St. 43. PoStnlna pavfallrana. V Ljubljani, dne 21. oktobra 1920. Leto II. Glasilo »Samostojne 9 kmetijske stranke la Slovenijo" Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno.............. , . . K 25-— Poluletno...................„ 13— osamezna številka.............. 1"— Kmet, pomagaj Bi sam, In svoje stališče * državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase................K 1 — uradne razglase............... 1'80 reklame................... 2'— Uredništvo in upravniStvo lista je v Lfubijani na Kongresnem trgu St. 9 (nasprotfidvorca). Slovenskemu kmetu, slovenskemu ljudstvu! Volitve so pred vrati! . j prosilce vpošteva samo tiste, lei se s (Kmetje si bomo. sedaj prvič po j kmetijstvom dejansko pečajo, odnos-svoji. volji izvolili poslance v ustavo- no sc želijo pečati, in ki, so istočasno tvorno skupščino. Ta ustavotvorna zemlje potrebni, in vredni ter spo- skupščina bo izdelala državno ustavo, državni temeljni zakon, na katerega se bo opiralo vse državno sobni v zmislu naukov in modernih pviboritev kmeti jske tehnike čim najbolj gospodarsko porabljati zemljo v upravno delovanje in vsa bodoča za- korist celokupnosti! konodaja. j Ustava mora podati temelj za pra- Od ustave je odvisna naša kmet- :pično in enakomerno ureditev davka! ska bodočnost. Če bo ustava dana v Davčni prihodek naj se išče tam, kjer kmetijskem zmislu, tedaj sinemo so ga brez zaviranja davčnega ob-kmetje pričakovati, da nam bo kdaj vezanca lahko zahteva, bolje. Ako pa bi bila ustava našim j Carinska politika na j dobi že v ciljem nasprotna, jc propad kmet- ustavi smer za čim najvestnejše ču- skeaa, stanu gotov! Osemdeset od sto nas je kmetov v vanje kmetijstva in čim najjačje po-peševanje in olajševanje glede pri- državi. Kajmočnejši in odločilni delovanja kmetijskih dobrin in njih faktor smo lahko v ustavotvomi skup- izvoza. ščini, ako se vsi, zavedajoči se veli-j Pospeševanje in ureditev kme-kanskega pomena ustavotvorne skup- yijstva, preskrba cenenih strojev, ščine kot ustanoviteljice državne gnojil, semenja, grajenje cest, vodo-podstavc. združimo pod zeleni kmet- rodov, elektrarn, industrializacija &ki prapor in ustvarimo tako ustavo, kmetijstva, kmetijska zakonodaja, kakršna odgovarja naši kmetski dr- pospeševanje in reforma kmetijskega "zavi! Ustavo si lahko napravimo ta- šolstva ne smejo biti postranska, ko, kakršno mi hočemo! j ampak glavna skrb državnega delo- Volilni boj v ustavotvorno skup- vanja, ker vsa država sloni na kme-ščino se že bije. Mi se ga ne bojimo, tijstvu. Dobrobit kmetijstva je do-Krepijo nas in navdušujejo nas v brobit države! Kmetijstvo naj ne bo tem boju misli na naše zahteve in že- državi molzna krava, nego z njega ]je, o katerih vemo, da se nam brez pospeševanjem in, postavitvijo na kmetskega zastopstva nikoli ne ures- trdna tla, ki omogočajo kmetijski ničijo. Te zahteve so: napredek, naj postane oni temelj, Od nekdaj tlačeni in od drugih ki bo reguliral državne finance, stanov izkoriščani kmetje hočemo, Državno gospodarstvo naj bo varč-da nam naš boj za Staro pravdo pri- no! Brezdelje in zapravljanje se \ nese kmetsko ustavo, ki za vse večne morata odpraviti in poskrbeti bo čase zagotovi kmetsko samostojnost, treba za to, da sc vsakdo in povsod Za naš stan hočemo vzakoniti vse posveti delu. Delo, delo in zopet delo! pravice, ki nam gredo, pa tudi dru- Hočemo, da se postavi veleleapltal gim stanovom priznavamo pravice,\pod strogo državno nadzorstvo! ki jim gred* Kikomur nočemo storiti - Zavarovanje kmetijskih pridelkov krivice, zato pa tudi nad se- živine, zavarovanje zoper nezgode boj ne poznamo mh delavskega, :n preslrjm za starost ne Smcj0 \ntlt meščanskega dildala. Želimo 'stojati sam0 m papir ju, ampak za iz-vsakemu svoje. Zaradi tega za- vcdbo teh Vpraganj se naj prične ta-1)tovarno stanovsko zastopstvo, ka- u0j z rcsn[m delom' tero imej svoj temelj za naš stan v Promdryj, sredslev. kakor želez-kmetijskih zbornicah _ _ !ni gto in b -ava državno . ^znavamo Bogu kar je oozjega, ?ospodai^vo ne smatra kot sredstvo in vladar,u/ kar ,e vladarjevega _ za cksploatiranje žepov posamezni-Pravtako zahtevamo da veljaj }:OT; ampak ta sredstva se naj pospe-(tudi v praksi) temeljni ^ izrek: guje;jo tako? da bo ~ijQ hfllysi Zemlja jc božja in kmetova, iz cesar liaprodek kmotiiskega, obrtniškega, sle« nasn nadaljnja zahteva, da se trgovskega, industrijskega in sploš-mora kmetskaJarf priznak m vo.ro- no kultuni^ dela za mogočno po vatl: i vzdigo splošne blaginje. Letava mora odpraviti se zadnjo Zahtevamo nemudno uvedbo dav-* ; Prmfegnev bodisi v katerem- fi.ana v0^ne dnhičke. Zahtevamo od-ko], stanu. Istotako mora ustava pmvQ monopoiov -m ndušitev korup-uveljaviti dejstvo, da se v državi ne c;t:e bo poznalo nobenega gospodujoče^ ' pQ nreditvi navih državnih mej \plcmena brin, Hrvati m Slovenci, nai ^ danje stalnega vojaštva zrtiža k smo bratje, zahtevamo, da smo vsi 5im mjnižje število! Vojaška enakovredni, enakopravni.' službena doba se ima skrajšati! Pa ne samo v narodnem oziru ve- Oboroževanje vojske se ne sme vr-ljn j enakopravnost za vsa tri pleme- giti v večjem obsegu kot je najnuj-na, ampak tudi pri vseh ugodnostih nejaa potrebno! ta vseh bremenih naj velja principi Dokler monarhija in vladar ne enakopravnosti! i zasledujeta protikmetskih ciljev, je . "Ustava nam zagotovi pravično ure- (naravno, da nimamo vzroka biti ji-J dilev in izvedbo agrarne reforme, ',ma protivni. Zahtevamo pa, da ima-fcatera se ne omejuj samo na razde- j t:■ kmetijstvo kot temelj države in Ijevanje jeml je, nego bodi prava i n i^n dobrobit vodno in povsod pred agrarna reforma, ki naj ustvari p©-J očim!. goje za mogočen napredek kmetij- Ker smo in hočemo biti samostoj-etva. Pri delitvi zemlje naj se kot ni, zahtevamo, da bodi tudi dežela naša samostojna, t. j. mi smo načelno za pokrajinsko samostojnost ali .avtonomijo Slovenije v taki meri, ki bo v korist posebnim pokrajinskim potrebam in ne v škodo državni ce-loti. Osvoboditev vse še neodrešene jugoslovanske zemlje bodi državi in vladarju prva dolžnost. | Odločno smo proti temu, da bi se fše nadalje smelo izrabljati vero v -politično namene. Cerkev bodi hiša božja, duhovnik v cerkvi pa namestnik Kristusov. Zunaj cerkve pa bodi duhovnik državljan tiste vrste kot smef vsi drugi umrjoči ljudje. I Zahtevamo popolno enakopravnost naše vere in cerkve z drugimi veroizpovedmi našega državnega območja, kakor turli zahtevamo, da državna oblastva v danem slučaju vero in cerkev odločno Čuvajo, lcakor bomo to storili tudi mi kmetje sami! Glede ustavotvorne skupščine velja za nas kmete izrek: „Vsakomur koristiti, nikomur, škoditi!" Vse dosedanje odredbe in uredbe začasnega Narodnega predstavništva in začasnih vlad smatramo samo kot začasne, zasilne uredbe, vsled česar ne priznavamo njih obstoja v tem zmislu, da bi mogle na bodoče državno delovanje v kakršnemkoli oziru vplivati, pač pa sta naše nazira-nje in naša zahteva, da se vse. važnejše uredbe in odredbe pritegnejo v presojo in pregledovanje ali v revizijo, kar naj posebno velja glede dosedanjih odredb, tičočih se carinske politike, davčne politike, vprašanja agrarne reforme in končne ureditve denarne valute. « Somišljeniki! Vse te zahteve in želje so nam svete. Povejte in obrazložite jih tudi drugim! Za njih dosego gremo v volilni boj, da si ustvarimo in zagotovimo svoj obstanek! Opozorite ljudstvo na volilni program klerikalne stranke (prioboen v ,,Slovencu" dne 2. oktobra t. 1.), ki hoče kmeta slepiti, češ da se klerikalna stranka za kmeta poteguje, dasi ne najdemo v vodilnih mislih njenega programa za volitve niti besedice o agrarni reformi in niti besedice o končni ureditvi valutnega vprašanja, dalje ne zapazimo v programu niti najmanjše zahteve, da bodi ustavi za podlago kmetijsko stališče, kakor tudi ne posveča program nobene pažnje drugim življen-sko važnim kmet6kim vprašanjem. Nasprotnika opozarjamo, naj vodijo stvarni, ne pa osebni in zahrbtni boj! Ka tem mestu moramo tudi prav posebno obsoditi voditelja klerikalne stranke drja. Korošca, ki je začel, volilni boj z geslom „Krepko, a dostojno!", a mu je to geslo le čisto prazna beseda, pulila fraza, kajti že v prvih stavkih njih volilnega, programa začenja s podlim sumnjičenjem, s podtikanji, z nesramnim zavijanjem in zasmehovanjem ter s ponižanjem ms kmetov ifi s psovkami. Kmetje! Ne ustrašite se nikogar! Kihče vas ne more prisiliti do česa, kar vi sami nočete. Kihče vam ničesar ne more. Najbolj svoboden in samostojen je kmet na svo ji, grudi. Od nikogar ni odvisen. Ako ne nasprotuje zakonu, kmetu nihče in od nikjer ne more blizu. Kihče mu ne more in ne sme ukazovati, nihče ga ne more straho-vati. Vsakdo je ravno napram kmet-skenra posestniku brez vsake moči, ako mu je kmet sam ne da v roko. Zato nam kmetom tudi nihče ne more in ne sme obljubljati nikakih dobrin, ako jih v resnici ne poseduje. Kake politične dobrine nam more iz-poslovati samo tisti, ki ga mi sami pri volitvah poverimo, da dela v našem imenu. Tako poverilo pa bomo dali le ljudem, ki jim zaupamo, o katerih vemo, da poznajo naše težave in nas razumejo. Komande in vajeti pa nočemo dati nikomur v roke. Ker tvorimo kmetje po številu 80 odstotkov prebivalstva, zato nam gre tudi najmanj 80 odstotkov političnega zastopstva, t. j. SO odstotkov odločujoče besede v ustavotvorni skupščini. Po treznih računih, ko pregledujemo svoje vrste, je nepobitno ugotovljeno, da naša ..Samostojna kmetijska stranka" že danes predstavlja nad 50 odstotkov te moči. Nam kmetom pa to ni dovolj! Mi hočemo tudi še ostalih SO odstotkov zase. Mi hočemo, da bo naš stan po svojih poslancih v toliki meri zastopan, kakor odgovarjalo številu kmetskega, prebivalstva. In naša naloga je, da dobimo našemu številu odgovarjajoče zastopstvo! Zato smo dne 6. vinotoka t 1. pozvali obe slovenski stranki, ki imata meščanski značaj, v katerih pa je danes organiziranih še nekaj kmetov, ter zahtevali od njiju, kar je kmetskega, in njima ponudili, kar je meščanskega! Ako hočeta biti ti dve stranki („Slovenska ljudska stranka" in .Jugoslovanska demokratska stranka") resni in pametni, bosta sprejeli, kar je njunega, in nam bosta brez vsakega odpora odstopili, kar je našega. Ako pa tega ne storita, tedaj je dolžnost nas kmetov, da Strankine vesti. Seja izAalnep odbora S8S. bo v potek dne 29. oktobra ob eni popoldne v dvorani ljubljanskega „Mestnega doma" na Krekovem trgu s tem-le dnevnim redom: 1.) Razprava in predlogi glede sestave kandidatne liste za volitve v ustavotvorno skupščino. — 2.) Razno. Opomba: Ker je velavažno, da ss pred objavo kandidatne liste še enkrat čujejo glasovi iz vse Slovenije in da odločijo o listi odposlanci ljudstva, pozivljemo izvoljene člane izvrševalnega od-bora, da ee vsi brezpogojno ta seje udeleže. — K tej seji naj zanesljivo odpošlje po enega odposlanca tudi vsak okrajni in vsak krajevni odbor SKS. Ti odposlanci pa morajo prinesti s seboj pismeno poverilo, da jih okrajni, odnosno krajevni odbor pošilja kot svoje delegate. Ta delegatova legitimacija mora biti opremljena tudi s pečatom tistega odbora, ki delegata pošilja k seji. Načelnik: Jakob Knšar s. r. Redne se]e sacelništva SKS. se vrše vsak torek ob devetih dopoldne v prostorih strankinega tajništva v Ljubljani. Nobenih kompromisov! »Domovina*-' piše, kakor da bi obstojal kak gotov dogovor z JDS; glede skupnega postopanja pri bodočih volitvah. To je le želja gotovih ljudi v JDS., medtem ko je naše strankino vodstvo v seji dne 19. t. m. sklenilo, da gre ,.Samostojna kmetijska stranka" popolnoma samostojno v volilno borbo in se ne mara vesati a nobeno drugo stranko. sprejmemo vsiljeni nam boj in da ne odnehamo dotlej, dokler ni v našem kmetskem taboru vse kmetsko ljudstvo. Najštevilnejši smo m največjo politično moč že danes v Sloveniji predstavlja stranka' Koroški plebiscit. Enoglasno prepričanje vseh poznavalcev koroških razmer je bilo, da je naša zmaga na Koroškem gotova. Še v ponedeljek zvečer, torej dan po plebiscitu, je čestital francoski dclceat plebiscitne komisije našemu delegatu g. jovanoviču na zmagi. In na večer istega dne so jo Nemci popihal: v Avstrijo, Celovec pa toiiko da ni razobesil črnih zastav, ciočini so v Ljubljani že zaplapolaic prve zastave. Pa prišla je noč na torek in tedaj se je zgodila necuvena sleparija. Pn volilnih žarah so Nemci s pomočjo Italijanov izvršili sleparske manipulacije in plebiscit j? bil potverjen. Dasi tedaj štetje še dolgo ni bilo končano, ,Samostojna, kmetijska j vendar si je takoj nato nadel Celovec praznično obleko in Nemci so se tru- Dokler ni'~zadnji kmet v našem :mom? vrnili na Koroško in pričeli s kmetskem taboru, tako dolgo vsi res terorjem, _ kot da bt jm votlih tržaški krepko, a dostojno v boj za našo Staro pravdo! Krnele! Skrbite, da izvojujemo častno na- o Staro pravdo! Izdajalcem sramota! Vodstvo ,,Samostojno kmetijske stranke za Slovenijo". fašistu Najboljši dokaz, da so vedeli za manipulacije in da so prejeli obvestilo o „zmagi", namreč o potvorjenem glasovanju! Sleoarstvo Nemcev pa jc tudi že dokazano! Po mnogih vaseh je izjavilo vse polno naših pod prisego, da so volili za nas in tako je ugotovljeno, da ! je volilo v posameznih občinah mnogo |več ljudi za Jugoslavijo, kakor jih pa 1 uradno obvestilo izkazuje. Somišljeniki, ne pozabite na naš tiskovni skladi Pristopite k „Ekonomu", razpečevalnlci gospodarskih in gozdarskih pridelkov In potrebščini Dne 13. oktobra je plebiscitna lco-| Na našo upravo so imeli upliv ecllno j družništva pa je nepozabni in nese-', fniravjcf IIOZOF' Vedit®vna" misija uradno razglasila izid plebi- klerikalci. Oni so nastavljali urad- bični Miha Vošnjak, česar pokojniku j * " ® H"^*** • prej, aa Be scita, ki je naslednji: i nike, oni so pošiljali ljudi. Kake pa so J, .liberalcu" niti SLS. ne more odre-||°|° ™■J,« Rožek za Avstrijo 1930, za Jugo- poslali, je pokazal plebiscit, in kaka jekati. Pa ce se ze hvalijo s svojim za- jsno''pekiensko hudobijo in zlasti se-slavijo 2318, skupaj 4298 glasov; j bila uprava, je enako pokazalo glaso-, družnim delom, naj povedo se, kako daj pred Volitvami bodo z nesram-Borovlje za Avstrijo" 6427, za Jugo- vanje. Skrbno so se ogibali, da bi tudi je s konkurzi konsumov, kako je s njmi izmišljotinami in lažmi hoteli slavijo 4981, skupaj 11.408 glasov; drugi pomagali, da nc bi izginila glo-šestmilijonskim primanjkljajem „Cen-\ provzročiti zmedo v naših vrstah. Velikovec za Avstrijo 8306, za Ju- riola okoli klerikalnih glav, kadar bo tralne zadružne zveze11. Tu se odpira; Lagali, obrezovali in sasramovali bo-goslavijo 2444, skupaj 10.750 glasov;! končan plebiscit zmagovito. »Domoljubu" široko in hvaležno polje,! do nasevoditjljs, tondjtate in bo- K Pliberk za Avstrijo 5312, za Jugo- Noben izgovor končno ne more opra- dasi malce nerodno za slavno SLS. - V«iite £ ie lo niih edino" slavijo 5535, skupaj 10.847 glasov; vičiti voditeljev plebiscitnega boja, ker Mlekarske zadruge, ena najbolj pozi-j skatc'rim el ho6ed 4e vzdr. torej za Avstrijo 22.025, za Jugo-'niso poznali resničnega stanja na K«- tivnih organizacij slovenskega polje- žati!l pou6ite 0 tem na§e ljncLi! ~ slavijo 15.278, skupaj 37.303 glasov,; roškem. Eno leto naše uprave, četrt leta, delstva, pa so edinole zasluga g. Pirca. ali 59 odstotkov za Avstrijo in 41 od-' vročega glasovalnega boja je moralo; Z zaslugami SLS. na zadružnem po-stotkov za Jugoslavijo. j izčistiti ozračje, je moralo izjasniti lj'l je torej flabo. Naš delegat je nato ugotovil, da jena5p stanje. Ponuden je bil kompromis] 2.) K^n bi si mislil, da je tudi elek-volilo za kraljevino SMS? 15 278 Slo- in od nas odklonjen, ker so nam vodi- trična čenčala na Završnici „veliko de- vencev in da zaradi tega naša kralje-1 telji govorili, da je poraz izključen. | lo" SLS. Menda zato, ker je bilo Pf širjaU sumljive liste, letake i. dr. Ako vina teh Slovencev nikdar ne pozabi in Sleparije pri plehko tu! Verujemonepotrebnem zapravljati nad 200 qd- bo'v«-»k naš somišljenik tako storil nikdar ne zapusti. Gospodje plebiscitna 'da s? bile, ali vprašamo, kaj pa so stoikov ustanovah stroškov. Da se je ....... komisije so se nato čudno spngl*d«»1i delali, ko so se godile? Ali soizmazala centrala iz finančnega polo-in predsednik Peck je bil očitno raz- j zastopniki spali, ko so sleparili' ma, je edino »zasluga" povojnih razburjen. j N<*mci! Treba je pač bilo nastaviti mer, ne pa SLS. Tako je bilo priznano s'erarfvc joa™ Mudi, ki imajo žive, ki znajo za- j 3.) Posredovalni uradi t«di ne pri Nemcev, ki so takoj nato pričeli z! branili sleparije. Ce so pa Nemci pri- nesejo SLS. štev*, ker so bili le p;sek HAfii |A' nasilnostmi Pričeli so po-! sleparili tisoče glasov, potem pa je to:v 0či in so se tako zlorabljali, da so IjOBI I« Bo- dito čuieči in pazite na vsakogar, ki bi razširjal kake sumljiva vesti in loži, in n-\jsi bo tudi s prižnice ali spo-vedcice! Takoj si zapišite dotičmka in tu di priče ter n aznanite to 11 jništvu 3KS.! Parite tudi na one, ki bi raz- ■v/ojo dolžno**, bo naše delo lahko in oaRf.n* zoi9 ga stare pravde zagotovljena. največjimi trni Pričeli so po-! sleparili tisoče glasov, potem pa je to, v jn So sc tako zlorabljali, da so žigati'poslopja naših li"di; pobijati; ttidt naša krivda, ker nismo znali J nevedni ljudje več krivic pretrpeli, ka-naše ljudi, da ni bil pihče varen |iv- j ifegA preprečiti. Na nobenega pa ne „„ ljenja, če ne pomaga naša vlada. Vsa Jugoslavija je to zahtevala in vlada je morala ostati zvesta obljubi našega delegata. Dne 14i oktobra ob četrt na štiri zjutraj je zasedlo naše vojaštvo glaso- valno" ozemlje in Slovenci so bili ro'sploh re da rešiti; no pn da obmetu-šeni nasilja. Skoraj nato pa je tudi jemo z cHiki. Ali-ker so klerikalci sami odstopil naš delegat jovanovič in s tem začeli vpiti: „Primite tatu!', zato kli-dosegel, da ne bo o Koroški več odlo-ičeino mi: »Držite ga!" V klerikalni čevala skrajno pristranska komisij, obtežbi Beograda pa vidijo, še eno, temveč medzavezniški svet v Parizu." |krr zelo dobro konsiatira „N?prej", ko Naša naloga je sedaj, da nastopimo' pravi: „Med njihovimi (klerikalnimi) disciplinirano, odločno in enotno, da se p-ir-ta-ii je bilo toliko protijugos.avan-na medzavezniškem svetu ne ponovi s&g* elementa, da bi bil celo even-zločin. * 1 i rahu plebiscit na Kranjskem v ne- ' Na prisnasao! i »amcsti.'' . 1 Ako rac zaigrali na koroškem, m da zaigramo še bolj, kar se _ _ _ kor pa pravic prejeti. pade krivda bo'j kot na voditelje boja, 4 ) y resnici fiUjra je z-sshiga SLS. ki so odg^Tii za ves n=rin boja. ,a 'voci0pravni, zakon, ker ta" "je bil Nismo mi tisti, ki 09 vrgli na dan:VSJ/„ deželnim zborom od dunajske vprašanje kriva. In tega tudi nismo j vlade naraVrost zaukazan in SLS. je nameravali e»cri*t, ker ?rikimila lcakcr je dejal da je s".caj g:avno, da rc-ino, kar se - Z nepoštenostjo, ki nima primere, ! je posrečilo Nemcem, da so koroški plebiscit. S sleparijami", ki prekašajo celo Nemce same, so dosegli, da je slovenski Korctan osleparjen za zmago, za svoje osvobojenje. Grmade aktov pri plebiscitni komisiji dokazujejo resničnost naših trditev in sila pravice pravi vsemu svetu glasno — da ne velja nedeljski plebiscit, da ie slovenska Koroška siej ko prej naša, sestaven del naše kraljevine. Ves jugcslovenski narod od Vardarja pa do Soče je tega mnenja in ni ne stanu ne stranke, ki ne bi poznala na nedeljski plebiscit samo enega odgovora: Ne priznamo! Nikdar in nikoli se ne zgedi, da bi mi pozabili na one vrle Korošce, ki so vkljub vsemu terorizmu glasovali za nas. nikdar in nikoli se ne zgodi, da bi padli tako nizko in privolili, da bi Nemci s sleparijami opeharili vstaja-jočo Koroško za zmago. Naša vojska je zopet zasedla Koroško. Mi pczdravljamo ta korak in ga beležimo z zadoščenjem, da je naša osrednja vb,da storila svojo dolžnost. Zahtevamo pa, da vztraja na tej poti, da vrši tudi nadalje svojo nalogo. Ker jugcslovenski narod ne prizna plebiscita in ne prizna vlade, ki ne bi vpo-števala te najresnejše volje vsega naroda. Kdo jo krivi Največja nesreča, ki smo se je SfJIoh mogli bati, se je zgodila — koroški plebiscit >e zaigran — Koroška je glasovala proti nam. Tedne in tedne smo slišali samo en glas, da je zmaga gotova, sedaj pa pride grozotna resnica — naš poraz je popoln. Kako to, kdo je prikrival resnico, kdo je vodil boj in ga tako ravozil? Kdo je kriv, sprašuje vsa Jugoslavija! 2e so se tudi oglasili naši ..politiki" in našli krivce. Prvi je izpregovoril „Naprei" in v sila »kunštnih" stavkih se je povzpel do trditve, da so edino socialni demokrati, delali za koroški plebiscit. O gorostasnosti te trditve iz-pregoverimo že še na drugem mestu. Za socijalnimi demokrati je prišel »Večerni list" in odkril krivca, ki je naravno samo eden — to je Beograd. Da ni Beograd brez krivde, je gotovo in nikakor ne mislimo nj'ega opravičevati. Presneto se pa moti „Večerni list", če misli, da je s tem vprašanje že odpravljeno. Ne bo uspela ta dobro premišljena iznajdba, da zvali vso krivdo na nesiinpatični Beograd in opere sebe, ki je ves črn v krivdi. Pribijajmo po vrsti po resnici in prepričani smo, da se najde še en krivec, ne samo1 Beograd. Boj na Koroškem smo vodili Slovenci sami. Uprava je bila naša, vse vodstvo dela je bilo naše. Zato je glavni krivec tudi med nami. Pravimo, ves boj smo vodili mi, v resnici pa bi morali reči, da so imeli vrhovno vodstvo klerikalci. Koroška je odločno protiklerikalna dežela in zato je važno, kdo vodi boj na Koroškem. Iz istega vzroka smo opetovano ponudili svojo pomoč, zato smo svarili pred posledicami, ki ne morejo izostati, če vodijo samo klerikalci plebiscitni boj. Vse je bilo bob ob steno, ker so hoteli klerikalci monopol na Koroškem. nn!v,rj]: I maramo, poivurin more Zg0(jjtj} £e se posreči klerikalcem oprati sebe na račun Beograda. Da se jim pa to ne posreči, poskrbimo mi, še bolj so pa poskrbeli klerikalci sami, ki so delali tako, da so le,oni glavni krivci izgubljenega plebiscita. V Po plebiscita. ,,Slovenskem Narodu" z dn; 16ega 5 ) Lep naslov ima gotovo j,Obrtni pospeševalni urad" in to je zasluga SLS. Ali kdo je kaj slišal o uspešnosti njegovega delovanja do časa vojne? O da, nekateri koiitarji v SLS. se ga hvaležno spominjajo. 6.) Raj je prinesel kmetom lovski zakon in danes je kmet rešen vseh lovskih nerodnosti. Oh, da bi bil, do danes žalibože kmetje tega še ne vedo. 7.) Smolo ima tudi »Domoljub" z zakonom o izboljšanju pašnikov in z zakonom o varstvu planin. Ker prvi zakon ni delo SLS. in drugi ni njeno maslo, temveč cfca sfa vladna predloga dunajskega ministrstva za poljedelstvo. 8.) Najbolj debela pa je hvala' o zaslugah za povzdigo živinoreje. V tem pogledu je storila vse edinole »Kmetijska družba" in deželni cdbor je samo ket izgubljena ovca za njo capjal. Podpore in premije za živino pa je delil tako pristransko, da je samo ko- oktobra našteva neki demokrat razne krivde glede iiida plebiscita. Vidi se.........._ da ima ta človek silno majhno obzorje, zopet vpeljala »Kmetijska družba in Za plebiscit ni nihče drugi nič delal, ne SLS. Šele pozno se je začela zani- kakor morda samo on. Posebno mi sa- mati za gospodinjske tečaje SLS. in mostojni kmetje smo mu na poti. Pravi, tudi tedaj le iz strankarskih namenov, da hočemo vlado, pa nismo nosilci Vpraša se pa še, kaki so bili ti tečaji državne ideje in nacionalizma. Mi pa SlS. Dekleta so se učila delati torte pravimo, da sta nam ti dve temeljni in drugo gosposko pecivo, ki ga je_ na lastnosti že v kosteh. Nismo taki za- pojedinah koncem tečajev pokušala spanci kot žalibog pretežni del sloven- gospoda na deželne stroške, to se ske inteligence, ki čim dalje bolj apa- pravi na kmečke račune. Dober tek tična, da celo brezdomovinska postaja, taki »zaslugi". Kar se tiče delovanja za plebiscit, Takole se hvali »Domoljub" s tujim povemo, da smo hoteli delati in da smo perjem in „farba" uboge ..Zvczarje", delali, četudi se je nas iz strankarskih ki verujejo vsaki njegovi neresnici, ker ozirov povsod odrivalo. si sami ne upajo misliti, če jim ni kak Naši pristaši na Koroškem so bili goopod tega preje dovolil. »Domoljub" najodličnejši plebiscitni delavci. Iz fci zato velike bolje storil, če bi prijel Kranjske in Štajerske smo vkljub v&um sebe za ušesa, namesto da napada to- zaprekam pošiljali naše ljudi na Kore- variša Mrmoljo, ki je za povzdigo ško. Minister Jovanovič, ki ie bil pred kmetskfga stanu, dasi brez sredstev in sednik naše jugoslovanske delegacije na podpore, več stori! kot deželni _ odbor Koroškem, je naš pristaš. On je srbski slabega spomina. Več deset milijonov »samostojnež". In ravno Jovanovič nas je razmetal deželni odbor in z ra^um- je jako pogosto posečal, se razgovar- nim in smetrenim delom bi moral po-jal z nami in iskal informacij ravno zlatih kranjsko deželo, če bi mu bil v naši strankini pisarni. Korespon- kmetski blagor le količkaj na srcu. A denca in telefonski pogovori med Jo- j za njega jc veljalo le, kar je rekel dr. tajništvom so j šusteršič, ki je tako vneto kričal „ži Glrcšjm odbor SKS sa okraj Kamnik v nedeljo ?»ne 24. t. ra. glasnem trgu v Kamniku TIBOR. Kmetjo iz vse kamniške okolic?, pridite n% tabor vsi, da pokažet« nasprotnikom s^r-jo moč. C«kyisjni odbor. 24, t m. ob ireh popoldna 5"o velik okrajni shoi &KS. v Št. Vidu nad ^-jubVjano. Somišljeniki, pridite zanesljivo vsi na ta ehodl — Odbor. Dna 34. t. m. ob ensjstih do-p?ldt\<5 ho o k??.ju: i;hod SSS. na ob t-"eh popoldni pa v CtGrj?J.v Somišljeniki, pridite gotovo na shoda! — Odbsr. Dne 24. t. in. cb treh popoldne bo velik shod SKS, v Stični pri kolodvoru. Tovarič* kmetje in tova-rišice kmetice, udeležite se shoda aanesljivo! — Odbor. Dne 24. t. m. ob enajstih pri-. ..... redi S&S. shod v Jagnici pri Ra- "STSZli,ki na deželi ie *** *•>•. ..... '•• • * - " " Za dan 24. t m. sklicuje SKS. 7 Št. Juri pod Kiuaom shod, ki bo ob sedmih zjutraj pred šolo. Dno 31. oktobra bo v Slovenski Biaferci na glavnem trgu velik tabor SSS. V nedeljo dne 31. t. m. ob desetih dopoldne bo veiik okrajni shod SKS. v Škof j i Loki pri tovarišu Otetu. Somišljeniki vee škofjeloške okolice, pridite vsi na shodi — Odbor. Volilna shoda SKS. bosta dne 31. t. m. in ne dno 24 t. m., kakor pmo zadnjič napačno poročali, v Veliki dolini (po prvi sv. maši) in v Krški vasi (ob dveh popoldne). vanovicem in našim tajništvom so: susterstč, Ki —, ------ bili jako živahni! Koliko so delale po- vijo vojna!" in razmetaval denar za litične pisarne drugih strank, tega ne vojna posojila. Te »zasluge" je »Do- vemo, a trditi se upamo, da ne toliko moljub': popolnoma pozabil kakor tudi, . , ,. .. kot naša. In na dan plebiscita? Koga Eiavno delo. s katerim so pokopali šu- ie povabila tudi kmete da bi ]i p^ je bilo več na Koroškem kot kmetov? ki jej ev osnutek sladkorne tovarne, cd mahali pri _vdih'ali,; toda mandate (Hrvatski kmetje gredo svojo pot.) Klerikalna zajertnica (sestra našo SLS.) je sklicala prejšnji teden v Varaždin konferenco, na katero J/l f iilil MVil* . M) - —--------- o--i > —----—------- ni bilo prav in so intrigirali proti, gLg ni brezpomembna stranka. Nare nam. Poglejte »Kmetijski list" in po- dimo mu veselje! SLS. ni brezpomembna, temveč kakor smo zroraj dctazali. škodljiva stranka, zato 28. novembra in vej te, če samo v eni številki nismo delali za ..Jugoslovansko Matico"! S tem je stvar za nas končana. Pri; proč z njo jaznega demokrata pa pozivljemo, naj se drugič bolje informira, preden zapiše podobne očitke in prepričan naj bo, da imamo za svojo domovino toplejše srce kot marsikateri lakasti demokrat in vsi rimski sluge. Brezpomembna stranka. Na živo zadet skuša »Domoljub" v svoji 41. številki zagovarjati brezpomembno stranko »Zvezarjev*'. Pa dasi uporablja debele črke in visokodoneče besede, se mu je poizkus popolnoma ponesrečil, ker ves zagovor je sepav in milo rečeno neresničen. Lepo po vrsti, kakor hvali »Domoljub", hočemo tudi mi dokazati njegovo neresničnost. 1.) Skrb SLS. za zadružništvo. Priznamo radi, da je SLS. ustanovila mnogo zadrug, toda sanio iz strankarskih političnih ozirov. Potom zadrug ni hotela dvigniti kmeta, temveč ga hotela imeti na vajetih, kakor preje razni oderuhi. Oče slovenskega za- Poziv nrednišivoma „Domo-Ijalia" in ».Slovenskega p-spe&arja". ]STn pozive in napade v teh listih na mojo osebo izjavljam: Otvorite mi predale v svojih listih, da vam na vse odgovarjam, Izporočite mi to takoj! Z veseljem sem pripravljen redno vsak teden odgovarjati. V našem Kmetijskem listu" ni dovolj prostora vam odgovarjati. _ je_ tudi brezpomembno, ker naši ljudje me itak poznajo. Želel bi, da vaši ljudje eitnjo odgovore in spoznajo tako mene in »Samostojno kmetijsko stranko". Le pustite, naj tudi vaši ljudje csnico ter sami godijo. Ivan M r molja, Vsnica pri Mariboru. povedali dosedanjim vsiljenim voditeljem ter bodo šli v volilno borbo združeni pod svojim zelenim praporom. (Kmetske zmage v Bolgariji.) Pri naknadnih občinskih volitvah na Bolgarskem je poljedelska stranka zmagala z ogromno večino 53.000 glasov. Prvi za kmeti so bili komunisti z okroglo 30.000 glasovi, dočim so vse ostale stranke — 8 po številu — dobile skupno komaj 30.000 gla- sov. nrrcGO (Upor ruskih kmetov.) Po vsi Rusiji sc širi med kmeti oboroženi upov proti boljševizmu, posebno_ pa proti rekvizicijam živil. Vlada, ki je vsled tega v velikih tkrbeh, je proglasila v 12 gubernijah izjemno stanje. akraiisske vesti. (Dr. Tavčar in dr. Korošec v objemu.) šefa klerikalnega in liberalnega gene-ralnega štaba sta se našla v isti neresnici. Ker je SKS. odločno stanov- ska in s tem tudi razredna organizacija, sta odkrila ta dva generala 6tare in obrabljene politike, da je SKS. tudi revolucionarna stranka, vsaj v listih in na shodu sta se izrazila tako. Kako sta prišla moža stare slave do tega — ne razumemo. Saj vendar ni rečeno, če so socialisti razredna in revolucionarna stranka, da je zato tudi SKS. razredna in revolucionarna. Mogli bi z isto pravico reči, da sta tudi liberalna in klerikalna stranka revolucionarni, ker sta končno tudi. obe razredni organizaciji, prva razreda meščanov in jare gospode, druga pa razreda duhovnikov. Ali pa obema razvoj SKS. tako smrdi, da sta se le zato našla velika nasprotnika v skupnem boju proti SKS.? Trditev omenjenih gospodov je tem bolj čudna, ker mi nikdar nismo trdili niti dali najmanjšega povoda za očitek, da smo revolucionarna stranka. Naglaša'i smo vedno samo eno, da ni nastala SKS. iz želje po nadvlaHi, temveč, ker ima vsa dežela čez glavo dosti, da bi jih meščanske stranke pod to a'i drugo firmo še dalje varale. Bila je enodusna zahteva vseh icmet&v, da se to varanje neha in zato ie nas-'ala SKS. Zato bo pa SKS. nadaljevala svojo pot neustrašeno dalje in brez, ozira na razne očitke, pa naj lete iz še tako visokih vrhov, ker ve, da zahteva tako interes kmetov, ki so končno vendarle steber države. Da pa tudi pozneie ne bo osleparjena za svoje delo je SKS. enako potrebna, ker vsi kandidati SKS. morajo podpisati izjavo, da polože takoj svoje mandate, če ne H hoteli ali mogli zastopati strankinega programa z vso odločnostjo. S tem je postavljena SKS. na trdna in realm tla in zato je njena zmaga go-toVa, če je to starim generalom prav p«, ne. (Pri koroškem plebiscita) so se najbolje obnesli koroški kmetje. Vkljub terorizma in podkupovanju so ostali zvesti n?m in glasovali za Jugoslavijo. Vsa čast jim in priznanje! Naj bodo prepričani,- da mi kmetje nikdar ne pozabimo njihove zvestobe in da poskrbimo za zmago nravlčne stvari. (Socialni demokrati in plebiscit.) Na levo in desno bere levite »Naprej" in se ponaša, kot da bi ravno on deloval za našo zmago na Koroškem. Celo frazo o storjeni narodni dolžnosti je našel. Toda, da ne bo bahavost „Na-preja" presilna, ga vprašamo: Kako je pisal „Arbeiterwille" in kako je pisal »Naprej"? Tam vse številke prenapolnjene o plebiscitu, tu dva članka poštenega narodnjaka, toda šele zadnje dni, pod pritiskom razmer. Kako pa so volili delavci v Borovljah, Velikov-cu in drugod ? Pa menda ne ^ Jugoslavijo? In kako se'je glasilo zadnje navodilo »Napreja" za volitve? Na vse to naj odgovore sodrugi pri „Na-preju", potem pa naj lažejo o storjeni narodni dolžnosti. Da, nemški socialni demokratje so storili svojo narodno dolžnost, slovenski pa seveda samo svojo socialistično. V takih vprašanjih, kakor je bil ravno plebiscit, pa ni to storjena dolžnost, temveč izdajstvo! (Sijajni politiki so socialni demokrati.) Ker smo ponudili meščanskim strankam kvalificirane mandate, da bi se vršil volilni boj v skladu z našim zunanjim položajem, so našli socialni demokrati gorostasnost, da smo se prodali demokratom. Res, logika, občudovanja vredna, in vsa čast onim, ki so jo iznašli. (Laž grda laž.) Naši socialni demokrati bi radi vladali. Toda ta smola, da ie na Slovenskem delavcev tako malo, da iz delavske vlade ne bo nič. Zato so pričeli loviti kmete in jim oznanjati prav po kramarsko svoj evdngelij. Zato so napeli vse sile, da uničijo »Samostojno kmetijsko stranko", ki bo na deželi kar pomedla z vsemi rdečkarji. In ker niso mogli drugače, so pričeli z lažmi, z ostudnimi lažmi, da je »Samostojna kmetijska stranka" prodana demokratom. (Jutri porečejo najbrže, da je prodana klerikalcem.) Dasi smo mi že neštetokrat izjavili, da vse to ni res, vendar oni vseeno ponavljajo staro laž. Možje, dne 28. novembra dajte lažnikom zasluženo plačilo! (Protest Ljubljane.) Svojemu ogorčenju nad koroškimi sleparijami je dala Ljubljana glasen in odločen izraz. V znak protesta je bilo prirejenih več sijajno obiskanih shodov, tr'oj protest proti sleparskemu plebiscitu. V Mariboru je prišlo, žal, do neredov, ki nikakor niso bili na mestu, ki so pa razumljivi z ozirom na poslednja nemška izzivanj a.~ . (KcroSko izpraznimo.) Vlada je odločila, da se pokorimo ukazu plebiscitne komisije ter v najkrajšem času umaknemo s Koroške svoja civilna in vojaška oblastva. Naše čete so le za- Ali sta tvoj sosed In tvoja soseda že naročena na „KmetUskl list"? Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmeiske politične samostojnosti i časno prihitele na Koroško, da so preprečile nemška nasilstva. (Kaj pa se zgodi z našim kmetskim prebivalstvom po odhodu našega vojaštva? Izselitev uradništva je dokaj enostavna, toda kmet ne more s svojo domačijo kakor polž s hišo. Ali bi bili Nemci tako hitro ubogali, ako bi bila zmagala Jugoslavija? Op. ured.) (Tolažba nad izgubo Koroške ) Češki „Narodni listy" pišejo, da je bil plebiscit le informativnega, ne pa odločilnega značaja. Odločitev o Koroški izreče vrhovni svet. V vsakem slučaju bo Koroška razdeljena med Jugoslavijo in Avstrijo. — Bojimo se, da nas bratje Čehi hočejo le potolažiti pri našem pogrebu. (Klerikalni listi pod obtožbo.) Slovenec", „Večerni list" in „Domoljub" so nedavno grdo napadali ministra Pribičeviča. Minister je vložil proti odgovornim urednikom tožbo, na bodo imeli priliko svoja obrekovanja dokazati. (0 nevem povišanja železniški!: tarif) se zadnje čase zopet tajinstveno namiguje. Pri nas je vse mogoče. Ako bi sedanja gospoda še nekaj časa gospo darila v Beogradu, hi nostale polagoma železnice, Kakor so že avtomobili, le gosposka prevozila. (Ustavljene orožne vaje) Zaradi volitev se ustavijo poklici k dvomesečnim orožnim vajam. Dne 5. novembra odpuste domov vse tiste, ki so že na orožnih vajah. (Kmetijsko ■ gospodinjski tečaji po deželi.) Poverjeništvo za knKlij3tvo priredi to jesen pet gospodinjskih tečajev, ki bodo trajali cd dne 15. oktobra do dne 23. decembra t. 1. Ti tečaji bodo: v Dolenji vasi pri Ribnici pod vodstvom g. M. Odlaskove, v Pod brezju na Gorenjskem pod vodstvom g. F. Jakličeve, na Vrhniki pod vodstvom g. J. Primožičeve, v Ormožu pod vodstvom g. Premrouove in v črni nad Preval jami pod vodstvom g. C Sittigove. V tečaje se sprejemajo dekleta iz bližnje okolice navedenih krajev, pa tudi od drugod, ako dobe v kraju samem ali pa v njega bližinji okolici potrebno stanovanje. (Umrl je) dne 6. t. m. v Prevojah pri Brdu tovariš Gašper Kotnik, večletni bivši župan, ki je storil za občino mnogo dobrega in koristnega. Blag mu spomin 1 (V Kranju) se je nastanil kot zdravnik za splošne bolezni z večletno strokovno izvežbanostjo v zdravljenju očesnih bolezni g. dr. Stanko de Gle-ria. Imenovani ordinira od ponedeljka, dne 18. t. m. dalje v Ulriliovi hiši št. 45 (tik glavarstva). (Predvojna zgodba.) Deželnozborskc volitve so bile pred vrati. Naravno, da se je šusteršičeva stranka nanje živahno pripravljala. Kandidatov je bilo na ponudbo kot listja in trave in vse se je pehalo za koritei. Izbira je bila torej težavna, zlasti zaradi obilice puhlih glav in pa zahteve podeželskih volil-cev, da nočejo kmete za poslance. Za ribniški mandat so se trgali dekan Skubic. župnik Traven in loškopotoški kaplan Škulj. Odnehati ni maral nobeden in situacija je postajala že zelo umazana. Takrat pa je posegel vmes dekan Zlogar z besedami: „Ampak, gospodje, pomislite vendar, da deželni zbor ni cerkvena naprava, pustite vendar tudi kakšnega kmeta do deželnega gospodarstva, drugače nam vsi uidejo!" Prvi je odnehal na te besede menda Skubic, najmlajši, kaplan Škulj, pa je zmagal. Radovedni smo, koliko župnikov se pripravlja sedaj na to, da bi obesili dušno pastirstvo v svojih župnijah na kol in šli poslančevat v Belgrad. (Iz Žužemberka) nam poročajo, da je staro klerikalno starešinstvo izvolilo demonstrativno za župana nekdanjega strahovalca, šusteršičevega tovariša Vehovca. S tem so klerikalni podrepni-ki hoteli vplivati na bodeče volitve in tudi na znano tožbo. — Vse spletke ne bodo nič zalegle, „ker zopet oglasi se jih sto, Vehovc nam županil ne bo." Proti volitvi je bil vložen ugovor ter mora biti volitev razveljavljena, ker Vehovčeve strahovlade ne bomo več trpeli, temuč zahtevali gerenta. Razni omahljivci in omejenci prezgodaj lazijo za Vehovcem, da se izognejo njegovi maščevalnosti. Tudi te si bomo zapomnili. (V Žužemberku) se gode stvari, vsled katerih se kaže potreba, ščititi avtoriteto države. Glava ondotne duhovščini dekan Gnidovec očitno kaže upornost zoper uredbo volilnega zakona za usta-votvorno skupščino. Odklonil je sodelovanje pri izdaji volilnih potrdil za našo stranko. Na ta primer je že ozozorje-no državno pravdništvo. Zahtevamo da se temu človeku takoj odvzame vodstvo matrik. Zadeva je taka, da bo rodila dalekosežne posledice. Od našega shoda se je ljudi odvračalo, češ da je naša stranka veri najbolj nevarna. Gnidovčcvi pristaši so potrgali vse naše lepake in vabila na shod. Za v nedeljo dne 17. t. m. naznanjeni shod komunistov ni bilo nič prepovedi ali svarjenja z leče. Tudi njih lepake so ti ljudje pri miru pustili, ker so gotovo mnenja, da komunisti niso veri nevarni, pač pa da ji je nevarna „Samo-stojna kmetijska stranka". (Slabo govori za kmeta.) V Žužemberku je imela SKS. velik shod. Ze priprave za ta shod so tamkajšnjega Susteršičijanca Gnidovca tako razburile, da je povabil vse svoje dozdevne zaupnike po prvi sv. maši na zaupni sestanek. Odzvalo se jih ni niti trideset. „Slovenec" in za njim „Dctno- tore" so z granatami razrušili in zažgali, vsled česar je izbruhnila zopet delavska stavka. (Pred odhodom proti Albancem) pošiljajo pozdrave topničarji Albert Adamič iz Podkneja, Josip Juvanc in Ciril Bregar z Roba ter Anton Centa iz Male Slivice. nister oO milijonov frankov, za katere nima nobenega kritja. Dolg švicarske države znaša danes okoli ene milijarde frankov ali 20 milijard naših kron. (Petrolej je prispel) ter se dobi ga stanu, pač pa izjemno le v i pri ..Ekonomu"' v Ljubljani (Sodna obrtnega stanu. Tovariš M al ulica št. 3). Cena zmerna. (Produkte, ki so oproščeni uvoz- Uradni list i C1ia' , , . . (Ukaz - zakon.) Kakor znano, je ^^fo^^kfi^mo^Si ^^- .^otvorno skupščino^^ ^ So Ust ! ki ne ve, kje stoji Žužemberk. Polagal, naj se izda takozvam ukaz-, 7 Tag produkti ^ n. ?r. ra7Tli vseh Ko so se torej ti pičli udeleženci vra- M-pooblastilo vladi, da sme nafta, Pbercin, premo?, W- ^ čali z dr. Stanovnikovcga shoda - ta; vdajati zakone in naredbe brez na- 6tavbni in ti«brrski mate- v°!l e Hnttnr hil namreč noklican. da bi rodnega predstavništva. 1 oetobno ; rial£t(j# (Naš boj rr«ti ?r»gtfnji.) Že čivkain, dn p«rt3 draginja, če doktor je bil namreč poklican, da bi rodnega . _ _ ...,,. reševal žužemberški Susteršičijanizem obloet je dajal bivši avstri jski vladi: — so glasno med sefcoj godrnjali čez g 14. Parlamentarni odbor je predlog! eenčarije tega mladega ljubljanske?« sprejel, toda obenem zahteval, d i se doktorja. Hudomušni domačin — ' ■ ...... je podraži!, delajoč se nevedn so bili, rekoč: „Orikod pa vi, nekaj po kadila diši, morda pogiefe?" ,,0 ne!" mu je odvrnil star, ■ . . možak v zkdnji vrsti, „na shodu smo! ukaz-zakonom, n. pr. glede draginje, MU, tistega ,paslanca' iz Ljubljane i brezposelnosti, sypaorte dela itd. smo poslušali." M hudomušnež ga je I (Naša „prijstc!jH:a" antanta) ______y _ 1 _ 1 ! . * Mrt 1./> 4 A m r\ 1J rt n A' A ! ^ i. .1 . y . .1 _^ -. .. . — _ «a/1 ar a M vprašal dalje: „No, kaj pa so lepega povedali ti*ti vaš poslanec, ali dobro govore? ' Odgovor se je glasil: ,,Naka, za kmeta pa (a mladi gospod slabo govore!" (Urefo%*m -Slsvenskega gospodarja" in ujenjs »orodnih lisiov v znanje.} Na vse dosedanje in bodoče napade preii podpisanemu v vaših listih naj vam služi lo-ie v zadnji odgovor: ,:Kol ktV.fi čutim v sebi toliko dostojnosti, da !)••> ponudba blaga liarastla. Z dru-frlmi besedami: čim več ko^kn^pnoe, leni cenej še blago, V Ljubljani pa trgosski premij dosledno oviti novo konkurenco in odreka po "rsli prošnje za podelitev norih kon^-sij. Kou- Drugi predlog, naj se zadovoljimo z imenom »Obrtna organizacija za Slovenijo", namesto z naslovom „Samo-stojna obrtna stranka", je bil dan tudi na glasovanje. Vsi navzočni so bili za to, naj bi naša organizacija obdržala svoje prvotno ime, da more tako v lastnih gospodarskih vprašanjih, kakor tudi v političnih samostojno nastopiti v zadevah, ki niso v interesu kmetske- interesu Matovii je pojasnil, da ni merodajno ime, kajti tudi pod imenom „Obrtna organiza-se dado doseči .enako uspehi v gospodarskih in tudi političnih adevah. Zato je predlagal, naj se izvoli en delegat iz Gorenjske v naČel-ništvo SKS., da se ta zadeva reši sporazumno v prihodnji seji, kar se je soglasno sprejelo in se je izvolil v na-čelništvo g. Rebolj iz Kranja. Če bi se pa ta zadeva vkljub temu ne da!a po-voljno rešiti, se je sklenilo na predlog tovariša Šobra, zadružnega načelnika iz škofje Loke, naj gredo vsi obrtniki 3 SKS in naj se v tem zmislu deluje po vsej Gorenjski, da ne bo Gorenjska vaosiala za zavednimi Dolenjci. Pred-je dal predloženo izjavo,^pre- j.r' in njegove žlahte. Podivjani, s še-pavimi možgani oblagodarjeni časnikarji teh listov niste vredni kaplje črnila, ki bi se porabila zaradi vas. Vaše laži, vaša obrekovanja in vaše jo-k*nje nam so zadosten dokaz, kr!:"ni duševni revčki ste in kako strašno se nas bojite. Ali vas res ni sram, da se morate vi »glikanci" (?) boriti _ proti nam kmetavzarjem edinole z lažmi in osebnimi napadi, hinavsko skriti za hrbtom ubogega odgovornega urednika? Pridite na dan z imeni, vi zaplotni junaki! Pridite na naša javna zborovanja pred nas! Tam se bomo pogovorili iz oči v oči pred ljudstvom. Tam vam bomo dokazali, da ste najnavad-nejši lažnivci, ljudje brez časti in poštenja. A ne upate se pred nas. Če zagledate katerega izmed nas, stisnete kar rep med noge in bežite kot zajci. Vcdiie, obrekljivci, da pride za vsako hudobijo gotovo enkrat plačilo. To dobite tudi vi. Na vse vaše nadaljnje nesramnosti boste dobili odgovor dne 28. novembra in tudi še pozneje. — Ivan Urek. (Mariborska carinama) izdaja tiskovine za izvoz kot priloge voznim listom samo v cirilici in zahteva tudi njih izpolnitev v cirilici. Zoper tako samovoljno postopanje voditelja cari-narne odločno protestiramo. Mi hočemo biti v državi popolnoma enakopravni in nočemo trpeti prav nikakega protežiranja enega plemena nad drugim. (Jajčji baroni na Štajerskem) so bili svoj čas znani Supantz, Matheis in drugi, ki so trgovali na debelo z dobrimi in slabimi jajci. Teh gospodov ni več, a pojavili so se drugi. „Slovenski Narod"in drugi listi so obdolžili drja. Korošca, da je hotel dva vagona jajc skou Maribor zverižiti v Avstrijo. Gospod dr. Korošec je vtaknil to obdol-žitev lepo mirno v žep, misleč, da v jajca, posebno če so še gnila, ni dobro dregati. ker to preveč ,,smrdi-'. Da, da, prosta trgovina vam ne da pokoja, ker ob tej bi biLo „fuč" veriženje in s tem tudi krasen dobiček izvozničarstva. Le zamašite kmetom usta, zvežite jim roke, prepovejte jim svobodno trgovino, da boste mogli tako vsak na svojo roko kupčevati s krnetskimi žulji in si kupičiti milijone. Tatove iščete v svoji brošuri. Čemu to, ko jih imate na vseh koncih in krajih? Iščite raje poštenjaka! Glavo stavimo, da ga v svojih vrstah ne najdete. (Častna izjava) Naš tovariš Jože Gungl, posestnik v Jarenini, izjavlja, da ni imel niti najmanjšega povoda žaliti svojega prijatelja g. Jos. Verdnika istotam ob priliki našega shoda v Jarenini. Živo obžaluje svoj izraz, ki je temeljil zgolj na nesporazumljenju in se mu zahvaljuje za obnovo prijateljstva in zato gresta tudi v bodoče skupno v boj za Staro pravdo. (Pri Sv. Andraža v Slovenskih goricah) je bil ustanovljen krajevni odbor SKS. že dne 26. m. m. Toliko na znanje dopisniku v št. 41. (Zopefni nemiri v Trstu.) Nacionalni Italijani, oziroma takozvani „fašisti", sc pričeli v Trstu divjo gonjo proti socialistom, ki nočejo odobravati nenasitne italijanske politike. Poslopje social-nodemokratskega časopisa „11 Lavoi«- zahteva cd naše države po medzavez niski komisiji na Dunaju za vojni plen, kar ga jo ostalo pri nas ob bern avstrijske vojske, celili 1GOO milijo nov kron. (Složni nastop dalmatinskih strank.) Poslanec dr. Smodlaka dela na to, da bi pri prihodnjih volitvah v Dalmaciji nastopile vse stranke složno, in sicer tako, da bi listo za vseh 11 azdelili na ta na-demokratska stranka, kmetsk* stranka, ljudska stranka in radikalna stranka pc 2 mandata, izvenstrankarji bi dobili 1 mandat, a o dveh mandatih naj bi odločil osrednji volilni odbor. (Boko Kotorsko.) t, j. zaliv ob konc-n Dalmacije, je poslaniški svet brezpogojno priznal Jugoslaviji. To naj bo menda nadomestilo za Reko in Trst! (V Avstriji zmagujejo klerikalci.) Ravnokar po so završile volitve v avstrijski pjrlninent. Večino poslancev so dobili krščanski socialisti, namreč 78 (dosednj rr. jib imeli 03). socialni demokrat je 63 (dosedaj 60)' nemški uaeionalci (vsenemci) imajo le 3 S mandatov. Avstrijsko republiko bodo torej vladali klerikalci, ki bodo gotovo skušali zopet obnoviti monarhijo. (Pri volitvah v štajerski deželni zbor) so zmagali krščnuski socialisti, ki so dobili 30 poslancev, socialni demokrntje so dobili 22 poslnncev, a nemški nacionalci le 3 poslance. Nemška kmetska zveza ima 6 poslancev. (Tirolski Nemci) so sklenili, da ostane dežela neodvisna, dokler se ne združi vsa Avstrija z Nemčijo. (Proti združenju Avstrije z Nemčijo) je z vso odločnostjo nastopila Francija, ker je taka združitev v nasprotju z mirovno pogodbo. Ako bi Nemd vztrajali pri svoii agitaciji, bi se Francozi ne umaknili z leveča renskega brega. (O češki narodni cerkvi.) Češki katoličani se izrekajo za narodno cerkev v takih množinah, da je vodja tega gibanja, duhovnik dr. Za-bradnik. že imenovan za škofa narodne cerkve. Sedaj se pripravlja združitev češkoslovaške cerkve s srbsko pravoslavno cerkvijo. (Grška pred nevarno krizo.) Grški kralj leži na smrtni postelji ter baje ni več rešitve za njecrovo življenje. To priliko namerava porabiti ministrski predsednik Veni zel os v to, da bi sa proglasila republika. Ker pa ima kraljeva rodbina močno zaslombo med ljudstvom, se je bati revolucije. (švicarske finance.) Do začetka vojne so bile švicarske finance najbolj zdrave o vsej Evropi. Konfederacija je imela okoli 100 milijonov frankov več aktiv ko pa zadolžnic. Danes, no šestih vojnih letih, pa ima okoli 1100 milijonov frankov več obveznosti, kakor aktiv. Blagajne posameznih kantonov so bile koncem leta 1913. aktivne za 113 milijonov frankov, dočim so sedaj pasivne s 75 milijoni frankov. »Naravno pa je na-rastla vrednost gozdov in podjetij še v večji meri, kot pa primanjkljaj. Vendar pa so sedaj dav&i znatno poskočili in dočim preje dohodninskega davka v Švici niti prav poznali niso, ga sedaj pridno plačujejo. Za drugo leto napoveduje finančni mi- sumentov, to je ogr«mns vr:">.3 pr«- j ^njlc bivalstva, prav nic ne b^*, če je j c]cn sc jo podpiše, na glasovanje. Spre-kupil novi konkurent blago rod u- jrtn in odobrena je bila soglasno. godnejšimi cenami in če mora tr vec, ki je slabo špekulira.!, »a ceno prodajati le v izgubo. Jvakor spravi trgovec pri »V-^ri špekulaciji dobiček v s-pj ?-r>, tako naj tudi vtakne v N«oprofttljivo pa je, da vidi g^mi; rvojo nalogo le v tem, da ovira trgovino, ker preprečuje svobodno koulmrenco s tem, da odbija :»o'~o koncesije. (Nova !f>..?rna.) V Rimskih toplicah se i? 1'stanovila tovarna za podpeinike in droge lesne izdelke. Poslovodje družbe so: H. Falter, graščak v Tnrkloštru, dr. A. Božič, odvetnik -v Celju, in inženjer Artur Iloch st^dtrv. (Za I:v;;ro zaearinjenje blaga,) ki prilu' ia preko Maribora k nam, se je ustanovila posebna komisija iz članov prometnega ministrstva s rili arskega ravnatei j st va. 'deti je, da bi se vsi obrini sliodi iz-v> šili v takem soglasju kakor se je .7"> Jil škofjeloški, ker bi bila tako obrt-ivmu stanu zagotovljena boljša bodoč- (Tovariši obrtniki!) Zavedajte se redeča položaja, naročite se r.a „Kme-tijski list", kateremu pridno dopisujte! ča stori vsak obrtnik svojo stanovsko dolžnost, potem postane ta list naš stanovski politični dnevnik, katerega naloga bo, bodriti k zavednosti kmetski in obrtni stan in gojiti zaupnost med tema dvema stanovoma, ki sta drug na drugega navezana. Želeti bi pa tudi bilo, da bi šli naši kmetje vsikdar na roko obrtnikom s primernimi cenami svojih pridelkov, ker bi obrtniki nato prav tako postopali s svojimi izdelki nasproti kmetu. Tako bi lajšat en stan drugemu stanu današnji kritični položaj. Kmetje in obrt' injriiki! Idimo v boj za svoje pravice do-! no in brez nepotrebnega zabavlja-'n|a na svoje nasprotnike! >T-'1« br>i bodi (Radikalnc-klerikalna vlrda in nja na svo;e nasprotniKe: «aš boj bodi - - časten, k^.r z dostojnim bojem se da več doseči, nego z nedostojno kritiko oseb. Psovke ~truper fižol.) Protič-Koroščova vlada je svoječasno naročila iz Indijo •200 vagonov fižola in graha. Poši-ijatev v.i je talio popolnoma izpridila, da je bil fižol nevaren zdravju. To ic vlada dobro vedela, a vkljub temu je fižol prodala zagrebškemu trgovcu kot dclrro blago za 2.300.000 kron. Sod a j te~o tožba proti vladi. (Oblačilno blago iz Poljske.) Ker je unati, da se kmalu konča vojna med Poljsko in Rusijo, smemo pričakovati, da dobimo oblačilno blago iz poljskih tvomic, in sicer bi bilo to blago vsled nizkega kurza poljske marke eeneic, kakor ga dobivamo iz Italije in Češkoslovaške. En meter sukna iz Poljske bi veljal pri ras 300 do 400 kron. (Srcdišnja zadružna banka) se je Ustanovila v Zagrebu. Opozarjamo na tozadevni poziv na zadnji strani našega lista. (Pivo iz češkoslovaške) bo težko tekmovalo z našim domačim, ker bo češkoslovaška vlada naložila na izvoz piva 48 do 50 češkoslovaških kron na hektoliter izvozne takse. Obrtniške ves*i. (Prvi obrtni shod v škoiji Lo!:i) se je 'ns 10. t.m. ob obi'ni udeležbi zav. da.ih obrtnikov zelo povolino završil. Predsedoval mu je tovariš Ivan Kavcit. Poročevalec tovariš Malovič iz Novega mesta je pojasnil, kako važnega pomena so volitve v ustavotvorno skupščino z ozirom na obrtni stan. Da pa bo mogel biti zastopan tudi obrtni stan, ko se bo postavil novi državi pravilni temelj ustave in ko se bodo sestavljali času primerni zakoni, predvsem pa zakon o obrtnem redu, je bilo potrebno pravočasno skrbeti, da se obrtnemu stanu zagotovi mandat v skupščini. Ta mandat je obrtnikom zagotovljen vsled združenja obrtnikov s Samostojno kmetijsko stranko". Ta stranka postavi obrtnega kandidata v pivi skupini na četrto mesto. Poročevalec je temeljito pojasnil, kako so vse dosedanje stranke izrabljale obrtni stan prav tako, kakor kmetskega, in ga motile s praznimi obljubami. Obrtni stan po deželi stavi vse zaupanje v SKS. G. Karol Meglic, tajnik „Obrtne kreditne zadruge" in „Obrtnega društva" iz Kranja, je stavil predlog: Ali gredo škofjeloški obrtniki v volilni boj s SKS.? Predlog je bil soglasno sprejet. posameznih oseb. Psovke „far", „škric", „frakar" i. e. naj se ne uporabljajo nikdar! Ravnajmo se po ge-elu: „Kar nočeš, da tebi kdo stori, ne stori tudi ti njemu !:< (Shcd obrtnikov v Kamniku) bo v nedeljo dne 24. t. m. ob osmih zjutraj v Rodetovi gostilni, prejšnji večer, t. j. v soboto ob osmih zvečer, pa bo istotam obrtniški zaupni sestanek. Tovariši obrtniki! Komur sta mari blagostanje in napredek obrtništva, ta naj se tega, ludi s posebnimi lepaki naznanjenega -hoda gotovo udeleži! Kdor želi slišati advokate ali duhovne kot zastopnike obrtništva, temu na tem shodu ne bo ustreženo, ker govorili bodo na shodu le pravi obrtniki, in sicer z Gorenjske, Dolenjske in d-lne Notranjske. Obrtniki iz Kamnika, Domžal, Mengša. Trzina in okolice teh krajev, pribite vsi na ta shod brez razlike strankarskega prepričanja! Le združeni ;omo dosegli naš skupni cilj. (Državna žoga ) Tako nekako Izgleda etrah, o katerem pišejo danes naši dnevniki. Obrtni davek, in ileer na širši podlagi, se namerava uvesti pri nas, enako tudi posebne dcllnašti glede knjigovodstva. V to svrbo sklicuje finančni minister zastopnike vseh zbornic na posvetovanje v Beograd. Radovedni s^io, kdo in ' ko bo zastopal malo obrt. Prav! Vsaj na davke smo se že skoro privadili, 1: c'a bi se ne zgodilo tako, kot se je z rihnišl^nt konjem. Kar pa se tiče knjigovodstva, pa povemo gospodu ministru iiaaee, da ne bo nič iz tega. Kako pa naj j« obrtniki nauče knjigovodstva, »k* J-šole za obrtnike tako jejo? Poglejmo le en primer! Ker se je lanskb leto po dol^b 1 r. denarno pomočjo obrtnih organizacij mogla otvoriti obrtaonadaljevalna šola v Novem mestu in sc jo hsče tudi letes vsled potrebe obdržati, so se mors-li tamkajšnje „Obrtno društvo" in zadruge zavezati, da prevzemo delne stroške te šole, ki bi znašali 4039 (štiri tisoč) kron samo za to šolsko leto, ki bi se moralo že pričeti prvega tega meseca. Zal,' da nas tu r.e vidi finančni minister, sicer bi se šola ne otvorila. Knjigovodstvo v svil o nabitja davka pa bi jim ugajalo. O ti kljukci! Odločno zahtevamo, naj se o tem zaslišijo tudi mala obrt in njeni zastopniki. Listnica nre$ništ?a, Zaradi nedosta'anja prostora morali konec članka o produkciji le-a, lesni industriji in eksportn lesa prihraniti za eno prihodnjih številk. Podpirajte po motnosti naše otoram&no drisštvo „Jugoslovansko Matico"! ^tST lunček88 Pp£ ▼ Ljubljani, Nunska ulica št. 3. Stroj m tovarne in livarne d. d. i v Ljubljani Tel. Int. 230 Dunajska cesta št. 35 Braojavke: ,.Stroj" izdelujejo stroje za lesno industrijo, kakor jarmenike, 1 krožne in tračne žage, stružnice, freze, specialne stroje i za fabrikacijo sodov, upognjenega pohištva in lesenih cvekov, Francisove in Peltonove turbine in vodna kolesa vsake velikosti. P8P" Naprave za mline in žage. "VI S Projektiranje in izpeljava tovarn za lesno industrijo in električnih central. ■ Katalog na zahtevo. t laneno seme, kumno in jSgg^g*. vse druge deželne pridelke ku-puje trgovina s semeni Sever & K o m p., Ljubljana, Wolfo«a ulica St. 12. Dne 24. oktobra se bodo na javni dražbi na veleposestvu v Murski Soboti, grad grofa L. Saa-paryja, prodajale Po*or kmetovalci! Kdor hoče imeti dobro in hitro popravljene vseteo- vrstne Stroje, naj 80 obrne na tvrdko Mihael Kavčič, •trojna delavnica z električnim obratom V KOSEZAH pri Ljubljani it. 7. Ceno zmerne. Isvriltev točna. Kompletni štedilniki vedno v zalogi. v starosti od 3 do 4 let. Istočasno se bo prodal tudi Dražba se prične ob dveh popoldne. Upr&vlteljstvo. W Ustanovljeno 2003. Popolna 1 iz kavčuka in kovin, Katalog; franho. večje vrste 3 § \\ n M si ti Pečati. Kliieji » tisk. v1*. ,, , : Šablone. VzvOdne tiskalnice. <"-' Modeli za predtiskanje perila. Slovo! Daturn"štamp"j© Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano Te vrste vpeljave izvršuje in daje pojasnila Jakob PreSelJ, vodovodni inšta-later in ključaničar v Koreni mestu. Večje posestvo 8 poslopjem v dobrem Btanju, z njivami, travniki in gozdi se proda na Spodnjem Štajerskem. Več pove Anton M lake r, pošta Eačjc št. 112 pri Mariboru. gra^eur Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. Odvetnik dr. Leopold Boštjančič Je otvoril svojo pisarno v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 30. 1. Središnja zadružna banka d. d. 03niva se na neopreilijeljcno vrijeme. 2. Pre Imet je djelovanja banko promicanje zadrugarstva, zadrugarskog premeta, vjeresije i štednje. kao i poljo-privrodnog gospodarenja, trgovanja i industrije u opče. 3. Temeljna glavn ca banke iznosi iO,000.000 jugoslavenskih kruna. 4. Broj dionica iznosi 100 000, nominalna im je vrijednost 200 iugoslavcnskih kruna po komadu, a glase nadonosioca. 5. Zaporni rok p itpisivanja svršava danom 31. liitop ida 1'.'20. godine. 6. Mjesto uplata jest blagajna Hrv. slav. gospodarskog društva kao tredišnje zadrugo u Zagrebu ili Prve hrvatske štedionica u Zagrobu i njenih podružnica. 7. Utemeljitelji priiiržaju sebi pravo, prema § 183. trg. zakona, da če sami imenovati prvog predsjednika i članove ravnateljstva banke na tri godine dana. 8. Utemeljitelji pridržaju sebi nadalje pravo, iinajuči pri tome u vidu zadrugarske i gospodarske zadatke banke, dodijeliti pojedinim supskribentima diouice po slobodnoj svojoj uvidjavnosti. Pozivaju so stoga u prvem redu zadrugarske i poljoprivrcdno institucije, zatira pojedini zadrugari i gospodari, np.ročito maloposjednici — seljaci — na upis dionica, timc, da svaki potpisatelj imado odmah kod potpisa u gotovom upla-titi 30% od nominalnog iznosa dionica, t j. 60 (šezdes t) jugoslavenskih kruna po dionici. Osim toga. imadu istodobno u irae troškova osnivanja po dionici uplatiti iznos od 20 (dvadeset) jugoslavenskih kruna. Iznos, koji bi od potonjijeh uplata eventualno preostao nakon pokriča troškova osnivanja, priklopit če se pričuvnoj zakladi banke. Uspjeh ove supskripcije zajamčen jo posebnim sindikatom. U Zagrebu, 10. listopada 1920. Zadruga hrvatskih vinogradara Hrv. slav. gospodarsko društvo Zadruga za prolzvodnju sjemenja u Zagrebu. kao središnja zadruga u Zagrebu. u Zagrebu. g železo,, različno orodje in | §]| g okovje, cement, traverze, gMf? g pločevine in sploh železnino, g Mij g naj se obrne zaupno na tvrdko S 11 L,- g «Ijufcijen!, Hosposnelslsa cesta si. 10 g (ESarije Terezija costa). ■BSSEBBssBBaBaEssosasiBacjffiffisasa a&arijin trg 8, Wolfo7a ulica 1 obrestuje hranilne vloge in jjffl vloge na tekoči račun s čistimi Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron. Padražašca v ISarski Soboti k / brez odbitka rentnega davka, * f Ustanovljen septembra 1919. ' fti Neposredno pod državnim ' v? nadzorstvom. Pnevmatike za avto in kolesa v vseh d;menzijah, gyi gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno I © 0 U S • 1 i il | napeljavo, elektrotehnični material in vsako- Ljubljana, Dunajska cesla SL 20; telefon $1.470. vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah Podružnica: Maribor, ]ur&ice»a ulica št 9. priporoča ovajo veliko zalogo po najnižjih cenah. Opozarjamo ua nakup zlasti vso konsumne in nabavne zadruge in javne nameščence. Slednji se opozarjajo, da si morpjo nabaviti oblačilne in obuvalne potrebščine na . . obroke samo še do konca decembra 1.1. . . tgr© solidno! Cene ugodne! Šivalni stroji fffit* so dospeli.