnega dela. velikanski«.
Očitno je, da ne gre zgolj za teoretične, temveč čisto praktične, konkretne razprave o meddržavni integraciji, ki zajema čedalje širša področja (tudi jezikovno, saj se je Živkov nedavno pohvalil, da so obvezen pouk ruščine uvedli od vrtcev naprej), že pred leti je bilo slišati, da je Bol-garij predlagala združitev z ZSSR, vendar se je ta zavzela za postopen proces Integracije. ki je, kot je bilo zdaj slišati v Sofiji, že vstopila v novo fazo.
Brežnjev je v Sofiji znova postavil sovjetsko-bolgarske odnose za »zgled socialističnega taternacionalizma v akciji«, kar je dodatno pojasnil Živkov s tem, da je rekel, da bolgarska zunanja politika temelji na sovjetskem »programu miru«. V tem okviru lahko potemtakem Živkov računa na vso sovjetsko podporo za svojo politiko na Balkanu, ki jo je označil kot »politiko dobrega sosedstva in sodelo-vanjap, katera po njegovem »že daje dobreo plodove v naših odnosih z balkanskimi državami«.
Kot je bilo pričakovati, sta Brežnjev in Živkov izrazila vso podporo novemu režimu v Phnom Penhu in se zavzela za »solidarnost s kampučijskim ljudstvom«. Kaže, da je bil že govor o skupnih akcijah socialistične skupnosti na tem področju. »Pravda« je namreč te dni v komentarju omenila, da so socialistične države nudile novemu režimu v Phnom Penhu vso pomoč in da »drugače tudi ne more biti, kajti samo tako lahko delujejo tisti, za katere proletarski intemacionalizem ni prazen zvok, temveč osnovno načelo, ki igra pomembno vlogo v antiimperialističnem boju«.
Vse to pa je že v duhu določenega preštevanja, ki se konkretno kaže tudi na straneh sovjetskega tiska, kjer poudarjajo objavljajo izjave tistih držav in partij po svetu, ki so javno podprle novi režim v Phnom Penhu. Kampučija postaja torej za aktualno taktiko ZSSR nov element v pozivanju k enotnosti in strnjenosti.
TIT DOBERSEK
V ŽARIŠČU
Peru na kolenih
Nacionalistična to revolucionarna izkušnja, katere so se perujski vojaki lotili oktobra 1968 nadvse odločno, pa tudi naivno, se neizprosno podira v deželi z neskončno zapletenimi gospodarskimi in družbenimi težavami. Zadnja splošna stavka, ki je nastala na poziv sindikatov s sicer razdeljene levice, ni nič drugega kot nov krik jeze tistih širokih ljudskih plasti, ki so žrtvovane poskusu gospodar-sko-finančnega obnavljanja, kakšno je vsilil Mednarodni monetarni sklad in s katerim se je vlada generala Moraless Bermudeža morala sprijazniti. Tako je Peru, ki se je moral vdati ukazom Mednarodnega monetarnega sklada, deset let po pogumnem izzivu
generala Velasca Alvarada na kolenih kot toliko drugih dežel v razvoju.
»Le Monde« Pariz
Slabi upi za Zahod
Od Črnega morja do Hindu-kuša imajo Turčija, Iran to Afganistan kakšnih 5.000 kilo. metrov meja z ZSSR. Sov-jeti, ki so se že dobro utrdili v Kabulu, morda ne bodo takoj izkoristili »destabilizacije« režimov v Ankari to Teheranu. Toda ZDA se prav gotovo lahko bojijo najhujšega. Proti koncu lanskega leta je bil Carter dvakrat krepko razočaran: ko je bil egiptovsko—izraelski spora, zum postavljen na kocko m ko je bil preložen ' podpis SALT-2. Leto 1979 mu utegne prinešti še- veliko težav. Prav gotovo v Teheranu ta morda tudi v Ankari.
»L ’Express« Pariz
pomaga do veljave principu, da lahko katerakoli država doseže s silo, kar hoče.«
Bivši ameriški državni sekretar meni, da sovjetsko vodstvo ob tej priložnosti »ni pokazalo čuta odgovornosti«.
Dejstvo, da Zbignievv Brzezinski, glavni »globalist« v ameriški administraciji, ni omenil Kampučije, po vsej priliki raodeva odločitev ameriškega vrha, da ne dovoli, da bi se ob tem zaostrili ameriško-sovjetski odnosi.
To odločitev so dosledno izpeljali v minulih dneh. And-rew Young, ameriški predstavnik v svetovni organizaciji, je bil edini govornik, ki je hkrati, ko je obsodil vdor v Kambodžo, nekoliko opravičeval Vietnam. »Vietnamci so imeli upravičene razloge za zaskrbljenost zaradi akcij Kampučijcev proti vietnamskim državljanom v Kampučiji in ob meji med obema državama,« je rekel Young.
Po tej izjavi je predstavnik Vietnama v debati v varnostnem svetu, čeprav posredno, ponovno priznal, da so v sosednji državi vietnamske čete, rekoč, da so tja odšle zato, da bi »zlomile agresorja«.
Washington je ob nedavnih priložnostih izkoristil tudi veliko bolij nedolžne povode za obračunavanje z Moskvo, zato je mogoče zdaj samo ugibati, zakaj je v tem primeru pokazal takšno skrajno zadržanost. Izpustil je priložnost, da bi v tem primeru ostreje igral na »kitajsko karto«, to pa vsekakor priča predvsem o dejstvu, da je ostal nerešen »le še en sam odstotek« problemov v zvezi s sklenitvijo novega sporazuma o strateškem orožju. Washington v zvezi s Kampučijo ne pritiska na Moskvo menda zato, ker pričakuje, da bo tudi druga supersila bolj zadržano ravnala v »polmesecu kriz«, katerega en rogelj je — po besedah Zbignievva Brzezinske-ga — v Bangladešu, drugi pa celo v Saudski Arabiji in na afriškem Rogu.
Upoštevajoč vse to, ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov v sami Kampučiji, se zdi, da se j* za uradni Washing-tori po ponedeljkovem sovjetskem vetu v svetovni organizaciji čez dramo te dežele zastor zagrnil.
DRAGISA BOSKOVIC
IIMimillllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlil
BERITE
REVIJO
DAN
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Kako ..ohraniti99
7 7
Iran ?
Vse kaže, da je prihodnja usmeritev ameriške zunanje politike precej odvisna od razpleta v Iranu. Šah je zapustil deželo ravno, ko se je na ameriškem vrhu končala med diplomati in generali razprava o tem, kako bi se dalo Iran »ohraniti« za zahodni svet. Diplomacija si je izbojevala vsaj začasno zmago nad Pentagonom, ki se je zavzemal za to, da bi v ta del sveta poslali še več ameriških vojakov in vojnih ladij ter tako še okrepili podporo iranskemu vladarju. Očitno je prevladalo stališče, da bi neposredno ameriško vmešavanje, pa čeprav bi šlo samo za rožljanje z orožjem, utegnilo biti za ameriške interese še bolj nevarno.
Jimmy Carter je v sredo zvečer zagovarjal svojo oceno, da se cesarstvo ne podira zato, ker nima zadosti vojakov ali vohunov. »Iranski šah s svojo vojsko in drugimi službami teh dogodkov ni pričakoval,« je dejal ameriški predsednik, ko je ameriško vohunsko službo branil pred obtožbami, da ni znala napovedati, kaj se pripravlja. Hkrati je Carter pozval ajatola Homeinija, naj da novi vladi v Teheranu možnost, da se izkaže. »V Iranu se ne nameravamo vmešavati, ne bomo pa tudi dovolili, da se vmešavajo drugi,« zatrjuje Jimmy Carter.
Od tega, ali bo bodoči Iran še nadalje ostal »ameriški zaveznik« — Carter je v sredo v svojem govoru izrazil takšno upanje — je očitno precej odvisen tudi razplet spopada na ameriškem vrhu zaradi postvietnamske ameriške politike boja za vpliv brez neposrednega vojaškega vmešavanja.
Ameriška desnica si že več tednov ob primeru Irana prizadeva spodkopati to politiko in tudi, da se je Amerika pred zavezniki in nasprotniki pokazala kot »nemočni velikan«, ki mu zmanjkuje volje, da bi tudi z orožjem ubranil svoje življenjske interese. Med kolebanji za in proti podpori iranskemu šahu je tudi potrditev ocene, da takšno obnašanje \Vashingtona že izziva preverjanje politike v Turčiji, Saudski Arabiji, Pakistanu in drugod. Te dni izjemno iskani in aktivni Henry Kissinger pravi, da je v Iranu »tisto, kar je prevesilo tehtnico od nereda na stran revolucije vsaj delno prišlo od zunaj« ter da bi se morale ZDA »postaviti po robu ekspanzionizmu, ne glede na to, kje do tega pride in v kolikšni meri je posreden«.
V nasprotju z administracijo vidi bivši zunanji minister v iranskih dogodkih prste druge velesile. »Brez centralne organizacije,« je dejal za tednik »Time«, »bi bilo nemogoče organizirati tako uspele stavke.«
Po njegovi tezi so dogodki »posledica sovjetske podpore radikalnim gibanjem na globalni osnovi, kar je zdaj doživel tudi Iran«.
Jimmy Carter pa je v torek zvečer v nasprotju s tem komentatorju televizijske mreže NBC izrazil prepričanje, da Sovjetska zveza »deli ameriško željo po stabilnem Iranu«. Zanesljivi viri v prestolnici pravijo, da »obe velesili poznata svoje omejitve v zvezi z Iranom«: VVashington lahko z neposrednim vmešavanjem samo še bolj razkači bodočo oblast, Moskva pa se zaveda, da Amerike na območju, ki je za ves Zahod tako pomembno, ne sme postaviti ob zid.
Ne glede na to razumevanje pa ostaja izid v Iranu negotov. Tudi sedanja ameriška politika se bo težko obdržala, če bo ta država za Zahod »izgubljena«. Novi vladi v Teheranu so funkcionarji ameriške administracije pripisovali polovico možnosti, da se obdrži — ocena je bila dana v trenutku, ko je iranski šah odletel v Asuan.
V pričakovanju nadaljnjega razpleta do godkov v Iranu je na ameriškem vrhu vsaj za trenutek nastal premor v še do včeraj ostri razpravi med »golobi« in »ja strehi«. Administracija ostaja zadržana: Zbignievv Brzezinski je v ponedeljek črtal Iran s svojega seznama »regionalnih velesil«, v torek pa je Jimmy Carter izjavil, da ne vidi razloga, zakaj bi bil Iran »regionalni policaj«. Računajo torej tudi z besom iranske opozicije, ker je dvor potrošil toliko denarja za orožje. Ce se bo Iran v prihodnjih dnevih in tednih umiril, bo na moči precej pridobila politika, ki ni pripravljena vsakega spopada in vsake spremembe na svetu postavljati v okvire razhajanj med Vzhodom to Zahodom. In, razumljivo, tudi obratno: če to ne bo uspelo, bo moral Carter pred ameriškim vrhom odgovarjati, ker je »izgubil« Iran.
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
20. januarja 1979
SMUČANJE
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
SLALOM ZA SVETOVNI POKAL
ZMAGA AVSTRIJKE SACKLOVE Danes v Nabrežini PRED CLAUDIO GIORDANIJEVO Kras-CSI Crema
Avstrijka Moser - Pr6 Ilova je z zmago v kombinaciji povečala svoj naskok na lestvici za svetovni pokal
(Švica) — Italijanka sini 1 2 3 Giordani je v včerajšnjem Krn 01113 za svet°vni pokal v Meirin-gjapnpravila veliko presenečenje. Ha i .niieva Je te la Po prvi vožnji mestu in je zaostajala za ^7°. Švicarko Brigitte Glur, za dni sekundo. Z odlično vožnjo v 'vigem delu slaloma pa je italijan-na id?1UČarka na£ioknadila precejš-o-|,, P6! zaostanka in se prerinila na rejeno drugo mesto. Boljša od nje * 9>la le Avstrijka Regina Sackl, ki rin, • zrnaS° pridobila prav tako v /“©vožnji. Včeraj je izredno smuku ujm ’ druga italijanska smučar-Ser], dma Gatta, ki je na koncu za-Ghj , ?0*’dno S. mesto. Švicarka lom • ie vodila po prvem delu sla-fm/a'.le v nadaljevanju dokaj slabo štL* a sv°j nastop in obtičala na Sestem mestu.
V P? smuku, slalomu in kombinaciji , ^eiringnu se je lestvica za sve-Pokal bistveno spremenila. Av-smi i a .PvdUova je z zmagama v na a , in kombinaciji povečala svoj Ca P°k na skupini lestvici pred Švi-"P Nadigovo, ki sedaj zaostaja •p# “čk. Nadigova je včeraj nam-Pra 1?°ra^a odstopiti in je tako za-Ja dragocene točke za svetov-. Pokal. Občuten skok je na lestvi-je naprav‘la Claudia Giordani, ki Sedaj na šestem mestu.
. prstni red slaloma v Meiringnu:
2	«•	Sackl (Av.)	1’25”04
0	p-	Giordani (It.)	I’25'’37
4 M. Kurz Schlechter (Av.) 1'25”71 c' Kinshofer (ZRN) 1'25”85
w- Gatta (It.)	1’26”23
1	y,rstn' •'ed kombinacije:
2	"Joser-Priill (Av.)	1.306,85
*■ Serrat (Fr.)	1.311,64
4	«.	Wenzel (Liecht.)	1.316,87
5	p-	Nelson (ZDA)	1.318,03
1 Epple (ZRN)	1.319,70
i Epstvica za svetovni pokal:
, Moser-Proll (Av.)	140
t M. Nadig (Svi.)
4 "• Wenzel (Liecht.)
P Sackl (Av.) g Kinshofer (ZRN) i' “• Giordani (It.)
1 f-Pelen (Fr.) in
9	P Epple (ZRN)
10	v' ?errat <Fr-)
E. Mittermaier (ZRN)
nj^^EBOHEL — V poskusnih vož-n h smuka za svetovni pokal, ki bo do« sP°redu danes v Kitzbiihlu, so i naslednje čase:
"• Grissmann (Av.)	?05”82
»' ^ Wirnsberger (Av.),s " ž‘06v,75 4 S- Plank (It.)	7 -«**'»■
1 P. KI
105
97
72
61
59
56
44
42
e - • 'vlammer (Av.) 5- E. Josi (Svi.)
2’07”36
2’07”75
FORNI DlSOPRA
SK Devin na srednjem delu razpredelnice
mu..nedelj°, 14. t.m., so naši najdi iSl smučarji nastopili v Forniju 5°Pra na tekmovanju za pokal
Legovini Šport in za trofejo Tor-vis. Tekmovanje se je odvijalo v zelo razburkanem ozračju in nezadovoljivi organizaciji. Naši tekmovalci so se kljub temu dobro odrezali saj so se po neuradnih rezultatih uvrstili v srednji del lestvice. Naše barve so zastopali Kristjan Zidarič, David Zidarič, Aljoša Škabar, Mauro Franza, Barbara Cor-batto, Aleksandra Škrinjar, Aleksander Sosič, Katja Škrk, Maura Spanghero in Roberta Sardoč.
Istočasno se v Kanalski dolini o-ziroma v Ukvah, redno nadaljujeta smučarska tečaja za nordijske in alpske discipline. Zaradi velikega povpraševanja so organizatorji najeli še drugi avtobus, tako, da se je število smučarje-' in tečajnikov povečalo na 130. To je seveda organizatorjem v veliko zadoščenje in spodbudo. Naj tu navedemo, da tudi letos vodijo priprave slovenski učitelji iz matične domovine.
11. februarja bo v Črnem vrhu nad Idrijo 5. trnovski maraton. Te edinstvene množične prireditve se bo udeležil tudi Smučarski klub Devin. Udeležba devinskih smučarjev
— rekreativcev, bo letos rekordna, saj se je do danes odzvalo že 36 tekačev. Naj tu omenimo, da se bo maraton * ivijal na treh razdaljah. Za mlajše udeležence do 14. leta bo proga dolga 10 km; starej1 pa bodo imeli na izbiro 21 km ali 42 km dolgo progo. Vpisovanje je pri ZSŠDI v Trstu in Gorici ob uradnih urah.
ŠF
OBVESTILO ŠD Mladina - Križ
sklicuje 2fi. januarja ob 21. url v drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma 2. OBČNI ZBOR. Dnevni red:
1.	Predsedniško poročilo
2.	Tajniško poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Poročilo referentov za posamezne panoge
5.	Pozdravi
6.	Razrešnica staremu odboru
7.	Diskusija
8.	Volitve
9.	Razno
Drevišnja tekma predstavlja za Kraševke važno preizkušnjo, saj bi se z zmago matematično uvrstile v finalni del prvenstva
V 5. kolu ženske namiznoteniške A lige bo drevi ob 18. uri Kras odigral v Nabrežini svoje zadnje domače srečanje izločilnega dela prvoligaškega prvenstva. Slovenske igralke bodo sprejele v goste mlado ekipo CSI iz Creme, katero so v prvem delu prvenstva že premagale z neoporečnim 5:2. Bodo tudi pred domačimi navijači zaigrale tako uspešno in osvojile celotni izkupiček? V kolikor ne bo prišlo za zeleno mizo do presenetljivih razpletov, bi krasovke vsekakor morale zmagati, s čimer bi si že kolo pred zaključkom izločilnega dela prvenstva zagotovile uvrstitev v polfinalni del prvoligaškega prvenstva. Miličeva je sicer precej utrujena, saj je bila cel zadnji teden zasedena zaradi nastopa v Nova-ri, nakar je bila na pripravah z italijansko reprezentanco in je v sredo nastopila v Messini proti Luksemburgu. Kljub temu pa lahko mirne duše računamo na njeno trojno zmago in torej ključni doprinos h končni zmagi. Od psihične priprave in samozavesti Dragice Bla-žinove in Neve Rebulove pa bo odvisno, ce bo drevišnja zmaga gladka ali pa tesna. Že v Cremi je npr.
Rebulova prijetno presenetila in odpravila št. 1 nasprotne ekipe Mac-callijevo: tak podvig opravi tudi drevi, le če bo dovolj zaupala v lastne moči in predvajala oziroma vsilila svojo igro, kar velja seveda tudi za Blažinovo. Tudi druga najmočnejša igralka gostij, Tržačanka Eccardi ,ni za slovenski predstavnici nepremagljiva, tretja igralka pa je tehnično veliko slabša.
—bs—
Avellino - Juventus	X
Fiorcntina - Inter	1X2
Vicenza - Atalanta	1
Milan - Lazi«	1
Napoli - Verona	1
Perugia - Bologna	1
Roma - Ascoli	1	X
Torino - Catanzaro	1
Bari - Genoa	1	X
Foggia - Monza	1X2
Sampdoria - Pescara	X
Alessandria - Reggiana 1	X
Catania - Piša	1	X
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Lahka naloga za Bor in Jadran
Igrala bosta proti najslabšima peterkama tega prvenstva
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
To kolo bo za naša zastopnika verjetno zgolj formalnost, saj se bosta pomerila z najslabšima ekipama prvenstva. Bor bo doma igral s Car-tario iz Milj in edini problem v zvezi s to tekmo je, s kolikšno razliko bodo slovenski predstavniki slavili zmago.
Tudi Jadran bo imel lahko delo s Stello Azzurro, ki je sicer nekoliko boljša od Miljčanov, še vedno pa nekaj »svetlobnih let* proč od Vali-čevih varovancev (kar se tiče igre, seveda).
MLADINCI
Po težki tekmi iz prejšnjega kola si bodo jadranovci lahko privoščili nekaj oddiha, saj odhajajo v goste k Servolani, to je ekipi, ki se nahaja na spodnjem delu lestvice. Čeprav so Škedenjci v zadnjih nastopih zaigrali veliko prepričljiveje kot v prvem delu prvenstva, bi ne smeli predstavljati velike ovire za Tavčarjevo ekipo.
Mnogo težje delo bodo imeli borovci, ki bodo igrali z nevarno Ala-bardo. Le-ta je v zadnjem nastopu premagala celo Ferruviario, zmaga pa je tem bolj presenetljiva, ker ni v tržaški ekipi nastopil niti eden od mladincev (Tonut, Del Ben, Prodan), ki tekmujejo v članski ekipi v C ligi. Parovelovi varovanci bodo torej morali napeti vse sile, če hočejo ohraniti četrto mesto.

ODBOJKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
V tem kolu bo nastopilo rekordno število naših ekip
Igralo jih bo kar petnajst, na sporedu pa bodo tudi štirje derbiji (med temi v MCL tudi Olympia-Bor v Gorici)
ŽENSKA B LIGA
Po štirinajstdnevni prekinitvi se tokrat ponuja Sokolu lepa priložnost, da osvoji drugi par točk. V goste mu prihaja skromni Libertas iz Pordenona, ki je le bleda senca lanske odlične ekipe. Pordenončanke, ki letos igrajo v zelo spremenjeni in pomlajeni postavi, so po petih kolih še vedno brez točk in so slej ko prej obsojene na izpad.
Borovke bodo v šestem kolu gostovale' v Valdagmi, kjer jih čaka dqkaj težek spopad s Castelgomber-te (bivšo Primavero); Drevišnje nasprotnice Tržačank so izgubile samo eno tekmo, v 1, kolu s Fascino iz Fiume Veneta, doma, potem pa je bila njihova zmagovita pot neprekinjena. Če se hočejo vrniti naše igralke z izkupičkom, bodo morale zaigrati še veliko bolje, kot pred tednom doma, ker edino tako jim bo odprta pot do prestižne zmage. ŽENSKA C LIGA
Neposredni obračun riied ekipo Corridoni in Slogo bi moral biti vsaj
na papirju izredno izenačen. Oba zastopnika sta bila v prvih dveh prvenstvenih nastopih poražena. Ker pa so domačinke letos v krizi (zapustil jih je dolgoletni trener Cej), slogašice res niso brez možnosti za uspeh, čeprav je Corridoni doma zelo nevaren.
MOŠKA C LIGA
Za naše ljubitelje odbojke bo drevi osrednje srečanje v Gorici med domačo 01ympio in Borom. Po nekaj letih bo spet uraden spopad med tema. zastopnikoma* Slej ko prej pa ne bo prekinjena tradicija uspešnih nastopov Tržačanov, ki so v prvih dveh kolih potrdili, da povsem u-pravičeno merijo visoko, saj njihova igra spominja na izredno uspešno obdobje izpred desetih let.
Grilanc in tovariši se bodo morali podati na izredno zahtevno gostovanje v Videm, kjer jih čakajo boja željni «ranjeni levi» od Scatolifi-cia 4 S, ki se prav gotovo še niso sprijaznili s porazom v Trstu. Ni sicer potrebno posebej poudarjati, da
......................................................................11 ■ 11111 ■ 11 ■ 1111111 .Milili.............III lili IIII11111111111UI ll'l 11 lil 11H11III...............
nogomet
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Jutri na Proseku Gaja-Breg
^ 3. amaterski ligi bodo na Tržaškem v tem kolu odigrali le nekaj zaostalih tekem
M2- amaterska liga
Pritisk*0 Vreme- W brez usmiljenja tujjj ka na naše kraje, bo verjetno vrainJUtri Protagonist drugega po-federv? 't0*a- Zaradi mraza in požarov 3 igrišč že v sredo niso o-rv!obene (K* treh zaostalih te-ttetelni >dbor nogometne zveva teko prišel do sklepa, upošte-kar h 'tejstvo, da morajo odigrati kineQevet ^ostalih tekem, da precej. J?rvenstvo za dve nedelji in.si-teostV' *n 4-2 5- d0 te odigrali vse stvn 3 e tekme in nato bi se prven-ra Padaljevalo 11.2. s pari tretje-V^ratnega kola. redn j zavrtljaju imamo na spo-ZarjadL‘rbi med Gajo in Bregom, doma v goste, Primorec igra igrj$..’ Primorje pa zaradi suspenza q 'a gostuje v Ronkah. aja — Breg
pravni' ?*abega stanja padriškega nega kotnika bo prvi derbi povrat-to v	prvenstva na Proseku in
da vJutranjih urah. Kljub temu vla-Za t °oeh taborih veliko zanimanje odio,;,8™. izid katerega zna biti Gaja ' n®?a pomena za obe strani, tedr.j	se trenutno nahaja na
ka; ';etn mestu razpredelnice, nima prijlj Ve©*ti. Gajevci do sedaj niso da v 36 do zmage in je razumljivo, trj n °zmovi varovanci jurišajo ju-Prav a,pi'vi prvenstveni uspeh, če-Sv0jp 3°d° morali na igrišče brez goleiS najboljšega strelca (štiri Brp* ■	h®, ki je diskvalificiran,
pora-f/te pa si po dveh zaporednih kaitj 13 ,ne smejo dovoliti tretjega, &ost»i ožaj «plav’h» na lestvici bi Qbeta ,res. kritičen. Zaradi tega se derbi Jutri na Proseku res zanimiv Vsak 'i katerem je seveda možen da . Za kroniko naj omenimo, ven<,t3a,,s,:erici nista v letošnjem pr-Pa p.8? osvojili derbija, obenem tudj ° lz*^ tega dvoboja veljaven Za , Posebno lestvico za »pokal orskega dnevnika*. rnr
Zaradi
morje — Zaule
izključitve proseškega igri-
kar rv? Primorje igrrlo v Ronkah, tiči,c ■ ei?? da bodo Prosečani prak-pri/ '?rali v gosteh. To pa ne dela je lanom velikih problemov, saj K1Pa Primorji v letošnjem pr-
venstvu dosegla boljše rezultate v gosteh, kot na domačem igrišču, kjer še ni zmagala. Zaule po uspešnem startu v zadnjih nastopih niso povsem zadovoljile in o tem jasno priča dejstvo, da smo zadnji uspeh Zauel zabeležili v osmem kolu (29.
10.	1978) ko so Tržačani s 3:1 premagali Giarizzole. Primorje ima tako možnost, da jutri dokaže, ali je prebolelo krizo. S tem seveda ne mislimo, da imajo «rdeče-rumeni» dve točki že v žepu, kajti nasprotnik ne bo lahka ovira za Prosečane, l i imajo tudi težave s postavo e-kipe.
Giarizzole — Zarja
Trener Zarje Pertič ima velike probleme s sestavo ekipe. Seznam poškodovanih nogometašev se iz dneva v dan veča. Terčon ima nogo v mavču, Lupidi je pri vojakih, Bi-dussi in D. Grgič imata vročino, Samese je prejšnjo nedeljo dobil četrti rumeni karton, kar pomeni, da bo izključen. Če k temu dodamo še, da Franco in Žagar nista še o-krevala, potem imamo jasno sliko, da bo moral Pertič precej improvizirati postavo za jutrišnje gostovanje. Kljub vsemu temu pa Bazovci m obupujejo; vsi so prepričani, da Zarja ne bo razočarala.
Primorec — Aurisina
Težka nalpga čaka Trebence, ki sprejemajo v goste ekipo, ki se nahaja na spodnjem delu lestvice in zaradi tega je »lačna točk*. Vendar si tudi Trebenci po zadnjih treh zaporednih porazih ne smejo dovoliti več spodrsljaja, kajti to bi spravilo ekipo v hudo krizo. Dvoboj v Trebčah se zato obeta precej napet, saj bo borba za točke res ostra. P' .fcbiti ne smemo, da so v prvem delu prvenstva Trebenci premagali Aurisino, ki bo prišla v Trebče s trdim namenom, da se maščuje za ta poraz. Predvidevanja za ta dvoboj, kjer bo borba za točke res o-stra, so zaradi tega precej tvegana, saj je v tej tekmi možen vsak izid.
Malisana — Juventlna
Štandrežci imajo morda jutri še zadnje upanje. V goste namreč gredo k ekipi, ki je na 13. mestu le-
stvice in ima šest točk več, kar pomeni, da če jutri Juventina zgubi, praktično nima več upanja za obstanek v ligi, saj je nadoknaditi o-sem točk v preostalem delu prvenstva (13 tekem) skoraj nemogoče. Zato je razumljivo, da vlada v taboru Juventine veliko pričakovanje za jutrišnji spopad, štandrežci tokrat res nimajo I ij tvegati, odločno morajo jurišati zmago, saj le s to bi se jim odprlo upanje za obstanek v ligi.
3. AMATERSKA LIGA
Jutri, seveda, če 1 vreme dopuščalo bodo odigrali na Tržaškem le nekaj zaostalih tekem.
B.R.
Mladost — Fogliano
V	zadnjem kolu prv: a dela pr: venstva čaka Doberdobce težka, skoraj brezupna naloga. Sprejeli bodo v goste izredno solidno enajsterico iz Foljana, ki je v preteklem kolu v gosteh remizirala z ekipo iz Mariana in trenutno zaseda drugo mesto na skupni rezpredelnici.
V	preteklem kolu je Mladost doživela z vodečim Sagradom pravo katastrofo, saj je izgubila kar z 8:0. Napovedi gotovo niso za Mladost nič kaj rožnate, saj je pred dvema tednoma Fogliano premagal Sagrado z 2:1, zato bo jutrišnji napor Mladosti gotovo težak. Naj omenimo še, da bo trener Barbana od jutri dalje lahko računal tudi na kapetana e-najsterice Alda Ferletiča, ki je o-kreval od lažje poškodbe.
San Lorenzo — Sovodnj’e
Sovodenjci bodo šli v goste v Faro (San Lorenzo namreč ne razpolaga s svojim igriščem) s trdnim namenom, da popravijo slab vtis, ki so ga zapustili v prejšnjem srečanju z Villanovo, ko so podlegli s 4:1. Tokrat bo zelo verjetno trener Valle poslal na igrišče tudi nekaj naraščajnikov (njihovo prvenstvo je namreč za dve nedelji prekinjeno) in tako položil več pozornosti prav na mlade sile. Ke - so se v nedeljo Sovodenjci dokaj slabo odrezali, bodo jutri gotovo tudi startali na zmago.
(fg)
bodo morali gostje zaigrati izredno poletno in samozavestno, če hočejo preprečiti najhujše. Žoga je pač o-krogla in upati res ne stane veliko.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
V tej ligi — kjer nastopajo tri na-' še šesterke, bo v tretjem kolu prv; derbi na Proseku med Kontovelom in Bregom. Oba naša zastopnika sta v prvem kolu izgubila, v drugem je Breg zmagal, Kontovelke pa so odvzele odlični Prati doma kar dva. niza in nasprotnicam zagrizeno greš nile pot»do -zmage. Srečanje bo pre* cej izenačeno, toda prednost ima pač Kontovel, ker igra doma. Šester-ka Hrasta igra jutri «doma» v Gorici z Libertasom iz Knnina, ki je bil dvakrat uspešen. Po vsej verjetnosti se bodo Doberdobke dokaj težko izognile tretjemu zaporednemu porazu.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Odbojkarji Doma bodo drevi gostili solidni Solaris iz Trsta. Ni potrebno posebej poudarjati, da si Goričani želijo pospraviti prvi par točk pred domačimi gledalci. Kljub te-, mu, da je Solaris soliden nasprotnik, niso brez možnosti.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Naš edini zastopnik v tej konku renči je letos 01ympia iz Gorice. Goričanke bodo prvo tekmo odigrale v Trstu z ekipo Matteo’s. Ker sta oba tekmeca velika neznanka, je izredno težko dati katerokoli napoved.
DEKLICE
Doslej še nepremagane mlade odbojkarice Kontovela bodo odigrale zadnje srečanje tega prvega dela prvenstva doma s Slogo. Kontovelke so v tem derbiju nesporne favoritinje, saj so še nepremagane in tudi prvo tekmo pri Banih so odločile v lastno korist.
NARAŠČAJNICE
Ker nastopajo v tej konkurenci samo slovenske ekipe se vrstijo derbiji kar na tekočem traku. Tokrat se bosta spopadla pri Banih Sloga in Kontovel. Doslej je Kontovel enkrat zmagal, Sloga pa je bila enkrat poražena.
G. F.
OBVESTILA
Planinska sekcija pri ŠZ Sloga organizira jutri, 21. t.m., izlet po vzhodnem Krasu. Izlet poteka od Bazovice preko Hudega leta, Gabrovega hriba, Globoynerja, Trebč, Marisa, Gropade ter ob meji nazaj v Bazovico. Hoje bo približno za 3 ure.
Zbirališče pred spomenikom padlim v Bazovici ob 9. uri.
Vabimo vse ljubitelje narave vzhodnega Krasa in druge.
* ♦ *
ŠD Mladina - Križ
prireja danes, 20. t.m. ob 20.30 v prostorih osnovne šole (vrtec) predavanje z diapozitivi Lojzeta Abrama na temo: «Po poti slovenske transverzale*.
Vljudno so vabljeni vsi planinci In prijatelji gora.
ODBOR
* * *
ŠD Breg vabi na trinajsti redni občni zbor, ki ho v Prešernovi dvorani (gledališče Boijunec) v ponedeljek, 29. januarja, ob 20.30. Dnevni red:
1.	Otvoritev in izvolitev predsedstva;
2.	Predsedniško tajniško in blagajniško poročilo;
3.	Poročila referentov;
4.	Poročila nadzornega odbora;
5.	Pozdravi;
6.	Razrešnica;
7.	Izvolitev novega odbora;
8.	Razno.
Jadranovl mladinci so v preteklem kolu doživeli v srečanju s Hur-linghamom tesen poraz, s komaj dvema točkama razlike
KADETI
V	A skupini bo Bor igral proti e-kipi Chiadina, ki je, prav tako kot borovci, še vedno brez točk na lestvici. Peganovi varovanci so po dobrem nastopu proti Alabardi nedvomno favoriti, saj je Chiadino prav gotovo najslabša ekipa v tej skupini.
V	B skupini bo imel Breg izredno težkega nasprotnika: v Dolino namreč prihaja Don Bosco B, ki pa je v bistvu prva ekipa. Don Bosco je sicer še vedno brez točk na lestvici, vendar pa je treba omeniti, da je imel zelo težki tekmi z Interjem 1904 A in Kontovelom, ki sta favorita za končni uspeh ter obakrat tesno izgubil. Brežani bodo torej skušali popraviti slab vtis iz tekme proti Interju, čeprav bo zelo težko zmagati. Veliko manjše težave ima Kontovel, ki se bo spoprijel s Ser-volano, ki spada med slabše ekipe te skupine. Za Lukševe varovance bo to torej bržkone že tretja zaporedna zmaga.
NARAŠČAJNIKI
Po dveh zaporednih porazih imajo Kontovelovi košarkarji končno možnost, da osvojijo prvi par točk. Seveda, nikakor ne gre podcenjevati Alabarde, vendar če Kontovelci ne bodo popustili v zadnjih minutah je zmaga prav lahko dosegljiva.
Če se nanašamo na izide prejšnjih dveh kol, bo naloga Poleta mnogo težja. Tavčarjevi varovanci igrajo namreč s Chiadinom, ki je v prvem kolu premagal Ferroviario, le-ta pa je nato slavil zmago v tekmi s po-letovci. Nedvomno pa bo tudi domače igrišče odigralo svojo vlogo in zato ni izključeno, da bodo Openci odnesli obe točki.
DEČKI
Sokol bo v tem kolu počival, Kontovel pa odhaja v goste v Milje, kjer se bo pomeril s tamkajšnjim Interjem. če bodo Lisjakovi varovanci ustavili oba visoka centra Marijeve ekipe, potem ni izključeno presenečenje, še posebno po zadnjih dobrih nastopih Kontovelcev.
Marko
Tudi tokrat bo na odbojkarskih igriščih izredno živahno. V enajstih odbojkarskih srečanjih bodo to pot kar štirje derbiji. Skupno bo vstopilo v športno areno kar petnajst še-sterk, kar ;'e letošnji rekord.
AVTOMOBILIZEM
Danes start rallyja Monte Carlo
MONTE CARLO — Danes bo star-tal 47. rally Monte Carlo 271 tekmovalcev bo odpotovalo iz Rima, Bad Hombourga, Almerie, Kopen-hagna, Varšave, Lousanna, Monte Carla, Pariza in Londona in opravilo, prvi del dirke s ciljem v Vals-Les-Bainsu, kamor bi morali prispeti jutri zvečer. Nato se bo pričel del dirke, ki bo vseboval nekaj dokaj težkih preizkušenj za pilote.
Letos bo na rallyju Monte Carlo odsoten štirikratni zmagovalec dirke Italijan Sandro Munari, ki je
iiiiiiiiiiiiifiiiitiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliMiiiiiUMUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiinniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MINIBASKET
V PRVENSTVU ZINI & R0SENVVASSER
Openski Polet presenetil
Razen Brega in Poleta so bile vse ostale naše ekipe v 2. kolu premagane
Prvo kolo drugega dela prvenstva Z & R se je končalo. Polet je o-svojil svojo prvo zmago nad SGT, Breg je le s točko prednosti premagal Inter Milje, medtem ko so bili Kontovel, Bor in Sokol poraženi.
Poletovci so v Športni palači slavili prvo zmago po dveh zaporednih remijih. Tekma je bila precej lepa i borbena in Openci so zaslužili zmago. Izkazala sta se Feri in Košuta.
Brežani so po dolgem počitku sto-oili zopet na igrišče in zmagali v Miljah proti tamkajšnemu Interju. Tekma je bila zelo borbena. Zmaga je pripadla Maverjevi ekipi, a pravičnejši bi bil tokrat remi. Med Brežani je bil Fabrizio Korošec najboljši, a tudi ostali so lepo igrali.
Kontoveiovi igralci so igrali proti solidni ekipi Visintini pri Sv. Sergiju. Spet so naši fantje zgubili, ampak tokrat sta manjkala dva standardna igralca, zato je bil poraz skoraj neizbežen. V Kontovelo-vih vrstah, se je tokrat izkazal Starc, ki je dosegel kar 31 pik.
Borovci so v ponedeljek doživeli nov poraz. Igrali so namreč proti Camb A, ki je prvi na lestvici. Maz-zuccovi varovanci so igrali zelo slabo. Na nasprotni strani pa je Camb
' skoraj negrešljiv. V Borovih vrstah ni nihče igral tako kot zna.
Ta teden je Sokol igral ivakrat: enkrat uspešno, drugič pa ne. Igral je namreč proti Dnn Boscu B in Interju 1904 B. Proti prvi ekipi so Terčonovi in Vassallovi varovanci tokrat prvič v tem prvenstvu zmagali. Tekmo so v prvem delu prekinili zaradi mraza in v torek so jo ponevili. Naši fantje so proti Don Boscu igrali zelo lepo. Izgubili pa 0v proti Interju 1904 B, ki je (skupaj s Servolano) prvi na lestvici. Tekma ni bila lepa. Med posamez ni’-i sta se izkazala Terčon in Della Schiava. a tudi ostali so igrali dobro.
V ostalih srečanjih je bilo več presenečenj: v Miljah je tamkajšnji Inter izgubil proti Servolani, a tudi ; ri v Sv. Sergiju š’' vse po predvidevanjih, kajti tamkajšnji Visintini je zgubil proti drugemu na lestvici, Interju 1904 A. Tudi Polet je veliko presenečenje, če pomisli-
49:65
27:87
CAMB
43:28
prek.
64:44
42:36
38:29
Libertas
81:15
39:40
mo, da so v prvem delu Tavčarjevi varovanci izgubili kar s petindvajsetimi točkami razlike. Tudi v zadnji skupini je Don Bosco B poskrbel za presenečenje: premagal je namreč vodečo Sabo.
IZIDI DRUGEGA KOLA
Skupina A
Inter Milje B — Servolana Bor - CAMB A LESTVICA: Servolana in A 6, Inter Milje B 4, Bor 0.
Skupina B Inter 1904 A - Visintini Kontovel - Don Bosco A Kontovel - Visintini LESTVICA: Visintini 8, Inter 1904 A 6, Don Bosco A 2, Kontovel 0.
Skupina C Libertas - CAMB B Polet - SGT LESTVICA: CAMB B A 5, Polet 4, SGT 2.
Skupina D Libertas B - DLF Inte. Milje A - Breg LESTVICA: DLF 8, Breg 6, Inter Milje A 2, Libertas B 0.
Skupina E
T .i Bosco B - Saba	23:17
Intel 1904 B - Sokol	37:22
PONOVITEV ZADNJEGA KOLA PRVEGA DELA
Sokol - Don Bosco B	29:21
LESTVICA: Inter 1904 B in Saba 6, Sokol in Don Bosco B 2.
V drugem kolu prvei.stva bodo Borovci spet igrali na domačih tleh; nasprotniki bodo Miljčani, ki morajo r i vsak način zmagati, če želijo o-stati blizu vodečih ekip. Zato za splave* to ne bo lahka tekma. Kontovelovi košarkarji bodo tokrat igrali proti Interju 1904 A. Tekma I nedvomno zanimiva, Tržačani pa r i favoriti. Če bo trener Lisjak imel v ekipi tudi .firalca, ki sta manjkala na zadnji tekmi, bi lahko tudi upal na zmago.
Openci bodo že spet igrali v športni palači, kjer bodo gostje Liber-tasa. Tavčarjevi . ovanci bi lahko tudi zmagali, če bodo igrali lepo i i borbeno, kot v zadnji tekmi proti SGT.
Tudi Brežani bodo gostje Liber-tasa v športni palači, toda B ekipe. Za Maverjeve varovance bi moral
to biti skoraj «trening», kajti Liber-t s B je zadnji na lestvici. Lahko rečemo, da imajo zmago že v žepu.
Tavčarjevi in va~sallovi varovanci, bodo imeli težko nalogo: srečali se bodo namreč z vodečo Sabo. V prvem delu so Tržačani zmagali z devetnajstimi točkami naskoka.
Max
KOLESARSTVO
V C1KLOKROSU
Adria v Krmimi
Kolesarja Adrie Petelin in Ruzier bosta nastopila danes ob 14. uri na kolesarski dirki v ciKlokrosu v Kr-minu. Tekmovanje, ki se bo odvijalo na 3 km dolgem krogu, ki ga bodo morali nastopajoči prevoziti osemkrat, v skupni dolžini 24 km, prireja tamkajšnji klub Cividale Val Natisone, ki ima v svojih vrstah deželnega prvaka Novellija, ki se je na nedeljskem italijanskem prvenstvu v Padovi uvrstil na odlično deveto mesto. Tokrat bosta barve Adrie branila le dv„ kolesarja, ker se ostali pripravljajo na cestne dir ke, ki se bodo tudi kmalu pričele. Prihodnjo nedeljo pa bo še ena dirka v ciklokrosu in sicer v Pui pri Pordenonu, ki tu obenem veljala kot izbirno tekmovanje juniorjev za nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji.	'
R. Pečar
i
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1 X X 1
1	X X 1
2	X X 2
prenehal s tekmovanji. V odsotnosti Munarija so glavni favoriti za končno zmago Francozi Jean - Claude - Andret (fiat), Michele Mouton (fiat), Jean Ragnotti (renault), Guy Frequelin (renault) in Jean -Pierre Nicolas (porsche), zahodni Nemec Walter Rohrl (fiat), Finec Markku Alen (fiat) in Hannu Mik-kola (ford) ter tržaški pilot Fulvio Bacrhelh Ganeta •staatnsl
BOKS
VGrtK — Kolumbijec Antonio «Kid Pambele* Cervantes je obdržal svetovni naslov v superlah-ki boksarski kategoriji (verzija WBA); premagal je namreč dokaj lahko po točkah Dominikanca Mi-guela Montillo.
DOMAČI ŠPORT
DANKS
SOBOTA, 20. januarja 1979
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	v Dolini
Jadran - Stella Azzurra * * *
18.30	v Gorici, na Rojcah
Dom - POM Tržič
MLADINCI
18.00	v Trstu, športna palača Servolana - Jadran
KADETI
16.00	v Skednju Servolana - Kontovel
MINIBASKET
«ZINI & ROSENWASSER»
18.00	v Trstu, športna palača Inter 1904 A - Kontovel
* * *
17.00	v Trstu, športna palača Libertas A - Polet
* * ♦
16.00	v Trstu, športna palača Libertas B - Breg
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.15	v Nabrežini Sokol - Libertas Pordenon * * *
20.30	v Valdagnu
Castelgomberto - Bor
ŽENSKA C LIGA
20.30	v Foljanu Corridoni - Sloga
MOŠKA C LIGA
18.30	v Gorici 01ympia - Bor
* * •
18.30	v Vidmu Scatolificio 4 S - Kras
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	na Proseku Kontovel - Breg
2.	MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Gorici Dom - Solaris Trst
2. ŽENSKA DIVIZIJA
16.30	v Trstu, licej Petrarca Matteo's - Olympia Geriča
NARAŠČAJNICE
16.00	pri Banih Sloga - Koutovel
NAMIZNI TENIS
ženska a Liga
18.00	v nabrežinski telovadnici Kras - CSI Crema
KOLESARSTVO
CIKLOKROS
14.00	v Krminu Nastopa tudi Adria
JUTRI
NEDELJA, 21. januarja 1979
KOŠARKA
PROMOCiJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini Bor - Cartaria
MLADINCI
16.30	v Trstu, Ul. Monte Cengio Alabarda - Bor
KADETI
11.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Chiadino Porfirio
* * *
9.00	v Dolini
Breg - Don Bosco B
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah
Polet - Chiadino Porfirio * * *-
19.00	v Trstu, Ul. della Valle Alabarda - Kontovel
DEČKI
9.00	v Miljah
Inter Milje - Kontovel
ODBOJKA
L ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Gorici
Hrast - Libertas Krmin DEKLICE
10.30	na Proseku Kontovel - Sloga
NOGOMET
2.	AM/fl ERSKA LIGA
10.30	na Proseku
Gaja - Breg
• * *
14.30	v Ronkah
Primorje - Zaule * * »
14.30	v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole - Zarja • « •
14.30	v Trebčah
Primorec - Aurisina • * *
14.30	v Malisani
Malisana - Juventina
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu Mladost - Fogliano
* • •
14.30	v Fari S. Lorenzo - Sovodnje
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 22. januarja 1979
MINIBASKET
ZINI & ROSENVVASSER*
16.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Inter Milje B
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
20. januarja 1979
Oglasi
400 lir za
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaf yrst 2aioinikov fieg^
'M
VČERAJ PRED BENEŽKIM SODIŠČEM
Polkovnik Farro postavil na laž pričevanje Chirica in Mingarellija
Vprašanje «švicarske ekspedicije» zopet na dnevnem redu V ponedeljek še kratko zaslišanje karabinjerskih častnikov
(Od našega poročevalca)
BENETKE — Med preiskovalci, ki so obtoženi preusmerjanja preiskave o petoveljskem atentatu je nedvomno podpolkovnik Domenico Farro tisti, ki nosi za to najmanjše odgovornosti. Do tega prepričanja je bilo kaj lahko priti tudi na včerajšnji razpravi, ki je bila osredotočena prav na zaslišanje tega častnika. Farro je precej linearno o~ brazložil vse okoliščine in vtis smo imeli, da se mu je nekajkrat zareklo samo zato, ker je hotel braniti generala Mingarellija in majorja Chirica, ki, kot je razvidno iz dosedanjih razprav, nosita glavne odgovornosti za zavajanje preiskave o atentatu samem.
Farrovo pričevanje je torej potekalo v dokaj mirnem vzdušju. Kljub temu, da je trajalo več kot štiri ure, ni bilo občutiti tiste napetosti in, rekli bi celo histerije, ki je bila značilna za vsa dosedanja zasedanja, kjer so bile laži očitne ter so jim tožilec in zastopniki za- ^ sebnih strank sproti energično oporekali.
S Farrom je bilo drugače, častnik je bil v času petoveljskega atentata in po atentatu samem načelnik urada »OAIO* pri poveljstvu karabinjerjev v Vidmu. Gre v bistvu za urad za zaupne zadeve, ki bi moral biti torej obveščen v vseli kočljivih problemih, za urad, ki je nekakšen osrednji zbirni center vseh uradov «1» pri posameznih karabinjerskih vojašnicah, torej arhiv vseh informacij, predvsem o prevratniških dejavnostih apolitičnega* značaja. Upravičeno bi pričakovali, da bo častnik, ki vodi ta urad, aktivno sodeloval pri preiskavah, vsaj kar zadeva tisti del preiskave, v katerem so karabinjerji — kot sami trdijo — iskali atentatorje med krajevnimi neofašisti.
Dejstvo pa je, da Farro kljub svoji funkciji ni imel nobenega opravka s petoveljskim atentatom. V več kot letu dni se Mingarelli in Chiri-co sploh nista spomnila, da imajo karabinjerji urad OAIO z dragocenimi podatki, ki bi morda lahko tudi koristili preiskavi. Nič vsega tega in Farro ni imel opravka s preiskavo od dneva atentata, 31. maja 1972, pa vse do poletja 1973. ko mu je Mingarelli poveril nalogo, da odpotuje v Švico. Poročilo, ki ga je sestavil Chirico, namreč ni zadostovalo in treba ga je bilo, predvsem zaradi površnosti, preveriti. Vprašanje zase je, kdo je dejansko poslal Farra v Švico, Mingarelli ali tožilec Pascoli, kajti očetovstva nad tem sklepom zvračata drug na drugega. Dve okoliščini sta gotovi: da »švicarske ekspedicije* ni o-dredil preiskovalni sodnik Laudisio, ki bi bil za to edini pristojen in da
gah, kar je Mingarelli zanihal. Chirica pa s točno navedbo lokacije skladišč razstreliva, o čemer je v Chiricovem poročilu popolnoma nejasna slika. Skratka, vtis smo imeli, da je bil tudi sam Farro žrtev Mingarellija.
Z včerajšnjo razpravo se je de jansko zaključil prvi del procesa. Karabinjerske častnike bodo verjetno o nekaterih podrobnostih zasliša li še v ponedeljek, vendar pa je slika že precej jasna. «Glava» celotne preiskave je bil Mingarelli, kar je sicer general že večkrat sam potrdil, že na prvem procesu proti Resenu in ostalim, ko je dejal, da prevzema odgovornost za vse, kar je bilo narejenega. Njemu je sledil Pascoli, ki, po splošnem vtisu, ni dovolj zavzeto vodil preiskave in je popuščal Mingarellijevim tezam. Chirico naj bi bil, v tem organigra-mu, izvršilni človek, častnik, ki je brez posebnih predsodkov »ustvarjal* dokaze, medtem ko je bil, kot že rečeno, Farro izven te igre in je vanjo padel naključno, ker je
bil Chirico na okrevanju. Po zadnjem zaslišanju, ki bo v ponedeljek, bodo verjetno proces prekinili za teden dni, ob koncu januarja pa bi morali začeti z zasliševanjem prič, ki jih je približno petdeset.
BOJAN BREZIGAR
Bojkot prometnih zvez med Italijo in Tunizijo
RIM — Tudi danes so vse telefonske, poštne in telegrafske zveze med Italijo in Tunizijo prekinjene, v italijanskih pristaniščih ne raztovarjajo ladij s tunizijsko zastavo in prav tako se ravnajo tudi uslužbenci na letališčih. Za bojkot je dala pobudo sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL, da bi opozorila javnost na vladni režim v Tuniziji, ki je lani obsodil na prisilno delo tajnika in nekatere predstavnike tunizijskega sindikata, ker so napovedali vsedržavno stavko.
V JUŽNEM LIBANONU
Nov izraelski napad na oporišča Palestincev
Agresorji so prodrli severno od reke Titani in se po štirih urah vrnili na izhodiščne položaje
..................................
NASPROTUJOČE VESTI JZ KAMPUČIJE
Težavno osvajanje Kampučije ob odporu Pol Potovih čet
Strateško pristanišče Kompong Som v rokah Vietnamcev
BANGKOK — Po vesteh, ki prihajajo z onstran meje, je položaj v Kampučiji še vedno zelo zapleten. Ker se spopadi nadaljujejo, ni mogoče imeti jasnega pregleda nad vojaškim položajem, še posebno po protiofenzivi novega režima ob podpori Vietnamcev, s katero so onemogočili napad, v katerega so pre šle čete rdečih hmerov. Včeraj so se namreč rdeči hmeri poslužili ob-koljevalne taktike/ s čimer (» 'hoteli odrezati prednje straže od glavnine in tudi o$tri boji okoli prista nišča Kompong Som so se nadalje vali. Po vesteh iz diplomatskih virov v Bangkoku pa naj bi uporniške sile ob podpori hanojskih čet ponovno zavzele strateško pristanišče in tako zadale Pol Potovim privržencem odločilni udarec: s padcem pristanišča so rdeči hmeri izgubili važno bazo, skozi katero je pritekala kitajska pomoč po morski poti.
Begunci, ki se zatekajo v Tajlan
ie Farm dejansko poveril nalogo dijo, so potrdili, da pešadija prodi-Mingarelh.	j ra ob podpori hanojskih motonzi-
Prj tem pa je treba pojasniti, kaj ranih enot ob meji proti severu in je hotel Mingarelli s svojim uka-; skupina 600 rdečih kmerov, sicer
dobro oborožena s topništvom, se jim zaradi pomanjkanja municije le s težavo upira. Ti se umikajo proti Tonle Sapu (Velikemu ježem), za radi česar se je napadalcem posrečilo zavzeti Thmar Pouk_ in Sam-rong, predstraže Da si že utirajo pot proti Preah Viharnu na tromeji Kampučija - Tajlandija - Laos.
Najbolj aktivni so rdeči hmeri v partizanskih akcijah v zaledju hanojskih čet in sicer na severovzhodnem, vzhodnem, jugovzhodnem in zahodnem področju Kampučije.
Istočasno z vojaškimi akcijami so Pol Potovi privrženci sprožili tudi propagandno ofenzivo: radio venomer vabi ljudstvo k odporu proti osvajalcem.
Vietnamske sile so, vsaj tako kaže, zavzele vsa letališča in tako onemogočile sicer pičlemu številu kampučijskih lovskih bombnikov, da bi posegli v borbo. Prav zaradi tega se Pol Potove bojne edinice poslužujejo helikopterjev, s katerimi zalagajo razpršene skupine, ki napadajo zaledne enote in preprečujejo zalaganje sovražnih bojnih enot.
600 do zob oboroženih
zom. Farro v poročilu, ki ga je se stavil po povratku iz Švice, jasno piše, katera je bila njegova naloga: »Ugotoviti, v katerem od dveh skladišč, ki jih je v prejšnjem poročilu navedel Chirico, sta Resen in Di Biaggio prejela razstrelivo vrste T 4, uporabljeno za petoveljski atentat.
In tu prehajamo v grotesko. Lahko bi ji rekli komedija, če bi po nedolžnosti ves tisti čas ne sedelo v zaporu šest mladih Goričanov. Chiricovo poročilo, nepopolno, netočno, skratka skupek pomanjkljivosti, naj hi bilo torej osnova za trditev, da so Di Biaggiove izjave resnične in da je treba samo «ugotoviti, v katerem od dveh skladišč je prejel Resen T 4.»
Naloga, kj jo je imel Farro, je bila torej razmeroma še kar enostavna. Včeraj je častnik dokaj nazorno obrazložil, kako jo je izpolnil. Prebral je Chiricovo poročilo in se telefonsko z njim pogovoril (Chirico je bil v tistem času na okrevanju), razgovoril pa se je tudi z Mirigarellijem ter «oborožen» z beležkami in s fotografijami odpotoval v Švico. Sestal se je s funkcionarji švicarske policije v Chiassu in kot prvo stvar ugotovil, da v Švici ni mogoče kupiti ali kakorkoli dobiti razstreliva T 4, kajti gre za razstrelivo, ki ga uporabljajo izključno vojaške sile pakta NATO. S tem je bil glavni del njegove naloge opravljen, kljub temu pa si je ogledal obe skladišči, o katerih je govoril Chirico, seveda je ugotovil, da v teh skladiščih ni bilo razstreliva T 4, pač pa je bilo v enem moč dobiti razstrelivo »cheddite*, ki ga uporabljajo pri zidarskih delih. U-gotovil je še, da je to razstrelivo v prosti prodaji, seveda pod določenimi pogoji, ki jih pač vse države postavljajo, ko gre za trgovino z orožjem.
Kje je torej krivda podpolkovnika Farra? Obtožnica ga dolži, da je v svojem poročilu napisal, da je mogoče T 4 kupiti na črni borzi ali od tihotapcev in da je dodal, da je to izvedel od švicarske policije, švicarski policijski funkcionarji so take izjave odločno zanikali.
Včeraj se je Farro zagovarjal, češ da je šlo za »logično sklepanje*, ko mu je bila pač poverjena naloga s tako formulacijo, ki ni dopuščala dvomov o tem, da je prišlo razstrelivo prav iz Švice. Sicer pa je njegovo poročilo zelo realistično in verodostojno. Farro med drugim postavlja na laž Mingarellija in Chirica. Prvega, ko pravi, da mu je poveljnik karabinjerjev osebno podrobno poročal q njegovih ntlo-
Pol Potovih vojakov je včeraj pospremila 2.400 kampučijskih beguncev do tajlandske meje. Medtem ko so beguncem priznali zatočišče, so se vsi vojaki vrnili v borbo. Z begunci. v glavnem svojci in otroci borcev, so Pol Potovi vojaki pripeljali v Tajlandijo večje število tovornjakov, naloženih z živili, traktorjev in drugih težkih vozil, fmd)
n CAMERINCl,. Predsedniku sodišča iz Camerina Giovanniju Sa-baliohu grozijo s smrtjo. Včeraj je namreč Sabalich izročil karabinjerjem nekaj anonimnih pisem, v katerih je izrečena marsikatera grož nja. Giovanni Sabalich je v prejšnjih dneh prijavi, sodišču kardinala Benellija, ki se je v božični ho-miliji ostro izrazil proti zakonu o splavu.
TEL AVIV — Ob podpori težkega topništvo so v noči od četrtka na petek izraelske vojaške enote prodrle severno od reke Litani v južnem Libanonu in napadle oporišča palestinskih gverilcev. Po štirih urah so se izraelski vojaki vrnili na izhodiščne položaje ne da bi u-trpeli izgub.
Predsinočnji napad je že drugi v tem tednu, tokrat pa je zadal tudi hud moralni udarec varnostnim silam OZN, ki sploh niso reagirale na agresijo. Izraelci so presenetili Palestince, sirska vojska v Libanonu pa ni posegla. Vesti o palestinskih izgubah so nepopolne, iz libanonskih krogov : poročajo, da so Izraelci zajeli tudi 25 vojakov libanonske arabske armade. Enote izraelske pehote in padalcev so tudi onesposobile dve palestinski oporišči v vaseh Arnun in Aišija, 8 in 13 kilometrov od izraelsko - libanonske meje. Tako daleč kot pred-sinočnjim niso izraelske oborožene enote še nikoli prodrle, saj so se lani ustavile južno od reke Litani. Bliskovito akcijo so nedvomno o-mogočili libanonski kristjani, ki živijo južno od palestinskih oporišč in so tesno povezani z izraelskim generalštabom.	-
Izraelska agresija je ponovno povečala napetost na Bližnjem vzhodu, saj sovpada z razpravo v varnostnem svetu OZN o obnovi mandata «modrih čelad* v južnem Libanonu in so jo izvršili le nekaj ur pred začetkom srečanja vodite ljev PLO v Damasku, kj razprav*-ljajo o položaju v južnem Libanonu. V Izraelu se nahaja tudi ame riški potujoči poslanik Atherton, ki se na vse kriplje trudi, da bi ponovni) vzpostavil miroljubne egipčansko - izraelske pogovore. Da bi bila mera polna, se je včeraj izvedelo, da bo kartumska vlada umaknila svoj kontingent vojakov iz «a-rabske pomirjevalne sile* v Libanonu, da bodo Sirci ostali praktično edini arabski vojaki v Libanonu. Obstaja torej resna nevarnost še večje radikalizacije "in prepada med zmernimi arabskimi silami in fron to ^vrg^gnia.. Kot, običajno bodo ponovno od vsega imeli še največ škode Palestinci, čeprav jiji vse a-rabske države podpirajo, (voc)
BENEŠKI DNEVNIK
V Pcdbonescu so se sinoči pričeli šesti benečanski kulturni dnevi
Dr. Ferruccio Clavora o gospodarski krizi in načrtovanju razvoja na obmejnih področjih
S predavanjem dr. Ferruccia Cla-vore o gospodarski krizi ter načrtovanju razvoja ha obmejnih področjih, so se sinoči pričeli v Pod-bonescu 6 benečanski kulturni dnevi. Letošnji ciklus, ki ga prirejata beneški študijski center Nediža iz špetra in Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Čedada, obsega pet predavani, katerih namen je orisati popolni razvoj Beneške Slovenije.
Večer je v imenu prirediteljev odprl prof. Pavel Petricig, ki je govoril o vlogi prejšnjih ciklusov predavanj ter o načrtu letošnjih kulturnih dni, ki so nekako opustili ožjo kulturno problematiko in se skušajo spoprirejeti z aktualnimi problemi načrtovanja in usmerjanja razvoja.
Sinočnje srečanje naj bi bilo v prvi vrsti nekakšen uvod, nudilo naj bi splošni okvir, v katerega bodo naslednja predavanja vplela specifične probleme polnega razvoja Beneške Slovenije. To je na začetku poudaril predavatelj, ki je pri-
V Furlaniji izredno nizke temperature
VIDEM — Prejšnjo noč je bila dežela Furlanija - Julijska krajina med najhladnejšimi območji Italije.
Živosrebrni stolpec je padel kar na minus 25 pri Belopeških jezerih, a položaj ni bil nič boljši v drugih krajih, saj so v Rablju zabeležili minus 20 stopinj, v Trbižu minus 15, v Vidmu pa 6,6 stopinje pod ničlo. Zaradi nizkih temperatur so potoki zamrznili, težave pa so tudi v cestnem prometu, saj sol ne topi ledu.
Meteorološka služba vojnega letalstva in mornarice že nekaj dni napoveduje otoplitve in padavine zaradi prodora vlažnega in relativno toplega zraka z jugozahoda.
IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillHIIIHIIIIIIMIHIIinilllllllllllllllllllllMIIIIIIIIlllllllKllllllllHllllllllllllllltlllllllllllllllllltilllllllllllllllllllllia
Z včerajšnje seje vodstva KB
pomnil, da je okvir, iz katerega moramo izhajati pri obravnavanju Benečije, splošna kriza, ki označuje naš čas in se pojavlja na gospodarskem, kulturnem, družbenem in političnem področju. Ta kriza ne prizadeva samo področij, ki so o-brobna ali kjer se spoprijemajo s posledicami kake nepričakovane nesreče, prizadeva vso državo, vso Evropo, ves industrializirani svet. Kriza traja že več let in ne postavlja zgolj dvomov o pravilnosti organizacije v proizvodnji, temveč dvome o samem delu razvoja, ki si ga je zastavila naša družba. Tako splahnevajo miti o masovni proizvodnji nepotrebnih dobrin, o neovirani in nesmiselni potrošnji teh izdelkov, ki ne prinaša nikakršne koristi, razen te, da omogoča vedno hitrejše kroženje kapitalov, da omogoča viške, ki jih potem lahko investirajo v blazne vrtince industrijskega in mestnega bigantizma. In v krizi je tudi ta bigantizem, ki je postal negospodaren.
O koncentraciji kapitalov in oseb
PALERMO — Včeraj so potapljači med iskanjem razbitin letala DC 9, ki je 23. decembra strmoglavilo v morje, našli tri trupla ponesrečenih potnikov, Sedaj pogrešajo še trupla 21 žrtev nesreča.
„■■■■■..iiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiininmiiiitmiiiiiHMMiimiiiniinimiiiHtiiii«niiiiiuiiimiiiiiimii«
PO POTRDITVI PREDSEDNIKOV JE NA VRSTI UBIRA PODPREDSEDNIKOV
je danes slišati vse več kritik, *• benem pa se razvija zavest, da s« socialne krivice nedopustne, da ,ie potrebno uravnovesiti razvoj, pozitivno odgovoriti na zahteve množic po pravičnejši porazdelitvi dobrin in po pravičnejši in večji razširjenosti vseh ugodnosti, ki jih prinaša sodobni razvoj in ki moraj« biti prisotne tudi na perifernih področjih.
Tako nastaja zavest nove nujnosti: premostiti je treba neravnovesja, ki jih je povzročil divji, nekontrolirani razvoj, ponovno je -treba postaviti ravnovesje med razvitimi in nerazvitimi področji, med močnimi in šibkimi državami in deželami.
Med nerazvitimi področji nam »" nalize, ki jih opravljajo družben« in ekonomske vede, vedno in vztrajno kažejo zlasti obmejna področja-To so najbolj obrobna področja-najmanj razvita v industrializiranem svetu.
Vendar se je v zadnjih desetletjih nekaj vendarle spremenilo. Priča smo nekaterim poskusom da bi te posebne gospodarske, družbene, politične in kulturne enote dobil* tisto vlogo, ki bi jo morale odigrati v omikanem svetu, ki se je odrešil črnih in apokaliptičnih namenom nacionalističnih vizionarjev. Uveljavlja se sposobnost povezovanj* in možnost razvoja na obmejnih področjih, ob novem, pravičnejšem pojmovanju avtonomije in neodvisnosti držav, ki morajo vse bolj sodelovati med seboj, če si hočejo zagotoviti usklajen in omikan razvoj.'Tak orimer obmejnega področja .je tudi ozemlje, na katerem živijo beneški Slovenci in Slovenci * videmski pokrajini sploh.
Zato je predavatelj splošne ugotovitve sproti dopolnjeval s krajevnimi primeri in napotki. Posebej j* poudaril pomen obvladovanja obeh jezikov v primeru gospodarskeg* sodelovanja med dvema državam*-Glede Slovencev v Italiji je podčrtal nujnost globalnega zakona ** zaščito manjšine, ki bo tako lahko sama usmerjala svoj kulturni tef svoj socio-ekonomski razvoj.
Večer, katerega so se udeležit) številni kulturni in družbeni delavci, glavni upravitelji ter zlasti v«* liko mladine, se je končal z zanimivo diskusijo, v kateri so se pri' šotni spoprijeli z mnogimi za Be-
,»■	...	„ -.	-	- nečijo danes aktualnimi problemi.
Včeraj se je sestalo vodstvo KD, ki je razpravljalo o trenutnem poli tič lem stanju In o triletki, ki jo je
predložila Andreotti jeva vlada. Na sliki: Zaccagnlni in Andreotti na včerajšnji seji	(Telefoto ANSA)	ŽIVA GRUDEN
.....	nili.......................................iiiiMiiiiiiiiiiimiiiiti«uinlililiiiiHiiiiiiii«iininiMiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiimt."■.
ZARADI PRESTAVITVE ZVEZNIH VOLITEV NA 6. MAJ
Zmerne reakcije večinskih strank po spornem glasovanju o voditeljih IM, ENI in EFIM
Cicchitto (PSI) poudarja, da je komunistično nasprotovanje veljalo načinu izbire, ne pa osebam
RIM — Kot smo že poročali je pristojna medparlamentarna »komisija Milani* odobrila imenovanje Mazzantija (ENI), Fiaccaventa (ER IM) in Šetteja G ). "a potrditev teh imenovanj so se izrekli člani komisije, ki pripadajo KD, PSI, PSDI in DN, proti so bili predstavniki KPI, Neodvisne levice in MSI, medtem ’ ko se je vzdržal predstavnik PRI.
Sedaj bo morala vlada poskrbeti za nadaljnja imenovanja. Gre pred-vsr.ii za podpredsednike teh ustanov (Mazzanti je, na primer, bil podpredsednik ENI in ga bo sedaj potrebno zamenjati), nadalje člane upravnih svetov in ravnateljskih odborov teh ustanov.
Skupina
Ogorčenje zaradi bega Venture
r
■ '	-' v
*
;|M;H ' ■ "“T' s

nPnrin
Iz prvih nentarjev političi.ia strank izhaja predvsem to, da se je vladi in demokristjanom tokrat mudilo zaključiti razpravo z glasovanjem, ker se boje morebitne vladne krize in torej »zamrznitve* imenovanj vodilnih ka'rov državnih gospodarskih ustanov. Republikanec La Malfa je namreč zahteval, naj bi razpravo odložili in povabili vlado, naj o kriterijih izbire ponovno razpravlja. Minister Bisaglia se s tem nikakor ni strinjal, zato so takoj glasovali.
Socialdemokrat ^izzini je v zvezi z izidom glasovanja skušal najprej minimizirati pomen dejstva, da je KPI, ki pripada vladni večini, nas-sprotovala kandidatom. Pri tem Viz-zini poudarja, da so komunisti najbrž hoteli napasti vlado, ne pa oseb, ki jih je predlagala. Enako misli tudi socialist Fabrizio Cicchitto, ki poudarja predvsem r 'stavek iz posega komunista Luciana Barce, kjer je izjavil, da bi KPI zaradi poklicne sposobnosti tudi glasovala za socialističnega kondidata za predsedstvo ENI Mazzantija, ne odobrava pa načina, kako je do tega prišlo. Nasproten glas KPI je bil zatorej negativen za vse kandidate, (sts)
V Catanzaru, kjer se že neskončno vleče proces proti atentatorjem na Trgu Fontana, so mladinske sekcije strank ustavnega loka, katerim so se pridružile občinska uprava, sindikalne in druge organizacije, priredile protestno manifestacijo, kjer je prišlo do izraza ogorčenje do državnih organov, ki niso znali preprečiti bega prej Frede in sedaj Ven-
(Telefoto ANSA)
V LANSKEM LETU
Finančna straža zaplenila
skoraj 4 stote mamil
RIM — Skoraj štiri tone mamil je plen, s katerim se lahko upravičeno ponaša finančna straža. Obračun delovanja posebnega oddelka finančne straže za preprečevanje ihotapstva z mamili v lanskem le-u, je torej izredno pozitiven.
Skupno so agenti zaplenili 3.875 kg mamil raznih vrst in sicer 56 kg heroine, 3.763 kg hašiša, mari huane in indijske konoplje, 46 kg hašiševega olja in 10 kg drugih ma mil. Preiskovalni organi so prijavili sodišču zaradi tihotapstva z ma mili 794 oseb, od katerih je konča lo v zaporu 410; in zaplenili 16 vozil.
Poročilo glavnega poveljstva finančne straže nadalje poudarja, da so se v borbi proti tihotapcem z mamili najbolj izkazale skupine na mejnih prehodih, letališčih in pristaniščih, ki se lahko poslužujejo izurjenih psov.
«Krvnik iz Bovesa» mogoče šc živi
PARIZ — Joachin Peiper, bivši SS-oyški polkovnik, bolje znan kot «krvnik iz Bovesa*. saj je 19. septembra leta 1943 ukazal totalno uničenje male vasice Boves in pokol njenega prebivalstva, mogoče še živi. Tako vsaj trdita pisatelj Geor-ges Arnaud in televizijski producent Roger Kahane, avtorja dokumentarnega filma «Zadeva Peiper*, ki sta ga pripravila ža drugi program francoske televizije. Krvnik, po mnenju avtorjev, naj bi torej ne zgorel v požaru, ki je leta 1976 popolnoma uničil njegovo hišo v vzhodni Franciji. Mumificirano truplo, ki so takrat našli med podrtinami hiše, ni bilo truplo krvnika. Diplomatsko so ga prepoznali za Peiper-ja, da bi ne prišle do zapletljajev med Bonom in Parizom. Požar in smrt Peiperja, ki ga je takoj po vojni ameriško vojno sodišče obsodilo na smrt, pozneje pa pomilostilo, si je takrat lastila »organizacija bivših borcev osvobodilnega boja
Dokumentarni film je v Franciji že izzval marsikatero polemiko, na željo državnega pravdništva so tudi že rezali konec, čeprav pisatelj Arnaud trdi, da je verodostojen, saj je dobil informacije iz zanesljivih virov.
FERRARA — Zaradi izsiljevanja in s tem kršitve zakona o pravičnih stanarinah je kazensko sodišče obsodilo po hitrem postopku 40-letne-ga Arriga Carraja, lastnika stanovanja, za katerega je zahteval poleg najemnine tudi 6.000.000 lir predujma, pogojno na leto dni zapora in na 100.000 lir globe, na plačilo sodnik stroškov in odredilo takojšnjo uveljavitev najemniške pogodbe.
PROGRAM OBISKA PAPEŽA JANEZA PAVLA II. V MEHIKI
Deželne volitve na Koroškem bodo najbrž že oktobra letos
Kaže, da zaenkrat ne bodo povečali števila mest v deželnem zboru
Maše, govori in srečanja v tednu dni
VATIKAN — Nan 50 uradnih govorov v enem samem tednu: prav gotovo je to najtežja obveznost, ki si .jo je papež Wojtyla začrtal za svoje 7-dnevno potovanje v Santo Domingo in v Mehiko, kjer bo o-tvoril konferenco latinsko-ameriških škofov. Papež bo vedno govoril v španščini, jeziku, ki ga ne pozna, a se ga v teh dneh, kot je tudi sam izjavil, kar pridno uči.
Janez Pavel II. bo odpotoval iz Rima, tako tudi piše uradno sporočilo iz Vatikana, v četrtek, 25. januarja. z letalom DC 10; v Santo Domingo pa bo dospel po 14. urah vožnje. V glavnem mestu dominj kanske republike bo papež daroval mašo, ki bo trajala dve uri. Kot predvidevajo, se bo maše udeležilo nad 300 vernikov in najvišji predstavniki političnih, vojaških in cerkvenih oblasti dominikanske republike. Papež bo ob tej priložnosti po daril diadem, ki bo krasil kip Naše Gospe iz Alte Gracie, zavetnice
Santa Dominga.
V	petek pa bo papež Wojtyla odpotoval v Mehiko, kjer bodb ob njegovem prihodu zvonili zvonovi vseh cerkva, po vsej verjetnosti pa ga bo sprejel tudi predsednik republike Jose Lopez Portillo.
V	soboto, 27. januarja, se bo Janez Pavel II. srečal s poljsko skupnostjo, ki živi v Mehiki, pozneje pa bo v Puebli uradno otvoril tretjo generalno konferenco latinsko ame riških škofov, kjer bo tudi imel govor, enega od petdesetih, za katerega seveda vlada veliko zanimanje.
Papež bo tudi v dneh bivanja v Mehiki obiskal, kot je že njegova navada, otroke v bolnišnicah, katerim bo podaril igrače. Nadalje je že predvideno srečanje v deželi Oxaca s skupino Indiosov. Kot vsi vemo, pa' je papež Wojtyla izredno neprevidljiv in rad krši tudi uradne programe. Vsekakor je papežev odhod predviden za 31. januar ob 15.
vprašanjih, ki se nanašajo na dežel' ne volitve. Prvo vprašanje je no? volilni red, drugo pa datum deželni11 volitev.
Koroški socialisti bodo pri te? odločali seveda tako, da bo zanj? najbolj ugodno. Ko bodo to ugotovi; li, bodo skušali oba problema reš? v dogovoru z drugimi koroški?1 strankami. V zvezi z novim deželnih volilnim redom se postavljata dve vprašanji, ki imata neposreden vpUv i. razdelitev volilnih mandatov: g? za število mest v deželnem zboru i* pa za število volilnih okrajev, na k*' tere naj bi razdelili deželo Korošk*1 Sedanji deželni zbor ima 36 mest, ? skladu s predpisi pa bi jih smel )' meti 48. Interes manjših volilnih sW rn — na desni svobodnjaške strani in na levi komunistične partije je brez dvoma v povečanju števil* mest v deželnem zboru. Zaradi poV' sem aritmetične logike, je treb* namreč pri večjem številu mest z* en mandat manjše število volilni glasov. Vendar pa se zdi, da soci*! listom, ki bodo s svojo večino o tri zadevi odločali, ni do povečanja št*' vila mest v deželnem zboru. Posre*' r i so svoje stališče naznanili s P*-datkom, da bi terjala nova mesi* dodatnih 25 milijonov šilingov, s*i cialisti pa mislijo, da je treba ’ sedanjih časih varčevati.
Kar zadeva razdelitev na volilne ? kraje, pa je bilo doslej tako, da j* bila celotna koroška dežela en s»? volilni okraj, kar je posebej mari' Šim volilnim skupinam omogočal*' V neanelkki hnini da s0 zbirale slasove z vsega kor*' šnici »Santobono* k JZL	p° zadnjih volit*!
CELOVEC — Prestavitev avstrijskih zveznih "olitev na 6. maj bo vplivala tudi pa vrsto drugih volilnih terminov, ki jih v prihodnjih štirinajstih mesecih ni malo. Med volilne obračune tega obdobja sodijo tudi koroške deželne volitve, ki bi jih morali opraviti sicer do marca prihodnjega leta. Ker pa bodo zvezne volitve pol leta pred rokom, vse kaže, da jim bodo sledile tudi deželne volitve. Te naj bi bile namesto marca prihodnjega leta, že 21. oktobra letos.
Za točen datum se bodo koroške stranke odločile takoj po 25. marcu, se pravi po dnevu, ko bodo na Koroškem občinske volitve. Že dan kasneje, se pravi 26. marca, se bo sestalo vodstvo koroške frakcije socialistične stranke in razpravljalo o dveh
uri z glavnega letališča v Ciudad Mexicu.
V Neaplju umrl še en otrok
NEAPELJ
a^asr-atrt sisrsKa
kom,j S	stara	V*	5KVC
lmo iz Ercolana Ko so jo zjutraj, di£je enkrat	^
sprejeh na oddelek za mtenz.vno lo ustrezne zakonske teks.^n «„ot* nego neapeljske bolnišnice, je bila v globoki nezavesti. Njen slabotni
organizem, bila je podhranjena in imela zelo visoko vročino, je po poldan podlegel smrti.
Starši umrle Anne živijo v najrevnejšem predelu Ercolana in imajo še pet otrok. Primariju so re
ustrezne zakonske teks!) in ugot*' vilo, da je v njih rečeno, da je ti'e' ba volitve organizirati v volilnih *' krajih, se pravi ne v enem same? volilnem okraju. Do začetka dež?' n ih volitev mora zato koroški dežel; ni zbir v skladu s predpisi razdeli^ ozemlje vsaj na dva volilna okraj*' Pri tem pa velja spet načelo: či?
kli, da še je deklica v preteklih več volilnih okrajev, tem manj m<^' dneh močno prehladila in hudo ka-1 uos*l za majhne volilne tekmece.
šljala.	1	MARJAN SEDMAK