AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 90.
CLEVELAND. OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 17th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Z ljudskim štetjem v Cleveland gre počasi. Ali bo milijon?
Ljudsko štetje v Clevelandu se vrši počasi. Rok za štetje je pretekel v torek zvečer, ko bi se moralo štetjem prenehati, a vendar se trdi, da še tisoče oseb ni bilo štetih. Na cesti je bilo vprašanih 55 oseb, ako se je oglasil v njih hiši že zvezni števec. Izmed teh 55 oseb jih je odgovorilo 40, da so bili že šteti, a 15 jih še ni bilo štetih. To pomeni, da še trideset procentov prebivalstva v Clevelandu ni preštetega, dočim trdijo vladni nadzorniki štetja, da manjka samo še 10 procentov. Vendar so odredili, da se štetje vrši naprej vsaj še en teden in se popiše še kolikor mogoče ljudi. Največji boj j glede prebivalstva se vrši med mestom Los Angeles in Cleve-landom. Los Angeles trdi, da ima več ljudi kot Cleveland, in videti je, da bo tako, kajti Clevelandu manjka še precej do milijona, dočim je mesto Los Ange-I les po sedanjem štetju že doseglo miljon. še bolj počasi se vrši I štetje v Cuyahoga county, kjer se trdi, da je doslej preštetih komaj j 50 procentov prebivalstva. -o-
Mladina je napadla su-haškega govornika
Chicago, 16. aprila. Ko jo včeraj A. B. Sanford, superintendent Anti-Saloon lige, govoril v Liberty klubu chicaške J univerze, je bil napaden od divjakov. Sanford je zagovarjal prohibicijo, ko so ga dijaki prekinili. Govornik je povdarjal, da dijaki na univerzah danes j radi prohibicije veliko manj pijejo, in tedaj so dijaki enoglas-i no začeli kričati, da še nikdar j niso povžili toliko pijače kot v zadnjih letih. Prišlo bi do spo-ipada, da ni janitor ugasnil luči.
20 bolnih izmed 200 prebivalcev
Poročali smo že, da je 10 procentov vseh prebivalcev male vasi, Brunswick, Ohio, zbolelo za nekako epidemijo mrzlice. Včeraj se je zopet javilo 5 bolnih, in medtem je tudi umrla prva žrtev te nenavadne mrzlice. Dve na-'< daljni žrtvi se nahajati na smrtni postelji. Zdravniki še niso dognali natančni status te bolezni.
Najvišja hiša na svetu je otvorjena
New York, 16. aprila. V New Yorku so danes odprli.najvišje poslopje na svetu, takozvani Chrysler Building, ki se dviga 1.046 čevljev visoko v zrak, in ki šteje 77 nadstropij. "Hiša" je za 62 čevljev višja kot Eiffel stolp v Parizu. Prostora je v njej za 11,000 oseb. Poslopje je veljalo $19,000,000.
"Snegulčica"
Slovenska mladinska šola v Clevelandu priredi v nedeljo 27. aprila lepo mladinsko igro "Sne-gulčica."
Razstava pohištva j
V mestnem avditoriju se vrši te dni razstava lepega pohištva. Tisoče ljudi je že obiskalo razstavo.
Dobra brivnica
Rojakom se priporoča brivnica N. Bohar, 6023 St. Clair Ave., 1 v Grdinovi dvorani.
Q Rojak Frank čebul, 1147 Addison Rd., se priporoča rojakom za velikonočne šunke, klobase in druge dobrote. Je vse domače in imenitno tekne.
Indija se ozira po novem klobuku — Svobodi
Operni pevec Svetozar Ba-novec ima koncert na Velikonoč v SI. Domu
Kjerkoli je doslej nastopil operni pevec g. Svetozar Bano-vec, vsepovsod je žel največje aplavze, povsod bi ga radi ponovno in.zopet slišali. Na Velikonoč nastopi g. Banovec dvakrat, in sicer zapoje tekom slovenskega radio programa nekaj pesmic, zvečer pa nastopi v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave., ko bo izvajal enega najfinejših koncertov, kar jih je doslej še imel. Slovenci v Collinwoodu pa tudi drugje ne morejo boljše preživeti velikonočnega večera kot če posetijo omenjeni koncert g. Banovca. Pričetek koncerta je točno ob 7:30. Doslej je imel g. Banovec en koncert že v S. N. Domu, enega v Slov. del. domu na Waterloo Rd. in enega v S. N. Domu v
Newburgu. Vselej je bila vsaka dvorana polna petja ljubečega občinstva. Vzorni Collinwoodca-ni bodo tudi na Velikonoč skrbeli, da pridejo v največjem številu poslušat tega izredno nadarjenega slovenskega p e v c a. Saj v Clevelandu niti v Collinwoodu ga ne bomo imeli več prilike slišati, ker se takoj po koncertu poda na pot v druge slovenske naselbine po Ameriki. Pridite' na Velikonočno nedeljo v Slovenski dom na Holmes Ave.
Banke hTodvetniki -so se sporazumeli
Vse večje banke v Clevelandu, kot tudi po drugih mestih, imajo navado, da zaposlujejo večje število odvetnikov, ki poslujejo z banko. Ti odvetniki dajejo odjemalcem banke pravdne nasvete, izvršujejo testamente in enake stvari. Odvetniška zbornica v Clevelandu je tozadevno protestirala, in te dni je prišlo do sporazuma med tremi največjimi bankami v Clevelandu in med odvetniško zbornico v sledečem: Banke ne bodo oznanjevale, da se pri njih lahko delajo testamenti, 1'azven, kadar dotični imenuje banko kot svojega eksekutor-ja. Banke ne bodo več izdelovale postavnih listin, razven ako so direktno interesirane v zadevi.
Kongresman Tinkham trdi, da so suhači svoje dni podkupili Volsteada
Washington, 15. aprila. Suhači v tem mestu so silno razburjeni, ker je kongresman Tinkham v javni seji kongresa obdolžil vodstvo Anti-Saloon lige, da je sledno plačalo vse kampanjske stroške kongresmana Volsteada, ki je svoje dni stavil v kongresu predlog, da se upelje narodna prohibicija v Zedinje-nih državah. Anti-Saloon liga hiti zatrjevati, da še nikdar ni plačala volivnih stroškov za tega ali onega kongresmana. Nato je kongresman Tinkham zahteval od preiskovalnega odbora senata, da se pokliče na zagovor me-todistovskega škofa Cannona iz juga, ki mora obenem prinesti s seboj tudi poslovne knjige njegove organizacije, da se dožene, kako njegova organizacija z denarjem posluje in upljiva na javne uradnike. Kongresman i Tinkham je, obenem dokazal s j številkami, da je Anti-Saloon li-! ga od 1920 do 1926 potrošila ! $15,000,000 v prohibicijske na-1 mene. Vsaka politična organizacija mora glasom postave predlo-I žiti svoje račune pristojni oblasti, da se dožene, če so izdatki postavni ali ne. Anti-Saloon liga tega nikdar ni naredila.
Je mnogo boljša
V bolnici nahajajoča se Mrs. Barbara Česnik/ 429 E. 158th St., se po prestani operaciji počuti mnogo boljša in so obiski zdravniško dovoljeni. Prijateljice in znanci jo lahko obiščejo vsaki dan v bolnici na Five Points. Aktivni in agiini rojakinji želimo hitro okrevanje!
Za vaš vrt
Zavasky trgovina na 6011 St. Clair Ave. je pravkar dobila lepo zalogo izvrstnih semen za cvetlice, zelenjavo in travo. Opozarjamo na današnji oglas.
Novice od slovenske fare sv. Vida
Pri fari sv. Vida se bodo na velikonočno nedeljo vršile sv. maše po sledečem redu: prva j maša ob 4:30 zjutraj, ko se vrši tudi Vstajenje. Nadaljne sv. maše bodo: ob 6., 7., 8., 9 :30 in 10:30. Društva se udeležijo sv. maše ob 10:30 korporativno.
■ Na Belo nedeljo se bo pri fari sv. Vida obhajalo prvo sv. obhajilo ob 8. uri. Pri prvi sv; maši se začne 40-urna pobož-fiost. Zaključek iste je v torek Zvečer. — Poroča se nam, da bi cerkev sv. Vida že zdavnej izrinili, če bi ne bilo toliko ljudi znotraj kot zunaj. —1 Bazar pri cerkvi sv. Vida, ki se prične 17. maja, bo pokazal, če se prične 2 zidavo cerkve ali ne. Če bo ta bazar uspeh, se bo takoj za-celo s zidanjem.
"fe prodajal punčke polne
žganja
Beaumont, Tex., 15. aprila, je bil obsojen radi kršenja Prohibicije neki Bob Butler, Uslužbenec neke garaže, ki je prodajal "dolike" iz porcelana, ^ v "dolikah" je pa bil dober po-Zlrek žganja. Dobil je 16 mese-zapora in $400 globe.
Igra "Beneški trgovec" bo igrana
"The Merchant of Venice," po slovensko "Beneški trgovec," bo igrana 4. in 5. maja v Newburgu. Igralo jo bo odlično dramsko društvo "Krka." Kdo je, ki je vendar količkaj bral svetovnoznane pisatelje, pa ne bi poznal Shakespeara? Kdo bi ne poznal njegovih neštetih slavnih iger, tragičnih, in šaljivih, obenem pa polnih življen-ske modrosti. V Ameriki, kolikor je znano, je bila doslej samo šele ena njegova veseloigra na slovenskem odru. Ali se spominjate "U,kročene trmoglavke"? Za to leto si je pa slovensko dramsko društvo "Krka" zavzelo, da priredi 4. in 5. maja drugo Shakespearjevo igro z imenom "Beneški trgovec." To je komično-tragična zgodba krvoločnega Žida Shylocka, ki komaj po usmiljenju uide smrti, ko je bil že na tem, da izreže funt mesa nesrečnemu trgovcu. Mislite že sedaj na to predstavo !
Mladi Orli
Mladini pri "Orlu," ki so tekom sezone igrali na prav spreten način basketball, so dobili tudi svoje priznanje te dni, ko je team Orla dobil prvo mesto v razredu "D" igralcev. Dobili so tekmo napram močnemu Liberty Caps teaniu. Igralci so bili: Frank Zakrajšek, eden prvih igralcev, Eddie Zgonc, Anton Zakrajšek. Anton Zad-nik, Joe Jene in Sam Zamejc, Frank Bogovič, Laddie Žnidar-šič in Eddie Zaletel. Andrew Zamejc je vodil team, čestitke!
Darila za člane
Kdor pride dne 20. aprila na sejo društva Ribnica, št. 12 S. D. Z., seveda ako je član, dobi lep spominek iz Ribnice zastonj. Seja se vrši ob 8:30 dopoldne v navadnih prostorih.
j Pismo je izdalo morilca I stenografinje, ki je bila te dni umorjena
'Washington, 15. aprila. Policiji v tem mestu je prišlo v roke pismo, v katerem se navaja ime morilca, ki je pred kratkim umoril lepo stenografinjo vojnega oddelka vlade, Miss Mary Baker. Policija se je takoj podala na delo, da dobi pisca in morilca. Pismo je bilo podpisano, toda policija ne izda imena. Pisec navaja v pismu ime in naslov onega moža, katerega je videl prepirati se z Miss Baker v avtomobilu, pretekli petek večer. Policija je prepričana, da je pismo originalno in da ni delo kakega šaljivca. Policija je dobila med zapuščino umorjenega dekleta še več ljubavnih pisem, ki pa ne dajejo nobenih sledov glede umora. Nadalje je policija prepričana, da Olga Skinner in Mildred Sperry, ki ste z umorjenim dekletom stanovali, nikakor niste povedali vse resnice policiji. Obe dekleti boste ponovno zaslišani. Prvotno sta namreč trdili, da Miss Baker ni imela nobenih moških ljubimcev, in da že mesece in mesece se ni sestala s kakim moškim. Policija je pa sedaj zvedela, da to ni resnica. ! Moški, ki je umoril Miss Baker, je bil z dekletom dobro znan in je imel večkrat tajne sestanke z njo.
-T-O-—-
Precej surov človek
Steven Lukaka, 22641 Ivan Ave., je obtožen od svoje žene, da je prava zverina, žena toži na ločitev zakona. Žena toži, da jo mož neprestano pretepa. Pred nekaj dnevi jo je privezal na stol in jo z bičem bičal, ob drugi priliki pa jo je opalil z razbeljenim železnim drogom. V desetih letih svojega zakona ni imela druzega kot trpljenje in gorje. Sedaj zahteva ločitev. Sodnik. Pearson je odločil, da Steven ne sme unovčiti premoženja, katerega je bila žena prisiljena prepisati na moža, dokler sodnija ne izreče končne razsodbe.
In mi plačujemo
Družba cestne železnice je dolgo časa plačevala telefonske račune svojim uradnikom, in sicer njih privatne račune. Stroški za to so znašali §5,000 na leto. Družba, je pa pred enim mesecem ukinila to plačevanje, takoj potem ko je mestna zbornica zahtevala, da kompanija pokaže svoje knjige.
In ta n ora vedeti
i'i Gerard Pilliod je bil dalj ča-,.sa pomožni zvezni pravdnik v jClevelandu, in je tekom svojega uradovanja imel opraviti s tisoči slučaji kršenja prohibicije. Včeraj je Mr. Pilliod potom WJAY radio postaje napadal j prohibicijo in dokazoval, da bi se morala nemudoma odpraviti.
Portret Hopkinsa
Prihodnji torek večer bo sve-čanostna seja v mestni dvorani, ko se bo izročil mestni vladi portret prvega mestnega manager-ja Hopkinsa. Zastave skoro vseh narodov, ki so zastopani v Clevelandu, bodo vihrale ob tej priliki v mestni dvorani. O tej zadevi še poročamo.
Kapelica na šmarni gori
Igralci, ki bodo igrali v igri "Kapelica na Šmarni gori," ee opozarjajo, da pridejo nocoj zvečer k skušnji v Slov. Del. Dom na Waterloo Ild., ob 8. uri. Igro I vprizori dr. Woodmen Circle
1st. 110.
146 oseb obtoženih od zvezne velike porote radi prohibicije
Zvezna velika porota v Clevelandu je v torek obtožila 14G oseb, da so kršili na ta ali oni način prohibicijo. 20 slučajev je bilo zavrženih. Med drugimi je bil tudi oproščen Fred Wong, poznani lastnik Music Box zabavišča. Obtoženci niso samo iz Clevelanda pač pa tudi iz okolice kamor sega oblast zvezne sodni-je v Clevelandu. Med porotniki je bilo 23 mož. Predsednik porote je bil Everill Hyde, ki je predsednik Doan Savings & Loan Co. Nadalje je bilo več oseb obtoženih radi rabe in prodaje | narkotičnih sredstev, dva sta bila obtožena radi ponarejanja denarja, eden radi bankrota in radi raznih drugih deliktov.
V bolnico
„ V bolnišnico je bila odpeljana in na slepiču operirana Miss Angela štanger, stanujoča fri družiini čuk, 866 E. 139th St. Operacijo je srečno prestala in počuti se dobro. Prijateljice jo lahko v Glenville bolnici obiščejo. Mlademu dekletu želimo hitrega okrevanja.
Clerk Miller mrtev
Clerk zvezne sodnije v Clevelandu, B. C. Miller, ki je upravljal ta urad od leta 1912, je te dni umrl. Pogreb se bo vršil danes popoldne. Mr. Miller je bil znan tisočim naših Slovencev, ki so iskali državljanske papirje. On je spisal tudi prvi predgovor za državljansko knjižico, ki je izšla v uradu "Ameriške Domovine." Bil je lojalen, delaven mož. V njegov spomin bo zvezna sodnija danes zap'rta.
Policijski avto
Joseph Mikulec, star 24 let, je bil včeraj obsojen v zapor od 1 do 20 let, ker je nekemu policistu v Lakewoodu odpeljal njegov avto.
Ali dovoli mestna vlada uporabo mestne dvorane otrokom komunistov?
Councilman Jones iz 2. di-strikta se je izjavil, da bo storil vse v svoji moči, da prepreči, da komunistični otroci, organizirani pod imenom "Workmen's Circle School," ne bodo igrali v petek zvečer v mestnem avditoriju. "To je čreda komunistov," se je izjavil c o u n c i 1 m a n Jones. "Vstopnice prodajajo po 75 centov, in dobiček bo šel v prid propagande komunizma v Ameriki." Izjavil je, da bo zahteval od mestnega manager j a, da slednji naroči ravnatelju mestne dvorane, da se komunističnim otrokom prepove nastop v mestni dvorani. Ravnatelj dvorane, Herbert Twelvetree, se je izjavil, da je dal dvorano v najem, ne da bi vedel, da so prireditelji komunisti. Sicer pa, je dejal ravnatelj, je njemu vseeno, kakšnega prepričanja so ljudje v verskem ali političnem oziru, ki hočejo dvorano vzeti v najem. Dvorana je-za vse. Zahtevam pa, da se v dvorani spoštuje postava in da se drži red. Videl sem vežbe omenjenih otrok, katerih je kakih 100, pa nisem opazil ničesar, kar bi me napotilo, da jim pre-povem rabo dvorane." Medtem je pa councilman Jones ves iz sebe. Izjavil je, da nikakor ne more razumeti, kako se more dati v najem mestna dvorana, vladna dvorana, ljudem, ki pridigajo, da se sedanja vlada poruši. Joncs je rekel, da je videl, kako so komunisti grozili s pestmi napram ameriški zastavi, in takim ljudem se ne more dovoliti uporaba vladne dvorane, kjer vihra ameriška zastava. Medtem se je pa mestni manager izjavil, da če ravnatelj dvorane dovoli nastop, da nima on ničesar proti temu. -o-
Obisk iz Washingtona
V	sredo je dospel v naš urad g. Anton Družina, uradnik jugoslovanskega poslaništva v Wash-irigtonu. Povedal nam je, da je postal jugoslovanski poslanik dr. Pitamic/v uradnih krogih ameriških v Washingtonu jako priljubljen in je jako delaven. Mr. Družina ostane v Clevelandu par dni na obisku.
Smrt radi operacije
V	sredo zjutraj je umrl v Lutheran bolnici Peter Kaldar na posledicah operacije. Zapušča soprogo in pet otrok. Njegov pogreb se vrši v soboto popoldne. P o g r c b preskrbijo Grdina & Sons. Naše sožalje sorodnikom!
Otrok umrl
V	sredo zjutraj je umrl 6 letni Dan Rossman, sin družine Mr. in Mrs. Mike Rossman,. 1008 E. 63rd St. Umrl je v Lakeside bolnici. Pogreb se vrši danes ; popoldne pod vodstvom A. Grdina & Sons. Naše sožalje star-i šem!
Kdor ima, ta ima
Zvezni sodnik Jones v Cleve-lar.du je razsodil, da mora vlada povrniti Mahoning Valley železnici $1,000,000 v davkih, katere je železnica baje preveč plačala.
Zadnji čas
Gotovo je sedaj zadnji čas, da preskrbite svoji hčerki oble-j ko za sv. obhajilo. Mr. Benno Leustig, 6424 St. Clair Ave., nasproti Narodnega Doma, ima j veliko izbero obhajilnih oblek.
Mrs. Katie Gliha
Hudo bolna leži na svojem domu že en teden Mrs. Katie Gliha, 5635 Bonna Ave. Prijatelji j jo lahko obiščejo.
"AMERIŠKA DOMOVINA" 1
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NXWSPAPKt
Published dally except Sundays and Holidays __NAROČNINA:_
Ba~Amerlko, eelo Mo___MJ> I Za Olaveland, po poitt, celo leto $7.00
m Amrnm*. wt MM___M.N | m Olimland, po pottt, pol leta 13.50
Za Cleveland po ramafialclh: celo leto 15.50; pol leta 13.00 f- Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po poŠti. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: AmerlSka Domovina, _61X7 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Tel. Henderson 0088.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5tb, 1009, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1878._
■ 83	No. 90. Thu. April 17th, 1030.
Hoover se je zagovoril.
kot v gozd, če iS iz hiše stopimo.
Prav živahno je pa tam na kegljišču. Tako živahno vam skačejo za bolo, da se č!oyeku kar dobro zdi, ko jih gleda. Tudi če ima na vsakem prstu na nogah kurje oko, se noben ne zmeni zanj.
S. ž. D. priredi plesno veselico. Tistikrat pa, če tudi je pod prstom kurje oko, se nihče zmenil zanj ne bo. Ko bo prišel dan 10. maja, tisti čas vsak rad poraja. In že najmanj en teden prej še bodo vprašali, kam bodo šli na 10. maja. Kam pa drugam, kakor v Durant City! Tisti večer bodo pri nas igrali Ho-jerjevi fantje iz Clevelanda, IIo-jer trio. To bo nekaj imenitnega v naselbini, kakor še ni bilo v zgodovini naše slovenske naselbine.
Zato pa jaz že naprej vem,
o-
NAUČI OTROKA VARČNOSTI
Mornariška konferenca v Londonu bo v kratkem zaključena, kar je povzročilo veliko veselje pri našem predsedniku, Herbert Hooverju, ki se je te dni izjavil, kako ogromno koristonosno delo je mornariška konferenca za razorožitev na morju povzročila.
No, ameriški narod je tudi zaeno s predsednikom Hoo-verjem vred vesel, ker se je na londonski mornariški konferenci nekaj naredilo, dasi ne istega, kar se je z gotovostjo pričakovalo. Vedno je bolje nekaj kot nič. Pogodba med Anglijo, Zedinjenimi državami in Japonsko je nekaj, kar bo pripomoglo k svetovnemu miru v bodočnosti.
Toda oni, ki vedo, kaj se je na predvečer mornariške konference pričakovalo, in oni, ki so čitali besede ttooverja ob zaključku konference, bodo gotovo rekli, da je Hoover bil veliko pregostobeseden, ko'je označil uspeh mornariške konference "kot največji korak napram svetovnemu miru."
Dejstvo je, da londonska mornariška konferenca ni nikakor omejila oboroževanja na morju, niti ni naredila kakega koraka napram svetovnemu miru in sporazumu med narodi. Gotovo je, da sploh do sporazuma ni prišlo med Italijo in Francijo na eni strani, in med ostalimi velesilami na drugi strani. Vse, kar je konferenca v Londonu naredila, je tako malenkostno, da ne pomeni dosti', dasi je bolje kot nič.
O .londonski mornariški konferenci se je že od kraja pisalo, kako silne upe miru in blagostanja lahko stavi človeštvo v delovanje te konference. V resnici se je pa preveč pisalo, a konferenca sama ni poslovala. Ko so se delegati se-stanili prvič, se je govorilo v krasnih frazah glede "svetovnega miru," glede "bratskega sporazuma," dočim ves potek konference priča nasprotno.
Vse lepe fraze ob otvoritvi konference so se razblinile v nič, vsi "bratski objemi" mednarodnih delegatov so brez pomena. Godilo in vršilo se je kot na drugih konferencah, kjer so zastopani delegatje raznih narodov. Medsebojno si napivajo, zdravice so glasne in obilne, toda takoj potem pride moralni maček, vid postane inejasen, iskrenost je pozabljena in stare razmere se nadaljujejo.
Delegati Francije in Italije se bodo razšli te dni iz Londona, in tako laška vlada kot francoska bo še naprej gradila in gradila z največjo naglico vojne ladje, kot jih je doslej, ker med Lahi in Francozi absolutno ni prišlo do nobenega sporazuma tekom štirih mesecev, ko je konferenca zborovala.
Raditega je pa tudi predsednik Hoover ustvaril napačne nade in upanja v srcih ameriških državljanov, ko je čestital uspehu ameriških delegatov na konferenci. Povedal je preveč, kajti razven, da bodo Anglija, Amerika in Japonska vsaka uničila par vojnih ladij, konferenca ni absolutno ničesar povzročila in ustvarila.
Spomnimo se govora, katerega je imel predsednik Hoover lansko leto v novembru mesecu, ko je govoril na spominski dan, ko se je zaključila svetovna vojna. Predsednik Hoover je tedaj dejal:
"Jaz trdno upam, da bo bližajoča se mornariška konferenca velesil povzročila, da se bodo vojne mornarice vseh velesil znatno znižale, in da se bo s tem odvzelo ljudem ogromno ekonomsko breme; Možje in žene vsega sveta zahtevajo, da se razorožimo. Mi moramo na vsak način znižati oboroženje do skrajnosti. . ."
Toda kljub tem lepim besedam, pa je prišlo nekaj tednov pozneje med predsednikom Hooverjem in angleškim ministerskim predsednikom MacDonaldom do sporazuma, da se Amerika zaveže, da uniči tri velike vojne ladje, toda dovoli se ji, zgraditi za 250,000 novih, velikih oklopnih kri-žark. Hoover je povdarjal v svojem govoru zadnji teden, da si bodo Zedinjene države prihranile do $800,000,000 radi londonske mornariške konference, uradne številke mornariškega oddelka naše vlade pa kažejo, da bo Amerika zgradila tekom prihodnjih šest let vojnih ladij vsake vrste v vrednosti $1,200,000,000.
Hoover lahko govori .za javnost ,toda na noben način sam sebi ne more verjeti. Londonska konferenca je bila absolutni fiasko glede razorožitve.
da staro in mlado ,se bo odzvalo. Nihče ne bo hotel te prilike zamuditi in se pošteno zavrteti.
Še nekaj. Naš rojak Mr. Krajec s svojo družino odpotuje v staro domovino, želimo mu srečno pot čez veliko lužo. v"
Vsem čitateljem Ameriške Domovine želim za praznike veliko piruhov in dosti dobrih potic, listu pa mnogo novih naročnikov in naročnic.
Mislim, da sem taka, kot tisti jež, ki je prosil lisico za malo prostora, potem je hotel imeti pa ves brlog zase. Tako sem tudi jaz prosila za malo prostora v listu, pa bi skoro celo stran vzela. Lepe pozdrave prijateljem in znancem širom Amerike in še na ono stran širokega morja.
Poročevalka s hribčka Vipavskega.
Vesti iz domovine

dej o v nevarnost, da izdajo denar za brezpomembne in nepotrebne predmete ter ga j i m zmanjka, ko bi ga nujno potrebovali. In tako lahko otrok zaide in ker mu primanjkuje če-stokrat najpotrebnejše, ker je porabil denar, ki je bil za to namenjen, za druge nepotrebne reči, skuša priti do denarja na nepošten način.
Zato je neobhodno potrebno, da starši vgajajo otroka že zgodaj, da se priuči samostojnosti tudi v denarnih zadevah, mu dajo od časa do časa male svotice, da ž njim pod indirektnimi navodili staršev smotreno razpolaga. Kar se mu da v to svrho, mu bo gotovo v poznejših letih koristilo in mu prineslo obile obresti.
Navadite otroka, da bo, kadar bo imel nekaj več skupaj, da nese to svoto na banko, kjer naj odpre hranilno vlogo, čimbolj se bo kupček večal, večje veselje bo imel do varčevanja. Zlasti so priporočljivi za to Christmas klubi, ki so jih vpeljale pred nekaj leti banke. Otrok se na ta način navadi varčevanja, obenem mu bo pa zelo koristilo, kar si bo v mladih letih prihranil.
Stopite enkrat na našo slovensko North American Trust banko, pa vprašajte tam, naj vam dajo za vsakega otroka po en ročni "bank," v katerega bodo začeli vaši otroci vlagati cent« niklje in dajme. Ko bo postal ta bank poln in precej težak, pa ga nesite na banko, kjer bodo vzeli ta nahranjeni denar ven in ga naložili na knjižico, na ime otroka.
DOPISI
..........-...... .. . .. ,, . ., ......... . .,,,.,.,. .... ■ . , ..i
Durant City, Pa. — Prosim, odmerite tudi meni nekaj prostora za moje skromne vrstice v priljubljenem listu Ameriška Domovina. Ker vem, da je malo komu znano to mesto, ga hočem malo opisati.
Tukaj je naseljenih le pičlo število Slovencev, je pa naseljenih tukaj mnogo raznih narodnosti, da izgleda kakor trgovina z mešanim blagom. Kraj je ja-ko prijazen, mesto se nahaja na visokem hribu in imamo čist zrak. če pride človek k nam iz kakega zakajenega mesta, pa se tega našega dobrega zraka na-
diha in napije čiste studenčnice, pa ima za enkrat zadosti. To delamo mi, ki tukaj živimo, lahko vsak dan.
Naj omenim še nekoliko o delavskih razmerah, ki so sedaj povsod pod ničlo. Tudi tukajšnja Glass Corporative sedaj ne obratuje. Ttida vzrok temu so samo popravila in upamo, da se začne v'kratkem zopet obratovati s polno paro. V tem času se pa naši moški nekoliko odpočije-jo in razvedrijo, ker so že topli, prijazni spomladanski dnevi. Lahko gremo na izprehod po gozdu, drugam tako ne moremo
NA MADJARSKEM Nič VEČ VINA NA UPANJE
Madjarski notranji minister je v dogovoru s pravosodnim ministrom izdal naredbo, po kateri je vsem hotelirjem, kavarnar-jem, gostilničarjem in krčmar-jem prepovedano dajati alkoholne pijače na upanje. Kdor se bo pregrešil proti tej naredbi, bo kaznovan z zaporom do 30 dni in denarno globo do 600 pengo. Ta naredba mora biti izobešena v vsakem javnem lokalu na vidnem mestu. Obenem naredba odreja, da se noben dolg na alkoholnih pijačah ne more sodno iztirjati in da mora sodišče tak? tožbe enostavno odbiti.
VSE BODO ENAKO OBLEČENE
Sovjetska vlada razmotriva ttkčrt, po katerem namerava za svoje državljanke upeljati komunizem v vseh njegovih skrajnostih. Ako bo načrt izpeljan, se ne bo mogla nobena ruska ženska več pritožiti, da je njena soseda bolje oblečena kot ona sama, in tudi ne, da iz sosedove kuhinje prihaja prijetnejši duh, kakor iz njene. Tudi ne bo mogel nihče vzbuditi zavisti pri svojem sosedu z lepšim pohištvom ali bolj mehko posteljo. Za vse državljane bo namreč upeljana enotna vrsta oblek, enaka hrana bo predpisana za vse, vsi bodo morali imeti enakovrstno pohištvo in celo hiše se bodo morale graditi vse po enem vzorcu.
Ludvik baron pl. Lazarini je
umrl na svoji graščini Boštanj pri Grosupljem. Dosegel je visoko starost 82 let.
V	ljubljanski bolnišnici je umrla 71 letna g. Helena Bab-nik. •
V	Kovorju pri Tržiču je umrl 80 letni ugledni posestnik g. Jožef Aljančič.
Umrli so v Ljubljani v ,času od 15. do 22. marca: Andrej Bra-deško, mizar, 45 let, Idrijska 12; Apolonija Jager, zasebnica, 80 let, Dvorni trg 1; Pavel Ramovž, vojni invalid, 49 let, Vidovdan-ska 9; Josip Hauptmann, mestni ubožec, 86 let, Japljeva 2; Marjeta Tome, hišna posestnica, 80 let, Florijanska ulica 35; Tomaž Tavčar, železniški poduradnik \ p., 64 let, Vodnikova 21; Pavla Namre, zasebnica, 76 let, Japljeva 2. — V bolnišnici so v istem času umrli: Marija Mulej, žena zvaničnika 35 let, Rakek 54; Ana Pavšek, žena delavca, 64 let, Galjevica 7; Neža Lavrič, žena delavca, 30 let, Viševk 20 pri Ložu; Helena Bukovec, žena železničarja, 30 let, Toplice; Helena Peterca, tobačna delavka. 59 let, Kooldvorska ul. 18; Jera Zelene, dninarica, 56 let, Pod klane pri žirih; Martin Lesar, mestni delavec, 50 let," Grajska planota 1.
Divji merjasci na Kočevskem. Kakor smo že poročali, so se pojavili na Kočevskem divji prašiči v velikem številu in ogrožajo tamkajšnje prebivalstvo. Vašča-ni prizadetih vasi se upravičeno bojijo, da jim bodo napravili merjasci na mladi setvi in tudi v jeseni ogromno škode. Kočevski lovci so se spravili že večkrat na merjasce in jih tudi veliko uničili. Iz Podstenic poročajo, da je
ustrelil pred kratkim lovski ču-t
vaj (znani lovec Anton Mihič) v auersperiških knežjih gozdovih zopet enega merjasca. Kakor se iz poročil razvidi, se število mer-j a s c e v na Kočevskem stalno množi in treba močne akcije, da se uniči ta škodljiva zverjad.
V	Ljubljani (Hranilniška ulica 8) je umrla ga. Neža Voje v starosti 67 let.
Umrl je na svojem domu na Dol. Skopicah, župnija Cerklje ob Krki, sedmošolec Zorko Maks.
V	Stopičah pri Novem mestu je umrla v 74. letu starosti, vdova po bivšem tamkajšnjem nad učitelju gospa Marija Rodič. Odkar je pred leti kruta smrt pobrala njenega ljubega sina Mir-kota, župnika v Vremah in kmalu za tem milo ji hčerko M. An-zelmo, uršulinko v Ljubljani, je tudi njena odporna sila popusti la.
Zlata žila na Gorenjskenv
Izpod Stola nam poročajo, da so delavci v znanem rudniku pod Stolom pred bogatimi plastmi antimona, premoga, cinka, svinca in železa odkrili tudi zlato žilo. žila je pol metra debela in sega daleč notri pod Stol. Kakor čujemo, pa manjka za izkoriščanje te žile potreben kapital in nameravajo naši Gorenjci za svoje zlato zainteresirati tuje kapitaliste. Angleški Rotšild je že ponudil Gorenjcem za to žilo 150 nijlijonov funtov šterlingov. Prevladalo pa je mnenje, naj gre ta zadeva na licitanto, ki se bo vršila vrh Stola.
V	Stari Loki je umrl g. Caspar Triler, posestnik v Virnašab in bivši župan. Rajni je 22 let deloval v obč. odboru in si prido bil veliko zaslug.
V	Ljubljani je umrl trgovec in posetsnik na Mestnem trgu
Če verjamete, al' pa ne

mogoče rešiti.
Grozna nesreča na Ohridskem jezeru. Nedavno se je podala večja družba, ki je štela 26 oseb, z motornim čolnom na izlet po Ohridskem jezeru. Nena-
doma pa je odpovedal motor čolna. Bili so oddaljeni le kakih 200 metrov od obale. Strojnik si je zaman prizadeval, da bi popravil napako. Usoda pa je hotela, da je baš v tistem času postajalo jezero vedno bolj razburkano. ženske v čolnu so začele klicati na pomoč in je ena od njih, soproga našega konzularnega tajnika v Korči Krstičeva, skočila v vodo, da bi se s plavanjem rešila na breg. Toda v raz-buikanih valovih je omagala. Na pomoč ji je priskočil sreski poglavar KaliČanin, ki se ga pa je Krstičeva tako oklenila, da sta se začela oba potapljati. Navzoči mornar Kovačevič je kljub veliki nevarnosti hotel oba rešiti, toda njega se je Kaličanin tako krčevito oprijel, da mu je pošla sapa. Po kratki borbi so V3i ;rije izginili pod vodo. Med tem se je prevrnil čoln in vseh ostalih 23 izletnikov je padlo v vodo. V zadnjem hipu so prihiteli kmetje s čolni na pomoč ter še mogli rešiti 15 ponesrečencev. Vsi drugi so utonili. Med utopljenci so razen gori omenjenih: komandant mesta general Pro-tič, grški konzul v Korči Lazaru Juanis in njegova soproga, češkoslovaški konzul v Korči Tur-tulija, grški zdravnik dr. Pale-nas in njegova zaročenka Julija-na Punto.
V pijanosti zaklal očeta. V
Tršlavcu pri. Krškem je bila zaposlena s prekopavanjem vinograda družina posestnika Antona Arha iz Cerkelj. Delala je ves dan in se proti večeru vračala proti domu z Drobničevo družino. Arhov sin Franc je med-potoma prijel Drobničevo hčerko pod pazduho in pričel peti in vriskati. To pa ni bilo po volji domačim fantom. Napadli so ga in pretepli, potem pa izginili v noč. Pretepeni Arh je potihem sklenil temeljito maščevanje. Kmalu po tem dogodku sta prišla Arhu nasproti dva moža, ki jih, kakor on trdi, ni poznal. Misleč, da sta iz družbe napadalcev, je France Arh potegnil dolg krušni nož in ga zasadil prvemu izmed došlecev v srce, da se je zgrudil, oblit s krvjo, brez glasu in je takoj nato tudi izdihnil. Ko je Franc Arh spoznal, da je smrtno zabodel lastnega očeta, je zbežal najprej v Gorico h kolar-ju Ivanu Romihu, od tam pa v hišo posestnika žiberta kamor so pozneje prišli orožniki iz Krškega in ga odvedli.
V' Tanči gori se je težko ponesrečil pri sekanju bukve 60-letni tesač Anton Simončič. Bukev je nenadoma padla in ga tako *rudovoplazila po glavi, da.si je moral poiskati zdravniške pomoči v kandijski bolnici usmiljenih bratov.
Lončar Matevž pripoveduje, kako so se mu sprožile grablje in kako je potem v grajščini delal križ.
"Enkrat sem bil šel grabit listje, so pa ravno grajščinske krote preganjale zajce. Majhnu čakam, kar se je zajec spustil name. O pretetu ne bodi, da bi imel puško pri sebi!
Nastavim grablje — že je po-člo. Letim po zajca, pa je stalu pri njem zelena krota grajščin-ska.
"Zajec je moj," sem reku. Pa je krota brž name zareža-lu: "Kaku se ti podstopiš streljati na naše zajce? V kejho stabo;"
"V kejho ne grem," sem reku, "nej zame vaša kuhinja: za zajtrk — dobro jutro, za južino — počakaj, za večerjo — lahko noč. Taka hrana je zame prego-sposka. Gaspud, rajši odneham od zajca. Jest še vajdu najsem, da so grablje nabasane."
čez nekaj dni je pa prišlu_ ravnu tista krota krompir de-' setinit. Mi je blu branilu zajca, pa mu tudi jest najsem pustil krompirja. Se je ujezilu, pa jo šlu domu.
Drugi dan me pokličejo v grajščino in grajščak me kar z debelim očesom pogleda.
"Ali si se res branil krompirjevo desetino odrajtat?" "Gnadljivi gaspud, rajs." "Zekaj pa ne daš?" "Zetu de ne."
"Naredi tukaj križ, da se puntaš."
Jest napravim križ: V imenu; Očeta, Sina in Svetega Duha, amen.
'"Ne po glavi, tukaj na papirju naredi križ."
"Kaj ga bom na papir dejlal, ko so me pa mati učili po čelu ga delati."
Vejste, grajščina si je zmiraj kaj novega zmislila.
Enkrat so mi napovedali tlako, da smo zemljo skup nosili z vseh krajev in naredili hrib sredi vrta. Zekaj? Zetu, da so potlej na ta hrib postavili hišico, de so krote kvartale notri.
Šla sva enkrat z Anzljevim Matijcem iz Jurjeve bajte z do-mi, pa sva se vračala tako trudna, da naju niso hotele noge več nositi. Sva se pa usedla, pred očmi sva imela našo Veliko goro.
"Matevž," mi pravi Anzljev Matije, "pretetu so imeli opravila, prajden so vkup zvlekli to goro."
"Kdo?" sem vprašal. "Matiček, ali ne veš, da je ves svejt, pa tudi hribe ustvaru ljubi Bog z ano samo besajdo?"
"Pejdi, pejdi," mi odgovori, "šembrana gospoda je bila na-povajdala tlako, pa je kmet te hribe skup znosil. Ampek jest jih ne bi, jest bi se spuntal."
"Nu, sem i4eku, "sya že dva, de se puntava zoper grajščino." A
Matevžu so krstili sina za Mati jca in je~Matijec lepo ime, ne dosti manj postavno, kakor Matevž. In je bil Matevž zadovoljen z imenom in s sinom tudi. In ko je Matijcc toliko dorastel, da je z očmi segel na mizo, ga je vzel joče sabo v majstu, da se fantu jizbistri glava.
Premerila sta majstu od dolj-; njega konca do gorenjega, potrdila sta cerkev, obrekla da naj-majo pri šišah nič gnoja in potem je povedal mali Matijec svojo sodbo, de se mu vidi majstu sila lačen kraj."
"Lahko je lačnu," je rekel oče Matevž, "ko najsi krota od davi nič jedlu. čakaj, greva ju-i žinat. Vajš, ljubi moj lajpi sin, v majstu je vse drugače, kakor doma. Odprte drži oči in napni ušesa, da se kaj naučiš, da boš vedel in znal, ko boš robo one-jgavil po svajtu. Lej in poglej, j zlata skledica se guglje na pal-' čki nad durmi.
(Dalje prihodnjič.)
15, g. Adolf Mikuš.
V Ljubljanici utonil. Te dni
sta hčerka delavca vevške papir ■ nice Potočnika in hčerka železničarja Raka trgali ob Ljubljanici pri Vevčah na bregu cvetje. Naenkrat je Rakova, ki je zašla preblizu vode, padla v Ljubljanico. Ko ji je hotela Potočnikova pomagati, je zabredla v globoko vodo in utonila. Rakovo je potegnil iz vode gosp. Palme iz Vevč, dočim Potočnikove ni bilo
Zaupanje
se pridobi stopnjo za stopnjo, če se da narodu dobra in solidna postrežba v vsakem oziru. Tega principa smo se mi vedno držali, zato se. ljudje s zaupanjem obračajo do nas za zanesljivo postrežbo.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 East 81st St.
Tel. MIcbigan 7420 V NEWBCEOU
živimo v času, razsipnosti in vestranskih razvad; Ob pogledu na razno nepotrebno razkošje in potrato se marsikdo š strahom' vprašuje: kam plovemu?
Zlasti starši, ki niso zmožni, da bi brzdali razsipnost in ne-zmernost svoje dece, gledajo s strahom v bodočnost. Zato je neobhodno potrebno, da se že v otroku ukofenini čut do varčnosti in spoznanje denarne vrednosti. Kolikokrat troši dekle ali mladenič težko prisluženi denar po nepotrebnem, ne da bi cenil in poznal njegovo pravo vrednost. Ko pa pridejo dnevi, da bi ga zares rabila za koristne stvari, ga nima.
Materi pripade naloga, da goji v dekletu že v rani mladosti čut varčevanja. Polagoma naj mu pojasni vrednost denarja in j njegovo pravo vporabo. Nauči naj deco, da si hrani denar, ki ga dobi ob tej ali oni priliki. V to svrho je priporočljivo, kakor smo delali v "dobrih starih časih," da se da otroku mala puš-ičica, ki jo dobite v vsaki banki, v Clevelandu na naši slovenski North American Trust banki, v katero naj meče denar, ki ga dobi ob raznih prilikah. Ko si otrol-' prihrani dovolj, da svota zadostuje za kak potreben predmet, ga je treba navajati, da kupi, kar r6s potrebuje in kar mu bo le v korist, če pa živi otrok v razmerah, da mu starši preskrbe vse potrebno, navajajmo otroka, da s prihranjenim denarjem stori kako dobro delo in pomaga potrebnim. S tem se otrok vzgaja k dobrosrčnosti in ljubezni do bližnjega. Zelo pametno je, da daš večji deei stalno svoto za male potrebe, da se otrok polagoma navadi sam skrbeti za male potrebščine in se s tem vadi tudi v gospodarstvu. Seveda se ne sme pustiti, da otrok sam po volji vporablja dotični denar, marveč treba zlasti prve čase nadzorovati vse izdatke.
V prvi vrsti je treba naučiti otroka, da si veak izdatek — tudi najmanjši — točno zabeleži. Mati ali oče ali drugi za to določeni član družine pa mora vsak dan istočasno priučiti otroka, da se posvetuje s starši, kako bi najbolje vporabil denar. Navaditi ga je treba, da ne izdaja denarja za nepotrebne in dostikrat škodljive stvari in kvarna razvese-ljevanja. Koliko ■ denarja gre dandanes v kinematografe, kjer otrok čestokrat pride v položaj, da vidi in naknadno posnema dogodke, kateri bi morali biti daleč, daleč od njegovega obraza in njegove duševnosti. Koliko slabih kali, katere pozneje dove-jdejo otroka na pot pogube in | propasti, se Vcepi ravno ob teh 1 prilikah v mlada srčeca, ki slastno sprejemajo ■fse, zlasti kar je mamljivega in bleščečega.
Otroci, kateri morajo še v rani mladosti z doma, da nadaljujejo drugod šolsko izobrazbo, pridejo že prav mladi v položaj, da morajo samostojno razpolagati z denarjem vsaj da manjše potrebe. Ako niso imeli že do-ima prilike, da bi bili vsaj deloma sami gOspodarili^z denarjem, ne vedo sedaj, ko so v to primorani, kako in kam z denarjem, ter pri-
ZA PRAZNIKE
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da imam veliko zalogo doma posušenega mesa za Velikonoč, kot: želodce, klobase, šunke, gnjati, kot tudi vse vrste svežega mesa. Se priporočam, da poskusijo rojaki moje blago in bodo gotovo zadovoljni.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SKUPAJ!
Frank Čebul
SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd.
We Recommend
VialtE&traet
AMERICA'S BIGGEST; SELLER r—--1
Ravnokar smo dobili pošiljko vozičkov po tovarniških cenah. Voziček, mere 16x34, z balloon kolesi, $0 QC sedaj po posebno nizki ceni...................................... O,J O
OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO HIŠNEGA IN VRTNEGA ORODJA
TRAVNA SEMENA:
LESTVE:
4	čevlje......................$1.00
5	čevljev....................$1.25
6	čevljev....................$1.50
7	čevljev....................$1.75
Sylvan, senčnato, funt 48c
Pan-American semena, funt ........................35c
Bela detelja, funt
IZVRSTNA GNOJILA: 100 f. 50 f. 25 f. 10 f. 5 f. $3.50 $2.00 $1.25 60c 35c
MREŽNATE OGRAJE: 42" visok, stylef,
čevelj ......................15c
Zavasky Hardware
6011 St. Clair Ave.	ENdicott 5141

na neko nedeljo po veliki noči j vračala proti domu. Od utrujenosti se je ustavila v Tuhinju. : Ljudje so se prav vračali od službe božje in je Majdalena [skrivaj opazovala množico. Od ! veselja so se ji zaiskrile oči, ko je med drugimi v družbi žensk jzagledala tudi Jero.
čisto po mačje ji je.sledila. Majdalena se je nato zelo zadovoljna vračala, ne proti domu, ampak naravnost k strmonske-mu graščaku.
še preden pa je dospela do cilja, se je še sešla z njej nepoznanim pečavskim valptom Boštjanom.
Tako sta hodila skupaj in kei ju je žejalo, sta oba krenila v neko gostilno v Blagovici.
Dobro vino pa je Majdaleni razvezalo jezik.
Ker ni vedela, da je bil Boštjan zaljubljen v Jero, je povr dala, da je bila srečna, ker je izsledila Jero. Izdala mu je tudi, zaradi č(/,a jo išče. Boštjan je vedel zadosti. Odšla sta skupno z Majdaleno na strmonski grad. Premeteni Boštjan je še istega dne stopil v službo pri strmonskem graščaku.
Zelo zadovoljen je bil fant, ko je prvo noč spal v strmonskem gradu.
"Sreča je moja in Jerina, da moj novi gospodar niti najmanj ne sluti, da še vedno ljubim ubogo dekle. Jaz jo bom rešil, čeprav s svojim življenjem!" je i govoril Boštjan sam s seboj.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Španski kralj se zabava z laškim princem
Seville, Španska, 16. aprila. Na dvoru španskega kralja se mudi te dni laški princ ali vojvoda Spoleto, ki je nečak laškega kralja. Princ Spoleto bi se rad poročil s hčerko španskega kralja. Ko se je včeraj princ mudil na vrtu španskega kralja, je slednji peljal princa do neke klopi in mu velel naj se vsede. Princ je to storil in je s težo svojega telesa sprožil skrito pero, ki je povzročilo, da je začel brizgati precej'močan vodomet, ki je laškega princa pošteno oželi-tal. Kaj je princ povedal španskemu kralju po tem dogodku, poročila molče.
*	Papež Pij bo na dan 29. junija govoril po radio, kar se bo lahko slišalo po vsem svetu.
Potopil se je včeraj parnik "City of Peking" ob obrežju'Koreje.
*	Pesnik Vladimir Majakovski se je v Moskvi ustrelil.
*	Albert Quacke, Chicago, je bil danes povožen po nekem otročjem vozičku in ubit.
*	V Gridley, Cal., je neka kra-i va povrgla tri zdrava teleta, kar je redek dogodek.
M ALI OGLASI
Dve obleki
moški, skoro novi, in zimska suk-inja, se poceni proda. Vprašajte na 6121 St. Clair Ave. zgorej.
(92)
Soba se odda
dekletu ali mlademu paru. Mrs. U. Ivnič, 14314 Jennie Ave., Colinwood.	(90)
ANTON STRAŽAR:
Gašperček najdenček
Povest iz časov tlačanstva
Nadležni stric se je še norče VaMz njega in ga vpraševal, ko liko neki je dal denarja tej tla-čanski ljubici in kam jo je poslal.
Krištof mu je zaman zatrje val, da ne ve, kam je odšla.
Lambret se mu je posmehoval in končno samo rekel:
"Veš kaj, Krištof, če nam bo hotela ta tvoja-deklina kaj vodo kaliti in govoriti po svetu, koder se potika, kaj o nas, ji bom jaz preskrbel prav varen prostoi v svojem gradu."
Na večer tistega dne je od jezdil stric Lambret proti domu in menil pred odhodom:
"Krištof, še to nedeljo Odjezdimo v špitalič, da te spravimo 1? kraju, da boš postal možak."
Mladi graščak je gledal še dolgo za svojim stricem in godrnjal :
"Moji tlačani, vem, me blagru-jejo, ker sem graščak, a tega ne vedo, da so oni v marsičem bolj srečni kakor jaz. Oni se lahko svobodno med seboj ženijo, a jaz sem prisiljen, da vzamem to pusto špitališko Elizabeto. Kako Velika razlika je komaj med njo in Jero. Stric grozi tej nesrečni revi, da jo bo preganjal. No, pa te nakane mu bom že izpodbijal. . ."
Prav tisto noč je neznano kam izginil njegov valpet Boštjan. ' Ko je Krištof to zvedel, je bil zelo razburjen; v tem položaju si*je iskal utehe v pijači, kajti Pekla ga je vest, ker je naredil nesrečna dva človeka: valpta in Jero.
*
I Na izhodni plati rožeškega hribovja grajskih r a z v a 1 i n v vznožju je bila tiste čase koča daleč naokrog znane GOritibve Majdalene. Vsi bližnji in daljni okoličani so poznali to žensko. Majdalena je zdravila ljudi in živali z raznovrstnimi skrivnostnimi zelišči in mazili. Vabljena je bila tudi na domove, kjer je a skrivnostnimi z na menji odganjala moro in zlodejstva raznih čarovnic. Praznoverni ljudje so seveda tudi njo imeli za čarovnico. Poznana je bila tudi po mnogoterih gradovih in dostikrat so tlačani videli Majdaleno, ko je hodila h grajskim na posete. Ljudje so se vsi zatekali k njej, a so jo tudi sovražili, kajti bilo Je dobro znano: Kdor se je njej i zameril, se mu ni dobro godilo.
Prav z mrakom je do Majda- 1 Miline koče prijezdil strmonski graščak Lambret. Razjezdil jc konja, ga privezal k vrbi, a nate j Je stopil do koče in zaklical:
"Majdalena, stopi malo bli Že!"
Iz umazane in okajene veže je; 8topila Majdalena; kuhala je ba? večerjo.
S prirojeno hinavščino in slad-kobesednostjo je na dolgo in široko pozdravljala graščaka.
Ker sta po poti prav prihajala ^va možaka, je Lambret stopil z n.H» v kočo.
V kratkem ji je Lambret vse Povedal: Naj zapusti za nekaj-Casa domovje in naj poskuša izslediti, kam je izginila Kolenčko-j Va Jera, ki je služila v pečav-skem gradu. Ako jo izsledi, naj niU takoj sporoči, kje je. V svo-hudobnosti je namreč sklenil °ki"utnež; čim jo dobi v svojo °hlast, jo bo zaprl. Potem jo bo Posilil, da mu bo povedala, kje lRia otroka. Tega ji bo odvzel, j'jo Pa bo dal postaviti pred sod- j J°> da jo bodo obsodili in usmrti-1 kot Čarovnico.
. "Dam ti lepo plačilo, a sedaj; lmaš za pot deset srebrnikov! j
Lahko noč, Majdalena."
*
. Precej časa je poteklo, preden Pretkana Majdalena izsledila ; ^olenčkovo Jero, in še to čisto srečnem naključju, ^elo slabe volje se je Majdale-
Naprodaj
je hiša, cena $3600. Ima 6 sob, velik lot, pri Superior in E. 59. St. Druga hiša, cena $4000, za dve družini, 4 sobe zgorej, 5 spodaj, na St. Clair Ave., in blizu 72. ceste. Vprašajte pri Mc-Kenna, 1383 E. 55th St. Telefon Henderson 5262.	(91)
Prave klobase!
Kdor hoče prave kranjske klobase, mesene, domače šunke in prave domače želodce, naj pride k
Matiju Križmanu •
na 6030 St. Clair Ave., zraven šornovega restavranta, zadaj. Se toplo priporočam vsem svojim prijateljem in tudi vsem Ribničanom, Gorenjcem in Kra-šovcem.	(Thurs.X.)
SE NI TREBA
nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave.
(Thu.)
Slovenska mesnic«
največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Še priporočam
Martin Frank
St. Clair Market stojnica 18—20.
(Thu.)
Išče se
dober mož, ali pa mala družina, ki bi delala na farmi. Stanovanje zastonj in si tudi lahko kaj pridelajo. Oglasite se v soboto zvečer ali v nedeljo na 929 E. 207th St. Euclid Village. (94)
Delo dobi
prodajalec zemljišč, želeti je, da zna voziti avto. Delal bi na provizijo. Damo vsa navodila. Pokličite Kenmore 2046 (90)
Hiša naprodaj
obstoječa iz sedem sob, furnez, kopališče, garaža, lot 30x109. Hiša se proda zelo poceni. Za pojasnila se obrnite na 1038 E. 78th St.	(92)
V
SPOMIN
DRUGE
NAŠE
OBLETNICE
SMRTI
LJUBLJENE
MATERE
MARY KLEMENCIC
rojena Kmet
ki jc umrla 17. aprila, 1928 v Clevelandu, O. Za drago pokojnico se bo brala sv. maša zadušnica v St. Mary's cerkvi 21. aprila
se bo brala sv. maša zadušnica ob 8. uri zjutraj.
Iz doline solz, oj draga mati, Te angel j peljal je od tod; Naj lahka Ti bo ameriška zemlja,
Ti delež bodi Tvoj Gospod.
Imeli vsi smo Te prav radi; v spominu vedno Te ohranimo, vsi čakajoči v sladki nadi, da v raju skup se snidemo.
OTROCI
Žalujoči ostali: Cleveland, O., 16. aprila, 1930.
Vsem ženam in dekletom se priporočam
da pridejo po lepe spomladanske suknje in obleke, slamnike, nogavice, razno spodno opravo in sploh vse, kar potrebujete pri družini.
POSEBNO ZNIŽANA
CENA NA SVILENIH OBLEKAH
Dobite jih po $2.08, $5.50, $7.50, $8.00
Tiste, ki so bile prej po $16.95, so sedaj samo $12.50
Imamo veliko izbero barvastih pralnih oblek. Dobite jih po $1.00 in višje
Ako hočete svojo hčerko lepo obleči, pridite k nam po obleko. Imamo lepe vsakovrstne svilene obleke. Posebno lepa izbera belih oblek za prvo sv. obhajilo in sploh za vse prilike, kadar se lepa bela obleka potrebuje. Poleg teh imamo tudi razne obleke v različnih, najnovejših barvah.
Kadar kaj potrebujete, pridite k nam. Zakaj bi hodile k tujcu, ko dobite pri domačinu ravno tako blago in CENEJE. Zakaj bi se drenjali po mestu, ko se vam ni potreba. Priporočam se vam za obilen obisk. In pridite prej, ne čakajte zadnjega dneva.
Anton Anžlovar,
6202 St. Clair Ave.
AJ.Budnick & Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cenel 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 1 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Tho. F.)
tommmmntitmammmmmmmum
POSEBNA RAZPRODAJA
Vseh svilenih oblek za žene in dekleta
§5.75 in §6.75 obleke
Sedaj samo $4.95
ali dve obleke za $9-00
$9.95 in $10.75 obleke
Sedaj samo $7.95
ali dvj? obleke za $15-00
$15.00 in $16.75 obleke Sedaj samo $11.95
ali dve obleke za $23.00
UiMLU}
KONCERT
priredi
g. Svetozar Banovec
V NEDELJO, 20. APRILA
V SLOVENSKEM DOMU na Holmes Ave.
pod pokroviteljstvom društva "Lilija"
Pričetek ob 7:30 zvečer VSTOPNINA $1.00, 75c IN 50c
Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno na veliko
udeležbo.
Vabi odbor.
Vse obleke v zalogi so najnovejšega kroja in cene istim sedaj nižje kakor kje drugje v mestu.
Torej ne zamudite prilike, ker te cene veljajo samo za časa te posebne razprodaje.
Za obilen obisk se vam priporočam
. »
Betino B. Leustig
6424 ST. CLAIR AVE.
Nasnroti Slovenskega Narodnega Doma
GRDINA'S SHOPPE
Popoln« »»log« oblek ' in vb« oprem« " n»To-dte ia družic«
Beauty Parlor
Vedno ž.n.U
najmoder*«]«! klobuki.

TrcaTlaa »prta r»ak« ero4a ak»*l c«la lat«.
6111 ST. CLAIR AVE.
IIEnderson 7112
(M. Tho. " '
Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z.
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO
za dobro postrežbo, pokličite
Florida 43J2-J (Thur.x)
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
i mm
6521 ST. CLAIR AVE.
Ce hočete delo poceni in polteno« pokličite mene.
Randolph 51S8
(Tho. r.)
U. -

Za Velikonoč
Ravno sedaj imamo v zalogi izvrstne domače, flnt> posušeno šunke, plečeta, želodce, "fine klobase iz poznane Trškanove zaloge. Vse to se prodaja sedaj za Velikonoč
PO IZVANREDNO NIZKIH CENAH
Imam tudi fin med, Izvrstne rozine in dobro moko ter vse druge dobrote -/.a Velikonoč. Se vljudno priporočam.
Karol Mramor
1140 E. 67th St.

i rfavi rTžv; rTaAi rT^žfi ry^vi rysvi r?atvi rTsvi r^i r^vi	r^-j rra^i r?av", r?Wvi rTi^vi r/^ rTa^i rFa^liigJ
SAMO ZA EN LAS
Spisal GABARIOU -
za "Ameriško Domovino" J t A. -8ABEC.
PRVI DEL Ogenj v Valpinsonu I.
To so dejstva:
V noči od 22. na 23. junija, leta 1871, okoli ene ure zjutraj, je jezdil skozi pariško predmestje Sauveterre na neosedlani, sivi kobili neki kmet, golorok in go-loglav, ki je na vso moč obdeloval žival s svojimi petami in z debelo palico, ki jo je držal v roki.
Ko je ta mož predirjal predmestje, je zavil v Narodno ulico ter se ustavil pred zadnjo hišo, ki je stala na vogalu Grajske ulice.
To je bila hiša gospoda Sene-šala, župana iz Sauveterre, bivšega odvetnika in sedanjega člana generalnega sveta.
Kmet je skočil s kobile, stopil k vratom ter pričel s tako močjo vleči za zvonec, da je bila v nekaj trenotkih vsa hiša pokonci.
Kmalu se je pojavil na vratih velik in močan služabnik, ki je, ves zaspan, jezno zaklical:
"Kdo pa ste, mož? Kaj želite? Ali ste pogledali pregloboko v kozarec? Kaj ne veste, v čigavi hiši delate tak ropot?"
"Jaz želim videti župana," je rekel kmet. "Takoj ga zbudite!"
Tedaj pa je prišel župan Se-nešal sam k vratom, ker se je takisto zbudil od ropota, katerega je povzročal kmet. Prišel je oblečen v nočni plašč, v roki je držal svečo.
"Tukaj je župan," je dejal Se-nešal nevoljno. "Kaj pa želite od njega ob tej uri, ko vsi pošteni ljudje počivajo?"
Kmet je potisnil služabnika na stran ter stopil k županu, ne da bi ga pozdravil.
"Prišel sem vam povedat, da pošljite takoj brizgalno." "Brizgalno?"
"Da, in takoj. Prosim, storite naglo."
župan je zmajal z glavo. "Hm," je rekel, kakor je imel vedno navado, kadar ni vedel, kaj naj stori in kaj naj si misli.
In kdo ne bi bil v zadregi na njegovem mestu?
Izvleči brizgalno iz lope in Zbrati gasilce, se pravi, zbuditi ves kraj in prestrašiti prebivalce Sauveterre, ki so že itak prevečkrat slišali bobnarja bobna-ti alarm tekom vojne z Nemci in pozneje tekom režima komune. Zato je župan vprašal: "Ali je nevaren ogenj?" "Nevaren!" je povzel kmet. "Kakšen pa naj bo, če ne nevaren ob takem vetru?"
"Hm," je spet zamrmral župan, "hm, hm."
To ni bilo sedaj prvikrat, odkar je bil župan, da je bil tako sredi noči zbujen od kakega kmeta, ki je klical, da gori, pozneje pa se je izkazalo, da ni bilo vse skupaj niti besede vredno.
Kmet je bil jezen in nestrpen vsled oklevanja in je jezno mahal s palico.
"Ali vam moram spet in spet povedati, da je vse v ognju?" je dejal. "Lope, gospodarska poslopja, žitnice, seniki, grad, vse, vse. če se boste še kaj časa obotavljali, ne boste našli v Valpinsonu več kamna na kamnu."
"Kaj," je vzkliknil župan, "ali Valpinson gori?" "Da."
"Pri grofu Klavdiju?" "I, kje pa?"
"Bedak! Zakaj pa niste tega takoj povedali?" je rekel župan.	- , Zdaj ni nič več odlašal. "Skoči hitro po mojo obleko," je ukazal svojemu slugi. "Ne, počakaj ! Moja žena mi bo pomagala. Nobenega, času ne smemo izgubljati. Skoči rajši najprej
RESNIČNO RAZKOŠJE V KAJI, ki nič več ne stane! Najpopolnejši, najbolj zadovoljiv užitek kaje, ki je bil kdaj v cigareti—in po običajni cigaretni ceni! Zakaj bi se zadovoljili z manjšim, če zamorete imeti končno veselje v kajenju Camels?
Razkošje Camels še začne s tobakom—najbolj izbrani turški in domači list, ki ga je mogoče dobiti. Vsa" mila, rahla, naravna dobrota tega tobaka je ohranjena in obdržana v posebni mešanici Camel—v harmoniji duha preko vse domišljije. In najbolj moderni in znanstveni načini izdelovanja završe jamščino razkošja v Camels.
Privoščite si resnični cigaretni užitek!
Qamel
boljša cigareta
© 1930, S. J. Reynold« TobacčS
Company. WimtonSalem, N. C.
ENdicott 2252	ENdicott 2252
KREMZAR FURNITURE
6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR' RADIO IN VICTOR PLOŠČE
3 £ J K C A 3 !
Moške obleke in ženske suknje prinesene k nam v petek do četrte ure popoldne, ženske svilene obleke v petek do desete ure dopoldne, bomo sčistiii in slikali za Velikonoč.
NEW YORK DRY CLEANING
IGNATZ SMUK, poslovodja 6220 St. Clair Ave.	ENdicott 2063
Jos. Demshar in Sin
STAVBENIKA 548 E. 123rd St.	EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad in čas za gradnjo novih hig. Mi vam postavimo hišo na lot, samo ako imate lot plačain in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
NAZNANILO
Za velikonočne* praznike dobite pri nas veliko izbiro velikonočnih košaric od 3 cente naprej do $1.75, kakor tudi zajčkov, piščet in jajčkov.
POSEBNOST: Tri po pet centov čokoladna jajca za 10 centov. Iz starega kraja razglednice za voščila imamo tudi v zalogi, velikonočne in druge. Se priporočam
Mary Kushlan
SL A DŠClČ ARN A V SLOV. NAR. DOMU
G415 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 9566
*mmu:mmmmm«mmmjm:mmm$;mjmmmmtt:mmm:m»m»m:m«»:tt
Pokličite nas: EDdy 1693-R
k bobnarju Poltomi in mu reci, da sem ukazal, naj takoj zabob-na alarm. Nato pojdi brž k načelniku Parentoju ter mu povej, kar si slišal. Reci mu, naj'si takoj preskrbi ^ključe lope, v kateri je brizgalna. čakaj! — Ko boš s tem gotov, pridi takoj nazaj in naprezi konja. Valpinson da gori! Sam bom šel tja z brizgalno. Tak pojdi, teci in. potrkaj na vsaka vrata in povej, da gori. Povej tudi vsem, naj pridejo na Novi trg."
Ko je služabnik odhitel, kamor mu je bilo naročeno, še je župan obrnil h kmetu.
"Vi pa, moj dobri mož, zajez-. dite spet svojega konja in odhi-tite nazaj ter zagotovite grofa, da bo pomoč kmalu dospela." Kmet se ni ganil z mesta. "Preden grem nazaj v Valpinson," je rekel, "moram še nekaj preskrbeti." "Kaj pa?"
"Iti moram po zdravnika, ki mora iti takoj nazaj z menoj."
"Po zdravnika? Kaj je bil morda kdo ranjen ali poškodovan?"
"Da, gospod grof Klavdij." "Hm, gotovo je sam silil v nesrečo."
"O,ne! Bil je obstreljen, in sicer dvakrat."
županu bi bila kmalu padla sveča iz rok.
"Obstreljen? Dvakrat?" je je vprašal. "Kje? Kako? Zakaj? Od koga?"
"Ah, tega pa ne vem."
"Ampak -T"
"Vse, kar vam morem povedati, je to: Prenesli so ga v neko majhno lopo, katere še ni dosegel ogenj. Tamkaj sem ga videl s svojimi lastnimi očmi ležati, bledega kot zid, in vsega krvavega."
"Moj Bog! Pa ga vendar niso umorili?"
"Ko sem jaz odšel, še ni bil mrtev."
"Pa grofica?"
"Naša gospa," je rekel kmet spoštljivo, "je bila v lopi poleg svojega moža na kolenih ter rrfu izpirala rane z vodo. Tudi obe mali gospodični sta bili ž' njo."
župan gospod Senešal se je tresel od razburjenja.
"Torej se je moral izvršiti zločin?"
"Najbrže. . . gotovo." "Ampak kdo naj bi to storil? In kakšen naj bi bil motiv?" "Saj to je baš vprašanje." "On ni nikoli nikomur nič zalega storil."
"To je, kar vsi pravijo."
"In kar se tiče grofice-"
"O," je dejal kmet navdušeno, "ona je svetnica svetnic."
župan si je napenjal možgane, da bi prišel do kakega zaključka.
"Zločinec je, najbrže, kak tujec. Saj je vsepolno vagabun-dov, postopačev in beračev. Ni ga dneva, da se ne bi v moji pisarni oglasil kak tak človek ter prosil pomoči, da more nadaljevati svojo pot."
Kmet je prikimal z glavo in rekel:
"Tako tudi jaz mislim. Zato sem najprej mislil zbuditi zdravnika, potem pa prijaviti zločin policiji."
"Ni ^reba," je dejal župan. "Bom že sam storil to. V desetih minutah bom govoril z državnim pravdnikom. Zdaj pa pojdite. Ne prizanašejte konju in povejte grofici, da bomo takoj dospeli."
župan je popolnoma izgubil glavo in brez pomoči svoje žene, se ne bi mogel niti obleči. Kmalu nato se je vrnil tudi njegov služabnik.
Dobri mož je storil vse, kar mu je bilo naročeno, naj stori, in v tistem trenotku se je Ž£ zasli-
šalo bobnanje bobna v zgornjem delu kraja.
"Zdaj pa takoj zaprezi in glej, da bo koleselj stal pred vrati, ko pridem nazaj," je rekel župan.
Na ulicah je vladala velika zmešnjava. Skozi vsako okno je molela glava s prestrašenim obrazom ; vsepovsod so se odpirala in zapirala hišna vrata.
"Moj Bog,".si je mislil župan, "da bi le našel državnega pravnika Daubigeona doma!" Gospod Daubigeon, ki je bil najprvo v službi cesarstva in pozneje v službi republike, je bil eden najboljših prijateljev župana, gospoda S^nešala. Daubigeon je bil približno štiridesetleten mož, pretkan in z večnim smehljajem na obrazu; bil je samec in nemalo ponosen, da se ni dal ujeti v mreže nežnega spola. Dobro ljudstvo v Sauveterre je bilo mnenja, da ni dovolj resen za svojo službo in da je vse preveč usmiljen napram zločincem, s katerimi je imel opravka.
On je velik ljubitelj dobrih knjig, redkih izdaj in v fino vezavo vezanih del.
Zbujev vsled ropota, kakor vsakdo drugi v mestecu, se je Daubigeon naglo oblekel, ko je vstopil njegov stari služabnik, ki je oskrboval hišo, ter mu javil, da je zunaj gospod Senešal, ki želi govoriti ž njim.
"Privedi ga notri," je rekel, "privedi ga notri."
čim je župan vstopil, ga je Daubigeon vprašal, kaj pomeni vsa ta rabuka zunaj.
"Velika nesreča se je pripetila," je odvrnil župan. Iz tona njegovega glasu, bi človek mislil, da se je njemu samemu, županu, pripetila ta nesreča, o kateri je govoril.
"Moj dragi prijatelj, kaj pa se je zgodilo?" je vprašal Daubigeon. "Pogum, m o j dragi prijatelj! Ne izgubite glave! Pomislite, da nam poet svetuje, da ne smemo v nesreči nikoli izgubiti glave."
' "Lopovi so podteknili v Valpinsonu ogenj!" je rekel župan. "Česa ne poveste! Moj Bog!" "Pa še več kot to. Grof Klavdij je bil obstreljen in je morda v tem trenotku že mrtev." "Oh!"
"Saj slišite bobnarja, ki bobna alarm. Jaz grem na mesto požara in sem prišel sem samo zato, da vam to oficijelno javim in da vas prosim, da bo storjena pravica energično in naglo."
"Dobro," je rekel državni odvetnik. "Posvetujva se, kaj nama je storiti, da pridejo zločinci čim prej pravici v roke."
Ko sta moža dospela v Narodno ulico, je bila ista natrpana ljudstva, zakaj Sauveterre je eno onih malih provincijalnih mest, kjer je vsaka razburljiva dogodivščina preredka, da bi se jo pustilo kar tako vnemar.. Vest o nesreči se je med tem že povsod raznesla. Tudi ognjegasci niso izgubljali časa. Čim sta se pojavila župan in gospod Daubigeon na trgu, je prihitel k njima Parento, načelnik gasilcev, po vojaško dvignil svojo roko k šlemu in dejal: ,
"Moji možje so pripravljeni." "Vsi?" •
"Niti deset jih ni odsotnih. Čim so slišali, da je požar na posestvu grofa Klavdij a, so bili vsi v trenotku .pripravljeni."
"Prav, torej odhitite takoj tja," je ukazal župan. 'Mi vas bomo prehiteli na poti. Gospod Daubigeon in jaz bova namreč vzela seboj še gospoda državnega pravdnika Galpina." Moža nista imela iti daleč. Pravdnik ju je med tem že povsod iskal. Ko je stopil na trg, ju je takoj ugledal.
Gospod'Galpin je bil velik kontrast državnega odvetnika in je bil popolen profesijonalen mož, morda celo nekoliko preveč popolen. Bil je državni pravdnik od peta do glave; dasi je bil še mlad, ga ni bilo nikoli videti, da bi se nasmehljal, niti ga nisi slišal zbijati šal.
(Dalje prihodnjič.)
Oglasi v tem listu imajo vedno uspeh!
Ne odrecite si
razkošja Camels