158. iWM.
u Uublioni.«peteh. 13. julija 1906.
XXXIX. leto.
•u>j>* fi*A Omm iftfcsr, iziaidi  o«at;ytj m lw po pošti pretetiiau m «v*tro-ogra*e rteiole *a m teto 35 K., *a pak U»l» •» IL, za      1 leta rt K. nu n,   <<* »u ciwib* £ K SO ti.   A* Ljubljano « pošiljanjem       dom ca vb« j«t<
142 v. 5» pe> :      »3 K, <* eetrt leta »i K, is en ^ K.   Kdor hodi sam pouj, plača sa vb« leto '/.'?, K, ta pol leta 11 K, s& četrt leta 6 K 50 h, za eu meaeo 1 K kG h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbs
--•*« UtoCc^ne TjioŽiliatve aeroforate ** u« ORira.  -   Z:i osnenlta ce plačuje od peterostopne petit-vrste po 13 h, Će ae oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po d h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Doptai naj ne izvole franko v »t 1. -
lokairi« «« *a vrafta&e.       Uredništvo in upr«vn!£ivo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer nredniStvo v 1. nadstr., upravniStvo pa v pritličju. —  Upravu istvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari.
Uredništvi telefon dt 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne fttevllke po 10 h.
Upravni&tva telefon 6L 85.
5hod u „Hestnem domu".
Izvrševalni odbor narodno-na-predne stranke je za včeraj zvečer sklical v „Mestni *dom" shod, na katerem naj bi se razpravljalo o obravnavah in sklepih državnozbor-skega odseka za volilno reformo, ti-eočih se Koroške, Kranjske in Štajerske. Kdor ve, kako so koroški in štajerski Slovenci oropani svojih političnih pravic, kako se je včeraj naredilo s Kranjsko, kako se hoče narediti s Primorsko, ta ve, kake važnosti je, da narodno-napredno meščanstvo v zvezi z narodno-naprednim delavstvom izreče svoje mnenje o tej reformi in da svojim poslancem diktira, kako naj postopajo. V to svrho je bil sklican včerajšnji shod.
Klerikalci so se hudo bali tega shoda iz naravnega vzroka, ker so vedeli, da se bo na shodu dokazalo, da so kranjski klerikalci prodali in izdali koroške in štajerske Slovence in da je meščanstvo in delavstvo na Kranjskem ociganjeno za svoje pravice. Da bi se o tem ne govorilo, hoteli so razbiti shod in v ta namen po Ljubljani in okolici raztrosili na tisoče listkov, s katerimi so pozivali delavce in delavke, naj pridejo na shod, da jim omogočijo njihov namen. Povabilu so se odzvali tudi socijalni demokratje. Dasi je bil shod določen na polu 9. uro, je bilo že ob polu 8. veliko ljudstva pred -Mestnim domomu. Socijalni demokratje in klerikalci so sklepali največja prijateljstva.
Narodno-napredna stranka je postopala z največjo lojalnostjo. Razen par klerikalnih hujskacev kakor Go-stinčarja, Moškerca in Štefeta so pustili reditelji vsakega moškega v dvorano, Štefe in drugi so se pozneje v dvorano vtihotapili. Prav nobenega razločka se ni delalo in to iz naravnih razlogov: vedeli smo, da bo imelo meščanstvo in narodno  delavstvo na shodu ogromno
večino in hoteli smo, naj svobodno povedo tudi druge stranke svoje mnenje. Za nas bi bilo to le dobro, zakaj razprava bi bila pokazala, d a so edini liberalci nositelji in branitelji slovenske narodne misli, da so slov. naprednjaki resnični nacijonalisti, klerikalci in so c. demokratje pa brezdomovinski internacij o-n ali s ti.
Lojalnost in vljudnost narodno-napredne stranke je bila tako velika, da so reditelji že pred 8. uro dali odpreti dvorano, dasi je bil začetek shoda določen šele na polu 9. uro. Socijalni demokratje in klerikalci so hiteli zasesti stole, misleč, da bodo imeli tu trdnjavo, s katere bodo lahko terorizirali ves shod. Toda zmotili so se v svojih računih. Okolu pol 9. ure so začeli prihajati naprednjaki v velikih trumah, napredni mestjani in napredni delavci in tedaj se je pokazalo da so klerikalci in socijalisti svoja upanja zidali na pesek. Ogromna večina na shodu je bila napredna. Navzočih je bilo 100 do 120 soc. demokratov, kakih 50 do 80 klerikalcev in nad 300 napreduj akov.
Shod je otvoril dr. Ravninar, ki je naznanil, v kak namen je sklican shod. Protestirati hočemo proti znanim sklepom, izvršenim v odseku za volilno reformo glede Koroške, Štajerske in Kranjske. Krvaveti mora človeku srce, ako pomisli, kako kruto se ubijajo Slovenci na Koroškem in Štajerskem in damo duška svojemu ogorčenju nad to vnebovpijočo krivico, zato smo se danes tukaj zbrali.
Socijalni demokratje in klerikalci so začeli potem razsajati zaradi volitve predsednika shodu. Zlasti se je drl neki ocividno popolnoma pijani Človek, neki Poglaj, ki je menda sam upal, da bo predsednik.
Soc. demokrat Kristan je podal sledečo izjavo:
Socijalni demokratje so se udeležili shoda, da precizirajo svoje sta-
lišče glede dogodkov, odigranih v odseku za volilno reformo, nimajo pa namena delati nemir, ampak žele, da se shod mirno izvrši in da vsak govori, dokler ni gotov. Soc. demokratom je vseeno, kdo je predsednik. Ako bodo soc. demokratje, govorila bosta najprej naznanjena govornika dr. Tavčar in dr. T r i 11 e r, še le potem ostali naznanjeni govorniki.
Ko je dr. Novak predlagal za predsednika dr. Ravniharja, je ogromna veČina zborovalcev sprejela predlog z viharnim odobravanjem, dočim so klerikalci in socialni domo-kratje videč, da so v manjšini, kričali kot besni in vihteli palice. Vpitje je bilo strašansko in se ni hotelo poleči.
Kristanu se je posrečilo nato pripraviti kričače do tega, da so vsaj toliko utihnili, da je dejal: Ne pre-pirajmo se zaradi predsednika! Prosim somišljenike, da ne storite nič, iz česar bi se dalo sklepati, da hočemo shod onemogočiti. Akceptirajte sedanje predsedstvo, ki nam bo gotovo dalo besedo, če se bodemo oglasili zanjo. (Gotovo! kličejo naprednjaki.)
Nastopil je dr. Triller, ki se je v svojem govoru pečal le s krivicami, kijih je vlada po zaslugi kranjskih klerikalcev zadala koroškim Slovencem. „Pereat kravja kupčija, proč s takim vladnim načrtom!" je vzkliknil govornik. To se vtakneta vmes stari Gostinčar in soc. demokrat Kocmur, ki kričita nekaj proti govorniku. Ker je Gostinčar venomer otresal svoj krščanskosocijalni jezik, postavili so ga naprednjaki kratkomalo na prosto. Bil je prvi, ki je bil slovesno ven vržen in dobil na pot nekaj brc.
Ko se je vsled tega nastali šun-der nekoliko polegel, nadaljeval je govornik dr. Triller.
Majhen je narod slovenski in malokdaj imamo priliko, da bi mogli dati duška ogorčenja zaradi krivic, ki se nam gode dannadan. Pred par dnevi pa je prišla taka redka prilika.
Vse se je oziralo na Dunaj, kjer se je bil boj za naše narodne pravice. V svojo žalost moramo reči, da je sramotno za nas, kar se je izvršilo. In kdo je kriv tega? Tista slovenska ljudska stranka, ki je vzela slovensko narodnost v zakup. (Stefe: dokaz!) Bom dokazal. (Klici klerikalcev: Lagal bo!) (Klici med naprednjaki: Ven s Štefetom!) Vendar Štefe ostane še v dvorani in v potu svojega obraza zapisuje po možnosti, kolikor more, da bi zagrozil v dr. Šusteršičevem imenu s kako kazensko tožbo.
Govornik nadaljuje:
Slovenski možje, apelujem na vašo razsodnost, da poveste, ali ni resnica, da je vladni načrt za koroške Slovence vnebo-vpijoča krivica? (Najhujša krivica!) In ako je tako, ali ni bilo v odseku za volilno reformo treba se potegniti zanje? (Gotovo!) Splošna volilna pravica mora biti tudi naci-jonalna. Vendar načelnik slovenske ljudske stranke je molčal v odseku takrat ko se je šlo za obstoj ali ne-obstoj naših karavanskih bratov. (Fej!) Žlindra! Izdajalec je mesto sebe poslal v boj dr. Ploja, dvornega svetnika, ki je v mehkih besedah govoril in ni dosegel nobenega uspeha. (Klici : Šusteršič je od vlade kupljen! Burno pritrjevanje). Tudi takrat j enaš veliki Slovan molčal, ko je dr. Lemisch cinično priznal, da se koroške Slovence mesari in kolje, kot se kolje nedolžno živinče! Lemisch je povedal, da se je v zadnjih 30 letih raznarodilo na Koroškem 1 /3 Slovencev in da bodo Nemci delali z vsemi silami na to, da izginejo v doglednih časih s površja. Dr. Šusteršič tudi zdaj ni zinil nobene besedice. (Klici: Skandal, izdajalec, na vešala ž njim!) Ko je vlada slišala cinično izjavo Lemischevo in nobenega reagiranja dr. Šusteršiča nanjo, ni nič čudnega torej, da je bila prepričana o izreku: Qui tacet, consentire videtur. Ko je pa   češki   poslanec   Klofač obsojal
avstrijsko politiko na Balkanu in govoril kot Slovan v prilog slovanskim balkanskim narodom, oglasil se je dr. Šusteršič in ščitil postopanje avstrijske vlade. (Tu začne Štefe nekaj kričati. Ker ne da miru, nastane vihar. Naprednjaki ga postavijo z nekaterimi naj srb ori tej širni pristaši pred vrata. Padlo je nekaj zaušnic. Socijalni demokratje, ki so prej tako pravili, kako bodo mirni, vpijejo vse vprek in nastane med njimi in naprednjaki nekoliko pretepa, ki se pa v par minutah poleže. Dva socijalista sta bila ven vržena). Govornik dr. Triller nadaljuje:
Da bi se bil Šusteršič potegnil za koroške Slovence, se bi mu ne bilo treba učiti nič novega. Pogledal naj bi bil Italijane, ki so v dveh dneh dosegli z obstrukcijo, kar so hoteli, seveda na naš rovaš. Ne ščiti me imuniteta, vendar morem z mirno vestjo izjaviti: postopanje Šusteršica v odseku za volilno reformo je podobno narodnemu izdajstvu kakor jajce jajcu. Vse bi preklical jaz, če bi bil dr. Šusteršič v odseku v odločilnem trenutku prijel za mizo ali tintnik, česar je vajen, in prišel obstruirati. A ni storil tega. Za kulisami je sklenil sramotno izdajstvo, kravjo kupčijo. (Izdajalec! Lopov!) Ako je Susteršičevo delo delo za narod, potem ne vemo, kaj je izdajstvo. Zato je bila dolžnost narodno-napredne stranke, da je sklicala današnji shod. Sklicala je vse, ki jim teče, po žilah slovenska kri, ki jim še ni otrpnilo srce v brezdomovinstvu in neljubezni do rodnih bratov onstran Karavank. Prišli smo, da protestiramo zoper krivice, storjene koroškim Slovencem, da spoznajo, da smo tudi tostran Karavank Slovenci in ne samo Šusteršiči. (Viharno odobravanje.) Gnil bi bil naš narod, Če bi ne pokazali svojega ogorčenja nad imenovanimi krivicami, ki so se jim zgodile.
Oziram se zdaj na socialne demokrate. Malo je tako hudih pristašev volilne reforme, kot so oni. A če pomislimo, kako je dr. Adler kot zastopnik socialnih demokra-
LISTEK.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Težko bo, vitez Zlatopoljec. Shod bo skriven. Motite se, če mislite, da pridejo samo pokorniki. Shoda se udeleže tudi zanesljivi kristjanski mestjani. Versko nasprotje je sicer ostro ali skrb za skupni blagor je še večja. Mestjani vas ne poznajo in zahtevali bodo pojasnila, kdo da ste in kaj da hočete. Ko bi vas vpeljal stari David, bi že šlo, ali David vam ne bo hotel ugoditi, ker vam ne zaupa. Ali mi je treba šele povedati, da bi rad za vas jamčil, če bi to kaj pomagalo ? Ne, ni treba. Verujte mi, jaz imam pravico, razumevati vašo bol. Moje ime je tajnost, ki je na svetu nihče ne more izdati; če bi jo kdaj razkril, bi pojmili, zakaj stojim na vaši strani, naj se zgodi karkoli. Prisegel sem tudi z drugimi vred, da ne bom nikdar in nikomur povedal, kar so govori in sklepa na teh tajnih shodih in svoje prisege ne bom prelomil."
„Ne zahtevam tega. Prosim vas
le, pokažite mi kraj, kjer bo shod. Ta kraj pač ni tajnost, saj ga poznajo ne le spokorniki, nego tudi drugi mestjani. Meni se gre v prvi vrsti za to, da spoznam osebno, da vidim na svoje oči udeležnike."
Krvosrd je nekaj časa omahoval in premišljeval, kaj naj stori, ali naj Zlatopoljcu ugodi ali ne, potem je rekel:
„Ustrežem vam, vitez Zlatopoljec, dasi bi tega pravzaprav ne smel storiti. Prisegel pa sem le, da bom molčal o sklepih naših shodov in nič več. če se hočem poslužiti zvijače, s katero smo se včasih kot otroci kratkočasili, vam pomorem. Toda odidite, še predno se vrne David. Shod se bo kmalu začel in treba je, da ste kmalu na izbranem skrivališču in da se jaz pravočasno vrnem v Davidovo hišo.
V.
Krištof je ukazal Luki, naj pripravi vse kar tieba za odhod, in naj ga ponoči ob 11. uri počaka s konji pred vratmi na Šutni. Potem je odšel s Krvosrdom iz sobe.
Prišedši po stopnicah v vežo, ni Krvosrd zavil na cesto, marveč je odprl tajna vrata in peljal Zlatopoljca v globoko,   a  prazno   klet, ki jo je
razsvetljevala mala svetilka. Tudi v kleti so bila tajna vrata. Krvosrd jih je odprl in je s svojim spremljevalcem stopil v dolg in prostoren hodnik, ki je bil ves razsvetljen. Na eni strani hodnika je viselo vse polno orožja. Hodnik se je končal v velikansko jamo, ki je bila skoro vsa temna, dasi je gorelo na vseh straneh mnogo svetilk.
„ Tukaj bode tajno zborovanje,u je dejal Krvosrd. „Sedaj pojdiva dalje."
Šla sta po ozkih stopnicah navzgor. Krvosrd seje, prišedši do stropa, z ramo uprl ob kamen in ga privzdignil. Skozi odprtino sta prišla s Krištofom v popolnoma temen kraj.
„Postojte in počakajte, da napravim lnč,u je velel Krvosrd in začel kresati ogenj, s katerim je užgal voščenko, ki jo je imel pri sebi in potem zaprl odprtino, pri kateri sta prišla v ta prostor.
Krištof se je ozrl in se nehote nekoliko priklonil, ko je zazrl v svitu slabotne voŠčenke celo vrsto mož, ki so nepremično sedeli ob zidu, videl je svetle šljeme in oklope, meče in sulice, videl škofovske kape in palice in ni hotel verjeti svojim očem ter ni pojmil, kje da je, zlasti ker je vladala grobna tihota.
„Kje pa sva,u je z nehote pritajenim glasom vprašal Zlatopoljec.
„Med mrliči," je odgovoril Krvosrd, ki je bil med tem kamen zopet položil na uhod. „V plemiškem grobišču sva, pod kamniško cerkvijo.a
„Ah, zdaj se spominjam," se je zasmejal Krištof. „V svojih mladih dneh sem bil večkrat v tej rakvi, kjer počiva toliko plemenitašev iz cele okolice. Ali je še vedno tajnost, kako zadruga pogrebcev ohrani trupla, da ne razpadejo. Za mojih mladih dni se mi je pripovedovalo, da je neki Kamnican iz Italije prinesel to tajnost in da je zadruga pogrebcev zaslužila ogromne vsote denarja s tem, da je umrlim bogatim pleme-nitašem balzamirala trupla in jih v njihovi opravi spravljala v to rakev."
„Zadruge pogrebcev ni več. Njena tajnost je last kamniškega mesta, a zdaj zasluži ž njo le še malo. Ljudje se več ne trgajo za Čast, da bi po svoji smrti tukaj čepeli v oklo-pih ali v masnih plaščih in Čakali, da jih miši in podgane razjedo."
„Prav imajo," je menil Krištof in potem vprašal: „A sedaj, prijatelj, kje menite, da se naj skrijem?"
^Zborovanje bo spodaj v podzemski jami, tik pod rakvijo. Najvarnejši bode te še tu   v  rakvi. Jaz
dvignem iz tal nekaj kamnov in napravim ondukaj luknje. Od tod bo-dete lahko vse opazovali, kar se bo od spodaj godilo in slišali bo dete vsako besedo. Ker pa je mogoče, da vas kdo zapazi, ali da pride kdo v rakev, zato slečiva enega teh mrtvih prelatov ali vitezov in odstraniva njegovo truplo. Vi oblecete prelatovo obleko in vitezov oklop, sedete na njegovo mesto in nihče se vas ne bo dotaknil, nihče še mislil ne bo, da je živ Človek sedel med mrliči." ^ „Vaša misel je res dobra, prijatelj Krvosrd. Tudi če bi sam Nikolaj Kolovški vedel, da sem jaz med temi mrliči, bi se me ne upal dotakniti."'
Zlatopoljec je sel ob steni in je ogledal vsakega posameznega mrliča.
„Ta mi ugaja," je rekel in se ustavil pri mrliču, ki je sedel na kameniti krsti, a je bil oblečen v me-niško haljo, „Kdo ve, za kake grehe je delal ta mož pokoro v meniški halji. Vsekako je njegova halja najprimernejše oblačilo [zame. Ta halja bo nekak svedok, da je Krištof Zlatopoljec izginil izmed živih, da je umrl tisti dan, ko je oblekel fco haljo, in da zapusti to rakev drug, Čisto nov človek." (Dalje prih.)
tov nastopil proti koroškim Slovencem, vprašal bi jugoslovansko socialno demokracijo, Če identifikuje z dr. Ad-lerjem? (Socialni demokrat Ko cm ur in drugi voditelji socialnih demokratov: Da!) Pričakoval sem, da boste rekli, da ste Slovenci in da stojite na strani naših stiskanih in zatiranih koroških bratov! (Mi smo radikalni Slovenci! kriči Kocmur. Burni ugovori: Brezdomovinci ste! Izdajalci!) Ker upam, da ga ni med nami, ki bi ne stal z vso dušo na strani trpečih koroških Slovencev, ki se jim j em-lje zdaj vsaka eksistenčna pravica, predlagal bom kot protest zoper prizadete jim krivice tozadevno resolucijo.
„S to v koš !" začuje se glas izmed klerikalcev v ozadju.
To je bilo naprednjakom preveč.
„Kdo je ta lopov, da si upa kaj takega ziniti?" so vprašali in par njih je šlo proti onemu prostoru, odkoder se je zaslišal glas.
Kar prileti med naprednjake od socialnih demokratov stol. To je bilo nekaj za socije. V hipu je bil kup stolov v višini in socialni demokrati so že pričakovali, da bodo naprednjake potolkli. A so se nekoliko preračunali. Naši so rdečkarje, ki so preje tako zatrjevali, kako bodo mirni, pošteno premikastili inpretepli in jih potisnili v ozadje dvorane in na strani. Nastal je velikanski pretep. Mnog socialen demokrat pa tudi niarsikak krščanski socialist je tipal bulasto svojo bučo in se oprijemal za druge dele telesa, ki so toliko trpeli. Vse polno stolov, palic in dežnikov je ležalo vsevprek polomljenih med raznimi pohojenimi pokrivali.
Oblastveni zastopnik, policijski svetnik TVratschko, je zdaj naznanil, da je shod razpuščen, a ga ni nihče slišal, zato je dr. Zarnik kot vodja mestne policije šel v sredo dvorane in obvestil obe stranki o tem in pozval ljudi, naj se mirno razidejo. V tem je došla mestna policija, kije takoj začela prazniti dvorano, kar se je v dobri četrt ure zgodilo.
Pred rMestnim domom" se je med tem nabrala velika množica ljudi. Te-peni socialni demokratje in krščanski socialci so se britko pritoževali Čez dobljene klofute in povzročali tuintam razne rabuke, ki so se jim pa vse izjalovile, ker je vedno v pravem času posegla vmes policija. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno nad izdajalskim ravnanjem rdečkarje v in krščanskih socialcev. Štefe se je postavil na neki prag in žalostno in s krščansko-socialnim patosom povedal, da se ga je občinski svetnik Turk dejansko lotil. Štefe je menda pričakoval, da se bodo ljudje kar zjokali žalosti, da jih je dobil, kolikor jih je iskal, a učinek njegovih besedi je bil le, da se mu je vse smejalo, le neka babnica je vpila: „Oh to so lumpje, to so lumpje !a
Minula je skoraj ura, predno so se ljudje razšli
Tako so naši socialni demokratje zopet enkrat pokazali, koliko so Slovenci in koliko jim je mar za slovensko stvar. V trenutku, ko naj bi se izreklo ogorčenje in protest zoper strašne krivice koroškim Slovencem, so z brutalno silo hoteli razbiti shod in onemogočiti, da bi ta izrekel svoj protest, ker so vedeli, da bi pri glasovanju dobil ta protest večino.
Zapomnili si bodemo ta njihov nastop, kadar bodo zopet govorili, kaki Slovenci da so.
Bo] za Kranjsko In za Štajersko.
Na Dunaju, 12. julija.
Danes je takorekoč ves dan zboroval odsek za volilno reformo. Dopoldne se je glasovalo najprej o Kranjski in je bil izid tega glasovanja že včeraj sporočen. Sprejet je bil predlog, da se za Kočevce ustanovi poseben nemški mandat, odklonjen pa Plan-tanov predlog, da se za mesta in trge ustanovita dva posebna mandata.
Med glasovanjem in tudi pozneje so se Nemci med seboj zmerjali.
Sprejet je bil tudi predlog, da se obnovi razprava o Štajerski in se je ta razprava takoj začela.
Dr. P loj je omenil, da je on pri prvi razpravi o Štajerski predlagal, naj se Slovencem namesto 6 mandatov da 7. Ta predlog je bil takrat odklonjen. Ker so Nemci zdaj dobili mandat na Kranjskem, upa, da bo odsek tudi štajerskim Slovencem dal sedmi mandat.
Proti temu predlogu dr. Ploja so šli v boj nemški govorniki grof S t u r g k h, W a s t i a n, Kaiser in M ali k. Razsajali so strahovito in zagovarjal stališče, da ne smejo dobiti Slovenci za kočevski mandat nobene kompenzacije.
Dr. Šusteršič je slovesno zatrjeval, da bi danes gotovo ne bil predlagal, naj se reasumira razprava o Štajerski; ko bi bil vedel, da provzroči to tako razburjenje, sicer pa daje že v petek povedal, da morajo Slovenci za kočevski mandat dobiti na Koroškem ali na Štajerskem kompenzacijo.
Wastian je Šusteršiču v obraz zabrusil, da je Šusteršič njemu izjavil, da ne zahteva za kočevski mandat kompenzacije na Koroškem ali na Štajerskem, da je dovo'j, Če se da kot kompenzacija za kočevski mandat Slovencem na Kranjskem Še en mandat.
Šusteršič se je potuhnil kakor polit pudel. Wastianova izjava je vzbudila silno senzacijo in je preplašila zlasti krščanske socialiste. Ti so začeli omahovati in so že hoteli pustiti Slovence glede Štajerske na cedilu, pa so si pozneje premislili iz strahu, da sicer pokopljejo celo volilno reformo.
Ko sta še govorila S tein in Adler-, se je seja pretrgala.
V popoldanski seji je prvi govoril neutrudni Plantan, potem sta se za sedmi slovenski mandat na Štajerskem izrekla Hagenhofer in G e s s m a n n. Pergelt in Chiari sta govorila v nemškem smislu.
Ministrski predsednik Beck je poudarjal, da je možno nasprotja med strankami poravnati samo potom kompromisa in je poudajal, da vlada v tem oziru popolna edinost med ministri.
Ko je govoril še dr. Kramar, je bil sprejet predlog, da dobe štajerski Slovenci sedem mandatov in odobrena tudi razdelitev okrajev v smislu, kakor jo je danes pred'agal Ploj.
Prihodnja seja bo jutri v petek. Razpravljalo se bo o Istri.
Volilna reforma.
Dunaj, 1*2. julija. „DeutscLna-tionale Korrespondenz" piše: Današnje glasovanje v odseku za volilno reformo o kompenzaciji za kočevski mandat je v krogih nemških strank vzbudilo silno nevoljo. Trudu nemških strank se je sicer posrečilo, doseči kočevski mandat, toda ta uspeh odtehta ustanovitev novega slovenskega mandata na Štajerskem. Nemške stranke so zastopale stališče, da se kompenzacija za kočevski mandat sme dati samo na Kranjskem in ne na Koroškem ali Štajerskem. Toda pokazalo se je, da se poslanci nemške narodnosti v vprašanjih, ki so za Nemce eminentne važnosti, ne morejo zediniti, da bi združeno zavzeli pošteno narodno stališče. Današnji dogodki v odseku za volilno reformo niso pospešili konsolidacije političnih raz mer, zlasti ne nasproti vladi, ki si jo nadela nalogo, izvesti volilno reformo, in stališče nemških poslancev, ki so prijatelji volilne reforme, je s tem postalo silno težavno. Klub nemške ljudske stranke bo imel jutri sejo, na kateri se bo razpravljalo o dogodkih v odseku.
Dunaj, 12. julija. Odsek za volilno reformo bo v svoji jutrišnji seji razpravljal o razdelitvi volilnih okrajev in o številu mandatov na Primorskem. Neki italijanski poslanec je na vprašanje, ako se je dosegel kompromis med Italijani, vlado in strankami, odgovoril, da bodo Itali-
jani v odseku stavili svoje predloge in da je od njih sprejetja odvisno, kakšno stališče bodo končno zavzeli napram volilni reformi.
Parlamentarne počitnice.
Dunaj, 12. julija. Agrarski Člani raznih strank nameravajo pri zborničnem predsedniku in vladi posredovati, da bi se parlamentarne počitnice pričele že prihodnji teden. V to svrho se odpošlje jutri posebna deputacija k baronu Becku in grofu Vetterju z nalogo, da pri njih posreduje, da bi se plenarne seje poslanske zbornice zaključile najkasneje 2 0. t. m. Ako bi pa odsek za volilno reformo do tega časa še ne končal svojega dela, bi naj imel seje, dokler bi ne izvršil svojih del. Ako bi se ne ugodilo prošnji agrarcev, bi morali le-ti odkloniti vsako odgovornost za to, ako bi zbornica po 20. juliju ne bila več sklepčna.
Zavarovanje privatnih uradnikov.
Dunaj, 12. julija. Poslanec Gross namerava kot predsednik so-cialno-političnega odseka v zbornici predlagati, naj bi sezakonopen-zijskem zavarovanju privatnih uradnikov, ki ga je z nekaterimi spremembami vrnila gosposka zbornica, rešil nujnim potom. Poročilo socialno - političnega odseka o tem predmetu se je danes razdelilo med poslance. V poročilu se predlaga, naj bi se vse dopolnilne določbe in stilistične spremembe, ki jih je sklenila gosposka zbornica, odobrile brez debate.
Nakup cesarskih posestev?
Dunaj, 12. julija. Vsenemški poslanec Hanich bo jutri predložil zbornici zakonski načrt, da se kupi cesarske letovišče v Lainzu za pet milijonov, del Pratra za 2 milijona, lovišče v Lobavi pa za 200.000 K. IzkljuČljiva kupna pravica bi se naj zasigurala dunajski mestni občini. Predlog se utemeljuje s tem, da ima dunajsko prebivalstvo historično in zakonito pravico, da se mu da neomejen užitek velikodušnih daril cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 12. julija. V današnji seji se je adresa še enkrat pre-čitala, na kar sta jo predsednik in zapisnikar v javni seji podpisala in opremila z zborničnim pečatom. Zbornica je sklenila, da izroči adresa kralju potom vlade. Na to se je pričela debata o inartikulaciji fi-nancialne nagodbe s Hrvatsko. Poročevalec Ratkay je priporočal predlogo, naj se sprejme, ker odgovarja nagodba pravičnosti in poštenosti.
Zbornica je predlogo sprejela brez debate.
Carinski konflikt s Srbijo.
Praga, 12. julija. „Narodni Listy" priobčujejo razgovor svojega belgradskega dopisnika s srbskim vojnim ministrom generalom Putnikom. Putnik je izjavil, da bo Srbija vztrajala v borbi in ne bo odnehala v carinski vojni. Avstrija hoče Srbijo samo ponižati, za to ji tudi ni toliko ležeče na tem, da se naroČe Škodovi topovi. Toda Srbija ni avstrijska pokrajina, marveč neodvisna država. Bivši ministrski predsednik Stoja-novič je izjavil, da bo njegova stranka na vsak način podpirala sedanjo vlado v carinski vojni.
Dogodki na Ruskem.
Sebastopol, 12. julija. Admiral Čuhnin je danes umrl. Zdravniki so konstatirali na mrtvem truplu dve rani. Vkljub energije policije se dosedaj še ni posrečilo dobiti v roke zločinca. Ko je admiralova soproga izvedela o atentatu, je poskusila izvršiti samomor. Skočila je skozi okno, vendar se pa ni težko poškodovala.
Petrograd, 12. julija. Demisija Goremvkinovega kabineta se pričakuje vsak hip.
Petrograd, 12. julija. V jutrišnji seji gosudarstvene dume bodo ministri odgovorili na 30 interpelacij. Voditelji konstitucionalno - demokrat-
ske stranke so izjavili, da stopijo v kabinet samo, ako se sestavi popolnoma parlamentarno ministrstvo.
Mobilizacija turškega vojnega brodovja?
London, 12. julija. nDaily Te-legraph" poroča iz Carigrada, da je sultan ukazal mobilizacijo vsega turškega brodovja. Mobilizacija se ima Čim najpreje izvršiti.
Govori se, da se turška vlada boji, da bi izbruhnilavstaja na ruskem črnomorskem bro-dovju in da bi uporniki skušali skozi Bospor uteČi v Sredozemsko morje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 julija. — Shod v »Mestnem domu11.
Združeni klerikalci in socialni demokratje so včeraj iztaknili, kar so iskali. Tepeni so bili ponotah, kakor so zaslužili. Narodno meščanstvo in narodno delavstvo je tem ljudem enkrat pokazalo, da v Ljubljani ne bodo terorizirali. Kaj so imeli iskati na shodu narodno-napredne stranke? Naprednjaki smo doslej vedno puščali tako klerikalce kakor socialne demokrate mirno zborovati. Nikdar ni šel noben naprednjak motit nasprotnih shodov, nikdar se ni nobeden oglasil za besedo na nasprotnih shodih. To je Čisto naravno. Naj vsaka stranka za-se dela, kar hoče. Samo socialni demokratje in klerikalci imajo navado, da hodijo na shode nasprotnih strank, kjer nimajo ničesar iskati in da skušajo s silo preprečiti, dabi drugestranke sklepale v svojem smislu in s silo hočejo onemogočati, da bi nasprotne jim stranke mogle izreči svoje mnenje. Tudi včeraj so hoteli terorizirati napredno meščanstvo in napredno delavstvo. Prišlo jih je kakih 200 na shod. Še predno se je shod začel, sta se že klerikalni priganjač M o š k r c in socialno-demokratski kriČaČ P o -glaj pred rMestnim domom" dogovarjam, da bodo združeni socialni demokratje in klerikalci, če ne bodo na shodu imeli veČine, ves shod razbili. V ta namen so sploh sklicali svoje ljudi. Prišli so klerikalci in socialni demokratje iz Vevč, iz Šiške, z ViČa in Posavja, ljudje, ki v L j ubij ani sploh ne bodo nikdar imeli volilne pravice. Sklican" so ljudi od zunaj, ker v Ljubljani sami tudi med delavstvom samim nimajo dosti zaslombe, kajti vse boljše ljubljansko delavstvo je narodno. Ko se je Kristan ozrl po dvorani, je videl mnogo delavstva in obšla ga je ponosna misel, da bo ta shodna njegov migljaj slovesno odklonil resolucije naprednih govornikov in sprejel resolucijo, ki so jo imeli pripravljeno socijalni demokratje. Zato je tako domišljavo in naduto zatrjeval, da imajo socijalni demokratje interes na tem, da se shod v miru zvrŠi in da se zvrši prav do zadnje besede, to je, da se opravi glasovanje. To je Kristan dvakrat z veliko slovesnostjo zatrdil in socijalni demokratje iu klerikalci so mu pritrjevali. Vsi so bili prepričani, da bodo odklonjene resolucije naprednih govornikov in sprejete resolucije združenih klerikalcev in socijalnih demokratov, vsi so upali, da bo shod končal z z zaupnico Adlerju in Šusteršiču in z nezaupnico naprednim poslancem. Sicer bi tudi to ne imelo nič dejanskega pomena, kajti, da je Ljubljana napredna, se vidi iz revne onemoglosti klerikalcev in socijalnih demokratov pri vseh volitvah v Ljubljani, ali vsaj nekaj efekta bi imela taka nezaupnica in zato so si jo klerikalci in socialisti tako srčno želeli. Toda kmalu so začele prihajati napredne trume. Vedno več in več je bilo na-pradnih mož, kmalu so imeli veČino, kmalu ogromno večino. Kristan se je začel kislo držati, kajti jasno je
bilo: če pride do glasovanja bodo sprejete napredne resolucije, bo naprednim poslancem izrečena zaupnica in dobe napredni poslanci pooblastilo, da porabijo vsa sredstva, da onemogočijo volilno reformo. Umejemo lahko, da je to klerikalce in socijalne demokrate peklo in jezilo in ker že niso mogli doseči, da bi bile sprejete njihove resolucije, so hoteli na vsak način vsaj preprečiti sprejetje naprednihresolucij. Zavest, da so klerikalci in socijalni demokratje na shodu v silni manjšini, zavest, da jih čaka m orali-čen poraz, če pride do glasovanja, ta zavest jih je vodila, da so začeli razgrajati in razsajati. Nastala je rabuka, pri kateri so bili klerikalci in socijalisti krvavo tepeni. En socijalist je dobil s palico tako po glavi, da je bil hipoma ves s krvjo oblit. Polomljenih je bilo vse polno stolov in šip. Ko je policija izpraznila dvorano, se je nadaljeval boj pred „ Mestnim domom". Tu so priskočile klerikalcem in socijalistom na pomoč nočne ptice z dežniki, pa tudi to ni nič izdalo. Klerikalci in socijalisti so morali re-terirati. Zatekli so se h ^Katoliški tiskarni", kjer so pri odprtih hišnih vratih vpili, vedno pripravljeni, da zbeže na dvorišče in vrata zaklenejo ter se tako rešijo. Policija jih je pustila v miru, češ, saj so dovolj tepeni, in je hitela za napredno množico, ki je korakala proti škofiji z namenom, da napravi škofu mačjo podoknico in da mu razbije šipe. Policija se je z vso silo zapodila med to množico in jo res raz-podila ter tako obvarovala škofa „lepe ovacije." Ta dan si bodo klerikalci in socijalisti dobro zapomnili. Če je škof kaj hvaležen, naj pošlje mestnim redarjem dve sto kron. Obvarovali so ga res velikega presenečenja.
— Iz odseka za volilno reformo. Ne dopušča nam prostor, da bi že danes spravili v javnost vse detajle o pogajanjih zastran koroških štajerskih, kranjskih in primorskih mandatov. To se zgodi tekom prihodnjih dni. Za danes naj zabeležimo le nekaj stvari. Za Plantanov predlog zastran kranjskih mest je glasoval izmed si ovanskih poslancev edini Zazvorka. čast temu češkemu možu, fej in sramota drugim. Proti Plantanovemu predlogu so glasovali Češki poslanci V a c I a v H r u b y, Čipera, dr. Kramar, dr. Začek. češka poslanca dr. Stransky in Choc sta se pred glasovanjem odstranila. Dalje so glasovali proti Plantanovemu predlogu hrvatski poslanec iz Dalmacije dr. IvČević in poljski poslanci Abrahamowicz, Pastor, Bobržinski in Dulemba. Drugi Poljaki so se odstranili. Abraha-mo\vicz je še pred par dnevi Plan-tanu in FerjanČiču izjavil, da je iz principa za ločitev mest in delavstva iz kmetskih volilnih okrajev, včeraj pa je svojo obljubo sne del. Poleg Plantana in Zazvorke so glasovali za Plantanov predlog naslednji nemški poslanci: dr. Demel, Ehrenfels, dr. Gross, dr. Herold, Hofmann, Kaiser, Malik, dr. Pergelt in S tein. Skupaj je dobil Plantanov predlog 11 glasov. Proti je bilo 26 glasov. Nemški klerikalci vseh vrst so glasovali zoper Plantanov predlog, poleg teh pa Slovani izvzemši Zazvorko. Štejemo si v dolžnost, da izrečemo na tem mestu najsrčnejšo zahvalo poslancu Plantanu, ki je neutrudno, z občudovanja vredno vztrajnostjo z največjo eneržijo vodil boj za pravico in poštenje. Sto in stokrat je obdelaval vsako posamezno stranko, vsakega posameznega poslanca in v velikih, temeljitih govorili, v katerih je zbral z velikim trudom in naporom pridobljen materijal, podprl svoje zahteve in predloge. Plantan je storil vse, kar je v človeških močeh, za našo pravično stvar in je vsled tega silnega napora tako onemogel, da je sedaj, ko je boj za Koroško, Štajersko in Kranjsko končan, odložil svoj mandat za odsek za volilno reformo in pride v nedeljo v Ljubljano. Na Plantanovo  mesto stopi v odsek
sek, ki naj Steina graja radi t'te besede. Grajalni odsek se je res sklical, preiskal vso zadevo o „Žlindri" in v seji dne 1. majnika 1901 je izrekel grajalni odsek v zbornici po celi teden trajaj oeidebati, da nima povoda poslancu S teinu izreči graje, ker je v resnici razprava in preiskava dokazala, da ima dr. Šusteršič v zadevi „žlindre" umazane roke. Kakšen udarec je bil to za oholega Šusteršič a, si vsakdo lahko misli in Stein mu je zadal udarec, ki bi bil vsakega drugega poslanca prisilil, da se umakne iz parlamenta. Šusteršič se je pač nekaj mesecev skrival po hodnikih parlamenta in se dolgo Časa ni upal odpreti ust v parlamentu. Sčasom se rau je pa prismojena predrznost in oholost zopet povrnila in je sklenil s svojim sodnikom z dne 1. majnika, t. j. dr. Krama I'em, trdno zvezo in ta dva mož aka si podajata roko kot zvesta prijatelja in slasti kot anražirana zastopnika volilne reforme ne glede na njene vnebokričeče krivice. Hebeant sibi! Se laj se je pa Šusteršič tudi še Steinu približal, v odseku za volilno reformo je pričel govoriti na - :ua, ki seje od njega proč obrnil. Tudi na obedu pri Saoherju, ki ga je dal magnat Szemere delegatom, j e nagovoril dr. Šusteršič Steina in mu ponudil svojo ožlin-drano roko, katero je pa Stein odklonil in umaknil svojo roko v žep. In tako postopa dr. Šusteršič nasproti Steinu, ki mu je povzročil neizbrisljivo osramoČenje v parlamentu dne 1. majnika 1901. To je značaj! Komentara ni treba. Za resnico jamči posl. Stein.
— Za pravo našega jezika na
sodiščih. Slovenski odvetniki in kazenski branitelji v Trstu so predložili predsedstvu tržaške c. kr. okrajne sodnije za kazenske stvari to-le pritožbo oziroma zahtevo : „Slavno pred-e Lstvo c. kr. okrajne sodnije za kazenske   stvari   v   Trstu!   Na   c. kr.
krajni sodniji za kazenske stvari v Trstu se vršijo kazenske razprave in se proglašajo razsodbe izključno v italijanskem jeziku, tudi če j e dotična ovadba slovenska in če stranke in priče govorijo slovensko; pogosto se dogaja, da  sodnik  ne umeje ne prič ne ovadbe in da se poslužuje potem raznih nepoklicanih tolmačev.  Ker je tako postopanje v kvar justici in tudi protizakonito,   izjavljajo podpisani odvetniki in kazenski branitelji, da se za naprej hočejo posluževati pri slovenskih strankah le slovenskega jezika in zahtevajo, da se v takih slučajih, kadar obtoženec  govori slovensko, oziroma, kadar je ovadba slovenska, napravita zapisnik in  razsodba v slovenskem jeziku, ki je ravnotako deželni   in sodni  jezik kakor italijanski.   Da se omogoči ta jezikovna ravnopravnost na c. kr. okrajnem sodišču za kazenske stvari, kakor je že uvedena na c. kr. okrajni sodniji za civilne stvariinnavseh drugih sodiščih v Trstu, za katerimi je daleč  zaostalo v jezikovem pogledu to c. kr. okrajno  sodišče za kazenske stvari, predlagajo podpisani, da slavno predsedništvo tega c. kr. okrajnega sodišča za kazenske stvari blagovoli ukreniti vse potrebno za to, da bo možno razpravljati pred to c. kr. okrajno sodnijo tudi v slovenskem jeziku,  napravljati slovenske zapisnike in razsodbe.   O rešitvi pričujočega predloga naj se obvesti podpisane v roke prvopodpisa-nega, odvetnika drja. Gustava Gre-gorina.   Trst, dne  6. julija 1906 Dr. Gustav   Gregor in  1. r., dr. Edvard Slavik L r., dr. Otokar Rvbar 1. r., dr. Ivam Abram 1. r., dr. Mat. Pretner 1. r.,  dr. Konrad Vodušek 1. r., dr. Fran Brn-Čič 1. r.,  dr. Ferdo  Oerne 1. r., dr. Josip Wilfan L r., Ante Man-dič 1. r., dr. Boleslav Bole 1. r. Od strani predsedstva c. kr. okrajnega sodišča za kazenske stvari v Trstu — pričakujemo   z  vso   gotovostjo, da ugodno reši to vlogo ter ustreže tej na zakonu, na principu pravičnosti in na  interesu justice  bazirani zahtevi naših kazenskih branitelj ev. Hvaležni moramo biti  tem poslednjim,  da so tako energično stopili v boj, in da
hočejo tudi na polju kazenskega sodstva izvojevali našemu jeziku vso pravico, kakor so jo izvojevali že v veliki meri na polju civilne pravde. Tem veča je dolžnost za vse slovenske stranke, da podpirajo ta boj in da se na razpravah ne dajejo zavesti od nikogar in pod nobenim pogojem, da bi govorile drugače, nego slovenski.
— Vrhunec nesramnosti, šen-
klavške propalice ščujejo v zvezi s preškim pomarančarjem Brenoetom in s sorskim Brajcem na najpodlejši način proti prijateljem župnika Brceta v Sori in v Medvodah. Ni je hudobije in ni je lopovščine, ki bi je ne vporabljab ti subjekti za svoje ostudne namene. Zlasti preganjajo učitelja Grmeka in njegovo soprogo. Vsa nesramnost in zavrženost klerikalcev se vidi iz tega, da ne morejo navesti ne enega dokaza, ki bi držal, ne enega tehtnega dokaza za svoje in-famne dolžitve. Sam okrajni glavar Cron, ki gotovo ni naš prijatelj, priča, da ni nihče iz med uČiteljstva hujskal. To pač najbolje označuje infernalno zlobnost klerikalnih obre-kovalcev. Papež Pij X. ni zastonj imenoval take duhovnike smrad iz pekla. Da dobi „Slovenec" priliko, dokazati svoje dolžitve, je vložil gosp. Grmek tožbo proti dr. Žitniku. Prosimo že zdaj vse svobodomiselne stranke v drž. zboru, naj poskrbe, da dovoli drž. zbor pravočasno sodno preganjanje dr. Žitnika, ki je svojo poslansko imuniteto postavil v službo „Slovenca" in ž njo prikriva tolovajstva duhovniških žur-nalistov.
— Občinski svet ljubljanski
ima v petek, dne 13. t. m. ob 6. popoldne izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila: o ponudbi posestnika Filipa Supančiča za odkup parcele št. 4 v stavbnem bloku med Nunskimi ulicami, Levstikovimi ulicami in Erjavčevo cesto; o ponudbi ces. kr. notarja Aleksandra Hudovernika za odkup parcele št. 1 v istem stavbnem bloku; o ponudbi trgovca Alojzija Lillega za odkup parcele št. 3 v stavbnem bloku med Blei-vveisovo cesto, podaljšanimi Knahje-vimi in Šubičevimi ulicami; o bilanci mestnega loterijskega posojila in amor-tizačnega zaklada k temu posojilu; o ponudbi posestnice Ivane Kavčičeve glede odstopa sveta, ki je potreben za razširjenje Strossmaverjevih ulic; o proračunu stroškov za napravo hodnika ob c. kr. učiteljišču ob Komen-skega ulicah; o prizivu hišnega posestnika Jaromirja Hanuša proti nekemu odloku mestnega magistrata; o ustanovitvi odbora ^Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva" ; o poročilu občinskega svetnika A. Fran-chettija o njegovi udeležbi na shodu avstrijskih posredovalnic za delo in službe; o prošnji zadruge prevoznikov za zvišanje pristojbin; o prošnjah c. kr. mestnega šolskega sveta za dovolitev kredita: za šolsko opravo na 3. mestni deški ljudski šoli, za popravo stopnic in nakup zemljevidov na dekliški 8razrednici pri Sv. Jakobu; za nujne poprave in nove naprave na vnanji dekliški ljudski in meščanski šoli pri Uršulinkah, za prerisovanje risalnih predlog podrobnega učnega načrta od VI.—VIII. razreda ljudskih in meščanskih šol; o dovolitvi kredita za napravo pisoirja v 3. nadstropju hiše baronice De-Traux na Bregu Št. 20; o prizivu Ivane Sternove, posestnice hiše štev. 10 na Emonski cesti, proti nekemu odloku mestnega magistrata; o dovolitvi spremembe parcelacije Goblovega sveta v Gradišču; o oddaji centralne parne kurjave za zgradbo mestne višje dekliške šole; o oddaji naprave železnobetonskih stropov za zgradbo mestne višje dekliške šole; o ponudbi Iv. Srebota in Avg. Adamiča, posestnikov v Holzapflovih ulicah, za odstop sveta za uravnavo teh ulic; o prekri tj u strehe in napravi pre-duha v strojnišču mestne elektrarne; končno pride na vrsto obč. svetnika Avg. Franchettija samostalni predlog glede uredbe pobiranja smeti. — Na dnevnem redu tajne seje so predsed-stvena poročila in poročilo o podelitvi razpisane službe računskega ofi-cijala in eventualnih drugih po tej izpraznjenih služb; o ponovljeni prošnji neke hišne posestnice, da bi ji
mestna občina dovolila prednost za neko nameravano posojilo pred svojim 3%nim posojilom; o dovolitvi nagrade nekaterim stražnikom za uspešno izvršeno revizijo psov v ljubljanskem mestnem okrožju
— Nemščino vpeljujejo. Pod tem
naslovom piše „Crvena Hrvatska", ki izhaja v Dubrovniku: Radovedni smo bili, v kakšnem jeziku se bo vršil shod potovalnih učiteljev, ki so Slovenci, Hrvatje in Italijani. Sedaj smo zvedeli, da v nemškem jeziku, katerega pretežna večina potovalnih učiteljev ne zna in kije tudi za kraj shoda nenaraven. Uverjeni smo, da se bodo našli ljudje, ki bodo preprečili vsako nemško besedo v naši deželi.
— VIII. slovanski časnikarski kongres bo letos dne 8. in 9. septembra t. 1. na Moravskem, in sicer v bližini starodavnega slovanskega Velehrada — v Ogrskem Hra-dišču. Odbor „Osrednje zveze slovanskih časnikarjev" je v svoji seji dne 3. maja t. 1. v Prerovi določil ta-le spored: Udeleženci shoda se zbero 7. septembra v Brnu v „Besednem Domu". Od tod odpotujejo 8. septembra skupno v Ogrsko Hradišče, kjer se dopoldne otvori kongres. Popoldne si udeleženci ogledajo Velehrad. Dne 9. septembra se bo razprava nadaljevala in se izvolil nov odbor „Osrednje zveze". Popoldne se priredi izlet v letovišče Lukačovice, kjer bo kongres zaključen. Prijave na kongrez sprejema gosp. Karel Jo naš, urednik „Ven-kova" v Pragi, Jungmannova tri da.
— Učiteljski štrajk. V Ljubljani je sedaj risarski tečaj za učite je ljudskih šol. Ta tečaj obiskujoči učite ji so začeli parcijelno stavko; obiskujejo pač vse ure, samo ure, ki jih ima profesor Vesel, ne obiskujejo več, to pa zaradi Veselovega vedenja.
— Darila za »Trgovski dom11.
Upravni svet banke „Slavije" je daroval za „ Trgovski dom" 100 kron, dalje je daroval v isti namen veletr-žec z vinom gosp. Alojzij Zaje v Šiški 50 K. Obema darovateljema izreka odbor slovenskega trgovskega društva „Merkur" iskreno zahvalo z željo, da bi darovatelja še mnogi posnemali.
— Umrl je v Štefanji vasi pri Ljubljani v starosti 54 let g. Ivan Čerin, gostilničar in posestnik, vrl in značaj en narodnjak in zvest pristaš napredne stranke. Blag mu spomin! — V Ljubljani je umrl učenec 3. gimnazijskega razreda Fran Vedrnjak, sin deželno sodnega svetnika gospoda Vedrnjaka.
— Veselica olepševalnega društva v Rožni dolini v nedeljo dne 8. julija se je vkljub skrajno neugodnemu vremenu obnesla dosti povoljno. Bogati spored je nudil občinstvu mnogo zabave. Poslovala je šaljiva pošta z nanovo založenimi razglednicami iz Rožne doline, sreČolov se je mnogo upošteval, kar je zasluga domačih gospic, katere so z neumorno požrtvovalnostjo zopet jako pridno prodajale številke. Domžalska godba je igrala same slovanske komade do poznega večera in tudi vrtiljak je imel dovolj posla, da je pre-peljaval obilo posetnikov veselice. Veliko zanimanja je bilo za prašičke, ki so se pekli na ražnju in komaj pečeni, so bili tudi že razsekani in razprodani; želeti bi bilo, da se v prihodnje nekoliko dlje peko. Plesa v salonih se je mladina pridno udeleževala. Z mrakom pa se je razsvetlil vrt s premnogimi lampijoni; zasluga g. restavraterja Tomažiča; in ta Čarobna razsvetljava je mogočno vplivala na to, da je občinstvo pozno v noč ostalo v tem prijetnem, z mladimi kostanji nasajenim vrtu. Točno ob 9. uri se je zažgal sijajen ume-talni ogenj, kateri je zbog svoje briljantnosti vzbujal občo pozornost in izzval mogočen aplavz domačemu veščaku. K sklepu pa si šteje odbor olepševalnega društva v prijetno dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo občinstvu, katero je vkljub skrajno neugodnemu vremenu v tolikem številu prihitelo v Rožno dolino in s tem pokazalo naklonjenost do nove naselbine. Iskrena zahvala bodi izrečena cenjenim gospicam, pomožnemu odboru, sploh vsem, kateri so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do lepega uspeha veselice. Zlasti pa najtoplejša zahvala dnevniku „Sioven-skemu Narodu" za blagonaklonjenost vsled priobčenja reklam o veselici.
— Veselica V Sori se priredi v obČekoristen namen, v prid gasilnemu društvu, ki ima zgol človekoljubne cilje. Naj bi se je torej udeležilo kar mogoče mnogo občinstva, vkljub podlemu hujskanju „Slovenca".
— Liberalni  shod v Lotu.
Piše se nam iz Loža: V Št. 26. „Domoljuba" je poročal neki katoliški lažnjivec pod imenom „Resnica o liberalnem shodu v Ložu". Klerikalni
lažnjivci sploh ne poznajo resnice, ker smatrajo laž za resnico. Dasiravno ni vredno na take gorostasne laži odgovarjati, naj bo vendar enkrat par besed v odgovor. Klerikalna lažnjiva duša trdi, da ni bilo deset volilcev na shodu. Škoda, da nista imela tista dva klerikalca, ki sta bila navzoča, seboj oči, ker drugače bi bila gotovo videla vse volilce ložke razen nekaterih, kojih pa doma ni bilo. Manjkalo jih ni niti 6, reci: šest. Tako gorostasno laž je mogoče izumiti le kakemu fanatiziranemu klerikalcu. Isto-tako je laž, kar se tiče Špetnjakovih hlapcev. Naj le pazi lažnjivi dopisnik, da ne pojde on na pogrebščino konzumu, ker mu bode kmalu zapel zvon svečanostni „Memento mori". Kar se tiče g. Prezlja, se mora konstatirati, (ako potreba, so priče) glede zidanja kapele, da dotična oseba ni hotela dati denarja nobenemu klerikalcu in se je tudi sama izjavila, da denarja nobenemu klerikalcu ne zaupa. Dopisnik je pogodil v svojem dopisu le to, da je navedel pregovor: Flika na fliki, na fliki pa luknja. Ta pregovor se tiče pa ravno tistih dveh klerikalcev, ki sta bila na shodu. Kajti eden se je flikal že z vsakovrstnimi političnimi barvami, na vse zadnje je pa le raztrgan, da nima pri nobeni stranki, kakor tudi pri nobenem človeku pravega zaupanja. Drugi pa flika in flika svoje premoženje, ker hoče biti vzoren gospodar, pa se vendar ne more ganiti, če mu žena s svojim denarjem ne pomore. Kje bi že bil, ako bi ga žena iz blata ne vlekla. Toliko naj Vam bode za sedaj, če pa hočete drugi pot kaj zvedeti, podpišite se s polnim imenom, ako se ne sramujete. Na svidenje pri Filipih! Vec Ložanov.
— Lampek je nam poslal ta-le popravek fajmoštra Plantariča: „Skli-cujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6 ex 1863, zahtevam z ozirom na dnevno vest, objavljeno pod zaglav-jem „fajmošter Plantarič v Št. Lam-bertu pri Litiji" v št. 151 (z dne 5. julija 1906). Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da bi bil na prižnici razbijal z roko in zmerjal poštene očete; res pa je, da nisem razbijal na prižnici in da nikdar nikogar ne zmerjam. 2. Ni res, da bi bil imenoval na prižnici svoje farane „šeme" ; res pa je, da ne rabim na prižnici nikdar psovke, in da specijalno izraza „šemea nisem nikdar izustil. V Št. Lambertu, 9. julija 1906. Josip   Plantarič, župnik."
— Plantarič si naj nikar ne domis-ljuje, da bo temu njegovemu popravku, ki mu ga je napravila modra Lampkova glava, kdo verjel. S § 19. se da vse „popraviti" in napraviti iz črnega belo; § 19. se vsled tega poslužujejo navadno taki ljudje, ki so tako umazani, da se ne morejo drugače oprati, kaKor z zloglasno frazo „ni res". „Ni res" kriči tudi cigan, ki so ga in rlagranti zasačili pri tatvini, a vendar nihče ne verjame njegovim besedam, da je nedolžen. Tako je tudi s popravki § 19. Plantarič sicer taji vse ono, kar smo mu očitali, toda to nas niti malo ne omaje v našem prepričanju, da je vse ono resnično, kar nam je sporočil naš zaupnik o župniku. Sicer pa dobro poznamo naše bojevite pope, in vemo dobro, kako oni ljubijo in spoštujejo
— resnico, hčerko božjo !
— Iz novomeškega okraja. Pri
letošnji okrajni učiteljski konferenci za novomeški okraj bila sta izvoljena gg. Matko Davorin, nadučitelj v Toplicah in Jelenec Štipko, nadučitelj na Dvoru, kot zastopnika uČiteljstva v c. kr. okrajnem šolskem svetu za dobo šestih let. Upamo, da nas bosta zastopala v prihodnji dobi ravno tako, kakor v sedanji.
— „Sokol" V Idriji priredi v nedeljo 22. t. m. veliko narodno veselico z javno telovadbo, godbo, plesom, srečolovom za mladino in drugimi zabavnimi točkami na vrtu br. Jana Grudna na JeliČnem vrhu. Zanimiva bo javna telovadba, ki bo obsegala proste vaje članov, vaje s praporci naraščaja, orodno telovadbo, vaje s kiji izbranih telovadcev in telovadbo vaditeljskega zbora na bradlji. Prvikrat nastopijo pri tej telovadbi vrli Sokoli iz Zirov, odkoder se tudi več drugega ljudstva udeleži veselice. Zabavni odsek je marljivo na delu in stori vse, da tudi ta veselica ne bo zaostala za dosedanjimi sokolskimi veselicami. Dne 5. vel. srpana letos pa se vrši velika sokolska veselica v Ži-reh, za katero so priprave tudi že v teku.
— Tasta je ubil. Kovač Jožef Jurman v Zaplazah pri Veliki Loki se je začel v pijanosti prepirati s tastom Jakobom Gliho. V prepiru je zgrabil Jurman za sekiro in udaril tasta dvakrat čez glavo, da je čez en teden umrl. Ubijalca so aretovali in izročili okrožnemu sodišču v Novem mestu.
— Priporočljiva gostilniška
družina. 2. t. m. je prišel kočar Peter Cvek iz Predoselj pri Kranju v go-
stilno I. Celarja, kjer je kupil osminko litra žganja, da bi ga nesel domov. Pred Celarjevo hišo je pa nastal prepir med njim in med Celarjevimi, t. j. gostilničarjem, njegovo ženo in tremi hčerami. Celarjevi so se vrgli na Cveka in ga tako nabijali, da je drugi dan umrl.
— Iz Hrastnika se nam piše: Z največjem veseljem pozdravljajo tukajšnji narodni delavci idejo o ustanovitvi čiste slovenske stranke in nje glasila za Spod. Štajersko. Žalostna resnica je, da je zadnji Čas tudi na Sp. Štajerskem postaviti mejo klerikalnemu gibanju in ga tudi kolikor moč potisniti nazaj. Da naj duhovnik ostane pri altarju in naj se ne vtika v politiko, je že prišlo tudi delavcem v glavo. In vendar se naši duhovniki vedno in vedno vtikajo v politiko in zdihujejo, da vera peša. Pri ustanovitvi nove stranke in nje glasila pa bi bilo želeti, da bi se stranka, kakor tudi list, kolikor mogoče ozirala na dosedaj Čisto pozabljen delavski stan. Že pri zadnji volitvi v 5. kurijo se je pokazalo, da ima tudi delavstvo moč in bi bilo potrebno, da se delavci kolikor mogoče začnejo -'zobraževati. In izobrazba je edino v čitanju. Zato se tudi odbor tukajšnjega slov. del. podp. društva trudi, da bi zamogel svoje člane kolikor mogoče nagibati k čitanju. Res smo si osnovah v teku kratkega č^sa malo knjižnico, ki pa nikakor ne zadostuje svojemu namenu. Zato se obrača odbor goriomenjenega društva na vse zavedne Slovence s prošnjo, da bi pomagali temu Še mlademu društvu s knjigami, za kar jim bodo gotovo vsi narodni delavci vedno hvaležni.
— Šolske sestre v Celju so
res prav komodne „dameu. Zdaj koncem šolskega leta jim je nakrat padlo v glavo, da bi bilo dobro izročiti „katehetu" ki podučuje na njih zavodu, „malo" darilce za njegove uspehe, ki jih je dosegel — Če pri otrocih ali pri učiteljicah, o tem nam viri ne povedo ničesar. Da bi ta dar za „izborne uspehe in ljubeznivost kapla-novo" same kupile, o tem niso hotele ničesar vedeti! Zato so si izmislile stvar drugače. Zapovedale so kratko in malo učenkam šestega razreda, naj kupijo za gospoda kateheta drago darilo, katero so „častite sestre" izbrale ... In ubogi starši morajo seči v žep in dati trdo prisluženi denar za darove zaljubljenih sester „ubo-gemu" katehetu. Sploh vladajo na tem zavodu razmere, o katerim bomo v kratkem še več govorili.
— Pommerjev nauk. Nemški „Studentenhein" v Celju je praznoval te dni desetletnico obstoja. Društvu je ob tej priliki poslal famozni profesor dr. Pommer čestitko, v kateri daje nauke gojencem zavoda. Glavni njegov nauk je, da morajo biti gojenci nemški nacijonalci in da naj se uče slovenščine. „Lernet \vin-diseh, lernet Tvindišch !" vpije Pommer. Čudno, da je ta človek dobil zdaj prepričanje, da je za štajerske Nemce velikanske, morda celo življenjske važnosti, da znajo slovenski! Na vsak način so pa Pommerjeve besede nam v zadoščenje od Človeka, ki je pri vsaki priliki govoril najsramotnejše o slovenskem jeziku, katerega zdaj povišuje najmanj na tisto višino, na kateri stoji nemščina!
— Izjemno stanje v Brežicah vlada, odkar se je tako impozantno izvršila sokolska slavnost o binko-štih. Policija divja pod zaščito okraj, glavarja zoper Slovence. Vedno sestavljajo ovadbe proti Slovencem, katerim branijo hoditi čez provizo-riČni most na Kranjsko, dočim ima vsak nemškutarski capin prost prehod. Stavbnega podjetnika Scagnettija je policaj celo aretoval, ko je šel čez most in občinski tajnik ga je le proti „kavciji" (!) izpustil! Mestna občina je konfiscirala letake „Svoji k svojim", kar je državno pravdništvo seveda potrdilo. No upamo, da bode ravno tako postopanje oblastev napram Slovencem v Brežicah in okolici vzbudilo v teh toliko narodne zavesti, da bodo brežiški nemškutarji še obžalovali svoje šikaniranje.
— Velika pevska in narodna slavnost v Rušah. Slavnostni dan se približuje. Javila so se zopet nova društva med njimi tudi slavni „Savin-ski Sokol" z zastavo. Opozorjamo udeležence slavnosti na zelo ugodno železniško zvezo v Ruše in iz Ruš. Južni železnici se je slavnost naznanila, da priskrbi dovolj vozov Za slučaj slabega vremena smo pripravili obsežne pokrite prostore, razven tega imamo v Rušah tudi prav prostorne gostilne, pri katerih so tudi pokrite verande. —Glavni sprejem je ob polu 4. uri. Kdor hoče tukaj prenočiti, naj se pravočasno oglasi. V soboto se vrši tukaj velik shod slovenskih visokošolcev.  Do  svidenja! —
Odbor.
— Z Vranskega. Piše se nam od tam: Pobalinski napadi nekega Časnikarja bastarda v blagoslovljenem „Slovencu" niso imeli uspeha, kakršnega je v svoji brezmejni modrosti mislil doseči oni skrajno podli dopi-sun napram obče priljubljenemu uči«
telju Kramarju. Hujskanje, podpiho-vanje in povzročanje sovraštva je žegnanim korespondentom „Sloven-Čevimu prva in najvišja zapoved Gospodova. Ljubi svojega bližnjega! To vzvišeno in nad vse prelepo zapoved Spasitelja prepuščajo drugim, sami pa so najhujši kolporterji hudičevega nauka, No, še imamo moža, ki obsoja to nizkotno in pod blatni nivo obrekovanja spadajoče postopanje te ton-zurirane klike. Ta mož je škof Na-potnik, ki je v svoji prepovedi povodom birmovanja javno pohvalil učiteljstvo brez izjeme, kajti, kdor izpolnuje svoje dolžnosti tako vestno kakor vransko učiteljstvo, je res hvale vreden. Zasebnih razmer dotikati se ima pa ^Slovencev" dopisnik najmanjšo pravico. Sličnim klerikalnim napadom bodemo posvetili v bodoče večjo pozornost.
— Smrt na potovanju. V nedeljo popoldne je izstopil na postaji Gratwein na Štajerskem iz vlaka, ki je vozil proti Trstu, neznan mož. Šel je v Čakalnico in se tam usedel. Postalo mu je slabo in v nekaj minutah je bil mrtev. Iz papirjev, ki jih je imel pri sebi, je razvidno, da se mož piše Mihael Plisić in da je bil na potu iz Amerike. Najbrže je doma iz bližine Reke, ker si je do tjakaj kupil vozni listek. Mož je imel pri sebi nekaj denarja.
m — Legar se širi opasno okrog Celja. Na Kalobji, v Zibiki, v Škofji vasi je zbolelo več oseb, od katerih jih je že nekaj mrtvih.
— Na državni višji realki v
Gorici so napravili maturo z dobrim vspehom Slovenci: Janovskv, Pir-jevec, Gabršček in Ličar.
— Izginil je mizarski mojster Josip Presern iz Gradišča pri Soči, uslužben v tovarni v Zdravsčini. Ker so ga videli hoditi ob Sočinem bregu, sodijo, da je najbrž našel smrt v vodi.
Odlikovani Jugoslovani.
Na praški akademiji upodobljajočih umetnosti so dobili nagrade ti-le jugoslovanski umetniki: Slovenec Sv. 2 a-b o t a, Hrvata Radivoj K r a j n e r in Muha in Srb Pera P op o vi ć.
— Nezgoda. V torek se je približala v Trstu stanujoča Marija Kralj preveč ognjišču, tako da seji je vnela obleka. Zadobila je tako težke opekline, da so jo morali kar najhitreje prepeljati v bolnico.
> Nesreča pri vojaških vajah. Preteklo soboto je imel trdnjavski polk v Puljn strelne vaje. Pri tem je en del granate prekmalu eksplodiral in zdrobil podčastniku K eb er lu koleno tako, da bo sicer okreval, toda ostal za vse življenje hrom.
— Strela   udarila  v ladjo.
Blizu Pulja je udarila strela v ribiško ladjo ribiča Abbeja in mu ubila 201etnega sina, drugega pa težko ranila. 70 letni starec je moral sam veslati z mrtvim in ranjenim sinom v ladji proti obrežju. Ko je prispel v Pnlj, je plakal kot majhen otrok. Pri očividcih je vzbudil ta dogodek največje pomilovanje.
— Sestanek potovalnih učiteljev v Zadru. V Zadru so se 6. t. m. sestali potovalni učitelji iz južnih pokrajin, da si ustvarijo svojo organizacijo. Na shod so došli: A. Žmavc iz Gradca m Fr. Belle iz Maribora, ravnatelj Gustav Pire, Fr. Gom-bač in I. Legvart iz Ljubljane, A. Štrekelj iz Gorice, Iv. Sancin iz Buzeta, A nt. Pozzo Balbi iz Lošinja, V. Baranović iz Dubrovnika, L j. Rosić iz Imotskega, V. Anzu-lović iz Šibenika, M. Anderlič, S t. Ožanić in Marko Vrsalovic iz Zadra. Za predsednika je bil izvoljen g. Gustav Pire. Po daljši debati se je sklenilo ustanoviti društvo, čigar namen bo, pospeševati in zastopati interese potovalnih učiteljev. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Pire, Legvart, GombaČ, Yasa-lović, Sancin in Pozzo Balbi. Za poverjenike so bili izbrani: za Štajersko Žmavc, za Istro Trampuš, za Dalmacijo Ožanić. Društvo pošlje na poljedelsko ministrstvo spomenico radi stalnega nameščenja potovalnih učiteljev.
— 401etnica bitke pri Visu, kjer je avstrijska mornarica pod povelj niš tvom Tegethoffa izvoj evala sijajno zmago nad italijanskim brodov-jem, bo 2 0. t. m. Ta dan bodo velike svečanosti, pri katerih bo sodelovalo 36 bojnih ladij. Slavnosti se udeleži tudi fcm. Beck s celim štabom, admiral Montecuccoli in fcm. Varešanin.
— Angleško brodovje na Reki.
Kakor javljajo z Reke, obišče angleško brodovje v prvi polovici meseca septembra tudi Reko. Pri ti priliki namerava guverner grof Nako prirediti na čast angleškim gostom veliko slavnost.
— Oskrumba na iriinpolletnem Otroku. V Brodu na Savi je Franc Kaparovič oskrunil 3^/^letnega otroka. Kaparovič je oženjen in je učinil že več takih svinjarij, a se je pred sodiščem vselej izrezal. Zdaj se menda ne bo.
— Vlak je povozil v Sunji na
Hrvatskem pastirja Milica, ki je zaspal na železniški progi.  Vlak mu je
odtrgal roko in nogo. Upajo, da ga ohranijo pri življenju.
— Mlad ubijalec V Kaniži pri
Brodu na Savi je 161etni Varga ustrelil s samokresom svojega očeta ter soseda Galicijanca. Vzrok tega dvojnega umora ni znan. Ubijalec je po Činu zbežal, a so ga prijeli v Brodu. Imel je pri sebi 100 K, katere je najbrž ukradel Galicijancu, ki je bil premožen mož.
— Smrten padOC. V Varaždinskih Toplicah je Josip Devčič pomagal neki dami stopiti v vlak. Ko je stal na stopnicah voza, je butnil v vlak voz s tako silo, da je Devčič padel s stopnic pod kolesa, ki so šla čezenj, da je bil na mestu mrtev. DevČič je bil jako priljubljen človek. Njegov sin je pisatelj in postane v kratkem zdravnik.
— Kočijaž oropal svojega gospodarja. Varaždinskega krojaškega mojstra Petra Mikaca je njegov koČi-jaž Mato Božić napadel na cesti in ga oropal za 170 K. Napadalca so zaprli.
— Skladatelj srbske himne.
Odbor umetnikov, ki je imel nalogo, da oceni kompozicije za novo srbsko himno, je odloČil, da je himna, ki jo je vglasbil in predložil Izidor Ba-jić, profesor glasbe na srbski veliki gimnaziji v Novem sadu, najboljša in za himno najpripravnejša izmed vseh predloženih skladb. Prva nagrada v znesku 1000 dinarjev se je torej prisodila Izidorju Bajiću.
— Mornar z oklopnice „Knjaz Potemkin" v Ljubljani. Danes je dospel v Ljubljano Rus Lev Mar-kovič, ki je bil mehanik na ruski oklopnici „Knjaz Potemkin Tav-ričeskiju, ki se je lani uprla proti državni oblasti in razvila revolucionarno zastavo. Kakor je znano, so se uporni mornarji končno izkrcali v Konstanci in izročili oklopnico ru-munskim oblastnijam. Mornarji so se na to razkropili po svetu, iskajoč si dela. Največ teh mornarjev je odšlo na Angleško. — Med temi je bil tudi mehanik Lev Markovič, ki je dobil službo na nekem parniku v Glasgovvu, na katerem je odplul v Indijo in Avstralijo. Na povratku bi moral parnik pluti tudi v Odeso. Z ozirom na to je Markovič zapustil parnik, da ne pade v roke ruski policiji, ter se napotil po suhem nazaj v Glasgovv. Mož je brez vsakih sredstev in prosivse one, ki so prijatelji svobode in ki u m e v a j o gigantsko borbo ruskega naroda za osvobojenje od krutega absolutizma, da mu pomo-rejo vsaj toliko, da pride do Gradca. Blagohotne darove sprejema do jutri opoldne uredništvo našega lista.
—- Z rešilnim VOZOm je bil prepeljan v deželno bolnišnico včeraj delavec Ivan Dolenec, delavec z Brezovice št. 8. Padel je z voza in si pri padcu zlomil desno nogo.
— Na policijskih oglasih se
nahaja Leon Hirschberg, trgovec s kolesi, rojen leta 1868. v Dzialoszvku na Pruskem. Poneveril je koles v vrednosti 5200 K in napravil okoli 60.000 K dolgov.
— Dva posebna vlaka. Včeraj sta pripeljala v Ljubljano dva vlaka iz Šent Petra tukajšnje domobrance, v enem je bilo tudi nekaj mariborskih.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora
v Ameriko 7 Slovencev. Na Prusko se je odpeljalo 13 Macedoncev.
— Izgubljene in najdene reči.
Gospod D. S. je izgubil srebrno uro s kratko verižico in obeskom, vredno 48 K. — Kuharica Marija Govedičeva je izgubila denarnico s 6 K. — Po-sestnica Margareta Klemenčičeva je izgubila denarnico s 44 K. — Šolski učenec Jožef TiČar je našel zlat prstan, vreden 4 K. — Šolski učenec Daniel Detela je našel denarnico s 44 K.
— Pozabljeno. Na glavni pošti pri omari, kjer se oddajajo listi in tiskovine, je pozabil neki gospod držalo z zlatim peresom. Pošteni najditelj naj ga odda v našem uprav-ništvu.
— Našel se je v nedeljo v Rožni dolini na veseliČnem prostoru zlat prstan. Dobi se pri predsedniku olepševalnega društva v Rožni dolini, g. Petrovčiču.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v restavraciji pri „Novem svetu" (Marije Terezij e cesta) društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
Telefonska in uaojuvna poročila.
Dunaj 12. julija. Danes je bi dobojevan boj za Kranjsko. Take napetosti in nervozne pozornosti na izid glasovanja še ni bilo, od 1. 1895, ko je prišlo prvič na vrsto celjsko vprašanje. Pri ga sovanju je manjkalo več poliskih poslancem. Po kratki debati — Malfatti, Pergelt in Šuster-
šič so se odpovedali besedi — se je začelo glasovanje. Najprej je prišel na vrsto predlog, naj se število kranjskih mandatov pomnoži od 11 na 12. Ta predlog je bil sprejet s 23 proti 17 glasovom. Dr. Adler in Italijani so glasovali proti temu predlogu Potem je prišel na vrsto Lockerjev predlog, naj se ta 12 mandat odkaže kočevskim Nemcem, v katero svrho se ustanovi poseben volilni okraj Tudi ta predlogje bil sprejet, vendar se je iz kočevskega okraja izločila slovenska občna Ceplje in pa gorenjska občina Belapeč. Kočevci so dobili torej poseben nemški mandat na Kranjskem Z^tem je pršel na glasovanj-Plantanov predlog, naj seza kraniska mesta, trge inin dustrijalne kraje (»zven Ljubljane) ustanovita dva s h m o stojna mandata Plantanov predlog je bil odklonjen s 26 proti 11 glasom in s tem je kranjsko meščanstvo in delavstvo pripravljeno ob vsako zastopstvo v državnem zboru Z odklotdtvijc Plaotanovega predloga je bila končana razprava o Kranj s k i. Zdaj je Šusteršič predlagal, naj se reasumira razprava o Koroški in o Štajerski v svrho, da dt.be Slovenci kom penzacijo za kočevski man dat. Predlog, naj se reasumira razprava o Koroški, je bil od klonjen s 27 proti 19 glasom, pač pa je bil sprejet s 26 proti 18glasom predlog na reasumiranie razpra e o Štajerski. Mdlfatti je koost* tiral, da je bil svoječasni predlog dr Ploja glede^sedmega slovenskega mandata na Štajerskem odklonjen s 26 glasovi, da je torej reasumi ranje pravilno. Za reasumiranie razprave o Staje.iski so glasovali vsi Slovani in nemški klerikalci ter nemški kršČ. socijalci Drugi Nemci so proti temu zagnali strahovit vihar in jih psovali. Prizor je bil nad vse buren, kakor sploh vsa seja. V debati o 7. slovenskem mandatu na Štajerskem je prvi govoril grof Stiirgkh. Nastopil je kot naj-strastnejši nemški nacijonalec, drugi nemški govornik Kaiser pa je polagal celo svoje življenje na nemški altar, samo da ne dobe Slovenci 7. mandata na Štajerskem. Ko je še govoril dr. Adler se je seja pretrgala in se bo nadaljevala popoldne.
Dunaj 12 julija. Zdaj, ko so si Nemci zagotovili kočevski mandat, je postalo jako dvomljivo, če bodo dali zanj sploh kako kompenzacijo. Krščanski socialci in klerikalci so začeli omahovati. Današnja večerna seja bo jako burna in ker je oglašenih mnogo govornikov, zna trajati do pozne noči.
Dunaj 12 julija. „Dautsches Volksblatt" javlja, da hočejo nemške neklerikalne stranke onemogočiti celo volilno reformo, ker so izvedele, da v Kočevju ne dobi mandata kak Nemec, marveč on dotni tehant
Dunaj 12. julija Dunajski Slovenci kličemo tistim Slovanom, ki so glasovali proti Plantanovemu predlogu: Sramo'.a vam!
C unaj 12. julija. D nes je kasacjski dvor k a sir al obsodbo Drevfusa s tem, da ne prida več pred vojno sod šče
Sebastopol  12 julija.   St > rilca atentati na adm rala Ću kina še niso zasledili. Admiral je zadet v pljuča in je v največji smrtni nevarnosti, ker ni mogoče krogle iz pljuč dob ti.
Meteorološko poročilo.
Vfitna nad moijam   oea   Srednji srećni tlak 7*6.0 mm
JoU 1	ČM opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	i* o. > h	Vetrovi	Nebo
11.	9. av.	733 8	20/1	al. jvahod	oblačno
12	7. aj.	733 6	190	al. svihod	del. Jasno
•	%. pop.	733 8	24 2	ar. jgvzhod	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 20 3°, nor ■tale: 19 7«. — Padavina v mm 0 3
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naš nadebudni, presrčno dobri otrok
Franc
učenec III. gimnazijskega razreda
danes popoldne po kratki, težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 14. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki ljubega, marljivega otroka se bodo v petek, dne 13. julija, ob treh popoldne v hiši žalosti, na Rimski cesti št. 23, blagoslovili in nato na novem pokopališču v lastnem grobu položili k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo služile v Trnovski farni cerkvi.
V Ljubljani, 11. julija 1906.
Fran Vedernjak, c. kr. deželnosod. svetnik, oče. Flora Vedernjak, roj. Hohl, mati. — Elza, Albert,
Florči, sestri in brat. 2517
Mesto vsakega posebnega oznanila.
Pokrit tali
malo rabljen, v popolnoma dobrem stanju za 6 oseb, lahek, za eno ali dvo-uprego, se proda po nizki ceni.
Podrobnosti  pri J. Pretnarju, trgovcu na Bledu. 23y2-5
Kvartet ljubljanskih šramljeu.
Danes zvečer ob sedmih
KONCEM
v „ŠVICARUr
Vstop prost.     Brez pobiranja.
t
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oziroma oče, ded, brat, svak in stric, gospod
Ivan Cerin
gostilničar in posestnik
po daljši, mučni bolezni, previden s svetotajstvi, dne 11. julija t. 1. ob 11. uri dopoldne v 54. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo drugega pokojnika se bode v petek, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti v Štefanji vasi štev. 39 blagoslovilo in se preneslo na pokopališče k Božjemu grobu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Sv. Petra in pri Božjem grobu. 2508
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
VŠtepanjivasi, 12. julija;i906. Žalujoči ostali.
Poslovodja
znan pri trgovcih na Spod Štajerskem in Kranjskem,  z dolgoletnimi la izpri eevali, Apecenjske in manuiaknir stroke želi prevzeti ia*topatvo v* č r r ik spe cerij«ke stroke proti dohri nroviriji ali
stalni i.lači — Naslov „3.100", Travnik pri Rakeku. g&n
Častna izjava.
Podpisani Franc Štamcar. posestnik v Ru'loilovtuj obžalujem in pre klicaiera   žalpve  besede,   ki   sem jih
govoril o gospodu Janezu Ferliču i*
Rud'.:fovega glede njrg.ve tcbtuice, ker so bile te besede popolnoma neosnovane.
Rudolfov o, 10 julija 1906. 2M)6 Franc Štamcar.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, oziroma brat, gospod
Henrik Badiura
krojač
dne 11. t. m. ob V,6. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni preminul.
Pogreb dragega ranjcega bo v petek, 13. t. m. ob 1 9. uri zjutraj. Ljubljenega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Toplice pri Zagorju ob Savi, dne 11. julija 1906.
Marija Badiura, roj. Bukovnik, žena, ozir. mati, Rudolf, absol. trgov, akad., Janko, stud. jur., Hinko, Ciril, Metod, sinovi.
Mesto vsakih posebnih naznanil.
2516
I
H
Od sobote, 14. julija do torka, 31. julija se bo v trgovini
1
i
j
( UtlM|»rOll |M»Nll)
zaradi takojšnje izpraznitve predajalo različno blago na drobno-  Lepi je-
senski damski paletoti po zajamčeno polovičnih cenah.  Qm» m tudi nekaj barvastega tiuega blaga za obleke po zajamčeno polovičnih cenah.
Flanela, lawn tenniska, prej meter 22 kr., sedaj 12 kr. meter. Flanela za Spodnja krila, barvasta in tur&ko-rdeče barve, čmta volna Moške srajce, bele in barvaste, kravate in Se nekaj lepega blaga za moške Obleke. — To blago se bo oddalo nizko pod nakupno ceno, ker mora
biti lokal 1. avgusta t. i. izpraznjen.
Ravnotam se oddajo lepe stelaie, prodajalniske mizo (pudelni), ogle 2512 i dala za raziužuo oano m 2 obločnici.
(;abrŠcek, kar je s tega ozira do-j,ro, ker pride sedaj na razpravo Primorska, in je naravno, j}* naj tu zastopa slovenske koristi primorski poslanec.
— Dva nemško-naciionalna tagrizenca — načelnika na 0ovi posta}! v Gorici. Kakor poroča „SoČau, sta imenovana za načelnika na novi postaji v Gorici dva najhujša nemška zagrizenca, neki Hopperger in W i e s e r. Hop-rerger je bil doslej načelnik v Her-peljah in je takoj, ko je prišel tja, prepovedal tamošnjim železniškim fllužbencem govoriti slovenski. Wieser je pa tisti Človek, ki je pred dvema letoma hujskal po Jesenicah, jo moral od tam odkuriti v Medvode, iz 3ledvoi pa v Hieflau. „Soča* pravi: .Proti imenovanju omenjenih dveh. uradnikov v deželi, kjer zenici nimajo ničesar iskati, protestujemo n a j o d 1 o čn e j š e, opozarjamo na to državne in deželne poslance, da se dvignejo v glasen protest proti vladi ter povedo železniškemu ministru, kar mutice. Žaljenje na žaljenje, udarec za udarcem — kaj ima slediti temu? Odpor, pa tak odpor, da ga bodo pomnili visoki izzivači insra-mov alci našega naroda!" Da, ministru Derschatti bo treba posvetiti, da ga bode minulo veselje uganjati svoje nemško nacijonalne muhe!
— Sodna vest. Pisarniški predstojnik pri okrožnem sodišču v Celju, Anton M r a v 1 a g, je stopil v pokoj. Seveda njegov naslednik istotako ne bo Slovenec!
— Avskultant gosp. dr. Fran Žiher, ki je nedavno tega napravil sodnijski izpit, je premeščen iz Maribora v Litijo. Stara metoda! Na Spodnjem Štajerskem ne sme nobeden Slovenec več postati sodni adjunkt!
— „Odbor „Glasbene Matice"
naznanja, da se občni zbor, napovedan na jutri, 14. t. m., zaradi smrti Dlagajnika vrši šele 28. t. m. ob 8. uri zvečer.
— Kot klerikalen agitator in
pretepač se je sinoči poskušal odlikovati gospod hlapec nemške tvrdke F. M. Schmidt, pa jo je menda tako skupil, da mu še danes po ušesih šumi.
— Reklamni prospekt. Delniška družba rUnionu je izdala jako ličen prospekt, ki služi v prvi vrsti v reklamne namene za hotel „Union", je pa tudi koristen za občno povzdigo prometa tujcev na Kranjskem. Knjižica obsega polno lepih ilustracij, med njimi slike najlepših kranjskih znamenitosti. Poleg tega obsega knjižica primerne podatke o Ljubljani in o drugih kranjskih za tujca zanimivih krajih. Prospekti so tiskani v slovenskem, francoskem in nemškem jeziku in se bodo razposlali na vse hotele, letovišča, deželne zveze za promet tujcev itd.
— Župnik pred 36 leti. Leta
1S70. je bila neka komisija c. kr. deželnega sodišča, obstoječa iz sodnika Pes^jaka, dr. Stockelna, ranocelnika Gregoriča in zapisnikarja, v Sori na Gorenjskem. Po dovršeni komisiji je povabil takratni župnik gospode na kozarec vina. Med drugimi pogovori je vprašal dr. Stockel g. župnika, ali on tudi v svoji fari pobira groše za sv. očeta. Župnik je na to odgovoril, da ne in pristavil. „Ako se sv. očetu Tako slabo godi, kakor poročajo čas-fciki, naj pride na Kranjsko za župnika! Meni kot župniku se prav dobro godi!-'
— Zadušil je 301etni delavec Viktor Mari iz Šmartna pri Litiji, ko je gredoc iz gostilne v Veliki Loki pri Trebnjem padel na tla, kjer gaje prijela božjast. Ležal je na ustih, ko so ga našli.
— Projekcijsko predstavo s predavanjem priredi v Kamniku v prostorih narodn« čitalnice v soboto 14- t. m. fotograf g. Rožun iz Litije. Kazal bo slike o krasotah naše domovine in slike znamenitosti iz 16. stoletja in danes.
— Zvonik bodo podrli v Sv. Križu pri Kostanjevici. Potres 17. decembra 1905 in strela 29. junija sta ga toliko pretresla, da se je bati, da Se podere sicer sam, če ga drugi ne bodo.
— Obesil 80 je v Zalogu pri Postojni 601etni posestnik Franc ^izman. Vzrok samomora neozdravljivi revmatizem in zadnji čas nekolike zmešanost.
— Na novi železniški progi
^St-Jesenic© se prične osebni tovorni promet dne 21. t. m.
— S severne strani na Tri-
|Uv so prišli predvčerajšnjim 3 hri-bolazci po 33 urnem plezanju. Doslej
se še ni nikomur posrečilo priti na tej strani na vrh, ker je stena skoro navpična.
— Napis „Mrz-llorizla" odpravljen. Kakor se poroča iz Gorice, odpravijo na goriški postaji samo-nemško-italij anski napis „G6rz-Gori-zia". Za sedaj ne napravijo nobenega napisa.
— Pevska slavnost v Budah.
Dan si a vnos ti stoji pred vratmi. Ruše zgubile so svoje vsakdanje obličje. Tam, kjer se je sicer raztegovala zelena tratica, nepohojena, stoji mogočno veliki pevski Šotor v sredini, na eni strani obsežna razvalina, predstavljaj očo propalost germanske nadvlade. In kakor v posmeh si je uredil v njej Slovenec-trpin prijazno krčmo, kjer se mu veselo, svobodno srce raduje srečno rešene preteklosti. Na drugi strani slavnostnega Šotorazgraj en a je prav po demačem vzorcu planinska koča, vabeč svoje ljubitelje k prijateljskemu sestanku. In gori ob voglu se vzpenja mogočno v zrak, naš vseh znanec, naše veselje in naša bol, ljubljeni „Žigertov stolp". Samo oni, ki pozna naše Pohorje s svojimi šumečimi potoki, temnimi gozdovi, mehkimi tratami ter v sredini v tej krasoti prijazni vabeči stolp — ta ve, koliko smo imeli v njem. Bil je ljubljenec kmeta in gospoda, drvarju in delavcu. Od vseh strani zelenega Pohorja so ga pozdravljali dan za dnevom veseli zadovoljni pogledi. In ko se je raznesel glas, „jutri goru — kot mravlje so prilezli od vseh strani, prihiteli k svojimi svetišču, k njemu, ki je pokazal tako prav vsakemu njegovo najožjo domovino v najlepši luči. In zdaj ga ni več. Kaj pravim? Tam v Rušah se je začasno naselil, prišel doli med svoje prijatelje, da jih vabi za drugo leto zopet v jasne planinske višave. Dal dobri Bog, da bi gledal nad sabo ažurno jasnega neba, ljubečega naroda mu ne bode zmanjkalo.
— V nedeljo vsi v Ruše. Za
veselico, ki se bo vršila v nedeljo ob znožju divnega Pohorja v krasnih Rušah, delajo se velikanske priprave in brez dvoma bode t«, veselica ena najlepših, naj prijetnejši h in najzabav-nejših, kar se jih je dosedaj vršilo v naši lepi D ravski dolini. Naj torej nihče ne zamudi v nedeljo poleteti v čarobno planinsko vas —v slovenske Ruše. Naš klic bodi: v nedeljo vsi v Ruše!
— Poskusen samomor s špiritom. V nedeljo je slikarski pomočnik Alojzij S o r š a k iz Spodnje Polskave kupil liter špirita, da bi se končal ž njim. Aretovali so ga zaradi surovega obnašanja. Soršak se je hotel usmrtiti, ker bi bil moral 6. t. m. nastopiti 5 mesečni zapor.
— Oskrunil je 361etni železniški čuvaj Jakob Korošec pri Mariboru 121etno hčer sosednjega čuvaja. Izvršil je ta čin večkrat. Obsojen je bil na 4 mesece ječe.
■— Velika nesreča. V Lučanah na Štajerskem je te dni živinski trgovec Franc Strablek izročil pred gostilno voz s konjem hlapcu v nadzorstvo. Naenkrat se konj splaši in zdirja čez dvorišče, za seboj potegne hlapca, da mu je glava bila ob tla. Hlapcu se je razbila lobanja, da so mu možgani izstopili. Bil je na mestu mrtev.
— Blaznež. Te dni je prišel v Semnik pri Aržišah popolnoma nag blazen Človek. Odvedli so ga k županstvu v Aržiše, kjer so ga preskrbeli z obleko, nato pa ga poslali v ljubljansko blaznico. Po poti je pa blaznež ušel, vendar so ga znova prijeli in pripeljali na določeno mesto. Blaznež je najbrž Valentin Jerin iz Blagovice, okraj Kamnik.
— V Bečici na Štajerskem bo
12. t. m. blagoslovljenje zastave on-dotnega prostovoljnega gasilnega društva,   združeno   z veliko ljudsko
veselico.
— Zasut. 181etnega Franca BerčiČa v Svetincih pri Ptuju je zasulo v jami za pesek in so ga izkopali mrtvega.
— Smrten padec. V ponedeljek je padel pri Sv. Urbanu pri Ptuiu zidar Ivan Zelenik iz Vintarskega vrha s strehe hiše, katero je popravljal. Padel je 8 m globoko, si razbil lobanjo in se v notranjosti tako poškodoval, da je Čez 3 ure umrl.
— Izmišljen napad na pošni VOZ. Poročali smo te dni, da je bil rjoštni voz blizu Murecka na Spod. Štajerskem napaden in oropan. Kakor se je pa zdaj izkazalo, si je poštni hlapec izmislil ta napad, in sam ukradel denarno pismo, v katerem je bilo 2000 K denarja. Hlapec je priznal svoj čin.
— Akademično tehnično društvo „Triglav11 v Gradcu prosi svoje stare hiše, da se udeleže narodne slavnosti v Rušah z društvenim trakom.
— Demonstracije   v Trstu.
PredsnoČnim in snoči so btle v Trstu demonstracije radi volilne reforme. PredsnoČnim so bili precej hudi konflikti z redarji, ki so morali parkrat z golimi sabljami razganjati demonstrante, ki so razbili po raznih hišah
več Šip in od katerih jih je bilo več ranjenih in več aretovanih. Snoči pa je do 18.000 demonstrantov imelo miren obhod in ni bilo treba polioiji nič posegati vmes. Slovenskim delavcem s ta govorila Jernej Čič in Kopač.
— 8 samokresom. Privatna uradnika Karel Kahler in Aleksander Konried v Trstu sta se že večkrat hudo prepirala. Tako tudi predvčerajšnjim, ko je šel Konried od Kahlerja, pri katerem je kosil. Ko je Konried videl, da leti Kahler za njim po stopnjicah, je potegnil samokres in dvakrat ustrelil v nasprotnika, katerega je enkrat smrtnone-varno ranil. Ranjenca so prepeljali v bolnico, napadalca pa zaprli.
— Najden dezerter. Na planini
Visnitz v občini Kappl na Tirolskem so 2. t. m. našli v neki pastirski koči mrtvega topniČarskega Četovodjo Simona Horvata, ki je 29. decembra 1905 dezertiral od svoje baterije. Truplo je bilo že popolnoma strohnelo. Ker se je na srajci še lahko dalo čitati s tinto pisano ime rS. Horvat", se je s tem dognala identiteta. Horvat je ležal najmanj pol leta mrtev in je bil baje doma iz ptujske okolice.
— Dvojo Otrok zgorelo. V ponedeljek se je igralo v okolici Spljeta troje otrok v hlevu posestnika Da-plančića. Pri tem je imel eden izmed njih vžigalico in s to zažgal seno. Mesto pa da bi zbežali na polje, pobegla sta dva otroka na svisli, kjer so ju našli starši in sosedje popolnoma pečena. Bilo jima je od 2 do 4 let. Vedno in vedno požari po otrocih!
— Čez 50 let se je vrnil iz
Amerike domov v Dalmacijo kmet Bene RadoviČ. Izmed sorodnikov ga ni nihče več poznal in mnogo jih je že pomrlo. Materinski jezik je pa RadoviČ ohranit popolnoma, dasi v Ameriki ni skoraj nič hrvatski govoril.
— Parni kotel je počil v Stojnici na Hrvatskem v ondotni parni pilarni. Vse je vsled strašne detonacije bežalo na vse strani. Ko je ljudi minil strah, so opazili, da manjka strojnika in njegovega pomočnika. Našli so oba mrtva. Strojnikova žena, šele en mesec poročena, je hotela vsled tragične smrti moža skočiti v vodo, lSletni pomočnik je pa zapustil revno mater, za katero je skrbel že par let.
— Umor 1Z OSVete. Predvčerajšnjim je v Novski na Hrvatskem logarski pomočnik Mato Vrbljanin ustrelil krčmarja Mi j o Kosa iz osvete. Bil mu je dolžan 32 K na jedi in pijači, katerih mu pa ni hotel plačati. Kos ga je vsled tega tožil, kar je Vrbi Janina tako razjezilo, da je vzel puško in Kosa v njegovi krčmi vpričo vseh gostov ustrelil.
— Očeta ubil. Seljak Andrija Vrabec v Vajlu pri Nitri je napadel predvčerajšnjim svojega očeta, ga s kuhinjskim nožem močno ranil in ga udaril s kolom po glavi, da je po kratkem času umrl. Storil je ta čin iz jeze, ker je bil vzet k vojakom.
— Požar. 10. t. m. je nastal ogenj v tvornici za vžigalice v Oseku. Vnela se je sušilnica, a sreča je, da je ta oddaljena od glavnega poslopja in se je ogenj lokalizoval. Škode je okoli 10.000 k.
— Samomor. Danes ponoči si je končal življenje trgovec, g. Pavel Lozar. Ker zjutraj ni odprl svoje sobe in na vse klicanje ni bilo odgovora, so poslali po ključavničarja, ki je vrata odprl. Našli so Pavla Lozarja vsega krvavega na postelji. Poklicani zdravnik je mogel le konstatirati, da je nesrečnik mrtev; pre-rezal si je bil z britvijo žile na vratu in na rokah. V Ljubljani je poznal vsak otrok Pavla Lozarja in znan je bil tudi zunaj dežele. Kdor ga je poznal, ga je imel rad. Bil je nenavadno inteligenten, dovtipen in zabaven mož. Kjer je bil Pavle — kakor ga je vsakdo klical — tam je bilo življenje. Pavle je bil duša vsaki družbi : bil je izboren pevec in odličen muzik, da malo takih, ali slab racunar. Stara firma L Lozar je že več let pešala, vjastitljivi lastnik firme je vsled starosti in bolezni tako onemogel, da že davno ni več v stanu se zanimati za svojo trgovino. Začele so se eksekucije, stiska firme je bila v zadnjem času obče-znana. Tu je umrli Pavel Lozar posegel po edinem sredstvu, ki mu je bilo pri rokah. Kako je skušal obvarovati firmo propada in očeta žalosti in morda sramote, je razvidno iz pisma, ki ga je zapustil. To pismo se glasi: Prijatelji! Ne sodite me tako, kakor me bo sodil ostali svet. Šel sem v armado — — toda nehote. Skrb za hiraj očega očeta, ki bi mu sodnija naložila zaradi kride zapor, me je spravila tako daleč, da sem začel izposojevati trgovini — in to brez vednosti očetove — vsote, ki so sproti zadostovale, da so se premnoge eksekucije ustavljale. Mislil sem, da povrnem zlahka diferenco, ali leto za letom sem moral dajati denar, ki ni bil moj, v nenasitno žrelo trgovine.  Oče od dne do
dne slabejši, kupčija istotako. Ker nimam nikakega izhoda, padem kot žrtev! S tem se začne tragedija v naši rodbini. Oče preživi komaj par dni udarec,   in sestra."..?  Kdo ve?
— morda izginemo vsi trije. Moj oče je zavarovan in bo ostalo morda nekaj tisočakov, ki jih naj dobi rGlas-bena Matica". V „Avstro - ogrski banki" so zastavljene srečke, ki bodo nesle nekaj stotakov kron. V moji lasti je vijolina vredna tri sto do štiri sto kron, ena vijolina vredna kakih 50 K, ena vijola vredna 160 do 200 K. Čelo, ki se nahaja v „ Glasbeni Matici", je last ravnatelja „Avstro-ogrske banke" g. Muhlbau-erja. Klavir je last moje sestre Ele, ki ga bo brezdvomno prepustila rGlasbeni Matici", vreden je gotovo 600 K. Dal bog, da se iztrži vse po najvišji ceni. Končno prosim vse, da mi oproste korak, ki se ga nisem nadejal, ki je pa prišel meni samemu nepričakovan. — Nesrečni — Pavle.
— Človek ne laže tik pred smrtjo in zato ne dvomimo, da si je Pavel Lozar res le iz nagibov, ki jih je navedel v tem pismu, izposodil denar „Glasbene Matice", v trdnem upanju, da ga bo mogel pravočasno vrniti. Pavel Lozar je bil mnogo let blagajnik „Glasbene Matice". Za danes je bila napovedana skontracija, ker bi se moral jutri vršiti občni zbor. Nesrečnik gotovo ni mogel dobiti denarja, da bi bil vse spravil v red. Že zadnje dni so prijatelji Lozarjevi govorili: „Pavle je tako čuden — menda bo zblaznel". SnoČi se umrli sploh ni prikazal med svojimi znanci in danes je — mrtev. Koliko denarja je ranjki vzel iz blagajne „Glasbene Matice", še ni natančno dognano. Govori se, da kakih 7000 K. Kako je posloval odbor „ Glasbene Matice" in kako je nadzorstvo poslovalo, da ni že prej prišel temu na sled, to se paČ pojasni na občnem zboru; dotlej ni prav, če se — morda krivično — meče velika krivda na odbor in na nadzorstvo.
— Tatvine. Neki gospe je bil dne 7. t. m. ukraden otroški voziček s tremi kolesi, vreden 30 K. Voziček je bil svetlorjave barve. — Ključavničarskemu mojstru g. Ivanu Luznarju je dosedaj še neznan tat ukradel v Konjušnih ulicah št. 13 kokoš, vredno 1 K 40 vin. — Sobarici Mariji Kra-ševČevi je bilo dne 5. t. m. ukradeno iz škatulje, ki jo je imela na hodniku, več obleke, vredne Čez 30 K. — Francetu Kocjanu, posestniku na Dolenjski cesti št. 25, je nekdo odpeljal iz zaprtega svinjaka tri male prašičke, vredne 100 K. Gnal jih je po Dolenjski cesti, pri hiši št. 24 je bil od ondotnih prebivalcev prepoden ter je popustil svoj plen na cesti. Ana Zrim-šek, ondi stanujoča, je spravila prašiče v hlev in so se danes izročili lastniku.
— Prijatelj alkohola. Pred nekaj dnevi je zmanjkalo kavarnarju g. Leonu Pogačniku iz odklenjene kleti sedem steklenic šampanjca, tri steklenice likerja in nekaj vina, v skupni vrednosti 50 K. Sumljiv tatvine je bil delavec Blaž Pritekel, rojen leta 1889. v Turjaku, katerega je policija aretovala in je tatvino priznal.
— Tukajšnje deželno sodišče
je dalo aretovati bivšega poštarja v Železnikih Ivana Murschetza, ki je bil pri zadnji porotni obravnavi obtožen in oproščen hudodelstva poneverbe. Na sled so baje prišli novim nerodnostim.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 17 Slovencev in 4 Hrvati. 25 Hrvatov je šlo v Heb, 16 v Ino-most, 18 pa v Scheibbs.
— Pri včerajšnjem shodu je
našel v „Mestnem domu" Črkostavec g. Mihael Rožanc zlat obesek in ga oddal na magistratu.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin.
— Slovenci v Ameriki. V Pitts-burgu je ponesrečil v tovarni Fran V a t o v e c iz Zgornjih Ležeč in je Čez 6 dni umrl. Prišel je šele pred tremi meseci v Ameriko. — V Wan-keganu je šel Ignacij Burja Čez železnično progo. Ravno došli osebni vlak ga je zagrabil in butil s tako silo ob tla, da je bil na mestu mrtev.
Telefonsko m utmmi poročila.
Dunaj, 13. julija. V včeraj-Šni eji odseka za volilno reformo je Plantan v debati zaradi Štajerske z vso odločnostjo pobijal nastopanje dr. SusteršiČa, ki spletkari in mešetari z vlado in z raznimi strankami za hrbtom slovenskih naprednjakov ter se drzne sprejeti en Štajerski mandat kot kompenzacijo za kočevski mandat. Plantan je z ogorčenjem protestiral, da se skuša javno mne-
nje falsificirati in se z enim slovenskim štajerskim mandatom pokriti vse krivice, ki so prizadejale Slovencem po volilni reformi na Koroškem in na Kranjskem. Napredna stranka ne sprejme nikdar tacega kompromisa. Pobijal je vlado, ki se je ponudila za me-šetarja med vsemi strankami po drugih deželah, samo napram napredni stranki na Kranjskem ni imela srca in jo je brezsrčno izročila klerikalcem. Glasoval bode, kakor samo ob sebi umevno za sedmi štajerski mandat kot pošten Slovenec. Nima pa nič, Če nemške stranke odklonijo vladno predlogo, ki pomeni za Slovence neizmerno in krvavo kri vi co. Taka reforma naj se rajše prepreči in se bo tega vsak pošten Slovenec le veselil. Take reforme nikdar ne sprejmemo. V prvi vrsti, je rekel Plantan, pa protestira da SusteršiČ svobodomiselni stranki niti naznanil ni, da hoče staviti danes predlog za reasumiranje. To je skupno delovanje klerikalcev.
Ounaj 13. julija. V današmi seji poslanske zbornice je bi soglasno sprejet predlog, nai vlada umakne in prekliče vse ukaze g'ede takse na sladkor Vlada je v tem oziru uprizorila velik humbug, ki jasno kd?e njeno neodkntosrčnost ter potrjuje, da je vse kar izjavlja o nagodbi z Ogrsko in o svoji vnemi za varstvo ctelitvan sk*h kcrsti, prazna fraza. Zbornica je pot^m končala drugo čitanje obrtne reforme in razpravlja zdai o podporah po ujmah in nezg>d<-h zadetim krajem. Prhodnja seja bo v torek
unai 13. juhja. D nes so imeli klubovi načelniki sestanek pri gr< fu Vetteriu Ta je pred Irgal, naj ima zborn ca prhodaji tedrtii samo še eno sejo, odsek za vohlno ref rmo pa naj zboru e do konca meseca. Po dolgi razpravi se je sklenilo, naj zbornica ravno toliko čas zb ruje, kakor odsek za volilno rtformo. Pnhxlnii t-d^n bo zbornica imela seje v terete in v petek.
Dunaj 13 julija Nemški na-c'jcnalci so imeli danes sejo, v kateri sta ministra P r a d e in Derschatta pojasnjevala p > lož j, kakršen je nastal vsled včerajšnjih sklepov odseka za volilno rtformo glede Kranjske m Štajerske.
Dunaj 13 julija. Vsenemci hočeio danes predlagati, nai se anulira \čeraj^oji sklep odseka za volilno reformo glede kočevskega mandata in glede 7 slo-verskega mandata na Štajerskem.
Petrograd   13 julija. Min strstvo   Goremvkin  je podali demisijo
Sebastopoi  13. ju'ija Admiral Čuk in  le  \sled dobljene rane ururl Morilca še niso dobili Sodi &e, da jo merlec vrtnar Čn kirjove vile.
Pariz 13 julija Mnstrs^i svet je sklenil, predlagati danes v parlamentu, naj prizna Drey fussu >n Piquartu tiste stopnje, katere bi bila dosegla, če bi bila nepretrgoma s užbovala v armadi Drevfuss postane major pii topuičarjib, Piquart postane brigadni general
Gospodarstvo.
— Dobavni razglas. C. k. in-
tendanca 3. voja naznanja trgovski in oortniški zbornici, da kupi za dobo od 1. oktobra 1906 do 30. septembra 1908 večje množine trdega in mehkega lesa za kurivo. Les bode dobavljati v sledeče kraje : Maribor, Celje, Ptuj, Celovec, Ljubljana, Trst in Gorica. Pismene ponudbe je vložiti za dobavljenje v Maribor, Celje in Ptuj do 25. julija, za Celovec do 23. julija, za Ljubljano do 30. julija, za Trst do 31. julija in za Gorico do 27. julija t. 1. vsakokrat do 10. ure dopoldne. Dobavni razglas in splošni pogoji so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške abornice v Ljubljani na vpogled.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani
Uradni kurzi dun. borze 12. julija 1906.
Nalolbeai papir}*.
4-2°ff majska renta. . . 4'2đ/tf srebrna renta . . 4*/, avstr. kronska renta. 4«/. n zlata w . A9 L ogrska kronska renta
it
4«.'
zlata
4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l,° o posojilo mesta Spljet „ „ Zadar
o bos.-herc. železniška posojilo 1902
4'/,°/. 4V.°
41,° 0 zast
A9i9 češka dež. banka k. o.
4,/-   ■ » ,
4,/,,/o zast- pisma gal. dež.
hipotečne banke  . . 4l/,°/0 pešt. kom.   k. o. z
10J pr......
pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. ptsrna ogr. centr. de?., hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4la°n obl. češke ind. banke 4e/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4°/0 prior, dolenjskih žel.
9 C
A1
4V 4V
prior. juž. žel. kup. '///, avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od l. 18(50' 5  .   . . „    od 1. 1864 ....
9 tizske......
_    zem. kred. I. emisije n
m »        » »
,    ogrske hip. banke .
a    srbske a frs. 100 —
„ turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne m ...
Inomoške m ...
Krakovske        , ... Ljubljanske        ,     . . Avstr. rdeč. križa 9 ... Ogr.     „      m    9     .  . . Rudolfove » ...
Salcburške , ... Dunajske kom.   9 ...
Delnice.
Južne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Pgrske     „ „       . -
Zivnostenske n . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe i\vstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Vaiute.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 12. julija 1906. Termin.
Pšenica za oktober .  .  za 50 kg K 7 62
Rž        9 oktober .  .   , tO , , 648
Koruza   , julij    ...   , 60 , „ 607
9      9 maj za L 1907 , 60 . , 545
Oves     .     oktober .   „ 60 „ B 650
ZdrŽno.
Heteorolosieno poročilo.
Vliina nad morjem   06-2    Srednji unooi tlak '36.0 mm.
Denar	| Blago
9965	99 85
9955	99 75
9Q 70	99 90
117 90	118 »O
95 -	95 20
11340	113 60
99*15	100 15
100*50	101 50
99 70	100 70
10040	101 40
99 50	100 30
10085	101 85
10010	10110
105 60	106 60
100 20	106 70
100 —	10020
100—	100 40
100-	101-
10060	10150
99 90	
99-50	100-
321 10	32310
100 35	101 35
211-	215 —
27950	281 50
165 50	157*50
| 288 -	295 40
287--	29360
258 -	265*—
97-	104* ~
164 25	165 25
22 20	24 20
464 50	474 —
79-	8r.*-
85-	92 —
66 -	61 60
49 30	61-30
30*26	32 25
68 -	63-
71-	77
515 50	625 50
168 75	169 75
675 25	676 25
1685 —	i 694 60
668 75	669 75
808 —	8'9 —
242-	243 —
680-	680 50
67475	575 75
2739 -	2749 —
572 —	673 —
268 —	26950
590-	594
140 —	142*50
11 34	11*38
1912	19 15
2347	2355
2397	2405
117-45	117 65
95-65	9575
261 50]	252 50
4-84!	6 —
Juli |	Č« opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura T C°.	Vetrovi	Nebo
12.	9. sv.	7357	20-4	sr. jgvzhod	oblačno
IS	7. aj.	736 2	18 2	si. vzszhod	oblačno
	i. pop.	734 6	2,2	ared. vzhod	del. oblač.
Sredoia včerajšnja temperatura: 21 2\ norma)*: 19 7°. — Padavina v mm lo
C. kr. davčni urad v Kranjski gori naznanja, da je umrl blagorodni gospod
Ivan Jereb
c. kr. davčni kontrolor
Pogreb nmrlega pokojnika bo v soboto, 14. t. m. ob polu 11. dopoldne v Kranjski gori.
V Kranjski gori, 12. julija 1906
t
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma bo-proge in tete
Neže Poljanšek
roj. Fortuna
ki je snoei, dne 12. julija, po dolgem mukapolnem trpljenju in sprejemu sv. zakramentov za umirajoče v 37. letu starosti blaženo zaspaU v Gospodu.
Pogreb drage pokojnice bode v soboto, dne 14. julija na tukajšnje pokopališče.
Blago rajno priporočamo v blag Bpomin in molitev. 2544
V Žirih, doe 13. julija 1906.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Prav presrčno zahvalo iz rekam vsem, ki so mene in moio rodbino ined boleznijo in ob smrti dragegt nam
Jmolčeuesa Franceljna"
čuvstveno tolažili in ga spremili k večnemu počitku. Poseono toplo zahvaljujem gosp. Franjo Burgarja in slavno čitalnico za daruvane vence in častno spremstvo z društveno zastavu.
V Spod. Šiški, 12. julija 1906.
Marija Štrukelj
2541     poseatuica hiše „pri Šmolcu-.
TrgofsftsoirBdnifc
starejša moč, samostojen ic polten pro-dajalec, ki bi bil zmožen neko večjo trgovino v večjem trgu na Štajerskem deloma samostojno voditi, se išče pod dobrimi pogoji.
Ponudbe nai se pošiljajo na naslov
Ivan Zupančič v LJubljani, Križe vniske ulice št. 6. 2536-1
Mlad trnovski pomoči
u r
mešane stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi .svojo služtio g 1. septembrom premeniti.
Naslov   pove   upravništvo „Slov. Naroda**. 2538 1
Hotel JURIJA"
Jutri, v soboto, dne 14. Julija
ljubljanske Društvene sodbe
ob vsakem vremenu
'OVI
Začetek ob 8. zvečer.   Vstopnina 20 kr
Za mnogoštevilni obisk se priporoča 2398 Fric Novak, hotelir.
Grand hotel „UNION".
Danes in vsak dan
2543
d
rorani
koncerti
Txei vrtu
dvojnati
vojaške godbe.
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
x.t2*Š šrameljska godba.
Vstop prost. Odprto do 2. zjutraj.
Cee. kr. avstrijske    W|    državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz LfubHaiio Juž. kol. Prag« na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebrt vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno Čez Selztal v Aussee, Solnograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni viak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri K) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevkc, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Čez Kle.n-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prage (direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponočt osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz L in II. razr.) — Proga v Novo mesto In Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod ▼ Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt voz I. in II. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 n» zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja če2 Amstetten, Prago (direktni voz 1. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Želi ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabia, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabia, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob !C. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dc
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Guirad li Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznunfc — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnik«.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. ziutraj, o!
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah t" praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani
Prilika, kako se lahko in dostojno zasluži mnogo denarja.
Edirja razpečevalnica Oliver Standard, onega prvovrstnega, jako uvedenega in vsako konkurenco daleč prenegajočega ameriškega pisalnega Stroja Re bo, da se naša prodajna organizacija izpopolni, za Kranjsko Oddala solventnim zmožnim osebam. Vseskozi solidna, stalna in dobičkanosna kupčija, ki nudi sijajno samostojno eksistenco. Če ste na razpolago, pa nam pišite takoj, toda ne zahtevajte zastopstva, če ne nameravate se posla čvrsto oprijeti in svojo lastno korist, ki je identična z našo energično zastopati. Okoli 2—3000 K glavnice je potrebne. — Ponndbe z navedbami refereuc na
OLIVER TYPEWRITER Co."
Dunaj, I., Fichtegasse 5. 25u,
Trgovski pomoćnik
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, ulov. in nem. jezika zmožen, če mogoče vojaščine proAt, se pod ugod. pogoji sprejme v večjo trgovino.
Ponudbe  na   upravništvo „Slov\ Naroda". 2499 2
Št.563gr.
2539 1
Za Rezo Prevorčič (tudi Prevoljčič), najbrž Slovenko, ki je nazadnje služila v Sarajevu, je iz konkurzne mase „Brača Radojčić Nevesinje" pri tem sodišču založenih 252 K 06 h, in se pozivlje ona, ozir. nje nasledniki, da ta denar tukaj takoj dvignejo, sioer se bo uradno deponiral.
Okrožno sodišče ? Mostaru (Hercegovin
L. 8. dne 9. julija 1906
LEKARNARJA <$£M
M^fŠ    js uvršten NARAVEN IZDčLEH
1 steklenica z vsebino 1 kg stane 1 K 50 h 1 steklenica z vsebino ljt kg Btane — „ 90 h.
(Postni ziboj 3 kg netto sfane 5 K 60 b, franko zaboj in poštnina.)       3731 34 Razpošilja se tudi v sodih po 10, 20 in 40 kg. vnanja naročila po povzetju.
„SVICARIJA".
Jutri o soboto, 14. Julija 1.1.
Začetek ob % osmih. Vst pnina 40 fin.
Za obilni obisk se priporoča z vele8poŠtovaujem
2b23
IVAN RUNDA
restavrater.
gfffffl
•9   m   «F  +   9 *
Gostilna
V Ljubljani, dobro idoča, se tako odda.
Naslov   pove   upravništvo „Slov
NarodaM. £48(ki
Kuharica
ki v.na *amnstojno kuhati, se išče g. takoj. — Ponndbe 7. navedbo zahte^ plače na £. Hermino Weinberger Sesvete pri Zagrebu. -i
Učenke
za šivanje kak'tr tadi 25(0-
izurjene šivilje
so gprejmo na Karlovski cesti št. i
BloSfljničarKo
in prodajalka
se sprejmete v prodajalno z inešaaiuJ blagom.
Kje — pove upravništvo „Slovi Naroda". 2r>401
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5*50 K.
Vsled ngodnega ogromnega nakuj a se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih Čevljev. Crnih ali riavib ua trakove z moCno zbitirni podplati, nnjn^vejse oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi 4 pari Mamo 5*50 14.
Za naroCitev zadostnje dolgost
2532 Razpošiljanje po povzetju
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
NeogajajoCe rad zamenjam
Kvartet ljubljanskih Sramno,
Jutri, v soboto, 14 julija
ob polu 4. popoldne
KONCEM
v „ŠVICABI.II"
Vstop prost.     Brez pobiranja.
Prosim, prepričajte se!
Srajce, barvaste in bele
3(ravate Ovratniki
Jfogavice, moške in ženske
Blago za bluze Spodnja krita Crakovi Čipke jVtodcrct
Rokavice in vsi predmeti se bodo od danes naprej po
polovični ceni
oddajali pri tui 4
Ernestu Sarku
v Cjubljani, Dvorski trg 3.
11 rrrri rtvMeBattaaagM jm ***** ■ ar<>
Pedra^nica v CELOVCU.
vtte vrsto rent, tubstavnih pisem, j>rtjorittot, ko-munaJnih obligacij. art£K delnic, *AJnt, novcev
te -lo« 7.
Promete Izdaje k vstke^ts AreDenju.
mMmmmmmmmmm^^
Akcijski Kapital K 2,000.000'-.
tausrltmi it evnaaptui«
InirvtMBM   vrv^lROatnsa    i-u^rj-; li
Rezervni zaklad K 200.000*-.
99}« WIN}HI It ttStfflVStBI pdDlft«.
tel-*** t ajajt   «rt»c>c9 jprotj
%M JOT   Bornu« imrortl*
1
OTft A ^ ***
M
Podrni^nic« m SPLJ€TU.
v te&ocom raćuiij ali ua viožno v     ;<ofj proti igodrurD ubresum.  Vložoni dduar obrobi a ;o i dni voge đo dne vssđiga.        3 79 Promet e čeki in nakaznloaml.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pubtoalemlek
Lastnina iti tisk .Narodne tuJtaruiiV