RISKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 187
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 10TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V sredo, 10. avgusta, se vrši Pred newyorskim vrhovnim sodiščem v New Yorku zaslišanje
Enajst držav pridobi na predsedniških glasovih, 21 držav zgubi glasove
Washington, 9. avgusta. 32 sprememb bo letos pri glasovanju za predsednika Zedinjenih
Bavarci v Nemčiji želijo, j Davčna postava v Indiani, Bankovci, katere je plačal Zapravljanje javnega de
glede izplačila nadaljne dividen- j držav, kar se tiče elektoralnih de vložnikom nekdanje Frank glasov v posameznih državah.
Sakser State Bank. Baje bodo
Glasom najnovejše določbe kon-
dobili vložniki nadaljnih 15 od-1 gresa pridobi enajst držav v uni-stotkov na svoje vloge. Odobren!ji 27 novih elektoralnih glasov, bo nadalje račun državnega pre- (ločim 21 držav zgubi ravno toli-gledovalca bank od 15. mraca do ko glasov. Kot znano izvolijo 15. junija.	i predsednika elektorji. Vsaka
Slovensko-Hrvatska Zveza s; država ima toliko predsedniških sedežem v Calumetu, Michigan, | elektorjev, kolikor ima kongres-izkazuje koncem junija, 1932, |manov in senatorjev skupaj.
Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da so nekatere države nazadovale s prebivalstvom, nekatere so pa napredovale. Temu primerno so se razdelili tudi predsedniški glasovi elektorjev. Tako na primer je imela država Calif orni j a doslej 13 elektoralnih glasov, a letos pa jih bo imela 22. Devet novih kongresmanov
vsega premoženja $237,629.38.
Z.dnem 1. avgusta je po mnogoletnem delu in bojih na časnikarskem polju opustil aktivno delo uredništva in odšel v zasluzeni počitek, eden najbolj poznanih hrvatskih časnikarjev v Ameriki, Matija Sojat. Po svojem aktivnem delu je Sojat eden najstarejših urednikov med hrvatskimi časnikarji v Ameriki, j dobi California, in devet glasov
Videl je dvig in padec mnogih časnikarjev in listov, dočim je sam vedno trdno stal v težkem boju, katerega imajo skoro vsi jugoslovanski listi. Večkrat se je boril proti težkočam, ki bi vzele Marsikomu pogum in veselje do ^adaljnega dela, toda Sojata ni Podrla vsaka sapa. Bil je vedno dostojen in pošten časnikar.
V	Rock Springs, Wyoming, kandidira za okrajnega proseku-
slovenski odvetnik Jos. Ga-Hčie, in sicer na demokratskem tiketu.
V	premogovniku v Rock Springs, Wyoming, se je ponesrečil rojak John Jereb.
V	Bessemer, Pa., je umrl ro-Jak Anton Rupert, star 48 let, do-^a od sv. Antona na štajerskem.
V	Milwaukee je umrla 19 let-slovenska mladenka Lottie
Florjane, uslužbena v grocerij-ski trgovini Anton Pungerčarja. Zapušča starše in več bratov in sester.
Rojak Anton Hren v Milwaukee, ki ima gostilno istotam, je
" pri belem dnevu oropan za $300.00, Ob času napada se je j1 aha j al Hren, njegova soproga, "cerka in kakih 6 gostov v gostilni. Nepričakovano sta se pojavila pri vratih dva bandita, ki zapovedala vsem navzočim dvigniti roke. Dočim je eden iz-^ed banditov držal goste v stra-
ža predsednika. Med onimi državami, ki dobijo nadaljne kon-gresmane, je tudi država Ohio, ki bo imela v bodoče 24 poslancev v kongresu, dočim jih je imela doslej samo 22. Države, ki dobijo nadaljne glasove v elek-toralnem kolegiju so: Califronia, 9, Connecticut 1, Florida 1, Michigan 4, New Jersey 2, New York 2, North Carolina 1, Ohio 2, Oklahoma 1, Texas 3 in Washington 1. Države pa, ki zgubijo elektoralne glasove so: Alabama
1,	Georgia 2, Indiana 1, Iowa 2, Kansas 1, Maine 1, Kentucky
2,	Massachusetts 1, Minnesota 1, Mississippi 1, Missouri 3, Nebraska 1, North Dakota 1, Pennsylvania 2, Rhode Island 1, South Dakota 1, Tennessee 1, Vermont 1, Virginia 1 in Wisconsin 1.
-o-
200,000 ljudi na pogrebu za dr. Seipelnom
Dunaj, 9. avgusta. Odkar so pokopali v letu 1916 na Dunaju cesarja Franc Jožefa ni Dunaj videl še takega pogreba, kot ga je bil deležen monsignor dr. Sei-pel, znani cerkveni dostojanstvenik in avstrijski državnik. Trije bataljoni pehote in tri baterije topništva je korakalo za krsto, in pogreba se je udeležilo nad 200,000 oseb.
da bi Bavarska postala zopet kraljevina
Wuerzburg, Bavarska, 9. avgusta. Tisoče Bavarcev, ki je brezmejno udanih nekdanji kraljevi družini Wittelsbach, ki je svoje dni vladala nad Bavarsko, se je tu združilo z gorečo željo, da postane Bavarska v kratkem zopet kraljevina. Kronprinc Ru-preeht, 63 letni dedič kraljevega bavarskega prestola, je središče teh bavarskih teženj, in voditelji gibanja za zopetno upeljavo kraljevine trdijo, da dobivajo dnevno več pristašev. Dr. George Heim, vodja Ljudske stranke, trdi, da je brez dvoma, da želi 75 odstotkov Bavarcev upeljavo kraljevine. Brez dvoma je, da bi bila Bavarska takoj proglašena za kraljevino, ako bi samostojnosti države pretila kaka nevarnost. Bavarci imajo raje kralja kot pa predsednika in trdijo, da so Wittelsbachovci vedno demokratično vladali. Tudi kronprinc Rupreeht je že ob več prilikah izjavil, da se ne bi branil kraljeve krone, ako bi mu jo ponudili.
hu.
Je drugi počistil register in
odnesel nekako $300.00. Rojak iren je imel slučajno pripraven denar za izmenjavo delavskih čekov. Bandita sta se odpe-J'lala z avtomobilom.
Von Papen bo zatrl uporniško gibanje
Berlin, 9. avgusta. Nemški kancler von Pappen je pripravljen z najbolj drastičnimi sredstvi zatreti teroristično gibanje v Nemčiji, Dnevno ste poroča o mnogih političnih umorih. Politični srd še je zanesel celo med jetnike. Ko so včeraj jetniki v Ragnit zaporih se sprehajali, so se pristaši fašistov in komunistov medsebojno spopadli, in stražniki so morali rabiti skrajni napor, da so jih spravili narazen.
ki bo povzročila propad državne vlade
Indianapolis, Indiana, 9. avgusta. Od 9. avgusta naprej je v
Lindbergh banditom, so se pojavili v Kanadi
narja v New Yorku je skoro zločinsko, pravi Butler
Osemnajst milijonov dolarjev davkov manjka na zadnji dan pobiranja
Cleveland. — Danes je zadnji dan, ko se morejo plačati1 davki.
St. John, New Brunswick, 9. New York, 9. avgusta. Dr. avgusta. Inšpektor John Bird od Nichcles Butler, predsednik Co-državi Indiana v veljavi nova kanadske policije je izjavil, da lumbia univerze, je izjavil, da j ne da bi bilo treba plačati kazen, davčna postava, ki določa, da se i bankovci, ki so bili naloženi v | mestna vlada v New Yorku ne- j Devki bi morali biti plačani 20. ne more naložiti večje davke na Bank of Nova Scotia, v mestu | zaslišano zapravlja davčni de- j junija, a so rok raztegnili do 20.
S°di za dobro pivo so na potu iz Nemčije
b. New York, 9. avgusta. Ako ne 1 bili ameriški pivovarji prepričani, da bo v Ameriki kmalu ^voljeno izdelovati dobro pivo, daj ne bi začeli naročevati do-sode za pivo iz Nemčije. Vsak , n dovažajo nemški parniki ^d 500 do 600 takih sodov. Vče-J sta jih parnika Dresden in so Uttgart priPelJ'al° 950. Sodi ' nair>enjeni za newyorške pisarne.
ttiah
Toča na farmah
otekli teden je po več far-
Hot -V ^enevi Padala nenavad-gj 'in gosta toča, ki je mno-Ho -farmar-iem naredila ogromni. / ,odo Pri grozdju, v sadov-žih Vn tudi na Pol-l'skih sade"
Pom l° 'le Prvič v 15, letih' da Pad T""0' da Je v Geneva okraju VoSt t0Ča> Prizadetih je tudi slovenskih farmarjev.
Detektiv Buettner mrtev
Mestni detektiv John Buettner, katerega je obstrelil zadnjo nedeljo zjutraj ropar na Superior Ave. in 79. cesti, je v torek zjutraj na posledicah rane umrl. Štirje policisti so dali za njega kri, toda življenja, mu niso mogli rešiti. Buettner je bil ob-streljen od 23 letnega bandita Enzulosa, ki je malo prej izro-pal neko trgovino na St. Clair Ave. in 79. cesti. To je že 38. mestni policist, ki je moral pustiti svoje življenje v boju z ro par j i. Zadnji ubiti policist je bil patrolman Ryan, katerega je ustrelil ropar Glasscock, ko ga je Ryan hotel aretirati. Glasscock je bil že poslan na električni stol.
Vrtna veselica
Direktorij Slovenskega Na rodnega Doma, v Maple Heights prav prijazno vabi rojake od blizu in daleč, da se v nedeljo, 14. avgusta, udeležijo velike vrt ne veselice na Goriškovih prostorih na Green Road. Kdor bo prišel, ta bo postrežen kot pravi prijatelj, in plesalci bodo imeli lepo priliko 'sukati se po zvokih Frank Novakovega dueta. Vsi ste prav prijazno vabljeni.
Barake veteranov
Bivši vojaki v Clevelandu nameravajo izven mestnih mej dobiti neko zemljišče, na katerem bi se postavili barake in koče za veterane, ki so brez vsakih sredstev. Kakih 400 veteranov se je vrnilo iz Washingtona, odkoder jih je Hoover dal prepoditi. V Clevelandu so brez vsakih sredstev. Voditelji veteranov pravijo, da bi dobili dovolj materijala zastonj, da zgradijo koče za poročene in samske veterane, ki nimajo nobenih sredstev. Postavi-o bi se nekaj sto barak in koč. Tudi delo bi imeli na prostorih, skrbeli bi za snago, za kuho, pranje, itd. Preživeti se upajo i prostovoljnimi prispevki dobrosrčnih ljudi. Več kompanij je že obljubilo zastonj datr potrebni materij al na razpolago. Pričakuje se v taborišču nekako 800 nekdajnih vojakov.
Odvetnik Kushlan
Slovenski odvetnik Mr. Leopold Kushlan nam sporoča, da bo opustil svoj urad, katerega je imel doslej v Ulmer Building v mestu, in bo imel samo en urad, in sicer v S. N. Domu 6411 St. Clair Ave., kjer je imel že dose-daj urad ob večernih urah. Raz-ven, kadar se bo nahajal na sod-niji, boste Mr. Kushlana odslej naprej vedno lahko dobili v njegovem uradu v S. N. Domu, in če je slučajno on odsoten, ima zanesljivo moč v uradu, ki lahko sprejme vašo zadevo. Ta sprememba -urada bo na vsak način olajšanje njegovim klientom, katerim ne bo treba za vsako pojasnilo hoditi v mesto, pač pa ima-ja odvetnika takoj v svoji neposredni bližini na razpolago za vsako zadevo.
* V Seattle, Washington, so imeli včeraj močan potres.
lastnino kot $1.50 od $100 vredne, davku podvržene lastnine. Prijatelji kot nasprotniki te nove davčne postave enako prerokujejo, da bo ta postava ustvarila $5,000,000 deficit v državni blagajni. Postavo je naredila državna poŠta voda j a, ki je bila nalašč sklicana, da uredi davke. Governer države, Leslie, je obljubil, da bo postavo prepovedal, toda se je včeraj podal v bolnico, ne da bi postavo prepovedal ali podpisal, pač pa jo je pustil v miru,- in danes se je začela spol-novati. Vsa država bo razdeljena v gotove davčne okraje. V3ak okraj bo imel davčno komisijo, obstoječo iz 7 članov. Ta komisija bo določala davke. 5 članov te komisije se lahko izjavi za nujnost in računa več kot $1.50 od $100 vrednosti, toda 10 davkoplačevalcev v vsakem okraju se lahko pritoži na državo. Država Indiana bo imela v prihodnjem letu $12,000,000 stroškov s svojo upravo. Od davkov bo dobila $1,600,000, od pristojbin pa $6,000,000, torej bo primanjkljaj $5,000,000, katerega ne vedo, kako pokriti.
--o—-
i Naša nova povest
Naš sedanji roman "Zelena žaba" se bliža koncu. Povest je vedno bolj napeta in doseže svoj vrhunec v — ne — tega pa ne smemo povedati, kako se konča. Naš namen je, preskrbeti našim prijateljem kaj najbolj razno-lično čtivo. Naš prevajalec, g. Marijan Urbančič, nam ježe izročil noy roman. Vsebina tega se zbira okoli ubogega ruskega vojnega ujetnika. Grozote vojne niso še pozabljene, kljub temu, da je preteklo štirinajst let, odkar je to nečloveško klanje nehalo. Kaj pa je ruski vojni ujetnik? Najboljši odgovor na to vprašanje najdemo, ako pomislimo na snov, ki je podana v povesti: Prvi so bili častniki, nato moštvo, za tem živina, a šele potem pride vojni ujetnik. Smatrali so vojnega ujetnika za nekaj manj vrednega kakor žival. Nešteto je knjig, ki popisujejo življenje vojakov v vojni, a le par jih je, ki nam podajajo sliko življenja onega bitja,> ki je bilo manj vredno, nego navadna žival : vojnega ujetnika. Izmed teh par knjig je naš prevajalec g. Urbančič, izbral najboljšo ter jo prevedel za naš list. Knjiga je bila prevedena, v razne svetovne jezike, kot angleščino, francoščino, italijanščino, in jo bo sedaj prvič mogoče citati tudi v slovenskem prevodu v "Ameriški Domovini."
Albert, New Brunswick, so isti bankovci, katere je Lindbergh plačal banditom, ki so mu' odpeljali otroka. Izjavil je obenem, da so serialne številke na bankovcih iste, toda številke plat na bankovcih so različne. Omenje-
nar. Dočim je župan Walker pri- julija, in pozneje še do 10. av-poročil, da se plače vseh mestnih gusta, da je imel sleherni dovoli uslužbencev znižajo za 8 odstot- prilike Vsega skupaj bi morali kcv, da se prepreči deficit, pa j nabrati nekako $36,500,000. To-zahteva dr. Butler, da se zniža-1 da do sinoči je bilo vplačanega
jo plače onih mestnih uslužbencev, ki so plačani nad $10,000 za
ne osumljene bankovce, v svoti najmanj 20 odstotkov, plače onih,
$90.00 je vložila v omenjeni banki neka Miss Carrie Anderson, ki je bolniška strežnica iz Hampton, Virginia. Vložila je v banki tri bankovce po $20.00, dva po $10.00 in dva po $5.00. Miss Anderson se nahaja tu na počitnicah na domu svoje sestre. Policija je ni zaslišala, pač pa so jo vpraševali časnikarski poročevalci. Miss Anderson se je čudila, da spravljajo njen denar v zvezo z denarjem, s katerim je Lindbergh plačal odškodnino. "Denar sem prejela na banki v Hampton, Virginia, ko sem odpotovala na počitnice," se je izjavila Miss Anderson. Kot znano, so se enaki bankovci, kot so bili plačani banditom, pojavili tudi v Angliji in v državi New Jersey, toda dosedaj policija še nikjer ni mogla z gotovostjo dognati isti-nitost bankovcev.
-o-
Mesto Grand Rapids je zelo varno mesto
Grand Rapids, 9. avgusta. To mesto je eno izmed najbolj varnih mest v Ameriki, kar se tiče avtomobilskih žrtev, šest mesecev je trajala med raznimi mesti z istim prebivalstvom, tekma, da se dožene ,kje je najmanj ljudi ubitih od avtomobilov. Dne 6. februarja je bila v Grand Rapids ubita zadnja oseba od avtomobila, in tekom šestih mesecev potem ni bilo zaznamovati nobene žrtve.
ki dobivajo med $5,000 in $10,-000 za 15 odstotkov, in plače navadnih delavcev le za 5 procentov. Dr. Butler pravi, da se ne čudi, ko se manj plačani delavci branijo znižanja, ko vidijo, da se dobro plačanim mestnim uslužbencem plače ne znižajo. Vsi oni uradniki, ki dobivajo $15,000 ali več na leto, bi morali znižati plače za 20 odstotkov, pa bi imeli še vedno višje plače, kot so jih imeli leta 1929, ko se je za dolar mnogo manj kupilo kot danes. Dr. Butler tudi zahteva, da se takoj odpravi nekako 2,500 Razkošnih avtomobilov, ki so na razpolago višjim uradnikom, in ki
vsega skupaj samo $18,134,-701.82, torej niti polovico vseh davkov ne. In ako ne pride danes $9,000,000 v davčno blagajno, tedaj se bo slabo godilo Clevelandu. Posledice bodo sledeče: podpora tisočerim potrebnim družinam bo ustavljena, najmanj 400 policistov in 400 ognjegascev bo odstavljenih, odpadki in smeti se ne bodo pobirali, stotine učiteljev bo odslovljenih, in šolski pouk bo pomanjkljiv, mestne sodnije bodo morale prenehati poslovati, in okrajna vlada bo morala likvidirati. Včeraj je pri* šlo v davčno blagajno vsega skupaj $1,304,341.81 v davkih. American Steel & Wire Co. je poslala ček za $221,000, in Johr* D. Rockefeller Jr.. pa $127,000.
veljajo milijone na leto. Brez i Davke se lahko plača še danes do
vsake škode za mesto bi se lahko odpravilo 2,000 višjih mestnih uradnikov, ki so nepotrebni. Mesto bi lahko letno prihranilo $100,000,000 na svojih izdatkih.
-—o—-—
Na obisku V našem uradu se je oglasil včeraj popoldne Mr. Anton Smole, iz East Helena, Montana, ki je prišel v Cleveland na obisk k svojemu bratu Mr. Smoletu na Glass Ave., s katerim se nista videla že celih 32 let. Mr. Smole estane še par dni v Clevelandu. Prišel je sem iz Indiana-polisa, kjer se je kot delegat udeležil konvencije J. S. K. Jed-note, kjer je zastopal društva št. 43 in 214. Tudi Mrs. Mary Champa, iz Chisholm, Minn., se nahaja že več dni v Clevelandu. Tudi ona je prišla iz Indianapo-lisa, kjer je bila delegatinja društva št. 150 J. S. K. Jednote. haja Stanley Kopec, 18 let star, jin v torek popoldne nas je obis-3426 E. 76th St. Kopec se naha- kaj tudi Mr. Louis Balant iz Loja v St. Luke's bolnici, kamor so raina, in oživeli smo nekaj spo-ga pripeljali, potem ko ga je ob- minov na preteklo konvencijo.
Posojilnica mora plačati
Stanley Kopec
V nevarnem položaju se na-
3. ure popoldne, potem pa urad zapro. Kdor pošlje po pošti in je kuverta datirana na pošti do no* coj do polnoči, mu ni, treba plačati kazni, župan Miller je pozval vse mestne uslužbence, da plačajo davke in nagovorijo svoje prijatelje, da storijo isto, Stephen Rusk, davčni avditor, se je izjavil, da če bi postava dovolila plačevati davke na odplačila, da bi blagajna dobila $3,-000,000 več denarja. Ljudje imajo denar v posojilnicah, ki ne plačujejo vlog. Tako tudi davkov ne morejo plačati. N. pr. davkoplačevalec dolguje $300 za davke, ima pa samo $200. Postavno se tega, denarja ne sme vzeti za davke, pač pa celo svoto. Ali ne bi bilo bolje, da bi urad vzel, $200, in davkoplačevalec ne bi bil primoran plačati kazni? Davčni urad je dobil 40,000 podpisov davkoplačevalcev, da se vzamejo delna plačila na davke.
Mestna pokopališča
Da sedanja mestna vlada hrani na vseh koncih in krajih, da ne zaleze v deficit, imamo primer pri upravi mestnih kopališč. V aprilu mesecu je znašal deficit pri tem oddelku mestne vlade $225.00, lansko leto pa, pod republikansko vlado, je znašal deficit $4425. V maju mesecu, letos, izkazuje 1550 dolarjev profita, lansko leto v istem mesecu pa $6862 deficita. Junija meseca lanskega leta je imel oddelek za pokopališča $5863.00 deficita, letos, pod Millerjevo upra,vo pa $5084 čistega dobička.
strelil policist Mead. Kopec je v družbi z nekim drugim fantom izropa.1 mlad par na 89. cesti in Bessemer Ave. Po ropu sta roparja še posilila žensko, ko je prišel mimo policist Mead, ki je pričel t? ko j streljati.
Vest iz domovine
V Suhorju pri Toplicah je umrl v visoki starosti 80 let Jakob Gorenčič. Pri hiši se je reklo po domače pri Gapelnovih. V stari domovini zapušča ranjki soprogo, v Ameriki pa dve hčeri, Mary, omoženo Langus in Rose Pire, ter enega sina. Naj bo ranjkemu očetu rahla domača zemlja!
Fleming želi svobode
Bivši zamorski councilman v Clevelandu, Thomas, Fleming, ki je dobil več let ječe radi sleparije, je najel posebne odvetnike, ki so se obrnili na sodnijo v Co-lumbusu, trdeč, da je Fleming zaprt nepostavnim potom in da mora biti oproščen. Sodnija je odločila dan 22. avgusta za tozadevno obravnavo.
Nov most
Sinoči so izročili prometu nov Fulton Road most nad Brookside parkom. 5 letna županova hčerka Roseanna je prerezala, svilnato vrvico, ki je začasno zapirala dohod k mostu, nakar se je vršila avto parada in govori.
Kot znano je več posojilnic m mestu, ki plačujejo le par dolarjev na vloge, ki znašajo stotine dolarjev. Tako je imel tudi E. A. Lee, 1552 Biltmore Road, $440.00 na City Savings & Loan Co., in ker je potreboval denar, je zahteval na posojilnici gotovo svoto. Posojilnica je pa ponudila samo $25.00, radičesar
Smrtna kosa
Umrl je Joseph Rossman, star 68 let. Ranjki je bil doma iz Žužemberka, in je bival v Ameriki 40 let. V Clevelandu zapušča tri sine in dve hčeri. Pogreb ranj-kega se vrši v petek zjutraj iz hiše žalosti na 1225 Redman Ave., pdd vodstvom Fr. Zakraj-Šek. Preostali družini naše globoko sožalje!
Euclid nima denarja
Mestna zbornica v Euclidu je
je šel Lee na sodnijo, in sodnik; naprosila državni kontrolni od-
Silbert je na Commmon Pleas sodni j i odločil, da mora posojilnica denar, ki reprezentira kompenzacijo Lee-a kot vojnega veterana, takoj izplačati.
60,000 gostov
Ko so sinoči slovesno odprli nov most Fulton Road Bridge, se je zbralo v okolici slavnostnega prostora nad 60,000 ljudi, županova 5 letna hči Roseanne je prerezala s škarjami svileni trak, ki je zapiral pot do novega mestu, in po slavnostnem govoru župana Miller j a je bila pot preko mostu odprta.
Važna seja
Direktorij Slovenskega Doma na Holmes Ave. ima nocoj večer, 10. avgusta, va'žno sejo ob pol osmi uri zvečer.
Selitev urada
Urad za mestne parke se je preselil ,iz tretjega njadstropja v drugo nadstropje v City Hall.
bor, da sme izdati za $608,000 bondov. Mestna blagajna je prazna, in prvega, oktobra je treba plačati $550,000 v zaostalih bon-dih, dočim bi mesto ostali denar porabilo za tekoče stroške.
Na obisk so prišli
Včeraj so se pripeljali obiskat Clevelandčane Mr. in Mrs. Math Slana iz Waukegana, 111., z dvema sinovoma. Mrs. Slana je sestra Mrs. Johane Kolar, 1021 E. 61st St. želimo jim mnogo zabave v slovenski metropoli.
Odpeljan v bolnico
V Glenville bolnico je bil odpeljan rojak Jos. Ule, 15460 Daniel Ave. Prijatelji ga v bolnici lahko obiščejo.
Računi za plin
Račune za plin lahko plačate še danes ves dan v našem uradu in jutri do pol devete ure zjutraj.
ii
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVMN1AN DAILY NBWBPAPBB Published dally except Sunday« and Holidays
NAROČNINA:
Eft Ameriko In Kanado aa leto UJM Za Cleveland, po polti, celo leto $7.00 Ca Ameriko In Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 2a Cleveland po rarnaSalolh: celo leto $5.60; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka • cente.
Vsa pisma, dopise in dentrne poSUJatve naslovite: Amerižka Domovina, 8117 Bt. Clair Ave,, Cleveland, O. Tel. HEnderson 0838
JAM3C8 DKBKVEO and LOOTS J. PIRC, Idltors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Oblo, under the Act of March 3rd, 187$.
No. 187, Wed., Aug. 10th, 1932
nimam denarja za zapravljat!" Naj bo na tem mestu povedano, da ne bo kolekte in nikdo vas ne bo vprašal za denar. Samo da pridete tje. Ko so bili dobri časi, ste radi veliko žrtvovali. Tudi kadar se delo povrne, boste ra-devolje darovali še več kot ste do sedaj. V nedeljo pa naj bo za vse prostor v Maple Gardens popoldne. Seveda, žegnanje brez godbe ni pravo, zato bo preskrbljeno z najboljšo godbo. Vsi ple-
lic? Tudi za vas bo prostor pripravljen. Eno omizje pa bo rezervirano za vse Lovrence iz vse države Ohio. Le pridite vsi, da vemo kolikim je naš Lovrenc patron.
Poleg vseh dobrot, katerih bomo deležni, pa bo tudi protestni shod. Sklenili bomo soglasno, da se morajo v pondeljek odpreti vse tovarne in da se bo pričelo z delom s polno paro. Naša dolžnost je torej, da smo v nedeljo 14. avgusta navzoči v Maple Gar-
ZLATO TELE
saželjni naj se že sedaj veselijo
prijetne godbe in dobre zabave, j dens. Do tedaj pa zdravi! Kaj pa rojaki iz sosednjih oko-	J. Resnik,
LOV NA LADJO STRAHOV
Ameriškemu farmarju so prohibicijonisti dali svečano obljubo, da bo pod prohibicijo še bolj napredoval. In lahkoveren, nepoučen kot je, je verjel in dosledno volil za prohibicijo. Zaverovan je bil v svojo zemljo, obrezoval je trte, sadil žito in krompir, gojil živino, pri vsem' tem pa ni imel časa, da bi brskal po svetem pismu, kjer se pripoveduje, da je sam Krist obsodil prohibicijo, ko je naredil vino za žejne goste na ženitovanju, ko je podelil vino svojim učencem pri zadnji večerji. Pastirji mu tega niso razlagali, ali so mu pa povedali, da Jezus ni naredil vina, pač pa — nezavret mošt Priprosti farmar je verjel in volil za prohibicijo.
Ni čuda, se je pošteni farmar in pošteni mestni delavec na enaka hujskanja obrnil in začel obračati hrbet mestni ali vaški gostilni, ki zadnje čase pred prohibicijo niso bile več gostilne, pač pa gnezdo nepoštenih politikarjev in ljudskih demagogov. Ni čuda, da so farmarji prispevali milijone, da se rešijo takega "zla."
Toda farmarju se tedaj niti sanjalo ni, da bo njegovo oremoženje tekom desetih let prohibicije padlo za $18,000,-000,000, niti sanjalo se mu ni, da bo v tem času narastel njegov dolg na farmah za $4,000,000,000, nikdar ni premislil, da bo dobil za svoje pridelke v desetih letih prohibicije $8,000,-000,000 manj kot pred prohibicijo. Naučili so ga, da v "mestu so sami pijanci," na farmah pa sami trezni, in če hoče "spreobrniti" mesto, mora, voliti za prohibicijo.
Farmar se je v desetih letih streznil. Ameriški farmar je tekom desetih let prohibicije dognal, da so ga nekako napačno učili. Ko ni bil več tako zaposljen, ker ni dobil odjemalcev za svoje blago, je začel študirati. Kako to, da pred prohibicijo, je dobro in po visoki ceni prodajal, danes pa, v prohibiciji, blago ne gre, in še to, kar proda, nima nobene cene. Kako to, da je Krist naredil vino, Krist, v katerega on tako veruje, in kako to, da sovražnik Krista, Mohamed, je prepovedal vsako pijačo? Kako to, si je mislil farmar, da včasih, ko ni bilo prohibicije, so bile gostilne le redke v mestu, in kako to, da danes, ko bi morala vladati prohibicija., ga pehajo iz vogala do vogala, in vsepovsod je opojna pijača?
In farmar" je začel misliti, da nekaj ni prav. Capone je milijonar, pošten gostilničar je moral zapreti. Vlada je zgubila tisoče milijonov dolarjev dohodkov, zdaj pa pritiska na njega, da plača te zgubljene milijone. Pred prohibicijo je plačal $1.00 davka od $100 vrednosti, danes, ko ima prohibicijo, mora plačevati $2.49. Kako to? In prišlo je še hujše
V letu 1929 je bilo prodanih 43,156 farm na javni dražbi, ker farmarji niso plačali dolga, obresti in kapitala. V letu 1930 pa je bilo prodanih 78,298 farm na javni dražbi, ker farmar ni mogel prodati blaga in ni mogel plačevati davkov in obresti. In v letu 1931 je bilo prodanih celo 161,143 ameriških farm na javni dražbi radi neplačanih obresti in davkov. Od poštenega, srečnega farmarja je prišel na beraško palico, ko je imel deset let plemenite.prekušnje, kot je slavni predsednik Herbert Hoover nazval prohibicijo.
Agenti prohibicije, še predno je bila prohibicija upelja-r.a, so sami priznali v letu 1916, da prodajo ameriški farmarji letno 108,000,000 bušljev žita samo v svrho izdelovanja pive. To so številke prohiibicijonistov, mogoče so farmarji prodali še več. Toda v desetih letih prohibicije, so farmarji, glasom številk suhačev samih, zgubili vrednost 1,080,000,000 bušljev žita, ker se pivo ne sme več izdelovati.
Vprašajte farmarja, koliko ljudi bi morali imeti zaposlje-nih, če bi hotel pridelati 100,000,000 bušljev žita? In povedal vam bo, da en farmar ne more pridelati več kot en tisoč bušljev žita v enem letu za javni trg. Ne šteje se, kar se pridela za dom. Na podlagi produkcije iz leta 1916, ne da bi vpoštevali naraščaj prebivalstva, je odkar je prohibicija upe-liana, 1,728,000 farmarjev zgubilo eno leto dela in eno leto dohodkov radi "plemenite preskušnje."
DOPISI
Po sklepu mednarodne morske konference sta poslali ameriška vlada križarko "Seneca" in angleška vlada torpedni rušilec "Terror" v vsa morja zemeljske oble z nalogo, katero sta ti dve ladji te dni srečno dovršili. Vojni ladji sta dobili nalogo preiskati vsa morja in poiskati vse zapuščene in pokvarjene ladje, ki plavajo po morju. Nihče skoraj ne ve, koliko tisoč takih ladij, ki so podobne res ladjam strahov ,plove po morju semin-tja. Vse te ladje gonijo vetrovi kakor se jim zahoče, drugič pa jih zgrabijo morski tokovi, tako da te ladje kljub počasni vožnji v teku let napravijo silno dolge vožnje. Te ladje, ki ne vozijo v nobeni smeri in katere čestokrat križajo znana par op lovna pota po morju, postanejo lahko mor skemu prometu nevarne.
Angleška vojna ladja je dobila nalogo, naj očisti Atlantski ocean pred temi ladijskimi mrliči. Ameriška vojna ladja pa je dobila isto nalogo za Tiho morje. Povod za ta sklep je dala nesreča, ki jo je povzročila zapuščena ladja, ki je ena najstarejših takih vagabundov na morju. Izkušeni mornarji poznajo precej takih ladij, saj jih včasih na svojih vožnjah tudi srečajo. Tako je n. pr. leta 1848 zašla velika mehikanska jadrnica "Silicos" v' tajfun, ki je bil tako silen, da je jadrnici skoraj v trenotku odtrgal vsa jadra. Mornarji jadrnice so se k sreči mogli rešiti v čolnih. Zapuščena jadrnica brez jamborov in jader pa je blodila po vseh morjih, 80 let je plavala po oceanih in neštetokrat so jo videli parniki najrazličnejših držav. V mesecu decembru leta 1929 pa je zadel v to zapuščeno ladjo ameriški potniški parnik. Bila je megla in noč in ker na zapuščeni ladji ni bilo žive duše, seveda nihče ni mogel z nje odgovoriti na rog, s katerim so trobili na parniku zato, da ne bi zadeli v kako ladjo, ki bi jim plula nasproti. Udarec je bil tako strašen, da je ameriška potniška ledja "MacKinley" dobila velikansko luknjo v stransko steno. Le z največjim naporom so mornarji zamašili luknjo in tako obdržali pokvarjeni parnik na vodi. Takoj po tej nesreči je jpačel zasledovati to ladjo strahov ameriških torpedni rušilec. Toda morski tok jo je odnesel nezna-nokam in radi tega je morska konferenca napovedala v o j n?o vsem takim zapuščenim ladjam.
Druga taka znana ladja strahov je jadrnica s tremi jambori "W. G. Sargent," ki je plula leta
ŽEGNANJE PRI SV. LOVRENCU
Cleveland (Newburg), O.—V ju smo žegnanje nadaljevali vča-nedeljo gremo pa na žegnanje! sih še pozno .v noč. Lepo je, če Tako smo rekli v starem kraju, i se držimo starih običajev in na-Tudi naš g. župnik nam je ozna-; vad. Le eno bomo opustili, kar nil, da bo v nedeljo farno žegna- je bilo ponekod v navadi, to je nje. Vsi, prav vsi, se udeležimo objemanje z golimi pestmi. Ob-skupnega korakanja ob desetih k jemali bomo le kozarce in ko bo sv. maši. Naj nas ti žalostni časi j prazen, ga damo lepo nazaj in zopet združijo, da se korporati-i za vsak prazen kozarec vam davno udeležimo parade. Tudi ti- jo cigaro v nagrado. Vsi, ki lju-sti, ki ste tako nesrečni, da ni-! bite prazne kozarce, bodite primate že dlje časa1 dela in zasluž- dni in jih dosti nanosite, pa boka, imate pa zdrave noge in se ste imeli polne žepe cigar, lahko udeležite korakanja. Skup-1 Kaj pa ve gospodinje? Vaša no poprosimo Vsemogočnega, da: naloga pa je, da napečete toliko se skoro povrnejo boljši časi. ,štrukljev, da-jih bomo imeli vsi
Saj skupna molitev oblake pro-dere.
Ker bo pa žegnanje ves dan,
dovc-lj. Vsi vozniki pa naj skrbijo, da bomo napeljali veliko ljudi tje; nazaj boste pa štruk-
ga popoldne nadaljujemo v Ma- lje vozili. Morda bo kdo rekel
pie Gardens. Tudi v starem kra-
Jaz bi že šel, pa ker ne delam,
Zelandije. Počasi in brez najmanjšega glasu je plavala zapuščena ladja, ki jo je nosil morski ;ok, glavni jambor je bil odlom-ljen in ležal postrani čez krov. Od vseh jader ni ostala niti majhna cunjica. Noben človek se ni pokazal na tej ladji in od takrat, so zapazili na morju to še 70krat v vseh morjih sveta, tako v bližini Avstralije, Indije, Japonske, Severne in Južne Amerike in Afrike. Po cenitvah starih in izkušenih mornarjev so morski tokovi to ladjo nesli že najmanj lSkra.t okrog in okrog sveta.
Strahoten doživljaj pa so imeli mornarji braziljskega tovornega parnika "Jason" v Karibskem morju. Njihovemu parniku je priplavala počasi naproti čudna ladja, ki je bila pobarvana s čisto črno barvo. Iz stranskih odprtin v steni so štrlele cevi topov. Nikjer niso mogli najti nobenega napisa, z ladje pa ni bilo čuti najmanjšega glasu. Ker je še danes mnogo mornarjev pra-znovernih, so bili skoraj vsi v trenutku prepričani, da jim pluje naproti "večni mornar." Kapitan pa je šel z nekaj mornarji v majhen motorni čoln in se peljal do pokvarjene ladje. Na tleh največje kabine so našli v zapuščeni ladji tri okostja in več revolverjev, iz katerih je bila izstreljena zadnja municija. Na ladji niso našli nobenih papirjev ali vrednosti. Kapitan je sklepa.1, da so najbrž našli ostanke roparske ladje, ki je svojčas plenila v kitajskih in malajskih vodah. Z vsega, kar so videli na ladji, so sklepali, da so se mornarji roparske ladje uprli svojim vodjem, jih pobili in s plenom zapustili ladjo. Bolj prijetno srečanje pa je doživel v poletju leta 1929 L. Warren, kapitan ribiškega parnika v bližini zahodne obale Greenlandije. Srečal je zapuščen nizozemski parnik, ki je bil na-tovorjen s samimi poljedelskimi stroji. Dal je privezati zapuščeno ladjo ob svoj parnik in jo pripeljal nazaj na Nizozemsko, kjer je dobil izplačano najdenino 20,-000 nizozemskih goldinarjev. Po poročilih o nesreči, ki je zadela ta parnik, so sklepali, da je ta ladja zašla v orkan, nakar je moštvo zapustilo ogroženo ladjo. Vihar je prevrnil vse reševalne čolne, mornarji so vsi utonili, ladja sama pa je srečno prestala vihar.
Uničevanje teh ladij ni bilo lahko. Ker plovejo te ladje toliko let po modu, okamene vsi leseni deli v vodi, ki postanejo tako trdni, da jih ni mogoče uni-
1891, naložena z dragocenim le-j čiti niti z ognjem, niti z dinami-som v Evropo. Sedem let ni bilo jtom. Vojni ladji sta vse te ladje o tej ladji glasu, ko so jo prvič torpedirali in edino to je zaleglo, zapazili na morju v bližini Nove Ida so se zapuščene ladje potopile.
—Toča v Mavčičah. V soboto, 16. julija je ob 1. popoldne prihrumela toča od Osolnika čez Gorenj o vas in pobila močno po Mavčičah in Prašah ter stran velike ceste. Podreča ni prizadeta, s konca na Jami se malo pozna. Ječmen bo treba pokositi, fižol je zbit v tla. Zelniki in pe-
—Nesreča pri spravljanju sena. V Ribnici se je ponesrečila 14 letna hči posestnika Ivanka Nosanova. Ko so domači spravljali seno, je skočila s skednja na voz, vendar tako nerodno, da si je zlomila desno nogo.
—Nesrečen padec. Huda in za življenje nevarna nezgoda je sa močno poškodovani, rž pše- doletela 34 letnega Viktorja Tel-
jočim vozom, ki so ga prav tako vlekle krave. Pa je nesreča hotela, da je pri tem svojem ravnanju prišel med obojne krave, ki so ob srečanju druga k drugi proti sredi zavozile ter sta se notranji podrgnili, kar je imelo za posledico, da je Viktor, ki je prišel vmes, padel tako nesrečno, da mu je šel preko prsi in trebuha voz. Dobil je pri tem hude poškodbe na glavi; vratu in stegnu. Zlomila se mu je tudi ključnica, poleg tega pa ima najbrž še hude notranje poškodbe. . —Smrt na cizi. Jerica Spiess iz Nove Palanke je prišla, potiskajoč pred seboj cizo, domov. Na dvorišču se je vsedla na cizo. Ko je prišel njen mož uro pozneje domov, je videl svojo ženo s sklonjeno glavo sedeti na cizi. Rekel ji je, naj gre vendar v posteljo, <?e ji je'slabo, žena pa ni dala nobenega, odgovora. Ko je mož stopil bliže, je videl, da je žena mrtva. Poklicani zdravnik je ugotovil, da jo je zadela srčna kap.
—Cigani ukradli dva otroka. Karavana ciganov na treh vozovih je s slaščicami izvabila v svojo družbo 3 letnega Antona Gol-da iz Bačke Palanke. Malčka je kmalu spoznala neka gospa v Ilo-ku in o tem obvestila policijo v Bački Palanki in v Iloku. Otroka so že vrnili staršem, aretirana ciganska tolpa je pa priznala, da ima še nekega ukradenega otroka. Doslej preiskava še ni mogla ugotoviti, čigav je ta otrok, ker ni nobene prijave, cigani se pa ne spominjajo niti kraja, kjer so otroka ukradli.
—Št. Vid pri Stični. Občutno sušo smo že imeli. V soboto 16. julija je pa prišel hud naliv, ki je marsikatero pot razdrl. Proti vzhodu so vinogradi na Debelem hribu in v Mihelci. Tam je bil tako strašen naliv s točo, da je odnesel na tisoče voz prsti. Trte po vinogradih so kar do korenin razgaljene. Brajde so podrte, bližnje njive, ki so pod vinogradi, so pa čevlje na debelo zasute. Vinskega pri<jLelka letos po teh gorah ne bo skoraj nič. Tatov se tudi v naši župniji ne manjka. Pretekli teden so ukradli na Otečem vrhu nad Temenico Ignaciju Ovnu ves denar, čevlje in nekaj obleke. Domači so bili na njivi. Tat je prišel v hišo in vse kote preiskal in odnesel, kan je dobil.
—Zverinska zakonca. V Slatini pri Krapini živita kmet Tito Korec in njegova žena Milka. Milka je bila v blagoslovljenem stanu. Ko je povila, sta dete stlačila v glinast lonec, ga odnesla v klet in zakopala v pesek, kjer se je dete zadušilo. Sosedje so kmalu zapazili, da Korčeva žena ni več v blagoslovljenem stanu in začeli so govoriti, da je otroka umorila. Ko sta Korec in rtjegova žena to čula, sta odkopa-la lonec z detetom, ki je že razpadalo, in ga položila na posteljo. Vsa objokana sta poklicala grobarja, češ, naj odnese tru-pelce na pokopališče. Grobarju se je zadeva zdela sumljiva in je obvestil oblasti. Komisija pa tru-pelca ni veš našla. Roditelja sta se izgovarjala, da ga je požrla svinja, ko sta bila oba na vrtu in so vrata ostala odprta. Orožniki so zverinska zakonca zaprli. V preiskav) je Korec izjavil, da je njegova žena na enak način umorila že tri otročičke.
—Smrtna nesreča pri delu. Iz Kranjske gore nam poročajo: 24 letni mizarski pomočnik Mihael Miklavčič, doma iz Kovorja pri Tržiču je v sredo, dne 20. t. m. žagal na cirkularki Podkorenom les. Med delom pa ga je kos lesa s tako silo udaril, da je v četrt uri umrl.
niča in oves povaljani, žalosten je pogled na sorsko polje, kjer je tako lepo valovilo žito, zdaj pa tako razdejanje. Drugekrati je prišla toča od Šent. Jošta, letos pa ravno od nasprotne strani.
bana v Borovnici. Na mah se je proti večeru peljal s kravama, pa je vodil kravi spredaj, da bi se na tej kaj ozki poti, ki vodi pod mostom, brez morebitnega udara srečal z nasproti prihaja-
moža kratkočasila ob dolgih večerih." Vse njeno stremljenje pa je ležalo v tem, da se bo do-padla moškim. Ko je bila dekle upeljana v družbo, si je štela za uspeh, ako je do svojega 20. leta dobila moža. šlo je pa vse lepo po vrsti; najprej se je orno-žila najstarejša dekle v hiši, potem druga itd. Kadar je mati govorila o svojih hčerah in rekla, da so preskrbljene, je to zna-čilo, da so pomožene.
Danes se je stališče žensk v mnogih ozirih predrugačilo. Dekleta se nauče pravočasno, da so si pozneje v stanu služiti si same kruh in se osamosvoje. In ali tudi ta dekleta še vedno lov? može? Ali nimajo vse ene in edine želje, da bodo nekoč srečne zakonske ženice?
S tem vprašanjem, ki je eno in isto po vsem svetu, se peča znana angleška pisateljica Dela-field. Spisala je knjigo, ki je zfbudila veliko zanimanja in v tej knjigi pisateljica zatrjuje, da je cilj vsakega dekleta — zakon. Pisateljica je dobila mnogo pisem od deklet, ki pravijo, da bi se rade postavile na lastno nogo, da bi ne bile odvisne od moža, toda da jih domači vedno skušajo potisniti, v stare običaje in jo vedno sprašujejo: "No, kaj boš ostala stara devica? Kaj pa je rekel oni fatit, s katerim si šla zadnjič v gledišče? Ali Te bor vzel?" Posebno sitne so v teh slučajih tete, ki vedno pridigajo svojim nečakinjam: vsak zakonski mož jel boljši kot noben!
Današnja dekleta zatrjujejo na vse pretege, da ne love mož. In v tem oziru res ni več tako. kot je bilo pred svetovno vojno. Neki moški piše iz tistih časov: "Ako fant pleše z dekletom trikrat povrsti, pa ga že smatra njena mati za svojega zeta in čaka z blagoslovom za novi par. Matere skrbno učijo svoje hčerke: pripravi ga na to, da Te bo snubil, predno se premisli! Doba zaroke se je kolikor mogoče skrajšala, da jo ne bi zaročenec popihal."
Take razmere, kakor rečeno, danes več ne prevladujejo. Dekleta si ne puste narekovati in siliti v zakon in so v tem oziru tudi starši bolj popustljivi. Toda kljub neodvisnosti današnjih žensk, ki so si dobile številno raznih poklicov, kjer si služijo svoj kruh, pa je gotovo, da ima vsaka dekle v svojem srčku skrivno, a vročo željo, da bo nekoč le dobila pravega, ki jo bo peljal pred oltar. To je bilo in bo, dokler bo svet stal.
Ce verjamete al' pa ne.
Dnevna vprašanja
1.	Kdo je bil najbolj znameniti kitajski prerok in pisatelj?
2.	Kdo je ustanovil znano Young Men's Christian Association ?
3.	Katera je glavna reka v državi Indiani?
4.	Kdo je bil ust.varitelj glasbene drame?
5.	Katero je največje mesto v drža vi, Delaware?
6.	Pod kateri oddelek ameriške vlade spada naseljevanje in državljanstvo?
7.	Kako je bilo ime soprogi George Washing'tona?
8.	Kako sta se imenovala usta novnika mesta Rima?
9.	Kateri slovenski odvetnik je mestni pravdnik v Maple Heights?
10. Kdo je( zapisal sledeče vrstice: "Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi, si prosti vol'jo vero in postave. . ."?
Ali tudi današnja dekle lovi moža?
Pred svetovno vojno so bila dekleta iz boljših družin točno naučena na lov za možem. Ni- j česar se ni naučila, s čimer bi si mogla sama služiti kruh. Po: vršno se ji je razložilo vodstvo gospodinjstva v glavnem, nauči lo se jo je lepega obnašanja, morda se je naučila igrati na
Odgovori na vprašanja
1.	Konfucij.
2.	Sir George Williams.
3.	Wabash reka.
4.	Richard Wagner.
5.	Wilmington.
6.	Ppd delavski oddelek partment of Labor). .
7.	Martha Washington.
8.	Romulus in Remus.
9.	Mr..Frank J. Lausche.
(De-
klavir, "da bo svojega bodočega 10. France Prešern.
Zamorec v Južni Afriki je pripeljal na trg zavoj volne naprodaj. Ponudili so mu en vinar od funta, kar se je pa zdelo zamorcu veliko premalo. Zato je šel k nekemu prekupčevalcu, da mu pošlje volno v pristanišče, kjer mu bo vojna več vrgla. Prekupčevalec je rekel, da mu bo to storil, toda izračunal mu je takoj, da bo stal prevoz volne več, kot bo za volno dobil in sicer bo stroškov za tri šilinge več, kot je volna vredna. Ker ni imel zamorec denarja, je obljubil, da bo prinesel prekupčevalcu pitanega petelina. Prekupčevalec se strinja s ponudbo in zamorec gre domov po petelina. Kmalu pride nazaj, toda pod pazduho ima dva petelina mesto enega. Prekupčevalec mu pripomni, da sta se zmenila samo za enega petelina, nakar zamorec premeteno pripomni : "En petelin je za to balo volne, en petelin naj bo pa za ono, ki jo bom pripeljal jutri. Jaz sem prebrisan in se ne dam preslepiti."
A
Domača hčerka je sedela zvečer na vrtu s svojim fantom, ko ji zakliče mati skozi okno:
"Micka, kaj pa delaš tako dolgo spodaji na vrtu?"
"V luno gledam, mama!"
"Potem pa reci tisti luni, naj se odpelje domov, ti mi boš šla pa spat," ukaže stroga mama.
A
"Kdo je pa pri vaši hiši šipo ubil?"
"Naša mama. Ampak mama pravi, da. je temu kriv ata, ker je odskočil, ko mu je hotela vreči kastrolo v glavo."
A
"Oče, slavni iznajditelj Edison je vendar ustvaril prvi govorilni aparat!"
"Motiš se, dragi sinko," reče oče in z vzdihom pogleda postrani na svojo boljšo polovico. "Prvi govoreči aparat je ustvaril ljubi Bog, Edison pa je ustvaril prvi govoreči aparat, katerega se lahko zapre."
A
"To je križ s temi ženskami,'* vzdihne prijatelj svojemu sosedu. "Svoji ženi sem rekel eno samo besedo, ki ji ni bila povšeč in sedaj že 14 dni ne govori z menoj."
"človek božji, povej mi no hitro tisto besedico!" ga prosi prijatelj.
A
Mož in žena sedita pri oknu in opazujeta strašno neurje, ki je divjalo zunaj. Pa se obrne ženica k svojemu možu in mu reče:
"Taka nevihta je bila tudi tisti večer, ko si mi prvič povedal, da me imaš rad. Ali se še spominjaš?"
"Aha, tiste strašne noči ne bom nikdar pozabil."
A
"Danes si bil priden, sinko. Zato lahko poješ tisto jabolko, ki je spravljeno v omari," reče mama svojemu nadebudnemu sinčku.
"Oh, mama, sedaj pa res ne morem pojesti tistega jabolka."
"Zakaj pa ne? Kaj si bolan, revček?"
""Ne, nisem bolan, ampak tisto jabolko sem že pojedel dopoldne.:'
A
"Križana gora, Mihec, kolikokrat ti bom pa še morala reči. da ne vleči mačke za rep."
"Saj ne vlečem jaz, mama; jaz mačko samo držim za rep, vleče pa ona!"
A
Polkovnik se pelje v kočiji po mestu, ko se mu nenadoma spla-šijo konji. Gotovo bi se bila zgodila nesreča, da ni skočil pred konje neki vojak, ki je šel slučajno po cesti in je s krepko roko ustavil konje. Polkovnik je dal za to- hrabro delo vojaku 100 kron nagrade, obenem 30 dni zapora, ker mu ni prej salutiral, predno je konje prijel.
KONGRES IN IMIGRACIJA
Spisal Read Lewis, ravnatelj Foreign Language Information
Service
Oni, ki se borijo za pravično stališče napram novodošlim Amerikancem, imajo vsak nekaj zadoščenja iz delovanja prvega zasedanja 72. kongresa. Res je sicer, da devetorica sprejetih priseljeniških in naturalizacij-skih zakonov je večinoma manjšega pomena in da kongres ni storil ničesar glede raznih važnejših zakonskih predlogov. Mnogi so, na primer, razočarani, ker zakonski predlog glede legalizacije bivanja onih ino-zemcev, ki so prišli nezakonito med 1. 1921 in 1924, ni prišel do glasovanja. Niti ni prišel do končne rešitve zakonski predlog, ki bi dal pravico do izvenkvotne-ga prihoda postarnim staršem ameriških državljanov. Nadalje pričakovano znižanje natu-ralizacijskih pristojbin se ni vresničilo vzlic okolščini, da sedanje visoke pristojbine zapirajo mnogim pot do državljanstva. Vendarle nekoliko konstruktivnih zakonskih predlogov je bilo vzakonjenih in malo predlogov, naperjenih proti inozemcem, je bilo deležnih resnega uvaževa-nja.
Foreign Language Informa tion, Service je delovala ne le v Prilog zakonom v prilog združit' vi družin, bolj človeškim depor-tacijskim določbam in olajšanju naturalizacije, marveč je tudi dvignila svoj glas v protest proti nepravičnim diskriminacijam napram inozemcem. Na primer, zakonski načrt za gradnjo cest v odpomoč proti nezaposlenosti 3e izvirno prepovedal zaposleva-nje inozemcev na javnih gradnjah. F.L.I.S. je vodilo aktivno propagando proti tej določbi in uspeh je bil, da ta omejitev je bila odstranjena od tega važnega zakona, ki ga je predsednik podpisal 21. julija. Niti kongres niti senat nista vzela v Metres nikakega izmed raznih Predlogov za registracijo ino-2emcev. Priseljeniški odsek je sicer sprejel predlog, da se priseljeniška kvota zniža za 90%, ali predlog ni prišel do glasovala v zbornici. Poslanskaj zbornica je sprejela predlog za izključen je in izganjanje komunistov, ali senat ga ni sprejel, ker 8o.mnogi senatorji bili mnenja, ^a ni prav izključiti in deporti-rati iivozemce radi političnega delovanja, ki ni protizakonit za državljane.
Izmed predlogov, ki so bili vzakonjeni, je najvažnejši oni, ki spreminja določbo deportacij-skega zakona, po kateri je deportirani inozemec za vedno izključen iz Združenih držav — krez ozira na razlog deportaci-Ta drastična izključitev je nnela za posledico mnogo gorja Za razne družine. Po novem zakonu more inozemec, ki je bil deportiran, pol preteku enega le-ta zaprositi delavskega tajnika, da se mu dovoli, da sme zaprosili' za zopetno pripustitev v to deželo. Ako tajnik dela to do-y°Ii in ni drugih zadržkov, se ^nozemec more povrniti v Združene države.
Ameriškim državljankam je bila priznana večja enakoprav-n°st, ker novi zakon podeljuje izvenkvotno pravicq inozemskim rriožem državljankam, ki so se Poročile pred dnem 1. julijem J932 ((mesto 1. junijem 1928 k°t dosedaj). Ta sprememba ne bo kaj velikega takojšnjega P°naena, ker je itak le malo de-2eMAlbanija, Romunska, Sirija Turška), ki so izčrpale svoje Kv»te. Konzuli zavračajo toliko Prosilcev kot "osebe, ki utegnejo ^asti na breme javnosti" — ra-sedanje nezaposlenosti — da vote drugih dežel niso bile po-P°lnoma izčrpane tekom minu-,e£a fiskalnega leta (do konca '^"ija 1932). Soprogi ameri--'h državljank, poročenih po 1. Juliiu 1932 imajo še vedno le
Prednost v kvoti. -Naturalizacijski zakon je do-nekoliko j ako pomembnih Prememb. Spričevala prihoda
zemcev, ki so prišli v Združene ^ržave pred dnem 28. junijem 1906, ali od državljanov, ki hočejo dobiti posebno državljansko spričevalo, ako sq postali državljani vsled očetovega oziroma moževega državljanstva. Naturalizacij ske olajšave v prilog inozemcem, ki so služili tekom svetovne vojne, so bile oživljene in ostanejo v veljavi za dve leti. Odsotnost iz Združenih držav radi službe na ameriški ladji se ne bo več smatrala kot prekinje-nje petletnega bivanja v svrho naturalizacije. Podeljeno je bilo ameriško državljanstvo vsem osebam, rojenim v Virgin Islands, ki niso državljani drugih držav.
Nekatere spremembe v priseljeniških zakonih so vredne pomena. Dijaki, ki- prihajajo začasno v Združene države v svrho študij, utegnejo biti prisiljeni v položitev jamščine, da se zagotovi njihov odhod.
Po priseljeniškem zakonu od 1. 1924 so bili inozemci, opravičeni do vstopa v Združene drža vei v trgovske svrhe na podlagi obstoječe mednarodne trgovinske pogodbe, označeni kot ne-priseljenci. Ta določba se je tolmačila kot tičoča se le trgovinskih pogodb obstoječih 1. 1924. Nova sprememba določa, da Se ta privilegij razteza na vse mednarodne trgovinske pogodbe, sklenjene od 1. 1924 naprej in taki trgovci smejo pripeljati tudi svoje žene in nedoletne otroke.
Po dosedanjem zakonu godbeniki so bili izven "contract labor law," t. j. so smeli priti v Združene države, tudi če so imeli delovno pogodbo. To je sedaj omejeno le na umetnike izredne sposobnosti — radi zaščite nezaposlenih godbenikov.
Splošno rečeno, vzlic raznim vpitjem proti inozemčem (kul-minacija je bila zahteva neke velike patriotične organizacije da se deportirajo vsi nezaposleni inozemci), je bila tendeitca zakonodaje v minulem zasedanju kongresa v smer humaniza-cije zakonov, tičočih se inozemcev. V predstoječih volitvah se nudi prilika za nadaljno zasigu-ranje bolj pravičnega postopa nja z inozemci. Imigracija in naturalizacija nista sicer pro gramatične točke volilnega pro grama, ali volilci imajo pravico znati, kako stališče zavzemajo napram takim vprašanjem razni kandidati kongresa. Ali so za ali proti, da se razlikuje na škodo inozemcem v stvareh odpo-močnih akcij, zaposlenosti in starostnih pokojnin? Ali so za znižanje pretiranih naturalizacij -skih pristojbin? Kako stališče zavzemajo napram vprašanju združitve ločenih družin in pripustitve ožjih sorodnikov tukaj bivaj očih inorodcev? Ali so za to, da se razširi pravica legalizacije vsem inozemcem, ki so prišli do 1. julija 1924 in njim tako omogoči, da postanejo državljani Združenih držav? Ali so za to, da se humanizirajo naši deportacijski zakoni? To so j ako važna vprašanja za 40 milijonov Amerikancev, ki so tu-jerodci ali sinovi tujerodcev. Oni imajo pravico zahtevati, da jim kandidat pove, kako stališče zavzema v teh vprašanjih.
Na otoku Korzika, katerega vedno bolj posečajo turisti, so se razmere zelo predrugačile. Medtem, ko se je moglo še pred desetimi leti o Korziki reči, da je to še edin preostanek srednjega veka, pa se je v zadnjem času zelo modernizirala. Dnevno prihajajo in odhajajo parniki v Marselj, Toulon in Nico. Lepe ceste omogočujejo, da si turisti udobno ogledajo razne naravno lepote dežele. Zrastli so fini hoteli in avtobusi vzdržujejo promet med raznimi mesti in vasicami.
a;im;iii!«ii!!!;::tiii:::i;i::!:i:i!:ia:«8!ii
DR. PR. DETELA:
HUDI ČASI
Toda medtem, ko se je Korzika v par letih čisto predrugačila, so pa še vedno ostali bahditi, kot spomin na davno preteklost. Da-si je francoska vlada preteklo jesen poslala proti tem bandi-tom veliko oboroženo silo in se je zdelo, da se bo roparstvo popolnoma zatrlo, pa je to veljalo le malim roparjem, ki so ogrožali varnost cest. Ti so napadali poštne vozove,^ ropali potnike in jemali ljudem na deželi, kar so pač mogli dobiti. Take vrste banditi bodo še v teku tega leta popolnoma iztrebljeni.
Toda teh, navadnih roparjev se ne sme zamenjavati s pravimi "junaki," ki so na Korziki priljubljeni in spoštovani. Ti možje, o katerih se poj o pesmi in pišejo povesti, uživajo zlasti veliko spoštovanje pri ljudeh na deželi. Tako je postal, na primer, Spada, naravnost oboževan od ljudi. Kmetje so ga smatrali za junaka, ki ima nadčloveško moč in pogum. Dasi so morda, številne pravljice, ki se pripovedujejo o njem, večinoma izmišljene, vendar pa je znano, da je bil Spada nenavadno prebrisan v maskiranju. Enkrat je nastopal oblečen kot duhovnik, drugič kot orožnik, tretjič kot turist, itd. Tako preoblečen se je nemoteno pomešal med ljudi in nikdo ga ni poznal.
Ti "častni roparji," ki živijo v nepristopn-ih krajih, imajo geslo, po katerem se strogo ravnajo, da namreč nikdar ne napadajo potnika, nikdar ne izro-pajo poštnih vozov, in ubijajo le iz maščevanja, ali kadar so v to prisiljeni, da si rešijo življenje. Roparji niso postali radi svojega nagona, ampak so postali banditi radi tega največkrat, ker so morali pobegniti v gore, ker so z nožem oprali "čast" nad kakim človekom. Ker morajo živeti, obiskujejo bližnja mesta in vasi, toda jemljejo denar in živila samo bogatim. Nikdar ne izropajo revnega< kmeta, zato pa uživajo pri teh veliko spoštovanje.
Ker se pa romantični turisti vedno bolj pritožujejo, da ne srečajo niti v najbolj divjih krajih nobenega bandita, da bi si ga ogledali od blizu, zato pa tudi oblasti te "častne roparje" ne preganjajo, ker so privlačna sila za tujski promet. Kaka bogata Američanka ali Angležinja je vsa srečna, ako vidi takega bandita od obličja do obličja. -o-
Hiša Mate Hari naprodaj
Korziški roparji
Skrivnostna hiša, v kateri je ; stanovala Mata Hari, nemška j vohunka, je sedaj naprodaj v Parizu. Ljudje pripovedujejo, da v hiši straši. Kot znano, je bila Mata Hari plesalka, ki si je znala s svojimi omamljivimi plesi pridobiti občinstvo, pridobiti si je pa znala tudi zaupanje
__svojih številnih ljubimcev, ki
Eden najbolj poznanih korzi- jim je znala izvabiti razne dr-ških roparjev, Jean Ettori, je žavne tajnosti, katere je potem bil pred nekaj dnevi pred sodni- j izdala Nemcem za časa svetovne jo oproščen obtožbe nekega umo- vojne. Francozi so ji pa prišli ra.. Tako je sodnija pokazala, na sled in je bila obsojena in 'da ima do gotove vrste banditov ustreljena pred 16 leti. rešpekt in da ž njimi milo pošto- V tej hiši je vsepolno skrivnih pa. To so tako zvani "častni; izhodov, v katerih hodi, kakor roparji," ki se čutijo zelo uža- pripovedujejo, duh Mata Hari ljene, ako se jih stavi na isto ven in notri. Prikazuje se, kot stopinjo, kot čisto navadne ban- .trdijo lahkoverni ljudje, kot sen-dite. Ti aristokrati banditstva! ca na stenah v raznih sobah. Hi-mislijo, da so v posebni cir svo- šo obiskujejo številni turisti ji domovini. Zato se pa javnost dnevno. Hišo oskrbuje sedaj ne-
"Oh, otroka, pokleknimo in prosimo ljubega Boga, da nas varuje nesreče," je tarnala žena in pritisnila k sebi nedolžna otročiča.
Gospod Gregorič je doma še nekoliko rojil in godrnjal, a jezen je bil le še sam nase, kar se je bil tako izpozabil. Jel se je opravičevati: "Samo ti vražji Francozi so krivi, samo ti!"
"Oh, Janez," je dejala žena in mu podala otroka, da ga pope-stuje, "gotovo si jih nagnal prav izgrda. Tega ne bi1 bil smel. Mi imamo tudi otroke, in kaj, ko bi se nam tako godilo!"
"A kaj!" se je branil Jaoiez. "Izlepa se ne opravi nič. Dobrota je sirota. Pa saj se ne menim za najemnino; nobenega krajcarja nečem; ampak vun morajo; jaz ne morem živeti v tajki gneči."
"Umiri se vendar in sedi in kosi!"
"Ne morem, sem preveč jezen; vsaka kaplja je sedaj strup. Kar odnesi jed in pijačo!"
"Birkovim bom nesla; gotovo so lačni."
"Kamor hočeš," je dejal mož osorno, da bi zakril radost, ki mu jo je napravila žena s to mislijo. A žena ga je poznala in vedela, da se bo dalo govoriti ž njim.
"Oh, kakšna revščina!" je vzdihnila, ko je stopila zopet v sobo. "Kam pojdejo sedaj? To te vprašaj, kam pojdejo?" "Kamor hočejo!" "Ti govoriš kakor Turek, ne kot kristjan."
."Vsak po svoje. Vun morajo; kar sem rekel, sem rekel!"
"Si pa tudi premislil, kje bodo dobili streho, ti hudournik? Kje pa je sedaj kaj praznega?"
"Tik pod kapitljem, v Lisja-kovi hiši."
"In jaz grem takoj gori in najinem stanovanje za Birkove, da boš vedel!"
"Stori kar hočeš! A Lisjak bo hotel denar naprej."
"Veš. kaj ? če tebi ni bilo nič za tiste krajcarje, ki nam jih dolgujejo Birkovi, naj pa še meni ne bo za najemnino pri Lisjaku."
Tej ženski odločnosti ni ugovarjal Gregorič, celo zadovoljen je bil; ne da bi trpel njegov ugled, je poravnaval trdosrč-nost, ki mu jo je očitala vest. Kako hvaležni so večkrat osorni ljudje za vsak povod nedoslednosti !
IV.
V krčmi pri Luki pa je sedelo omizje pravih meščanov. Lepo jih je bilo videti, lepo slišatk Kaj so se menili pri dobri kapljici za bradate Francoze, ki so hodili osamljeni po mestu! Pozabljeni so bili hudi časi, možje so se veselili svojega življenja in svojega meščanstva.
"Bog te živi, Tone," je dejal eden, "stara korenina! Kaj hočejo ti reveži, ki so od danes do jutri! Midva sva bila prej tu in bova, če Bog da, pozneje tudi. Ko bo zdavnaj že razgnal veter vse te smeti, bova midva še tukaj sedela in domačo kapljico pila."
"Bogme, da," je pritrdil sosed. "Luka, prinesi drugega, najboljšega! Ne bodo ga pili tujci." Luka je pomignil natakarici in opomnil s prezirljivim smehom, kako se je zagrozil komisar, da bodo morali ob devetih že zapirat gostilne.
"Ne govori o komisarju!" ga je zavrnil pivec. "Meni prihaja slabo, če slišim njegovo ime, in če ga vidim, se mi skisa vino v kupici. Vse rajši bi še hodil jaz semkaj, če bi mogel ti komi sarja kako odpraviti."
"A kako?" je menil ltrčmar. "Saj mu dajem manjše in slab
Vtem so vstopili hrupno trije francoski častniki in komisar Apert. Sedli so k svoji mizi, in takoj je bil pri njih krčmar, ki se je začel kar najvdaneje klanjati. Popraševal je, česa da žele, in našteval jedi, ki so pripravljene. Meščani so umolknili, le semtertja je kdo kaj za-mrmral in pogledal postrani novo družbo, ki se je glasno zabavala. Komisar ni govoril mnogo, pridno pa je nalival vino in vmes je poslušal na obe mizi in z glasnim smehom pritrjeval besedam svojih tovarišev. Neizmerno zoprno je bilo to lizanje in ta smeh meščanom.
"Gregorič je mož," je dejal zamolklo eden izmed njih in vzdignil kupico.
"Bog ga živi!" so pritrdli vsi in trčili na njegovo zdravje.
"Kaj se briga on za Poncija ali( Pilata, naj še tako važno postopata okrog! In kaj mu morejo? Nič! Vse njegove sovra* žnike bo prej vrag pobral." Pogledovali so proti sosedni mizi, ker so dobro vedeli, da vleče komisar na ušesa, kaj da se govori.
Martin Birk pa je drl iz mesta ob Krki gori kakor brezzavesten. Nesreča, sramota, jeza, žalost —vse mu je vrelo v glavi, da ni mogel misliti. Obstal je na strmem bregu, se oprl ob ograjo in zrl v motno, počasno vodo pod seboj. Obšle so ga zle misli. En skok, in konec bi bil vsem nadlogam in bridkostim. Da ni bil tako izbebljen, vsililo bi se mu vprašanje, ali bi res vse končal ta skok. A tako daleč ni! mislil; pač pa mu je stopala pred duševne oči zapuščena rodbina in brez-srčnost gospodarjeva. Roke so se mu skrčile v pest. "Ne, ne," si je dejal: "bolj ne bi mogel ustreči temu človeku. Streti, pogaziti me hoče; in sam naj s# mu spravim izpod nog? Ne! Revežu, siromaku naj bi se brez kazni delala krivica! Ali revež ne čuje psovk, ne čuti udarcev? Ali ljubi ,§,amq bogatin svojo ženo in svoje otroke?" Po ušesih mu je zvenelo jokanje otročičev in proseči glas ljubljene žene, ko je razsajal hišni gospodar-Naj bi bil ta blizu, Birk bi ga bil napadel, četudi sam pogine. A kaj je sedaj storiti? Mučila ga je zavest onemoglosti, a po rajali so se mu tudi naklepi, da so se mu grozno svetile oči. Iz ljubezni do rodbine so vzhajale maščevalne misli in izpodrivale bolj in bolj blaga čuvstva. Maščevati se je hotel, naj se zgodi potem ž njim, z ženo, z otroki karkoli. Ni mu prišlo na misel, da bi iskal stanovanja, da bi' dobil strehe stiskanim svojcem; zavil je v gostilno, da bi se potrdil V svojih sklepih.
častniki so bili že odšli, komisar je sedel sam pri svoji mizi; okrog druge pa je bilo še vse polno domačih veljakov. Sem je sedel Birk, ki ni rad videl komisarja, in zanj se je dobilo še prostora; saj je sedel le napol, vkup stisnjen, vedno pripravljen prepustiti mesto kakemu novemu gostu, kakor je navada revnih, boječih ljudi. Pri mizi so se še vedno premlevali važni domači dogodki.
"Kaj marate vi, gospod Birk," ga je pozdravil rejen gost, "ki nimate nič sitnosti! Ob mesecu potegnete plačo, naj bo letina dobra ali slaba. Vam toča nikoli ne pobije, hiša nikdar ne pegorf. Blagor Vam! Hišni gospodar pa in sploh človek, ki kaj ima, ta je revež dandanes."
Birk je molčal; drug pivec pa. je pripomnil, da je menda gospod tajnik še vedno brez službe, ravno zaradi Francozov.
"Ali ni res, gospod tajnik?" Birk je prikimal. "Potem imate pa vi tudi sitnosti," je povzel zopet prvi meščan. "Kaj hočete! Tujec je tujec," je pristavil bolj tiho, "samo domač človek ima srce za do-
"Mi smo bili že tudi po svetu, gospod Birk," je dejal odločno, "in vemo, kako je drugod, in vemo, kako je doma. Ne vabimo pa nikogar, naj pride k nam; in komur ni všeč, mestnih vrat že zdavnaj ni več, in pot je prosta. Zabavljati ni treba nič, vsaj našim možem ne! Kje do-boste možakov, kakršen je naš župan ali svetovalec Gregorič?"
"Ne imenujte mi tega imena!" je zrojil Birk, ki se je tresel od jeze, in zgrabil kupico, da jo vrže v govornika. A sosed ga je stisnil za pest, daj se je zavrnila kupica, in vse omizje je začelo vpiti nad njim, da stran od mize, da ne bo ž njimi pil zabavljač, ki še službe nima. Birk je vstal bled in prepadel, in krčmar, ki ga je bil pred par meseci še ponižno prosil te in one usluge, je stopil k njemu, ga prijel za rame in mu namignil, da je najboljše, če ide, in rinil ga je proti vratom.
(Dalje prihodnjič) -o-
MALI OGLASI
Dvoje stanovanj
se da v najem, vsako po 5 sob. Kopališče, vse udobnosti. Prav poceni. Vprašajte na 14921 Sylvia Ave. 1	(188)
Je vjela žolno, da nasiti
svojo lačno družino
Uniontown, Penna., 9. avgusta. Mrs. Ana Chess, 36 let stara, je včeraj vjela žolno in jo prinesla domov, kjer jo je osku-bla in spekla, da dobijo otroci iaj jesti. Ker je pa žolne prepovedano loviti, je bila naznanjena in obsojena v $10.00 kazni in v $10 povračila sodnijskih stroškov. Sirota nima denarja, pa je morala v zapor. Potegnili se bodo za njo sosedi.
Dvanajst milijonov je bilo nabranih kazni
Washington, 9. avgusta. Tekom zadnjih dveh let so prohibi-cijski agenti v Zedinjenih državah zaplenili za $21,000,000 vrednosti osebne lastnine pri osebah, ki so kršile prohibicijsko postavo, in obenem so sodni je naložile $12,000,000 kazni kršilcem prohibicije. Nad 2,000 avtomobilov je bilo zaplenjenih.
Cela družina bo letela preko Atlantika
New York, 9. avgusta.. Col. George Huntington, njegova žena, dve hčerki in domači pes nameravajo poleteti te dni preko Atlantika. Ena hčerka, je stara 6 let, druga pa' 8, in sta bili obe že nad 2,000 ur v zraku. Polet bo šel preko Labradorja in potem proti Londonu. Komunistični kandidat
za predsednika aretiran
Lawrence, Massachusetts, 9. avgusta. William Z. Foster, kandidat komunistične stranke za predsednika, je bil tu aretiran, ker je povzročal nemir v javnosti.
Iščem delo
na farmi pri slovenskem ali hrvatskem farmarju. Star-sem 46 let in se dobro razumem na far-marska dela, ker sem delal na farmi 10 let. Pripravljen sem delati za malo plačo. Pišite na J. Horvat, 1540 Hamilton Ave., Cleveland, Ohio.	(188)
Odda se
stanovanje za eno družino, 5 sob, rent samo $20 na mesec. Vprašajte za podrobnosti na 768 E. 200th St.	(188)
Stanovanje
se da v najem, 5 sob, kopališče in vse ugodnosti. Odda se dobri družini. Vprašajte na 1036 E. 77th St.	(187)
Farma naprodaj
Naprodaj je lepa slovenska farma, na Dock Road, Madison, Ohio. Dobro obdelana, čedna hiša, v hiši plin in elektrika, ob tlakani cesti. Najboljša zemlja 41 akrov, 12 akrov lepega grozdja, dva konja, krava, prašiči, kokoši. Proda se za gotov denar poceni. Pišite tudi iz drugih krajev na Anton Košiček, Dock Road, Madison, Ohio. )
(193)
SODNIMA PRODAJA
stanovanjske hiše na 1063 E. 67th St. Za ceno vprašajte v uradu
LEO KUSHLANA 6411 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 5195.
V uradu vsak večer med 6. in 8. uro.
(Aug. 10. 13.)
HyVIS
MSIbR
OIL
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
Zdravstveni policisti
Iz mestne službe je bilo radi ekonomskih ozirov odpuščenih 9 policistov, ki so pripadali zdravstvenemu oddelku mestne vlade.
V Jugoslaviji se nahaja danes približno 5,000 ameriških državljanov.
Ogromen političen shod se je vršil 18. julija na Jesenicah, ko so se obenem istotam vršile so-kolske tekme. Na shodu je govoril minister za trgovino in industrijo, dr. Mohorič, ki je trdil, da je položaj Jugoslavije jako dober, ako ga primerjamo s položajem v drugih deželah. Zlasti je povdarjal močno politično stališče Jugoslavije. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki strogo obsoja razna separatistična gibanja v škodo države.
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.) 6119 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narbdnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽALBO LEDU IN PREMOGA
1191 E. 167th St.
Fokliiit.i KEumoro 4*81
trudi, 411 se ta "zanimivost" tu- ki star Rus, ki pa ne stanuje v j še kose ko drugim, in tudi kaka di ohrani, da ne pade slavno zna- hiši, ker ga je strah. Hišo bo i muha se najde v kupici. Pa se na romantična zgodba o korzij-gotovo kupil kak človek, ki ne nič ne meni; vun jo vzame in med splošnim pritrjevanjem je
...	1	i.___i____________L	j- j... „i*	»»	.......—JI ..J___ E.vi,,.
tnacina.
"Domač človek!" se je rogal Birk, "ta je hujši od Francoza in od Turka. Če je tujec pes, domačin je volk." Možje so se spogledali in začeli godrnjati,
Se ne bodo več zahtevala od ino- ških roparjih v pozabljenje. verjame v strahove.
pravi, da to nič ne de.'
I zavrnil eden Birka.
Vsakoletno romanje v Carey, 0.
se vrši
V PONDELJEK, 15. AVGUSTA
VLAK N. Y. CENTRAL ŽELEZNICE ODPELJE IZ TERMINAL
POSTAJE iz Clevelanda ob 6 zjutraj iz Linndale ob 6:12 zjutraj Dospe v Carey ob 8:50 zjutraj SE VRNE: Odpelje iz Carey ob 5:30 popoldne v Linndale ob 8:09 zvečer v Cleveland ob 8:20 zvečer Vožnja na oba kraja je 82.75; otroci od 5. do 12. leta polovico VOZNE LISTKE IN DRUGE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI
FRANK SUHADOLNIKU
6107 St. Clair Avenue
jprii
©o-m-E!L='
TO G,BT A LITTLE: MAP MYSELF! „

Zelena žaba
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
"Ravnateljem Hendonom? Saj smo od njega dobili nalog, naj pazimo na Daimler avtomobil št. A.B.1342. Našel sem ta avtomobil tu gori, kjer obiskovalci puščajo svoja vozila. Telefoniral sem o svoji najdbi svojemu predstojniku v Camelford. čakal sem, da pridejo lastniki avtomobila, ko so me poklicali ljudje semkaj."
Graham je gledal v debeli obraz stražnikov. Kaj bi koristilo sedaj govorjenje. Mož si je zapravil tako lepo priliko za povišpnje. Morebiti pa je bilo za mladega stražnika tako bolje. Morebiti bi ga bila zločinca premotila — pa bi bil utegnil sedaj ubogi stražnik ležati, kakor leži Wilkins ali pa še v slabšem, položaju.
čuvaj, ki-je imel paziti na prostor, kjer so se ustavljali avtomobili, je bil nekam odšel. Avtomobil znamke Daimler je izginil. Kmalu pa se je čuvaj vrnil in strašno klel. Povedal je, da ga |e Barran poslal, naj gre do Wilkinsa, ki se nahaja v gostilni, ter mu tudi za uslugo dal veliko napitnino. Wilkinsa pa ni nikjer.
Graham je šel proti mestu, kjer je bil pustil svoj avtomobil. V mehki zemlji so bili sicer odtisi pnevmatik — a avtomobila, ni bilo več. Vrnil se je k Violeti in ji povedal neprijetno novico.
"I, nikar naj te ne skrbi!" je vzkliknila ta. Sedanjost je ni brigala več, ko so bile vse nevarnosti prestane. Mislila je samo na lepo bodočndst, ki jo čaka ob strani ljubljenega mladeniča. "Se boš pač moral peljati v mojem avtomobilu."
Sedaj se jima je približal policaj. Bil je sama vljudnost in Spoštovanje. Dejal je: "Telefoniral sem svojemu: predstojniku v Camelford. Gospod ravnatelj Hendon je bil baš tam. Poročal sem njemu o vsej zadevi in mu tudi omenil, da ste vi tu. Prosil me je, naj vam sporočim, da vas naproša — saj ga boste počakali, kajne?" "A ponesrečenec?' •'Spravili smo ga k "Velikem sidru," da prispe ambulanca iz bolnišnice."
Violeta je stala pri svojem avtomobilu, v rokah je še vedno držala malo košarico. Dejala je: "Sedaj pa jejva — jaz sem lačna."
Sedla sta na desko pri avtomobilu. Pecivo je bilo vse namočeno morske vode in tudi ostala jedila so bila vsa zmečkana — a vendar ni še Grahamu jed nikdar v življenju tako teknila, kakor sedaj, ko je sedel! ob strani svoje ljube.
Začulo se je brnenje motorja in kmalu nato se je pripeljal na prostor z dvema detektivoma Hendon. Stopil je naravnost k Grahamu ,ki je vstal in se držal nekam hladno. Hendon pa je iztegnil roko in se nasmehljal: "Vem, da ste še vedno jezni name, a ko vam bom pojasnil, mi boste gotovo oprostili. Dober dan gospodična Baynes. Lepo ste nas speljali — skoro, da smo vam morali slediti na konec sveta."
Violet je takoj uvidela, da bi bil Hendon rad z Graha,mom sam. Zato je dejala: "Peljala se bom v Boscastel, da poberem svoje stvari. Medtem pa se vidva lahko pogovorita." Nato je stopila v avto in se odpeljala.
Izgledalo je, da je imel Hendon o Barranovem avtomobilu boljše informacije, a to najbrž vsled tega, ker mu je bila vsa policija na razpolago. Tudi Hendon je šel, kakor je bil Barran, v Sennan Cove, a ga je le za par minut zgrešil. Ker je moral
Hendon za njim šele poizvedovati, je pridobil Barran precej časa — a kljub temu mu je bil policijski ravnatelj kmalu za petami. Nato je Hendon obrazložil Grahamu vzroke, zakaj je z njim takrat v Roverfieldu postopal tako grdo, Graham pa je zopet Hendonu povedal vse svoje doživljaje. Graham je zaključil: "A sedaj — so mi odpeljali še avtomobil. Moramo pa na vsak način za njimi — že bogve, kje so." Hendon pa je bil tiho. "Ali ne u videvate — vsaka sekunda je važna. Jaz ne morem ničesar, ker nimam več avtomobila — a vi —"
"Res je. Kaj naj storimo tedaj ?"
"Nu," Graham je pordečel. "Gospodična Baynes mi je predlagala, naj' se peljem z njo."
Baš ta trenotek se je Violet vrnila. Hendon pa je pomežik-nil in dejal: "Da sem na vašem mestu, se ne bi. Danes se itak ne morete vrniti in — nu, nekje bi morala skup prenočiti, kaj? Foleg tega, pa sem prepričan, da bi radi videl; tudi konec. Enega svojih mož moram bstaviti pri Wilkinsu, Sicer nam, ubogi vrag itak ne more ubežati — vendar bi pa, utegnil kaj izpovedati, kar bi bilo izredne važnosti. Drugi detektiv pa lahko vozi gospodičnin Austin. Vi in jaz in gospodična pa se popeljemo v mojem. Najprej jo moramo peljati domov."
"Peljati jo domov?! Mar ne boste sledili takoj onim drugim?"
"Ni sile," je odvrnil mirno Hendon. "Berite tale brzojav, ki sem ga odposlal."
Graham je čital: "Odpokliči-te vso policijo iz gradu. Vendar pa pazite strogo na grad. Hendon."
"Kaj naj pomeni to?" "Edino sledeče: Nikakor ne vemo, kateri izmed njiju je v vašem avtomobilu. Skoro da bi dejal, da je Barran. Ločila sta se in bosta šla vsak po svoji poti. Ne verjamem, da se bo Barran s svojim — kako naj ga imenujem — recimo: tovarišem še kedaj sestal. Najbrž ga bodo prijeli prej moji ljudje. Ako pa ne, sem pa tudi prepričan, da be skušal Barran pobegniti."
"Skoro da mi govorite v ugankah. Vendar pa pristajam na vaše pogoje. Kaj pa z onim drugim?"
Hendon se je dosedaj smehljal. čim je Graham omenil onega drugega, se mu je obraz zresnil. Odgovoril je: "Oni drugi pa ne more iti nikamor drugam, kakor —" "V grad, kajne?" "Uganili ste," je pritrdil detektiv, a iz njegovih oči je odsevala železna odločnost.
Dolgo sta molčala nato in premišljevala. Nato pa je dejal Hendon: "Pojdimo sedaj. Vi povejte gospodični Baynes, a jaz bom medtem dal naročila svojim ljudem."
XX.
Oko v oko 'Odstranil sem iz gradu vso služinčad," je poročal Hendon. "Vsepovsod sem razpostavil svoje moštvo. Nihče ne more priti v grad in tudi nihče ne more iz njega."
Stali so v veži, ki je bila priča pravcatega vojnega opustošenja. Pod je bil odtrgan vsepovsod, tako da se je skozi široke jame videlo v kleti. Vežna vrata so bla odprta, tako da je pihal v vežo.hladan nočni veter. Vstajala je sicer luna, vendar je bilo v parku pod drevesi precej temničasto. V veži' so bile prižgane vse luči. Vrata pisarne so bile odprta, tako da se je videlo premetano pohištvo in tu-
di zeleno žabo, ki je visela s podstavka. Hendon sam je stal pri dvigalu, katerega vrata, so bila na stežaj odprta. Zdelo se je, da je stari ravnatelj pričakovanja nestrpen. Oči so se mu lesketale in po tem je Watkins vedel, da pričakuje Hendon vsak trenutek razrešitev zagonetke. Watkins je sedel na stopnicah, ki so vodile v prvo nadstropje, a poleg njega je slonel ob kupu desk, Graham, ki je imel obvezano roko. V hiši ni bilo nikogar drugega.
"Kakor vidite," je pričel Hendon, "so odtrgali, kakor sem jim ukazal, vse deske in sledili žicama. In kakor sem pričakoval: tamkaj," pri tem je pokazal na neko mesto, "se žici cepita. Dve vodita v Barranovo sobo, dve pa izgineta v cementu. Spomnili se boste, da smo preiskali vse poslopje od podstrešja do kleti. Ta cementni zid je temelj dvigalu." Hendpn je videl, da postajata tudi onadva nestrpna. Zato je dejal: "Moji ljudje so mi sporočili, da se avtomobil ni še vrnil."
"Dva avtomobila — pozabili ste' mojega," je pripomnil Graham.
"Ne verjamem, da nam je še skrbeti za Barrana. Prepričan sem, da je bil ta le zadovoljen, da se je lahko odkrižal svojega "tovariša." Morebiti ga bomo še prijeli, vendar pa je pribito gotovo, da se ne bo* več vrnil semkaj."
Graham je vprašal: "čemu pa naj bi se vrnil njegov "tovariš," kakor ga imenujete?"
"Pač, ker se je moral vrniti — ker zanj ni mesta nikjer drugje na svetu."
Graham in Watkins sta postala pozorna.
"Ali se ne spominjata, da sem dejal takrat, ko smo preiskovali hŽSo, da moramo poiskati možnosti, da prodremo še globokeje. Mislila, sta, da govorim le nekako frazo, v resnici pa sem mislil na dejanje."
"Pravim, prijatelj," je dejal Watkins, "želel bi, da naju ne bi! vlekel tako na dolgo."
"Razumela bosta pač, da ni mam nobenih dokazov — vse samo domneve. Zato sem tudi skrbel, da bosta samo vidva menoj. Ako sem v zmoti, tedaj se mi bosta lahko posmehovala -t- nikakor pa ne bi hotel, da se iz mene norčujejo moji podložni. — Ko smo bili mi odsotni, so moji ljudje sledili točno mojim nalogom.' Naleteli so na nek dimnik, ki se ni hotel kaditi. I? dimnika pa je prihajal komaj slišen ropot nekega stroja. Sedaj lahko uganeta sama."
"Tedaj je res človek?" je vprašal Graham.
"Vsekakor — in še prav nevaren."
"In ta je umoril resničnega Barrana?" je hotel vedeti Watkins.
"Dvomim — skoro, da bi izključeval to možnost." Hendon se je zamislil.
"Tedaj je moral izvršiti Barran samomor? To je vendar nemogoče — njegova glava—"
Ne, Barran ni izvršil samomora," je odvrnil zamišljeno Hendon.
Nestrpno je vzkliknil Graham: "čemu nama ne poveste kar naravnost, ker mislite?"
Hendon pa se je nasmehljal in pogledal na uro. "čas je, gospoda," je dejal šaleče, vendar mu je stopil na čelo pot. Od daleč se je čulo iz vaškega zvonika bitje ure — bilo je deseto. Hendon je postal sedaj sama živahnost. "Graham, vi stopite v pisarno za Vrata — nikar se ne pokažite in, da vam priporočim še posebej, nikar se ne oglasite, pa ko bi videli, ne vem kaj. Watkins, vi pojdite par stopnic višje, tako da vas bo zakrivala ogra-
ja."
Oba sta ga ubogala. Hendon pa<je stopil pred grad in se vrnil z velikim kosom kositra. Tega je položil preko tramovja, a nanj nametal dračja. Izgledalo je, da polaga veliko pozornost na to grmado. Nato je zopet šel pred hišo ter prinesel vrč petro-
leja, ki ga je zlil na dračje. Nato je prinesel še kup zelenja, katerega je položil ob grmadi.
"Moj Bog, saj bo zapalil hišo menda!" je vzkliknil Graham.
Hendon pa je položil prst preko ust ter nato šel v pisarno. Tu je vzel mikrofon, katerega je našel v žabinem žrelu. Grahamu je šlo vse to že na živce. Stopil je k stojalu ter odtrgal raz njega zeleno pošast. Nesel jo je Hendonu v vežo.
"Tu," mu je dejal. "Če boste že zakurili kres, naj zgori še ta prokleta pošast."
"Vsekakor bo to zanjo primeren konec," je dejal Hendon. "Sedaj pa vas prosim, da, se vrnete na svoje mesto in da se mi ne oglasite več."
Nato je Hendon pripel žici mikrofona na žici, ki sta vodili v cementno podlago dvigala. Prižgal je vžigalico in že se je dvignil proti stropu zubelj. Suho dračje je pokalo, a pod strop se je valil dim in švigale iskr^. Graham se je moral nasmejati — v ognju se je cvrla zelena pošast in odskakovala, kakor bi bila živa. Hendon je stal ob ognju kakor kip. Nato je segel v listje ter vrgel pest tega na ogenj. Ogenj je ponehal, zato pa se je pričel valiti temen, gost dim, tako da si je moral Graham, tiščati pred nos in usta robec. Hendon se je tiho oddaljil k glavnim vratom ter čakal. Minevale so sekunde — v tem neznosnem pričakovanju so se zdele večnost. Dim je postajal vedno gostejši, vedno bolj duši j i v. Kaj se bo zgodilo — če se bo sploh kaj. In tedaj — Graham se je sklonili naprej, kljub temu, da ga je Hendon svaril — tedaj se je v dimu nekaj zganilo. Dvigalo se je pričelo premikati — počasi — zelo počasi — vendar ne navzgor, pač pa navzdol v tla, v svojo cementno podlago. Izginilo je, a oni so čakali — niti dihati si niso upali. Ogenj je ponehaval, vendar se je valil še gost dim. In nato se je prikazal zopet vrh dvigala. Ustavilo se je — Watkins, Hendon in Graham so napenjali oči — tedaj so se odprla vrata dvigala, a venkaj je skočilo —. Baš tedaj je ogenj zaplapolal. Grahamu je kri zastala v žilah, lasje s(j> se mu naježili. V odsevu ognja je videl prikazen, kakršne ne bi mogle naslikati niti groz-ničave sanje. Tamkaj je stal, stokal, pohabljenec, ki ni bil podoben človeku. Glava je bila brez las, rdeča kakor kri — a prikazen ni imela obraza. Le dve jami so bile tamkaj, kjer naj bi bil nos, a pod njima druga namesto ust. Izpod golega čela, pa je strmelo strahu in groze samo eno oko. Trenutek je le obstala prikazen, a nato planila preko ognja proti vhodnim vratom. Tamkaj pa se je prikazal Hendon — bled je bil v oljraz, a v rokah je tiščal samokres.
Prikazen pa ga je ugledala, nečloveški zarjovela, se okreni-la ter skočila v dvigalo, Hendon je skočil naprej. "Primita ga!" je zavpil — vendar, vrata dvigala so se zaprla in dvigalo je( izginilo v globino.
"Za božjo voljo!" je zavpil Graham ter se sklonil preko ograje za dvigalom.
Hendon pa ga je potegnil nazaj in dejal: "Pazite — utegnila, bi vas srečati smrt."
Zaman so počakali. Dvigalo se ni prikazalo več. Watkins pa je zamrmral : "Ako gremo tja doli, pademo v past. Ali ne vidite tamkaj gori ogromne cementne skale, čim pridemo tja doli, pade na nas."
"Poskušal bom vseeno," se je odločil Hendon ter pritisnil na gumb ob vratih. Dvigalo se je pričelo počasi pomikati navzgor. "Zvito, vražje prefrigano. Ves čas, ko smo preiskovali poslopje, smo bili prepričani, da je to trdna cementna skala, ki služi v podlago dvigalu." Dvigalo je medtem prišlo do njih. Hendon je vstopil.
"Ne poj dete sami," je dejal Graham odločno in stopil poleg Hendona.
"Vi ostanete tu, Watkins, za slučaj nezgode," Watkins je pri' kimal, pač vajen je bil discipline.
Graham je občutil čudno mešanico strahu in pričakovanja, ko se je dvigalo počasi pomikalo navzdol. Končno se je ustavilo v razsvetljenem hodniku. Na, koncu hodnika pa je bilo odprto okno. Previdno sta šla preko hodnika ter vstopila v sobano, ki je bila bogato opremljena. Ob dveh stenah so bile omare s knjigami. Vrh omar pa je viselo nekaj izredno umetniških slik. Pred električno pečjo, je stal globok naslonjač, ki je bil pre-
vlečen z najfinejšo svilo. Na tleh je bil pogrnjen dragocen te-pih, a sredi tega je stala bogato rezljana miza. V kotu je stal drag gramofon, a na mizici poleg njega so ležale plošče, kakor bi jih bil stanovalec baš poprej rabil. Iz sobe je vodilo dvoje* vrat. Hendon je planil naprej in prišel v spalnico, ki je bila baš tako bogato opremljena, kakor sprejemnica. Le en pogled mu je zadostoval — Hendon je takoj planil nazaj .ter poskušal druga vrata. Ta pa so vodila v lepo kuhinjo. Nikjer pa nabilo prikazni.
vališče — čeravno je že to dovolj skrivnostno, kar sva videla do sedaj."
"Kaj pa kopalnica? Nekje se je vendar tudi moral kopati!" je vzkliknil Graham.
(Dalje prihodnjič.)
"Nekje mora biti kako skri-^činec.
PO OBNAŠANJU GA SODIJO
Pri domačinskih sodiščih na otoku Nova Gvineja, sodijo zločince po njih obnašanju na sofl-niji. Ako se obtoženi na ves glas smeje, je oproščen. Sodniki so namreč mnenja, da kdor se lahko smeje, ne more biti zlo-
THE OLD HOME TOWN
Registered U S Patent Office
By STANLEY
UCP
THF AFTERNOON LOLL "THE ,
POLITICAL A!£<5UMENT AT SENSORS ST015E IS THE ONE B^HTSPOT^H MARSHAL OTEY WALKERS PAV-_
Central Press
Lee W. Stanley
© 1932
Naznanilo in Zahvala
prijateljem žalostno
V	globoki žalosti in potrtega srca naznanjam sorodnikom, znancem vest, da je v Bogu za vedno preminula naša soproga, mati in teta
FRANCES PRELOGAR-MARTIČ
rojena Kaušek
Pokojnica ie bila rojena v vasi Škrjanče, fara Zatičina na Dolenjskem. Preminula je v starosti 77 let, dne 29. julija ob 11:30 zvečer, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče. Pokopana je bila po cerkvenem obredu iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave., dne 1. avgusta ob 9. uri dopoldne na pokopališče sv. Pavla. Tukaj zapušča poleg žalujočega soproga, hčer Frances, poročeno Bradač, sestro Johano, poročeno Perat, brata Antona Kaušek in v stari domovini sestro Josefo ter brata Jožeta in Franka. Pokojnica je bila članica društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, samostojnega društva Srca Marije (staro), Slovenske Ženske Zveze ter Oltarnega društva Marije Vnebovzetje na Holmes Ave.
V	izrazu iskrene hvaležnosti si štejem v dolžnost na tem mestu izreči zahvalo vsem tistim, ki so položili cvetje na mrtvaški oder nepozabne pokojnice. Obilni venci so nam bili v izraz globokega sočutja ob bridki izgubi nepozabnega bitja. Našo zahvalo naj prejmejo sledeče družine, društva in posamezniki: Mrs. Frances Bradač >n hčerke, Mr. Anton Kaušek in družina, družina Frank Jarem, družine in bratje Leo, Frank, John in Josip Kaušek, društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, Samostojno društvo Srca Marije (staro) Slovenska Ženska Zveza in Oltarno društvo Marije Vnebovzetje družina Chas. Lisjak, družina Cam pa, družina Mike Hribar, družina Frank Toporiš, družina James Prelogar, družina A. Peterlinkar in delavci Collinwood Engine House N.Y. C. R. R.
Našo iskreno zahvalo naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere se bodo brale v pokoj rajne. Obilni darovi so nam bUi ob času bridkosti v veliko tolažbo ter dokaz, kako je bila pokojnica priljubljena in visoko cenjena. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. J. Perat, družina F. Jarem, družina Anton Kaušek Jr., družina F. Keck, družina J. Ludwig, Norwood Rd., Mrs. Mary Jerak, družina Joseph Koncilja, družina Elbert Martič, družina Josip Skapina, Mrs. Julija Struna, Mr. in Mrs. Toni Brzin, Mrs. Jennie Baraga in Mrs. Johana Wolf.
Izraz naše iskrene zahvale naj prejmejo vsi tisti, kateri šo dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in vsi tisti, kateri so prišli rajno kropit ali nas pomagali ob dnevih bridkosti tolažiti in vsi tisti, kateri so pokojnico spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili. Globoko hvaležnost naj prejmejo vsi sorodniki za izdatno pomoč, katero so nam nudili ob času žalosti.
Na tem mestu naj bo izrečena najlepša zahvala pevskemu zboru "Ilirija" za zapeto žalostinko na predvečer pogreba v hiši žalosti. Iskrena zahvala Mr. Martinu Rakarju za njegov trud in zapeto žalostinko ob dvigu rakve v cerkvi Marije Vnebovzetje.
V	dolžnost si štejemo najlepše se zahvaliti častiti duhovščini od farne cerkve na Holmes Ave. za podelitev svetih zakramentov in opravljene cerkvene cbrede. Naša zahvala naj velja Rev. V. Hribarju, Rev. Milan Slajetu in Rev. Joseph Matunu. Našo iskreno zahvalo naj prejme pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb in vso vsestransko postrežbo.
Draga in nepozabna žena, božji previdnosti se je zahotelo, da Te pokliče tja, kjer ni ne solz in ne gorja. Ločitev je bUa težka in bridka, toda zapovedi Vsemogočnega se ni mogoče ustaviti. Za Teboj bodo tudi naša pota in to nas tolaži, da bo zopet svidenje nad "zvezdami. V globoki žalosti Ti kličemo: Hladna zemlja naj Ti bo lahka in mirno naj Ti bo spanje do vesoljnega vstajenja. — Žalujoči:	„»
MIKE MAR TIC, soprog.
Cleveland, O., avgusta, 1932.