LETO XX. — številka 73 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica,' $kofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. £a redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 30. 9. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltedniki Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskoj Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Pevski zbor Franceta Prešerna Iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja je v četrtek dopoldne z letališča Brnik odpotoval na šestdnevno turnejo po Angliji In Holandiji. Več o tem berite „a 6. strani! — Foto F. Perdan Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj Potrošniki! Veletrgovsko podjetje KOKRA KRANJ sporoča, da je pripravilo veliko razprodajo po znižanih cenah: — žensko perilo — pletenine — ženske nogavice — volna za ročno pletenje Konfekcija za vsakogar po 60 do 70 % znižanih cenah Pohitite z nakupom! Se priporoča KOKRA — BLAGOVNICA §e vedno preveč papirnate vojne Analiza ankete v statističnih poročilih, ki so jo izvedli v 186 jugoslovanskih podjetjih, je pokazala, da je v nagem gospodarstvu še vedno preveč papirnate vojne. Zbrani podatki namreč kažejo, da vSe delavne organizacije v SFRJ porabijo za izpolnjevanje različnih obrazcev, poročil, anket in podobno okoli 100 milijonov delovnih ur na leto. Število poročil in obrazcev je v različnih delovnih organizacijah različno in se giblje od 20 do 86 na leto. Vsi ti podatki navajajo k zaključku, da še vedno ne spoštujemo določil zakona o statistiki, s katerim smo želeli zmanjšati poplavo poročil, analiz in anket na ra-gumno mero. Strokovne službe PO delovnih organizacijah se še kar naprej ubadajo z izpolnjevanjem naštetih (potrebnih in nepotrebnih) obrazcev, namesto da bi se ukvarjale z mnogo bolj potrebnimi posli v zvezi z organizacijo proizvodnje. To seveda vpliva na struk- mešanicakav ŠPECERJJA BLED KVALITETA turo upravnih služb. V Sloveniji pride 1 uslužbenec na 4,77 delavcev. To razmerje je zelo normalno. Manjše režije nimajo tudi drugod, v drugih (razvitejših) deželah. Toda, struktura uslužbencev pa ni ustrezna, saj jih je 56,5 % zaposlenih v administraciji. Ta odstotek je med drugim tako visok tudi zato, ker še kar naprej »potrebujemo« toliko statističnih poročil. Drugod so v upravnih službah zaposleni v večini strokovnjaki. Tisti, ki s svojim znanjem utirajo podjetju pot razvoja z uvajanjem nove tehnike, tehnologije z boljšo organizacijo poslovanja itd. Pri nas pa so le-ti v manjšin'. Ob njih deluje ogromen (v neki meri nepotreben) administrativni aparat, ki po ustaljenih postopkih producira razna poročila, ankete, izpolnjuje obrazce itd. V tem ustaljenem procesu »upravnega dela«, se nam včasih celo zazdi, da Strokovnjakov sploh ne potrebujemo. Kajti, kaj bi z njimi pri pisanju poročil! Od tod tudi mnogi (upravičeni) ugovori, češ saj smo zaposlili ljudi z visoko izobrazbo, pa nimamo od njih nobenega haska. Dokler ne bomo zmanjšali obsega papirnate vojne in ljudi v strokovnih službah zaposlili z resničnimi problemi notranje in zunanje organizacije, toliko časa ne bomo našli ustreznih mest za strokovne ljudi niti od njih imeli ustrezne koristi. Zato bi v smislu določil novega zakona o statistiki morale delovne organizacije same razmisliti, kaj je potrebno v tej papirnati vojni obdržati, kaj je resnična dokumentacija, kaj pa je ne-kurantnega — in slednje zavreči. Odločneje bi se bilo potrebno zavzeti zoper nepotrebno družbeno režijo. ABC Seminarji za vodstva sindikalnih podružnic Občinski sindikalni svet v Kranju bo v začetku oktobra pripravil še tri seminarje za vodstva sindikalnih podružnic v kranjski občini. Tako bodo že prihodnji teden v ponedeljek in torek pripravili seminar za blagajnike sindikalnih podružnic, v četrtek pa seminar za predsednike nadzornih odborov. 9. in 10. oktobra pa nameravajo pripraviti seminar za tajnike sindikalnih podružnic. Občinski sindikalni svet se je odločil za te seminarje zato, ker meni, da je to tudi ena izmed oblik dela sindikata. Hkrati pa bodo s temi seminarji skušali odpraviti nekatere pomanjkljivosti pri dosedanjem delu in se dogo- vorili, kakšno naj bo delo tajnikov in blagajnikov sindikalnih podružnic ter predsednikov nadzornih odborov v prihodnje. Razen tega pa bodo ti seminarji tudi del priprav na delovne konference sindikalnih podružnic. Vsi trije bodo v sindikalnem do-; mu v Kranju. A. 2. Želja vsakega posameznika je, da si kar udobneje opremi svoje stanovanje. Zato vas vabimo, da si ogledate in naročite v naši poslovalnici OPREMA na Bledu (bivši zdravstveni dom) stalno razstavo pohištva in ostale stanovanjske opreme, ki je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 14.30 do 18. ure. Zastopamo naslednje proizvajalce: MEBLO Nova Gorica, MARLES Maiihor, BREST Cerknica, LIP češnjica pri Železnikih, ALPOS Šentjur pri Celju. Priznavamo poseben 2% OKTOBRSKI POPUST za blago, nabavljeno v poslovalnici OPREMA BLED. Ne zamudite ugodne priložnosti! Za obisk se priporoča kolektiv murka E S C E Obrazi in pojavi Pred kratkim je občinski odbor ZZB NOV Jesenice prejel prošnjo naslednje vsebine: »Podpisana YX, poročena, se obračam na vas s prošnjo za denarno pomoč. Sem že od aprila v bolniškem staležu, zato sem zelo prikrajšana pri denarju. Je jesen In je potrebna kurjava in ozimnica, zato se obračam na vas za pomoč. Za ugodno rešitev se Vam zahvaljujem. Takih in podobnih prošenj je več. Odbor jih pač rešuje v okviru svojih finančnih zmogljivosti ali pa jih odstopa občinski skupščini. Zato prošnja, ki ?mo jo citirali, ne bi predstavljala ničesar novega in posebnega, če ne bi... Da, če prošnje ne bi pisala oseba, ki ima skupno z možem mesečno okrog 150.000 S din dohodkov..* Če je ne bi pisala oseba, ki si je pred kratkim zgradila novo hišo ... In če jc ne bi pisala oseba, ki ima osebni avtomobil. Podpisnica prošnje ni bila borka, saj je stara šele okrog 30 Jel, pač pa jc hčerka padlega borca. To pa ji ne daje pravice, da prosjači In koristi Imz svojega očeta, ker ji dohodki omogočajo solidno življenje, ki ga ji marsikdo lahko zavida. In še nekaj, če je nekdo na bolniškem dopustu, prejema prpv tako, sicer nekoliko okrnjene, osebne dohodke. Morda tega ne bi niti zapisal, če se ne bi ta oseba že v preteklih letih javljala odboru s podobnimi prošnjami. Nekateri imajo na plečih koš brez dna, skozi katerega uhaja tudi morala. J.Vldic ) NOTRANJA POLITIKA Včeraj (v petek) so pionir ji na Gorenjskem proslavili tvoj praznik. Na ta dan pred Dan pionirjev njihove organizacije. Te proslave in prireditve bodo dQ 29. novembra letos, ko bodo »VUJ piclzaiiR.. i^a i« f-w— i------ — vit. • V <-i 25 leti ie bila ustanovljena I pionirji na šolah sprejeli ci pionirska organizacija. V počastitev tega dne so pionirji na šolah pripravili delovne konference pionirskih organir zacij, na katerih so se spomnili svojih predhodnikov, ki so med narodnoosvobodilno borbo pomagali partizanom in se borili proti sovražniku. Hkrati so pionirji na včerajšnjih delovnih konferencah pregledali dosedanje delo v organizaciji in se dogovorili za praznovanje ob letošnji 25. obletnici ustanovitve cibane v pionirsko organizacijo. Pionirji, težki časi, ko so se vaši predhodniki kot pionirji borili za svobodo in lepše življenje, so za nami. Danes vam vaša organizacija narekuje nove naloge. Uspehi pri tem delu pa so prav tako pomembni. Želimo vam, da bi v prihodnje imeli čimveč uspehov v vaši organizaciji in vam hkrati čestitamo za vaš praznik. A. Ž. <4s IN PRODAJA Ustanovna konferenca ZK v Stražišču Pretekli torek je bila v Stražišču prva ustanovna konferenca ZK v kranjski občini. Na prvem ustanovnem zasedanju so izvolili člane konference, sekretariat in sekretarja. Razen tega pa so izvolili člane in sekretarja oddelka ZK za Gorenjo Savo in člane ter sekretarja oddelka za Orehek. V novo organizacijo ZK v Stražišču so sedaj tudi vključeni komunisti iz Žabnice, Mavčič, Drulovke in Besnice. Srečanje v bolnišnici Franja Občinski odbor ZZB NOV v Idriji bo jutri (v nedeljo) pripravil v bolnišnici Franja tovariško srečanje zdravstvenega in pomožnega osebja partizanske bolnišnice Franja in vseh preživelih borcev, ki so se med zadnjo vojno zdravili v njej. Tudi z Gorenjske se bo srečanja udeležilo precej borcev. S posebnim avtobusom se bo na tovariško srečanje odpeljalo tudi 45 borcev iz Žabnice in Bitnja pri Kranju. A. Ž. Šenturška gora pred praznikom Jutri, v nedeljo, popoldne bo v Sidražu pod Krvavcem osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika Šen-turške gore. Prebivalci krajevne skupnosti Senturške gore se vsako leto spomnijo krutega zločina, ki se je odigral v noči od 3. na 4. oktober 1944 v Dobovškovi biši v Sidražu. S pomočjo izdajalca so člani belogardistične postojanke iz Cerkelj postrelili v hiši domače, komandirja če- te in nekaj partizanov. Praznik bo pomembnejši tudi zato, ker so v tem času zgradili cesto v vas Lenart na Rebri pod Krvavcem. Tako je vas preko Stahovice dobila cestno zvezo z ostalimi kraji. Kot smo že omenili, bo osrednja proslava v Sidražu pred Dobovškovo hišo, kjer je vzidana spominska plošča, sama hiša pa je že nekaj let kulturni in zgodovinski spome--rč £2 BLED-FESTIVALNA DVORANA od 30. IX. do S.X. od 9. do 19. ure 0 SLOVENUALES OZIMNICA Krompir, sadje, zelenjavo itd. najugodneje kupite pri KŽK Kranj — kooperacija. Sprejema mo tudi naročila v skladišču nasproti kina Center. Nadalje obveščamo cenjene kupce, da je od danes dalje naše skladišče, kjer dobite po kon kurenčnih cenah, krmila, gnojila in drug reprodukcijski material za kmetijstvo, odprto ne prekinjeno od 6. do 16. ure. KžK Kooperacija Za rezervne oficirje in podoficirje obvezno vojaško usposobljenje V ustavi je določeno, da je obramba domovine dolžnost slehernega državljana. Stopnja odgovornosti pa je odvisna od položaja, ki ga bo ta ali drugi imel v morebitni vojni. Svet je poln zapletov in vse bolj se v praksi uveljavlja teorija, da so lokalne vojne mogoče tudi v Evropi. Praksa nas uči da do večjih incidentov na meji ali celo do lokalne vojne pride najprej in predvsem tam, kjer sovražnik občuti krhkost določenega režima in slabosti v sposobnosti obrambe. Vojaško strokovno usposobljenje za rezervne oficirje in podoficirje je bilo doslej pri na? prek združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev in je bilo na načelu prostovoljnosti. Udeležba na predavanjih je bila često minimalna in le redki so kraji, kjer se je testiranja udeležilo več kot polovico članstva rezervnega vojaškega kadra. Mednarodni vojaški in politični položaj ni rožnat. Rožljanje z orožjem slišimo tudi na naših mejah, saj so nedavni manevri NATO pakta onstran meja v Italiji in Grčiji odmev politike sile, ki je značilna za sedanje mednarodne politične razmere. Zato vprašanje obrambe domovine ne moremo več postavljati na načela prostovoljnosti. Republiški sekretar za narodno obrambo je podpisal odlok o obveznem vojaškem strokovnem usposobljenju rezervnih oficirjev in podoficirjev — bodočih poveljnikov vojaških enot in organizatorjev splošne ljudske obrambe. Na vaje ali* predavanja bodo rezervne starešine klicali z uradnimi vabili organa za narodno obrambo občine. Proti tistim, ki se vabilu ne bodo odzvali, bodo ukrepali v skladu z obstoječimi predpisi. Osnovna tema strokovnega programa za leto 1967/68 je Zavarovanje teritorija. Rezervni polkovnik Franjo Kranjc bo to temo obravnaval s serijo člankov v Vojaškem informatorju. Ti članki bodo tudi podlaga za razpravo na seminarjih, zajeta pa bodo tudi v vprašanjih na testiranju. Poleg testiranja ob koncu letnega učnega programa, bo vsak starešina moral rešiti tudi krajšo taktično nalogo. Vsem, ki bodo izpit uspešno opravili, bo priznana šestdnevna Vajatfkrep republiškega sekretarja za narodno obrambo lahko samo pozdravimo, saj je vprašanje svobode in neodvisnosti vprašanje nas vseh. j.Vidic Letošnji kravji bal v Bohinju je bil Ze štirinajsti po vrsti. Ta tradicionalna prireditev in pa izredno lepo vreme sta privabila v Bohinj veliko ljudi; po ocenah jih je bilo med je bilo med osem in deset tisoč. Reportažo s kravjega bala berite na 8. strani! Po naših cestah že lahko vidimo mopede z registrskimi številkami. V kranjski občini so začeli registrirati mopede v ponedeljek, 25. spetembra, zaključili pa bodo s tem delom 10. oktobra Ljubljana-transport uporablja take avtobuse v primestnem prometu. Avtobus sprejme do 150 potnikov. V lastnih delavnicah pa izdelujejo 15 podobnih, oziroma še večjih za mestni promet, ki bodo lahko sprejeli do 190 potnikov. To bodo členkasti avtobusi, imenovani krpan, opremljeni s fiatovim motorjem modela 410. če bi bila cesta na Jesenicah in Jesenice—Kranjska gora boljša, bi avtobuse, kot je na sliki, uvedli tudi na progah Jesenice—Kranjska gora Stanovanjska gradnja v Tržiču Dobri obeti Ob koncu leta 1966 je po podatkih ankete v Tržiču potrebovalo stanovanje 455 družin, 112 pa je bilo nujnih primerov. Gradili so stolpnico in bloka C in D v Bistrici. Gradnja je zastala, zmanjkalo je denarja, ker se je medtem razformiral stanovanjski 6klad. Nekatere gospodarske organizacije in Gorenjska kreditna banka, podružnica Tržič, na katero so prenesli stanovanjski sklad, so rešili problem nadaljnje gradnje. V stolpnici je bilo dograjenih 58 stanovanj, v Bistrici pa 40, tako da so s tem rešili nekaj najnujnejših primerov. V Bistrici gradi SGP Projekt Kranj še en stanovanjski blok. v katerem bo nadaljnjih 60 stanovanj. Ker je rok za vselitev predviden 1. decembra 1968, morajo vsi interesenti do tedaj plačati ceno stanovanj. Od 60 stanovanj v tej zgradbi jih bo dvajset kupilo gradbeno podjetje, ostala pa so na voljo kupcem. Toda na voljo so samo še enosobna stanovanja, vsa druga pa so že prodana. Cena za trosobno stanovanje je deset milijonov in pol starih dinarjev, za dvosobno osem milijonov dvesto tisoč in za eno.-:obno od pet milijonov in pol do pet milijonov osemsto tisoč starih dinarjev. ' Ker pa gradi to stavbo SGP Projekt s svojimi sredstvi, so cene stanovanj za posameznike dokaj visoke. Le ti bodo lahko dobili posojilo pri banki, če bodo imeli sredstva namensko vložena, in pa pri svojih podjetjih; pogoj pa je, da imajo vsaj nekaj svojega denarja. V tej soseski pa ni to edina stavba, ki jo Projekt gradi. Tu bo v dveh fazah zgrajenih osem stavb. Do leta 1973 bodo v prvi fazi gradnje zgradili štiri, v njih pa bo 240 Stanovanj. Za ostale štiri zgradbe, ki bodo grajene v drugi fazi, še ni določeno, ko- liko bo v njih stanovanj, ker načrt ne predvideva točnega števila etaž. Predvidevajo pa, da bo v drugi fazi najbrž zgrajenih še nadaljnjih 192 stanovanj. Za družine, ki živijo v nezdravih, vlažnih ali premajhnih stanovanjih, a žal same nimajo denarja, bo stanovanjsko podjetje v tem kompleksu kupilo četrtino stanovanj za trg, tako da bo s tem rešen tudi ta stanovanjski problem. Projekt predvideva v tej soseski zgraditi še 168 garaž, vendar jih bodo začeli graditi šele, ko bo dovolj prijav. D. Humer 67 let Ljubljana — transporta Delovni kolektiv Ljubljana-transporta, ki ima svoji poslovni enoti tudi na Jesenicah in v Kamniku, je v soboto, 16. septembra proslavil 67-letnico obstoja podjetja in 17-letnico delavskega samoupravljanja. Ob tej priložnosti so imeli vrsto športnih tekmovanj in drugih prireditev ter v soboto popoldne zbor kolektiva. Jubilantom, ki letos dopolnjujejo 5, 10, 20 in 30 let dela v kolektivu, so podelili priznanja in nagrade, prav tako tudi zmagovalcem športnih srečanj. Med 14 zaposlenimi, ki letos dopolnjujejo 20 let dela v podjetju, je kar 8 žensk. Ker je Ljubljana-transport močno udeleženo, tako v av- tobusnem in tovornem kot v turističnem prometu na Gorenjskem, je prav, da ob tej priložnosti povemo nekaj več o razvoju in uspehih. Primerjave skoraj niso mogoče, ker so se pred leti ukvarjali le s cestnim prometom, ki so ga opravljali še s tramvaji. Toda nekateri podatki so sila zanimivi. Sedaj v deževnem jesenskem dnevu prepeljejo v mestnem prometu toliko potnikov kot leta 1901 vse leto. Takrat so imeli 18 vozil in 64 zaposlenih, 33 let kasneje prav toliko vozil in 92 zaposlenih, prepeljali pa so že 3,400.000 potnikov. V mestnem prometu imajo sedaj 119 vozil in okrog 400 zaposlenih. Sedaj imajo okrog 600 voz- Težave škofjeloškega gospodarstva Prvo polletje slabše kot lani Poročilo o poslovanju gospodarskih organizacij občine škofja Loka, ki so ga obravnavali odborniki škofjeloške skupščine na zadnji seji, je zbudilo zaskrbljenost občine, banke in vseh ostalih, ki imajo opraviti z gospodarstvom. Poslovni podatki za prvo polletje so slabši kot lani. Fizični obseg proizvodnje je porasel le za 1,5%, celotni dohodek le za 6 %, stroški poslovanja pa so večji za celih 12%. To pomeni, da se je zmanjšala ekonomičnost celotnega gospodarstva. Občutno se je zmanjšal ostanek čistega dohodka, saj je kar za 38% manjši kot v enakem razdobju lanskega leta. K tem že tako nerazveseljivim podatkom pa sta se pridružila še dva: povečane zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. Povezano s tem pa se je seveda zmanjšala tudi hitrost obračanja sredstev, vloženih v proizvodnjo. Manjša prodaja in hkrati restriktivna politika službe družbenega knjigovodstva, sta še poslabšala že itak sla- bo likvidnost loškega gospodarstva. Mnogo podjetij zaradi tega le s težavo zbere denar za izplačilo osebnih dohodkov, medtem ko sredstev za eventualno modernizacijo proizvodnje veliko podjetij ne more izdvojiti. Takšno stanje zahteva hitre in ostre ukrepe. Zato je občinska skupščina priporočila samoupravnim organom delovnih organizacij vrsto predlogov. Tako predlaga podjetjem, da preučijo možnosti za povečanje proizvodnje pri obstoječih kapacitetah, merila za izplačilo osebnih dohodkov naj bolj vežejo na rezultate plačane realizacije, izboljšajo naj strukturo zaposlenih in naj v bodoče sprejemajo le strokovno usposobljene ljudi, posebno skrb pa naj posvetijo komercialni službi. Ob koncu razprave so sklenili, da posebna komisija obišče nekaj gospodarskih organizacij, ki letos dosegajo slabe rezultate, napravi analizo ter da podjetjem nekaj smernic za izhod iz težkega položaja. predlogi pravilno Brez dvoma so občinske skupščine usmerjeni, saj ni pričakovati bistvenih sprememb pogojev poslovanja s st;ani državnih organov in je edini izhod iz težav samo boljše delo znotraj posameznih organizacij. Upajmo, da bodo škofjeloška podjetja predloge vzela dovolj resno in bomo ob koncu poslovnega leta lahko zabeležili ugodnejše rezultate. S.Zupan Vzgojni zavod Fran Milčinskl v Smledniku zaposli EKONOMA — NABAVLJAVCA SNAŽILKO Za nabavljavca je zaželena trgovska izobrazba. Nastop službe 1. oktobra 1967 ali po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo osebno ali pošljejo pismene ponudbe. nih enot, vštevši tudi tovornjake in okrog 2000 zaposlenih. V mestnem prometu bodo prepeljali okrog 53 milijonov potnikov in okrog 17 milijonov v medkrajevnem in ostalem prometu. V celotnem poslovanju bodo dosegli letos predvidoma 12,5 milijarde S din prometa. Mesečno ustvarijo tudi po 50 milijonov S din deviznega prometa, predvsem s tovornim prometom. Njihovi (o-vornjaki vozijo danes v Francijo, Belgijo, Nizozemsko* Nemčijo, opravili pa so že tudi prve prevoze na Švedska in v ZSSR. V celoti bodo letos dosegli okrog 700 milijonov S din deviznega prometa. V naslednjih letih ga nameravajo povečati na 1,5 milijarda S drn. Tako je Ljubljana-transport med največjimi tovrstnimi gospodarskimi organizacijami v državi, po doseženem finančnem prometu pa celo na drugem mestu. Podjetje ima 24 poslovalnic p» vsej državi, ki pripravljajo in organizirajo posel za tovorni in potniški promet. Zgradilo je žičnice na Veliki planini, na Spanovem vrhu in nekatere druge turistične objekte. V bodeče pa namerava posvečati več skrbi razvoju obmorskega turizma. Gospodarska reforma, ki je po svoje vplivala na razmera in razvoj sleherne organizacije, je letos občutneje potrkala tudi na vrata Ljubljana-tran-sporta. Zaradi novih predpisov in pogojev, je kolek!iv dolžan odvesti dodatne dajatve družbi v najrazličnejših oblikah in bodo znesle okrog 600 milijonov S din. Pri tem pa so ostali na dosedanjih cenah. Zato je bil kolektiv prisiljen poiskati rezerve znotraj delovne organizacije in se tudi marsičemu odreči, da prehod v novo obdobje gospodarjenja ne bo preboleft. Znižali so osebne dohodke za 4 % oziroma za 145 milijonov 5 din, ukinili regrese na dopuste (45 milijonov), uvedli prispevek za delovne obleke itd. Jože Podobnik Seja delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Investicijsko in tekoče vzdrževanje zgradb Hišni sveti v Kranju premalo sodelujejo s stanovanjskim podjetjem Minulo sredo je bila v | Kranju peta seja delavskega »veta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Na njej so med drugim razpravljali tudi o investicijskem in tekočem vzdrževanju zgradb, denarju *a to vzdrževanje in aktivnosti hišnih svetov v kranjski občini. Program investicijskega Vzdrževanja zgradb (popravilo in prekrivanje streh, popravilo dimnikov, obnova fasad, zamenjava podov itd.) Je spomladi letos pripravila posebna komisija Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo skupaj s hišnimi sveti. Po podatkih podjetja je bilo do 31. avgusta letos za investicijsko vzdrževanje izdanih 349 naročilnic, za tekoče vzdrževanje pa 972. V tem programu Je predvideno, da bi letos na zgradbah opravili takšna dela, da bi preprečili nadaljnje naraščanje škode na zgradbah. Vendar pa kaže, da vsa dela lotos ne bodo opravljena, ker je bilo v preteklih letih investicijsko vzdrževanje preveč zanemarjeno. Do sedaj je bilo opravljenih več takšnih del na Zlatem . polju in v starem delu mesta. Nekatera dela, ki niso bila v programu, pa so morali opraviti zaradi požarov itd. Do sedaj je bilo od naročenih del opravljenih okrog 80 odstotkov. Kljub temu, da je stanovanjsko podjetje imelo v začetku precej težav z iskanjem ustreznih izvajalcev posameznih del, so to vprašanje kmalu rešili. Zato kaže, da bo program investicijskega vzdrževanja zgradb za letos izpolnjen, saj je bilo do konca avgusta porabljenega že 66,9 odstotka denarja namenjenega za letos. Drugače pa je z denarjem za tekoče vzdrževanje. Do konca avgusta ga je bilo porabljenega le nekaj več kot 30 odstotkov (38 milijonov S din). Do konca leta pa bo na voljo še skoraj 105 milijonov starih dinarjev za tekoče vzdrževanje. Na seji so nekateri menili, da hišni sveti premalo sodelujejo s Podjetjem, kar se odraža tudi pri porabljenem denarju za tekoče vzdrževanje. Poudarili so, da hišni sveti najbrž ne vedo, koliko je še denarja, da se bojijo težav pri izdajanju naročilnic za razna dela, da imajo slabe izkušnje z nekaterimi izvajalci itd. Predstavniki Podjetja so povedali, da so bojazni zaradi izdajanja naročilnic popolnoma odveč. Zaradi slabih izkušenj z nekaterimi izvajalci pa so predlagali, naj bi Podjetje v prihodnje hišne svete obvestilo, kaj morajo izvajalci narediti oziroma za katera popravila so bile izdane naročilnice. Tako bi Podjetje s pomočjo hišnih svetov laže kontroliralo opravljena dela. Ob ugotovitvi, da hišni sveti premalo sodelujejo s Podjetjem (to med drugim dokazuje podatek, da je Podjetje spomladi dobilo od hinših svetov le 20 odstotkov programov za letošnje vzdrževanje zgradb) se nehote vsiljuje vprašanje, kaj je vzrok. Ali hišni sveti nimajo zaupanja v Podjetje ali so posredi drugi vzroki? Dosedanji podatki in nekateri uspehi Podjetja kažejo, da slabemu sodelovanju najbrž ni krivo nezaupanje. Bolj je temu najbrž kriv odnos stanovalcev do samih zgradb. Med njimi največkrat še vedno prevladuje mnenje, da je tisto, kar je družbeno, pač .last nekoga, ne pa njihovo. In zato po tej logiki, ker to ni njihovo, jih toliko časa dokler niso sami prizadeti, tudi nič ne briga. Najbrž pa bi vsak posameznik, ki bi si zgradil hišo, hitro postal pozoren, če bi mu streha puščala, če bi bile stene umazane, pod slab in njegova okolica nasmetena. Takšni pač smo. Kakorkoli že, hišni sveti bi v prihodnje morali bolj sodelovati s Podjetjem za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo in bolj skrbeti za vzdrževanje zgradb. Na seji so se tudi dogovorili, da bo v programu za prihodnje leto potrebno predvideti tudi modernizacijo starejših zgradb. Zato bi bilo treba urediti dve do tri stanovanja za začasne preselitve stanovalcev. Razen tega pa bo nekatere zgradbe v kranjski občini v prihodnje treba zaradi dotrajanosti sploh porušiti. Poudarili so tudi, da dvoletno poslovanje kranjskega Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo kaže, da bi se bilo treba pogovoriti o smotrnejši delitvi stanarine. Preučiti bi bilo namreč treba, da bi delitev zagotavljala v prihodnje več denarja za investicijsko in manj za tekoče vzdrževanje. A. žalar S seje zbora delovnih skupnosti Železarna Jesenice na valovih reforme Kriza in vznemirjenost zaradi pomanjkanja naročil — Ali je res uvoz vsega kriv? — Ne-samokritična presoja vzrokov sedanjih težav v Železarni Ing. Matevž Hafner, direktor Železarne, je uro in pol pojasnjeval odbornikom zbora delovnih skupnosti občine Jesenice in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij • vzrokih težav, ki so »nepričakovano« zajele Zolezur-no. Kljub prizadevanju, da razloži vzroke, tovariš ing. Hafner ni bil vedno prepričljiv, da o samokritičnosti iploh ne govorim. Naj to svojo trditev podkrepim z naslednjo primerjavo: Potem ko je kritično ocenil Statistično analitično slu/bo, Je tovariš ing. Hafner dejal: »Prehod od planskega na tržno gospodarjenje ni enostaven. Pri planskem gospodarjenju je delovna naloga plan in se proizvodnja primerja s planom. V tržnem gospodarstvu to ni dovolj. ZA TRŽNO GOSPODARSTVO JE VAŽNO STANJE NAROČIL, česar naši analitiki često ne upoštevajo«. Strinjam ee s to tezo tovariša Hafnerja, toda delovnemu človeku Se ob tem poraja vprašanje: kje so bili in kaj so delali tisti, ki so v železarni odgovorni za raziskavo trž.šča. Ne samo neprepričljivo, temveč celo za preprostega delavca naivno zveni opraviči- lo, da so v železarni menili, da ni naročil zato, ker »so julija in avgusta odgovorni ljudje iz podjetij na dopustu«. Res je, da so predstavniki železarne že aprila začeli obiskovati različna podjetja oziroma kupce, da bi dobili čim ve>č naročil; res je pa tudi, da so julija v železarni menili, da ni naročil zato, ker so julija ljudje na dopustu. Obratovodja železarne, ki je sedel poleg mene, je dejal: »Tržna analiza železarne je navadna pisarniška filozofija«. Ing. Matevž Hafner je za sejo zbora delovnih skupnosti skupščine občine Jesenice pripravil in posredoval posebno poročilo. Iz tega poročila navajam za bralce nekaj najvažnejših podatkov: Podrobna analiza stanja na. ročil, obiski pri glavnip potrošnikih, analiza zalog itn. kaže, da na zmanjšanje naročil vplivajo predvsem: omejitev investicij, zlasti v pazič-ni industriji; velike zaloge trajnih pornbnih artiklov (štedilnikov, hladilnikov, sesalcev, posode itd.) pri kovinski predelovalni industriji, :pcve7.-no z zmanjšanjem po-tro-n -kih kreditov; neurejen . In divji uvoz valjanega'rnate-I ariala v pretirano velikih ko- ličinah in v asortimentu, ki se do sedaj ni uvažal; ugodnosti, ki se dajejo uvozniku iz klirinških socialističnih držav, kjer imajo poleg nizke cene in nizke carine možnest dobivanja 3-mesečnega kredita za 75 odstotkov vrednosti in še poseben disažio (razloček med resnično in naslovno vrednostjo blaga). -Posebno kritično stanje z naročili je trenutno hladna valjarna in žičarna ter pomanjkanje naročil za gredice in hladno oblikovane* prof ile. Rekonstruirana železarna v sedanji fazi bi morala imeti proizvodnjo 500.000 ton surovega jekla letno, oziroma 30 tisoč ton mesečne proizvodnje gotovih proizvodov. Za 1967. leto je proizvodni plan I. predvideval mesečno blagovno proizvodnjo 25.000 ton, ki je zagotovil ob tej proizvodnji ustrezne osebne dohodke ne pa tudi skladov. Zmanjšanje proizvodnje na 20.000 ton mesečno pa zahteva posebne mere v gospodarstvu Železarne.- Pri mesečni proizvodnji 20.000 ton in enakem trošenju kot v I. polletju, bi se pokazala mesečna izguba 400 milijonov S din, kar pomeni okrog 40 odstotkov bruto osebnih dohodkov. Kritična točka je pri mesečni blagovni proizvodnji 23 tisoč 200 ton jekla. Skrčen delovni čas je eden izmed ukrepov samoupravnih organov za premostitev nastalih težav. Skrčen delovni čas predstavlja 12,5 odstotka znižanja osebnih dohodkov. Ni izključeno, da se bo delovni čas še bolj skrčil in da bo prišlo do odpusta delavcev iz železarne. Organi upravljanja so se 2e lotili ali pa predvidevajo še naslednje ukrepe: ukinitev raznih posebnih stimulacij pri formiranju osebnega dohodka; znižanje raznih vrst regresov, ki se dajejo za stanovanje, prehrano, prevoze in podobno; znižati vse režijske stroške in osebje v režijskih službah; pri upravnem odboru občinskega in republiškega rezervnega sklada bo železarna pokrenila vprašanje možnosti koriščenja teh skladov za pokritje izgub itn. Po besedah tovariša Hafnerja je v Sovjetski zvezi prišlo do podražitve valjanega materiala prek 46 odstotkov, izvažajo pa po starih re-nah. Za uvoz izdelkov črne metalurgije ima Jugoslavija najnižjo carino. Tovariš Hafner se je zavzel za omejitev uvoza in za uvoz z enakopravnimi pogoji. Ladjedelnice so npr. za uvoz jekla oproščene carine. Zvezni poslanec Branisel se ni strinjal, oziroma ni bil za omejitev uvoza, zavzel se je pa prav tako za uvoz z enakimi pogoji. Poslanec Branisel se tudi ni strinjal s tovarišem Hafnerjem, naj bi povečanje števila reklamacij na izdelke železarne pome-menilo maščevalno politiko kupcev, za »stare grehe železarne«. »Odprto tržišče nudi večji napad na kvaliteto. Ne gre za maščevanje, ampak za nove razmere. Glede tega lahko pričakujemo še težji položaj,« je dejal tovariš Branisel. Branisel je tudi zameril poročevalcu, ker. ni v poročilu nobene prognoze, temveč so samo predvidevanja. »Tisti, ki raziskuje tržišče, bi moral povedati, kdaj bo po krizi prišlo do vzpona«. -^že Vidic ZAVOD — INVALIDSKA DELAVNICA KRANJ — Komisija za delovna razmerja razglaša prosto delovno mesto za 2 krojača ali S1V11J1 z večletno prakso v težki konfekciji. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja do zasedbe delovnega mesta. Poseben pogoj je poskusno izdelati določeni izde lek. Krajevna skupnost Preddvor razpisuje mesto . FRIZERJA — KE Interesenti naj v vlogi • obširno vpišejo svoje pogoje in pošljejo ponudbo, kolkovano s 50 S din na Krajevni urad Preddvor do vključno 14. oktobra 1967. KS Preddvor Komisija za odprodajo osnovnih sredstev pri Veleželeznini Merkur Kranj PRODAJA TOVORNI AVTO TAM 4500 IN 2 MOTORNA TRICIKLA Prodaja bo v ponedeljek, dne 2. 10. 1967, od 8. do 10. ure v skladišču ob Kolodvorski cesti v Kranju Osnovna šola v Skofji \ Loki proda plinski štedilnik z bombo. Interesenti naj se zglasijo v pisarni šole. Vesel pomenek s starešino po opravljenem delu Loka ne bo več žejna! Tavčarjeva domačija-drugi dom škofjeloških vojakov Lc-p jesenski dan naju je spremljal, ko sva se s fotoreporteri em peljala po Poljanski dolini, da bi obiskala gradbišče novega škofjeloškega vodovoda. Da so dela v polnem teku, sva se prepričala že kmalu za Poljanami, ko sva zagledala vodovodne cevi, pripravljene za polaganje. Kanal do tu še ni bil izkopan, šele ko sva prišla do prijazne vasice Ho-tovlje, sva zaslišala zvok krampov in lopat. Bila sva presenečena, ko sva na gradbišča zagledala vojaške uniforme. Red je red, posebno pa še vojaški, zato so naju takoj povprašali, kaj iščeva. Iz zadrege naju je rešil podporočnik Tomislav Đorđič, ki je bil ta dan dežurni na gradbišču, saj je takoj uganil, da sva od »tiska«. Sedli smo na cevi in načeli pogovor. TRETJA IZMENA Podporočnik Đorđič nam je povedal, da je to že tretja skupina vojakov škofjeloške garnizije, ki po dogovoru z občino pomaga pri gradnji vodovoda. Skupine se menjajo na 10 do 12 dni in štejejo okoli 80 vojakov. Njihova druga kasarna je gospodarsko poslopje Tavčarjeve domačije na Visokem. V njem so jim uredili prijetno bivališče. Imajo televizor, radio ter več dnevnih časopisov. Delajo po osem ur na dan. Prično ob osmih, od dveh do treh popoldne je kosilo, nakar delajo še do petih. Gradbišče je sedaj oddaljeno od Tavčarjeve domačije še približno 4 kilometre, tako da vojaki opravijo vsak dan precejšnjo pot. Zanimalo nas je, kako napreduje delo. Zvedeli smo, da so dosedanje skupine iz- Vojaki kopljejo jarek, kamor delavci podjetja Vodovod iz Kranja polagajo vodovodne cevi profila 40 kopale in položile cevi na dolžini 1,5 kilometra pod nadzorstvom uslužbencev gradbena podjetja Tehnik iz škofje Loke in Vodovoda Kranj. »Morda bi vam še več lahko povedali vojaki,« je dejal prijazni Đorđič. »Tu so iz vseh krajev od Đevđelije do Triglava, precej Slovencev in vseh vrst poklicev od kmetov, ki so vajeni dela, do tistih, ki so zaključili šolanje na fakulteti in so imeli doslej v rokah le knjige in zvezke.« HOTEL »PROMAJA« PRIJETEN Mustafa Bečirevič je doma iz Brčkega. »Delo ni pretežko in rad ga opravljam,« nam je dejal. »Morda še bolj zato, ker upam, da bom vodo iz novega vodovoda tudi sam pil. Moja želja je namreč, da bi se po odsluženem vojaškem roku zaposlil v škof j i Loki kot radiomehanik. Hotel »Promaja«, tako namreč pravimo naši sedanji »kasarni«, je prav prijeten in morda nismo izbrali pravo ime. Zvečer zelo radi posedimo pred televizorjem, šahiramo in prebiramo časopise. Potem pa se dobra postelja res prileze.« Štefan Pelca iz Ljubljane je po poklicu pravnik, zato nas je zanimalo, kako mu gre fizično delo od rok. »Zavedam se, da opravljam koristno delo in zato morda laže prenašam napor. Sicer pa nisem nevajen dela, saj sem si med študijem, od 18. leta naprej, pogosto moral na razne načine prislužiti denar.« MANJKA NAM DEKLET »Manjka nam deklet,« smo zaslišali klic iz bližnje skupine vojakov. »Ali kaj veste, če bo v nedeljo ples — menda v Poljanah. Obljubljajo nam!« Seveda jim nismo vedeli odgovoriti, obljubili pa smo, da bomo njihovo željo objavili in upamo, da bo to pomagalo. Res jim privošči- mo malo zabave, saj fantje pridno delajo. Med to skupino smo našli tudi vojaka — Gorenjca. Danilo Korošec iz Podvina je po poklicu elektrotehnik in je zelo zadovoljen, da služi vojsko tako rekoč doma. Vendar izmed Gorenjcev v enoti ni sam, tu so še Tržičani, Kranjčani, Jeseničani in drugi. »Naša skupina je tu šele tretji dan,« je začel pripovedovati Danilo »zato veliko ne morem povedati. Mislim, da delo ni pretežko. Vsak izmed nas mora dnevno izkopati meter dolg, meter širok in 1,80 globok jarek. Ker je teren zelo težak, saj je zemlja ilovnata, večje skale pa je treba tudi razstreljevati, je včasih normo težko izpolniti. No, ampak sedaj, ko je lepo vreme, že gre.« Še smo se pogovarjali z dobrovoljnimi vojaki. Vsi so bili enotnega mnenja, da radi delajo, saj je za njih lepo poskrbljeno. Hrano jim vozijo iz kasarne, Tavčarjeva domačija pa je njihov drugi dom. KAKO JE V LOKI SEDANJIM VODOVODOM? Vodovodno omrežje v škof-ji Loki in Stari Loki je razen nekaj prenovljenih odcepov, staro preko 60 let. Zaradi tega prihaja do velike izgube vode v cevovodih, ki je zaradi dotrajanosti ne držijo več dobro. Razen tega porabi vedno več vode tudi industrija. V škof j i Loki je postal že vsakdanji pojav, da ostanejo višje ležeči predeli brez vode. Ljudje iz stolpnic morajo hoditi po vodo v kleti. Posebne težave so v sušnih mesecih, ko je potrošnja vode večja kot je dotok podtalnice. Rešitev bi bila mogoča v gradnji še novih vodnjakov, vendar jih na eni strani oku-žujejo bližnja naselja, na drugi pa studencev, ki bi zadostovali vsaj za nekaj let — v okolici Loke ni. Tudi na obstoječih črpalnicah je vo da večkrat bakteriološko neprimerna. Zaradi velike porabe električne energije pri črpalkah je loška voda precej draga. Samo električna energija stane letno 8,5 milijona starih dinarjev, s prečrpavanjem v novi rezervoar na Kamnitni-ku pa 10,5 milijona. Ob prekinitvi toka pa se loški vodovod vsakokrat osuši. REŠITEV — HOTOVELJŠCICA Z raziskavami so dognali, da je najbližji izvir, ki bi ustrezal vsem potrebam, v dolini Hotoveljščice pri Poljanah. Minimalna izdatnost virov znaša tu 801/sek, srednja 911/sek, maksimalna pa preko 120 1/ssk. Voda je bila bakteriološko in kemično pregledana ter ustreza pogojem pitne vode. V škof j i Loki so izdelali projekt za zajetje te vode, ki predvideva zgraditev vodovoda, ki bo dovajal sred- njo količino vode, kar bo zadostovalo zahtevam Škofje Loke in okolice za dobo 40 let. Cevi so dimenzionirana tako, da bo možno pripeljati do mesta vso razpoložljiva količino Gorenjih in Dolenjih izvirov v Hotovljah. Voda iz obeh izvirov bo speljana v skupni zbiralnik, od tod pa po Poljanski dolini do razbremenilnika nad Za* brajdo in dalje do rezervoarja na Kamnitniku. Sredstva za gradnjo vodovoda naj bi se zbrala delno s povišanjem vodarine, delno s krediti. Občinska skupščina je sprejela soglasje k povečani ceni vode, in sicer za široko potrošnjo in proračunske ustanove 80 din za m1, za sve ostale potrošnike pa 160 din za m3. Podjetje, ki upravlja z vodovodom pa mora razliko med lastno ceno vode, ki zanaša 35 din za m» in povišano ceno, odvajati namensko za gradnja vodovoda. Tako naj bi s povišano vodarino od leta 1967 do 1969 zbrali 120 milijonov starih din. Gradnja vodovoda od Ho-tovlje do škofje Loke ba stala skupno s prispevki, vodarino, krediti, sredstvi ini vestitorja gradbenega podjetja Tehnik in udeležbe voj- štefan Pelcar iz LJubljana Je po poklicu pravnik, vendar mu gre delo dobro od rok ske 627 milijonov starih dinarjev. Računa se, da bi letos položili cevi že približno na polovici trase, ki je dolga 12 kilometrov, prmodnj« leto pa bi vodo speljali že do Loke. # Nov škofjeloški vodovod # je velika in pomembna # investicija. Začetne teža-9 ve so premagane in dela # od 15. septembra dalja 0 tečejo po predvidenem 9 programu. Hvale vredna # pa je pripravljenost škof- # jeloške garnizije, da po-9 maga pri gradnji. To pa 0 je obenem tudi dokaz, da # je takšno sodelovanjo % možno in koristno. Voja- # ki ne bodo delali samo # pri vodovodu, seznanili # se bodo z okoliškim pre- # bivalstvom in se z njimi % spoznali. Prav to pa da- # je gradnji še večji pomen # 'in vrednost. Tekst: S. Zupan Slike: F. Perdan GLAS * 6. STRAN KULTURA IN PROSVETA 60BOTA - 30. septembra 1967 Nove knjige Kamniški zbornik XI Razen Loških razgledov, ki bodo decembra letos — za loški občinski praznik — izšli že Stirinajstič, je Kamniški zbornik edina gorenjska povojna kulturna publikacija z večletno tradicijo. V Kranju smo sicer pred leti dobili nekaj številk Gorenjske revije za kulturo, pa potem še zbornik 900 let Kranja. Na Jesenicah napovedujejo drugo številko Jeklo in ljudje, ki pa letos ne bo izšla — ni denarja. To pa je — razen manjših občasnih publikacij — tudi vse. Le Loka in Kamnik uspevata i izdajanjem vsakoletnega zbornika. Loka je i Loškimi razgledi pred Kamnikom — tako po kvaliteti prispevkov kot po kontinuiranem izhajanju. Vendar pa letošnji Kamniiški zbornik (št. XI) z nekaj res kvalitetnimi razpravami daje upanje, da bo tudi ta publikacija počasi postala tako znana in priznana kot Loški razgledi, Kamniški zbornik XI — odgovorni urednik Zvone Vers-tovšek, tisk OP Gorenjski tisk Kranj — na skoraj 200 itraneh prinaša tele razprave in zapise: Nekateri elementi transformacije Bistriške doline (Vladimir Kle-menčič, Matjaž Jeršič), Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom (Tone Cevc), Rudarska raziskovalna dela v okolici Sel v Tuhinjski dolini (Stane šapek), Anton Stražar, ljudski pisatelj (Ivan Zika), Dodatek k seznamu kamniških meščanskih hiš (Ivan Zika), Josip Ogrinec, začetnik slovenske in jugoslovanske šahovske književnosti (Ivan Zika), Se o knežji lipi v dolini Kamniške Bistrice (Ivan Zika), Dalmatinov prevod pentatev-ha v kamniškem muzeju (Ivan Zika), V Kamniku zložena in uglasbena pesem (Ivan Zika) in Kazalo za prvih deset letnikov Kamniškega zbornika (sestavil Zvone Verstovšek). V razpravi o elementih transformacije Bistriške doline skušata avtorja dokumentirano predstaviti vplive industrializacije in socializacije kmetijske proizvodnje na spreminjanje izrabe remije in zemljiško strukturo. V preoblikovanju pokrajine sta ugotovila trd karakteristična razdobja. Prvo sega nekako do srede 19. stoletja, ko je bila celotna ta pokrajina agrarna, elemente mestnih naselij sta imeli le naselja Mengeš in Domžale, na robu, že izven obravnavanega ozemlje, pa Kamnik. Vsa druga naselja so bila agrarna, prebival-•tvo pa v veliki večini navezano na kmetijsko izkoriščanje zemlje. Drugo obdobje nđstopi po letu 1880, ko se vse bolj uveljavlja industrija. Ta najde svoje mesto v glavnem pasu vzdolž toka Bistrice ter v Mengšu. Proces industrializacije je vplival na večanje števdla prebivalstva, ki se je v glavnem koncentriralo v naseljih med Kamnikom in Domžalami v pasu ob Bistrici in železniški progi ter v krajih med Mengšem, Loko in Trzinom. Tretje je povojno obdobje s še hitrejšo industrializacijo, preslojevanjem prebivalstva od zemlje, novimi delavskimi hišami itd. Avtorja na koncu pravita, da je Bi- striška dolina primer, kako se je v Sloveniji z industrializacijo postopoma ustvarjal nesmotrno zazidan prostor. Nedvomno najkvalitetnejši prispevek v tej številki Kamniškega zbornika je razprava Toneta Cevca o nastanku in razvoju pastirskega stanu na Veliki planini (več o tem berite na 7. strani). Stane Šapek poroča o raziskovanju nahajališč kaolin-iske rude na območju Sel v Tuhinjski dolini. Kaolinska ruda nastopa na širšem območju kamniške okolice, vendar jo kopljejo le v dolini Crne, drugje pa so doslej le raziskovali. Raziskave na območju Sel so pokazale, da so tam tako velike rezerve mineralne surovine, da bo obratovanje novega rudnika pri letni proizvodnji 50 — 70.000 ton končnega produkta zagotovljeno za več kot 20 let pri tehnološko in ekonomsko zadovoljivi kvaliteti. Znani kamniški kronist in publicist prof. Ivan Ziha je za letošnji Kamniški zbornik pripravil kar šest zanimivih in tehtnih prispevkov. Zaradi pomanjkanja prostora vseh ne moremo^ omenjati. Omenimo le zapis o Dalmatinovem prevodu peterih Mojzesovih knjig (pentatevh). Tega hrani kamniški muzej, odkupil pa ga je iz znane Sadnikarjeve zbirke. Na svetu je doslej poznanih samo pet ohranjenih istfvodov |te knjige, ki je bila natisnjena leta 1578 v Ljubljani. Od teh petih izvodov sta kar dva v Kamniku: eden v muzeju, drugi pa v frančiškanski knjižnici. A. Triler Z razstave o planšarstvu na Veliki planini v Prešernovi hiši v Kranju. Vidi se maketa ovalne™ stanu, zadaj pa star pastirski plašč Iz ličja in širokokrajni pastirski klobuk — Foto F. Perdan Pevski zbor France Prešeren odpotoval na gostovanje v Anglijo in Holandijo V četrtek dopoldne je s posebnim letalom podjetja AA odpotoval z brniškega letališča na šestdnevno gostovanje v Anglijo in Holandijo 67-članski mešani pevski zbor France Prešeren, ki ga vodi dirigent Peter Lipar. Skupno s pevkami in pevci je odpotoval še predstavnik kranjske občinske skupščine tov. Martin Košir, ki bo tudi vodja skupine. Veselo razpoloženi in strokovno dobro pripravljeni so člani zbora še enkrat stisnili roke svojim domačim in znancem, le-ti pa so jim zaželeli srečno pot in veliko uspeha. Pred odhodom smo naprosili zborovodjo Petra Li-parja, da nam kaj pove o pripravah in programu gostovanja. »Program za to turnejo smo pripravljali vse leto. Ta priprava je zahtevala ogromno prizadevanje vsakega pevca, da se je redno udeleževal pevskih vaj zaradi zahtevanosti programa. Tako je zbor imel redne vaje tudi v času letnih počitnic. Spored obsega poleg obeh himen 28 zborovskih skladb. Gorenjski muzej razstavlja V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akad. kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna razstava kopij fresk srednjeveškega slikarja Janeza Ljubljanskega iz zbirk Mestnega muzeja v Ljubljani. V Prešernovi hiši 6i po- Na Koroški Beli Kino ne, prireditve da O sklepu osnovne iole na Koroški Beli, s katerim odpoveduje nadaljnjo uporabo telovadnice za kino predstave in druge kulturne prireditve, smo že poročali. Preteklo sredo pa je bil sestanek vseh dosedanjih uporabnikov telovadnice, na katerem so soglasno sklenili, da kino podjetje Jesenice preneha s 1. oktobrom predvajati celovečerne filme. Sporazumeli so ee tudi, da DPD Svoboda France Mencinger s svojimi odseki (dramski odsek, godba na pihala in pevski zbor) lahko prireja igre, koncerte ter akademije in proslave ob državnih praznikih do konca sezone 1967/68. Na posvetu so se dogovorili, da DPD Svoboda in kino podjetje Jesenice skupno s krajevno skupnostjo in občino Jesenice vložijo vse sile za dokončno ureditev dvorane in odra v novem domu družbenih organizacij. J. V. leg memorialnega muzeja lahko ogledate razstavo Plan-šarstvo na Veliki planini, ki jo je posredoval Muzej v Kamniku. Zbirke in razstave so odprte vsak dan od 10,—12. In od 16.—19. ure. smo rene- V prvi del programa uvrstili skladbe od ,tnc sančnih mojstrov do sodobnih skladateljev. To je najtežji del programa, saj bo zbor pel te skladbe v tujih jezikih: angleščini, francoščini, latinščini, in holandščini. Drugi del programa pa je posvečen jugoslovanski narodni pesmi.« Ob tem gostovanju bi rad poudaril, da je prav, da je komisija za kulturne stike pri občinski skupščini Kranj s finančne strani omogočila temu zboru realizacijo tako zahtevne naloge, kajti ugled bomo v tujini lahko dosegli le z resnično kvalitetnim zborovskim petjem, številni koncerti, radijska in TV snemanja, lanskoletni uspeh v Gorici (Italija), ko je žen-' ski zbor v mednarodni konkurenci osvojil prvo, mešani zbor pa drugo mesto, pa so vsekakor zagotovilo, dfa bo zbor tudi tokrat uspešno predstavljal našo glasbeno dejavnost. Dušan Stanjko Prizor iz kratkega Igranega filma Žalik žena, v proizvodnji FKK Janez Puhar, Kranj. Scenarij po ljudski bajki žalik žena v postelji Je dele I. G. Plamena; režija — Križnar Naško Ob razstavi o planšarstvu na Veliki planini Več tisoč let staro bivališče Razstava o planšarstvu na Veliki, Mali in Gojški planini — ki so jo pretekli teden odprli v razstavnih prostorih Prešernove hiše v Kranju in ki jo je Gorenjskemu muzeju posredoval muzej v Kamniku — skuša prikazati »organično povezano življenje pastirjev v času trimesečnega bivanja na teh treh planinah — na ozemlju, ki zajema teritorialno velik predel, a je vendar enovita celota«. Prireditelj razstave — kamniški muzej — se zaveda, da iz leta v leto izginjajo stare oblike pastirjevanja, da novi čas nezadržno prinaša novo tudi v pastirsko življenje na planini in da bodo nekdanje oblike počasi izginile aH se spremenile, čeprav se je prav ta del ljudske kulture in gospodarstva najvztrajneje in najdlje ohranil. Prav zato, da bi se tisto, kar je danes še živo ali je bilo živo še pred nekaj leti, ohranilo vsaj zapisano, so pripravili to razstavo. Priznati je treba, da so z njo dosegli svoj namen. Z razstavljenimi eksponati in fotografijami (predmeti in negativi za fotografije so last arhitekta Vlasta Kopača, Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, planšarjev in pastirjev s planin ter kamniškega muzeja) so prikazali planine in življenje na njih tako, kot se je ohranilo do današnjih dni in kot so ga ugotovili po pripovedovanjih Preskarjeve mame, Debevčeve Zefe in drugih, ki še pasejo ali pa so pred leti umrli. Nedvomno je za to področje planšarske kulture najbolj značilen ovalni pastirski stan. V uvodnem besedilu k razstavi je zapisano, da je to »eden izmed najmi-kavnejših arhitekturnih spomenikov, ki je prav do zadnjega časa trdno ujet v staro ljudsko tradicijo«. Na fotografijah, dveh akvarelih in na modelu lepo vidimo, kakšen je bil ta stan, pogrešamo pa stavek ali dva o njegovem izvoru in starosti. Obširno in bogato dokumentirano študijo o tem je v letošnjem Kamniškem zborniku (št. XI., leto 1967) napisal Tone Cevc (Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom, stran 47 do 86). Ugotovil je, da okroglo bivališče s stebrom v sredi (še brez posebne pastirjeve izbe znotraj na sredi, torej še skupno bivališče za človeka in živino) smemo postaviti v čas pred bronasto dobo; kulturno pripada to bivališče lovski kulturi. Ovalno bivališče z dvema stebroma (prav dva stebra — nosilca strešne konstrukcije — sta omogočila ovalno, ne več okroglo obliko, torej prostorsko razširitev stanu) je nastalo na kamniškem ozemlju v.saj v kasnem bronastem obdobju, medtem ko obogatitev tega stavbnega tipa s pastirjevo izbo v sredi, ki je grajena s kladno vezanimi stenami, verjetno ni nastala pred hal-lstatskim obdobjem (to je starejša železna doba, katere začetek v Evropi datirajo približno v leto 900 pred našim štetjem, ko se prvič pojavi železo kot material za izdelavo orožja, orodja in nakita, konec pa v čas močne keltske ekspanzije, ki se je začela v 5. stoletju pred našim štetjem in je trajala še globoko v 3. stoletje pred našim štetjem). Iz tega časa imamo z Velike planine tudi že arheološko gradivo (npr. bronasta sekira plavutaste oblike), ki razen primerjalnega gradiva tudi potrjuje te ugotovitve. Slovanska naselitev ni nič več prispevala k tlorisni zasnovi velikopla-ninskega stanu, pač pa je odločala pri nadrobnostih: pri ognjišču, vratih, ključavnici in razporeditvi v pastirjevi izbi. Iz teh skromnih podatkov šele prav zaslutimo vrednost ovalnega stanu kot arhitekturnega spomenika, ki je pravi relikt davne preteklosti. V sedanji obliki (s pastirjevo izbo v sredi) bo star — tako smemo sklepati po ugotovitvah Toneta Cevca — že kar dobro poltretje tisočletje, • brez izbe pa je še znatno starejši. Na Veliki planini se je ohranil do danes, le južno stran stranske lope (porostora za živino) so skoraj vsem stanovom že odprli — zato, da dobijo več svetlobe. Karkoli je že botrovalo nastanku take oblike stanu (okrogle oz. pozneje ovalne), trdimo lahko, da je res predvsem zelo funkcionalen: ovalna lopa s streho skoraj do tal nudi zavetje živini, pravokotna izba znotraj v sredi pa je samo za pastirja. V teh bivališčih (za katera ne moremo trditi, da so nastala prav na planini; tam so se le obdržala do današnjih dni), je ohranjena idealna oblika nekdanje trdne povezanosti bivališč za človeka in za živino. Razvoj gre sicer svojo pot, vendar bi bilo škoda, da bi ovalni pastirski stanovi na Veliki planini izginili, da bi jih zamenjali kvadrati. Danes je večina stanov na Veliki plani še ovalne oblike, nekaj pa tudi že polkrožne in kvadratne, medtem ko so vsi stanovi .na Mali planini kvadratni (razen enega, ki je polkrožne oblike); tudi Goj-ška planina je poseljena izključno le s pastirskimi bajtami kvadratnih oblik. Tone Cevc trdi v svoji razpravi, da so prazgodovinska bivališča v večtisočletnem zorenju sledila tistim notranjim prostorskim predstavam, katerih temeljni zakoni sledijo prostorski geometriji. »Latentne oblikovne sile so modelirale posamezne hišne tipe v ciklih, ki se razvrščajo v redu: krog — oval — apsida — kvadrat. Tak razvoj iz geometrijskih praoblik pa se ni končal povsod in v vseh kulturah enako. Mnoge teh praoblik so lahko tudi tisočletja ohranile isto oblikovno stopnjo. Med take spadajo pastirske koče na Veliki planini, ki so do zadnjih desetletij obdržale funkcionalno ustrezno ovalno obliko, šele povojna leta jim naglo spreminjajo tlorisno zasnovo v apsidno in kvadratno.« Zanimiva je primerjava s pastirskimi bivališči na planinah pod Krvavcem (na Kriški in Jezerski planini). Tod je še nekaj stanov polkrožne oblike, ki spominjajo na ovalne pastirske koče z Velike planine. Razvoj v kvadratno obliko stanu se je na teh dveh planinah že končal, čeprav še ne pri vseh kočah. Jagoscova koča z Le narta na Jezerski planini je — čeprav zdaj preurejena v vikend — še prav taka, kakršne srečamo na Veliki planini (glej sliko!): ovalni tloris s streho, pokrito s skodlami, ki sega skoraj do tal, z lepo za živino in s pastirjevo izbo v sredi (samo izba je preurejena v vikend). Posebno zanimiva je npr. Dovar-jeva koča z Ambroža, prav tako na Jezerski planini; pri njej je s polk rožno streho pokrit samo prostor, ki ga imenujejo »vopa« (lopa) in ki je pred vhodom v stan kvadratne oblike (glej sliko!). »Vopa« ima na obeh straneh vhod z vrati v obliki ograje. Vse ostalo, koča in hlev, je kvadratne oblike z dvokapno streho, kot večina zgradb na Kriški in Jezerski planini. Polkrožna streha nad lopo spominja na nekdanje, nedvomno prav tako ovalne stanove. To in pa najdeno žarno grobišče pokopanega pastirja pod sv. Ambrožem govori o tem, da smemo tudi na planinah pod Krvavcem slutiti daljšo pastirsko kontinuiteto. Nekoliko smo se oddaljili od razstave v Prešernovi hiši, zato se zdaj še malce sprehodimo po njej. Zelo zanimiv je npr. originalni pastirski plašč, narejen iz ličja, pa pastirski klobuk s širokimi kraji in lesene cokle. Vsega tega pastirji v planini danes skoraj ne poznajo več, zakaj hiter razvoj tekstilne in čevljarske industrije je izpodrinil ta stara, doma narejena oblačila in obuvala. Pastirski plašč hranijo danes le še redki posamezniki in muzeji, videti pa ga je mogoče tudi na vsakoletnem pastirskem prazniku na Veliki planini, ki je postal privlačna turistična prireditev. Na razstavi potem vidimo še kravje zvonce različnih velikosti, trinožne stole, narejene iz enega kosa debla, ki jih uporabljajo za sedenje v bajti in pri molži, potem pinje za izdelovanje smetane, lončene »latuce« ža kisanje m le-" ka in lončene »cape« — posode za shranjevanje smetane, fotografijo preproste preše za sir »mohant«, »tori-la« za sir, »skut.nco« — vrečo za odce;anje sirotke iz mleka, modele za izdelovanje masla itd. Na fotografijah je vrsta značilnih prizo- rov s planin, pokojni in ša živeči planšarji, delo na planini, detajli stanov itd. j Posebna zanimivost na razstavi so »trniči«, svoje-' vrstni sirčki okrogle oblik«.' v velikosti pesti, ki so jih' okraševali s posebnimi lesenimi modeli, imenovanimi »pisave«. Te »pisave« so izdelovali (rezljali) pastirji na paši ali v bajti. Starejše »pisave« imajo obliko ožje deščice, ki je (na eni strani) na obeh konceh do polovic« izrezljana z različnimi mo» tivi, mlajši modeli iz 20. stoletja pa so izrezljani l« na enem koncu, druga polovica pa služi za ročaj. Naj* starejša znana in razstavljena »pisava« ima letnico 1840. Prav tako zanimivi so tudi posebni »primeži« za vrata, tudi lepo izrezljani. »Pisave« in »primeže« še danes rezlja Debevčeva Zeta na Gojški planini. Za razstavo o planšarstvu na Veliki, Mali in Gojški planini je v Kranju precej zanimanja. Kako tudi ne, saj nam pokaže izsek it življenja v naši neposredni bližini, iz življenja, ki ga skoraj prav nič ne poznamo! A. Triler Na Jezerski planini pod Krvavcem: zgoraj pastirski stan a ovalnim tlorisom, podoben onim na Veliki planini, spodaj pa kvadratni stan s polkrožno streho nad vhodom — Foto Triler »Nekdaj slavna planšarija, se v hudih krčih zvija...« Ukc Je bil črnogled kot vseh štirinajst let nazaj, odkar govori na kravjem balu (»Nekdaj slavna planšarija, se v hudih krčih zvija...«), bil je — kot trd in napreden bohinjski kmet — osebno prizadet zaradi težav s pašo po planinah, bil Je robato duhovit, nazadnje pa optimistično razpoložen, saj ne verjame v zaton planšarstva (»Če že vse nam spodleti, planšarstvo nam ne fali.«). Taki so Bohinjci. Ne dajo ee. Nazadnje pa jim celo vreme priskoči na pomoč', da kravji bal — njihova tradicionalna, zares najbolj pristno bohinjska turistična prireditev — steče tako, kot so lahko le upali. Nekateri so se šalili,, da so ves teden molili za lepo vreme; Ukc je rekel, da je bil še v nedeljo zjutraj pri maši in da je molil za lepo vreme, ker kar verjeti ni mogel, da ne dežuje — no, deževalo res ni, nasprotno: vreme je bilo čudovito takšno, da prireditelji kar verjeti niso mogli, da je res. Ves teden je bil Bohinj zavit v megle in dež, dva dni pa je divjala prava nevihta. »Pa imamo res srečo!« je rekel Ukc; »doslej je bilo za kravji bal še vedno lepo vreme, samo enkrat se spomnim, da smo ga morali prestaviti, ker je deževalo.« Na modrem nebu, kakršnega se ne vidi vsak dan, sploh ni bilo oblačka. V zrcalu — mirni jezerski gladini — je bila modrina neba še bolj živa, sivi suhi macesni na vrhu Pršivca pa kot rahlo valoviti lasje, ki vsemu navkljub — soncu in dežju in snegu — kljubujejo v strmem skalovju. V Ukancu se je zbralo kakih osem do deset tisoč ljudi, ogromno avtomobilov, preveč prodajalcev spominkov (beri: kiča) in lovcev na srečo, ducat ali dva sitnih fotografov, ki so se s priučenim zoprnim nasmeškom vsiljevali prišlekom vse od Zlatoroga do prireditvenega prostora, dovolj gostincev, ki so poskrbeli za jedačo in pijačo, nekaj prodajalcev sadja, ki so napravili dober posel, nazadnje pa tudi precej planšarjev in planšaric v značilnih starih oblačilih, pevci in pevke v narodnih nošah in ansambel Veseli planšarji, ki so popoldne — za spremembo, za tiste, ki so prinesli s seboj trasistorje, da jim ja ne bi bilo treba poslušati narodnih viž — zaigrali in zapeli tudi tisto »Ko boš prišel, vedno prinesi mi rože . ..« pa »Marš na Drini« in še katero, ki jo planšarji v širokokrajnih pastirskih klobukih in coklah tudi znajo. Skratka, vsega je bilo dovolj, vsak je prišel na svoj račun, le krav je bilo bolj malo. (Oprostite: proti večeru, ko je začelo postajati hladno, je bilo tudi »krav« in »kravic« že precej. Seveda, da se ne bi kdo prehla-dil!) »Ajde, bre, ko če pokušat sreču! Metni petsto, pa ako padne, sve je tvoje. Ajde, nije teško ...« Na majhni pokriti mizici, polni najrazličnejših pisanih razstavljenih predmetov, je bilo na kupu na sredi nekaj čez štirideset tisočakov in na mjih ura Darvvil. Kdor je dal na ta kup še petsto dinarjev, je smel spustiti visečo leseno kroglo na enem koncu mizice; če je krogla nazaj grede zbila kegelj, postavljen na deščici spodaj točno pod tisto točko, kjer je bila obešena kroglica, je dobil vse, vseh štirideset in še nekaj tisočakov, kolikor se jih je nabralo, in še uro povrhu. Če ni zbil nič, je petsto dinarjev ostalo na kupu in čakalo naslednjega, da se opogumi. Precej jih je že bilo, nekateri so nekajkrat zapored poskušali srečo, saj se jirn je zdela stvar sila enostavna, kup je že precej na-rastel, lastnik mizice je spodbujal ljudi, ki se jih je trlo okoli, kazal, kako je treba zagnati kroglico, sam je kegelj vedno zbil, tudi miže, od drugih, ki so poskušali srečo in ki so jih mikali plavi »čeladarji« in ura, pa nihče. Nazadnje je lastnik posnravil tisočake — blizu petdeset jih je že moralo biti — v žep, prižgal cigareto, rekel, da bodo nadaljevali pozneje, in odšel na pivo. Tudi to že kar tradicionalno sodi na kravji bal. Najrazličnejši lovci na srečo in prodajalci kiča imajo že kar stalno mesto ob poti zraven prireditvenega prostora. Ljudje, ki pridejo z namenom, da lepo preživijo dan v Bohinju, jim nasedejo, saj to poživi vsakdanjo enoličnost. Ti lovci na srečo sb izredno iznajdljivi; izmišljajo si nove in nove oblike, kako na lahek način priti do denarja. Kaže, da jim to kar uspeva! Potem so pastirji izpod Pršivca prignali živino in kravji bal se je začel. Vse je bilo približno tako kot vsako leto doslej, pa vendar se je trlo ljudi okrog odra, kjer so bili planšarji z vso opremo, ki so jo prinesli s planin, kjer je pevski zbor iz Bohinjske Bistrice zapel tisto znano bohinjsko o »Bohinjki, ljubi Minki, najzalši deklici«, kjer sta zaplesala najstarejši planšar in najstarejša planšarica in kjer je govoril Učkov France — kmet Franc Cvetek iz Studorja. Vsi so težko pričakovali, kaj bo povedal, saj vsako leto pove kaj novega in vsako leto se mu ljudje od srca na-smejijo. Začel je s pozdravi, vabil je ljudi v Bohinj, hvalil naravne lepote in kot reklamo za Vogel povedal tole: »Jaz sem iz lastne skušnje ugotovil, da sem se ob vsaki vožnji z žičnico na Vogel pomladil za eno leto, če sem se peljal pa naprej do Orlovih glav, pa za dve leti.« (Pozneje, v razgovoru pri dveh decijih, mi je Ukc zaupal, da ta recept predvsem priporoča ne več čisto mladim gospodičnam in go-spem.) Seveda pa najraje in največ Ukc govori o planšarstvu. Že kmalu, ko je začel pripovedovati, kako težko se planšarji sporazumevajo z gozdarji glede paše, kako težko je z ljudmi, ki bi še hoteli v planino, kako vse beži v industrijo, turizem itd., kako slabo je urejeno glede zavarovanja in pokojnin za planšarje — kmete, že kmalu je ob tem povedal tudi, da »se ni treba bati, da bi planšarstvo pri nas popolnoma izumrlo, ker standard, ki prehitro previsoko zraste, lahko tudi globoko pade.« Ukc ni pesimist, čeprav v šalah pove marsikaj, kar ni prav, pohvali pa prizadevanje tistih, ki vsemu navkljub vztrajajo na planinah. Takole je nadaljeval s svojim govorom: »Pa tudi za neveste gre planšarjem že trda, kot boste slišali pozneje. So pa še hvalevredne izjeme, kot na primer planšarica Milena v planini Laz, ki je do zadnjega dne, da je rodila deklico — morda enkrat tudi tako pridno planšarico, kot je ona — upravljala zaupane ji trope, in to 17 krav za molžo, prašiče in še precejšnje število telic in telet. Takim ljudem gre vsa zahvala in priznanje; imajo prirojeno ljubezen do planin. Večina mladih deklet in fantov pa se težko odloči za planšarstvo, čeprav je zanimivo in zdravo. Nekaterim ne paše duh po kravah. Planšarji so mnenja, da bi se to dalo odpraviti, če bi pristojni strokovnjaki pogruntali način, kako bi mi že teleta navadili na angleška stranišča. Če danes pripoveduješ marsikateremu mlademu fantu ali dekletu, kaj imaš od krav, na primer gnoj, mleko itd., te bo pomilovalno pogledal, kako je s teboj v ta zgornjem štuku. Eno dekle sem pomladi vprašal, če bi se mogoče odločila za planšarstvo, pa mi je takole odvrnila: Če gleštam krave, ni nikdar nobene napitnine; če se še bolj mujam in jih štr-gljam, me kvečjemo katera oblizne. če pa letoviščarjem malo bolj popedenam, pa večkrat pade kaj drobiža za tako mujo, oblizne me pa tudi kateri, če se pustim. Nisem mogel priti do besede, vedel sem pa, da bi jo rad poročil fant živinorejec, planšar. Pa sem še vprašal, če se bo z njim poročila. Ker sva dobra nzanca, mi je tudi odkrito povedala svoje mišljenje do tega fanta, živinoreje In planšarstva. Njeno pripovedovanje je bilo približno takole: Kmečki fant se je odločil, da bi kmalu se poročil; vpraša znano mu vaščanko, lepo in stasito Anko: Al me moreš rada imeti, kot bodočega moža objeti? Doma imam krave, kure, svinje, nujno je treba gospodinje. Anki všeč je fantov klic, pa pove mu po pravic: Obljubiti mi pa moraš, da me v vseh stvareh ubogaš 1 Jaz bi te že rada imeva, če bi ne imel prevličga hleva. Saj si čeden, čil in zdrav, ne maram gleštatl pa krav. Avto, služba in penzjon, za nevesto je zdaj poklon. Če se z živino boš bahal, boš še dalje stric ostal. Mamici sem obljubila, da bom takega dobila, ki me za poročni dar, z avtom pelje pred oltar. Prodaj krave, kupi avto, pa še mal boš mešal malto; Iz hleva uredil boš garažo, jaz si kupim pa masažo. Peljeva se mal po svetu, v turističnemu letu, nabaviva še malo cvička, pa bova živela kakor lička. Planšar posluša, vse ga mine. Se zmeraj hodi peš v planine. Dragi planšar, le ne skrbil Ob Anki bi dobil po grbi. Rajši glej eno tako Minco, ki bo imela rada žvinco. Planšar vid na stara leta, kako usoda z njim pomela. Nekdaj slavna planšarija, se v hudih krčih zvija. Planšar pa korajžno vztraja, še naprej teleta vzgaja. Morda še za take dneve, ko ljudje bodo lačne reve. Zdaj premalo nas poznajo tist, ki so včasih prišli v stajo; pa so djali: prijatelj naš, prišli smo, saj nas poznaš, daj nam kravo in teleta, ker je v stiski naša četa. raznovrstni so poklici, ki planšarjem sede na špicl; skrbe, da imajo čedne hlače '• in precej visoke plače. Vsi pošteni državljani zabavajo se kakor lani; vsakemu se v hlačah trese, kaj reforma mu prinese. Če že vse nam spodleti, planšarstvo - nam ne fali.« Ljudje so ploskali. Ukcu vedno ploskajo. Vedno potem še dolgo govorijo, kaj je povedal, kako dobro je povedal, kako lepo je zložil, da se je vse rimalo. In še to, da je po pravici povedal, da tako ne zna (in ne upa) vsak. Ko je sonce zašlo, se je hlad s skalnih vršacov in z jezera priplazil v Ukane. Ljudje so se še založili s sirom, potem pa po kačasti cesti odšli iz Bohinja — s spomini na čudovit dan in s trdnim sklepom, da prihodnjega jubilejnega petnajstega kravjega bala ne bodo zamudili. 1 A. Triler Zapis s 14. kravjega bala v Bohinju mm Te dni po svetu Ljudje Quo vadiš, OZN? Ljubljana, 23. septembra — V Ljubljano je prispela 15-članska delegacija velike ljudske skupščine republike Turčije, ki jo vodi predsednik skupščine Fcrruh Bozbe-yli- Durban, 25. septembra — Motorna trgovska ladja Tre-binje, last reške Jugolinije, ki je 18. avgusta iz pristanišča Ploče krenila proti Japonski, je zgorela na odprtem morju približno 285 milj vzhodno od Durbana v južni Afriki. Na pomoč je takoj prispela Nizozemska ladja Schiekerk in rešila vseh 50 članov posadke in potnike; pri reševanju je zgubil življenje oficir nizozemske ladje. Hanoi, 25. septembra — Sovjetska zveza je obljubila DR Vietnamu novo, še izdatnejšo vojaško pomoč. DR Vietnam bo dobila najmodernejša letala, rakete in drugo orožje. VVashington, 27. septembra — General Wheeler, šef skupnega štaba ameriških oboro-ženih sil, je izjavil, da bo preučil možnost letalskih napadov na naseljena središča Severnega Vietnama, vendar pa bodo prej prebivalce opozorili na bližajoči se napad iz zraka. General je dejal, da premeščajo severnovietnam-ske oblasti vojaško naprave, ofenzivno orožje in skladišča v nenaseljena mestna središča. Camiri, 27. septembra — Vladni tožilec Bolivije polkovnik Iriarte je zahteval maksimalno kazen 30 let zapora za francoskega novinarja Regi.-a Debrava. Ta je obtožen, da se je boril na strani bolivijskih gverilcev, ki jih baje vodi bivši kubanski minister Ernesto Gueva-ra. Ismailija. 28. septembra — Agencija AP poroča, da so bili včeraj hudi topniški dvoboji ob Sueškem prekopu. Iz Kaira poročajo, da je zaradi granat izraelskega topništva izgubilo življenje 48 civilistov, več sto pa jih je bilo ranjenih. Mod štiriurnim dvobojem je izraelsko topništvo izstrelilo na Ismailijo okrog 1000 granat, ki so zadele tudi bolnišnico. Saigon, 28. septembra — Ameriško poveljstvo v Vietnamu je sporočilo, da znašajo njihove izgube v tej vojni skoraj 100.000 mož. Doslej jo padlo 13.490 ameriških vojakov, ranjenih je bilo 84.877 medtem ko 753 vojakov pogrešajo ali pa so bili ujeti. Organizacija združenh narodov je prometnik sredi križišča, ki z rokama v odroče-nju zapira pol — pot proti miru — dvema avtomobiloma: na enem piše Pobuda SFRJ (v njem sedi Tito), na drugem pa Pobuda nevezanih (v tem dremlje plešavi starček). Prometnik ima na glavi, ki ima obliko globusa (sveta), majhno čepico, velik nos in nemočne žalostne oči, s katerimi gleda proti dlani svoje leve roke. Obe, leva in desna roka, sta z močnimi žeblji, ki imata na glavicah označbo za ameriški dolar, pribili na križ. In križ je — lako piše na njem in tudi ameriška zastava to potrjuje — politika ZDA. Močan, masiven križ, močna, nasilna, agresivna politika. Prometnik je žalosten, brc: moči, ne more se obrniti in spustiti avtomobila naprej — na pet proii miru. Odiično karikaturo z opisano vsebino je po kairskem listu AI-Musavar povzelo tudi ljubljansko Delo. Karikatura jedrnato pove vso res- nico, vso dramo svetovne organizacije, katere poglavitna naloga je varovanje in zagotavljanje miru na svetu. Quo vadiš (kam greš), OZN? Kje si, kje si obtičala, da so osnovna načela tvoje ustanovne listine bob ob steno, besede v prazno, glas vpijočega v puščavi, jok otroka sredi grmenja bomb in granat? Da, na križ so te pribili, poteptali z bombami, ovili z lažmi — z bolj ali manj lepimi besedami, ki si jih bolj ali manj strpno pripovedujejo politiki. Celo umirjeni, previdni, marljivi in daljnovidni U Tant, generalni sekretar OZN, je skoraj obupal. V poročilu za razpravo na 22. zasedanju generalne skupščine je takole povedal: »Cedalic bolj je se na svetu zatekajo k nasilju, grožnjam, žalitvam in vojaškemu tekmovanju, zaradi česar se nam Čedalje bolj bliža zli duh tretji' svetovne vojne... Ko se neomejena uporaba sile sprejema in se nihče ne postavi proti ustrahovanju in grož-niam, izgine upanje po svetovnem redu, kakršnega nakazuje listina OZN...« Kaj lahko pričakujemo od letošnjega zasedanja generalne skupščine OZN? Mar res le to, da bodo predstavniki 122 držav pokazali svoje go- vorniške sposobnosti ob dnevnem redu, na katerem je 92 problemov — od bodočnosti otočja Fidji do sovjetsko-arabskega prizadevanja, da bi OZN obsodila Izrael kot agresorja, U Tant je napovedal težke čase za OZN in za mednarodne odnose, če bi odstopili od julijskega sklepa generalne skupščine, da se morajo izraelske čete umakniti z osvojenih ozemelj. Generalna skupščina pa je zdaj trčila ob stvarnost, ob dejstvo, da so njeni sklepi neučinkoviti, če niso po volji miselnosti in skominam sedanje politike Tel Aviva. Izrael je Jeruzalem — po pravici močnejšega — že priključil, pa pika. Izraelski zunanji minister Eban je na sedanjem zasedanju presenetil tudi največje optimiste, ko je odločno zavrnil kakršnokoli posredovanje kogarkoli pri iskanju rešitve, tudi posredovanje OZN; je le za neposredna pogajanja z arabskimi sosedi. Kaže, da se U Tant zelo zaveda nemoči, ki jo ima danes OZN. Bolj kot kdorkoli čuli, kako nevarni za vpliv in mesto OZN so simptomi, ki opozarjajo, da zlasti velike sile skušajo obiti OZN in reševali sporna vprašanja v ožjem krogu. Generalni sekretar se zato na vse načine prizadeva, kako najti pota in oblike, s katerimi bi svetovna organizacija znova zaživela kot osrednje telo za urejanje mednarodnih vprašanj in ki bi jo tudi velike sile priznavale kot najbolj avtoritativni okvir za dejavnost, ki zadeva svetovni mir. Bo uspel? Mu bodo drugi pomagali? Bodo vse napredne sila na svetu uspele zaustaviti agresorje, ki vztrajno porivajo svet v tretjo svetovno vojno? »Pariš Jour« je takole označil V Tantovo poslanstvo} »Vietnamski spopad vsekakor ni nov. Toda U Tant ne more mimo dejstva, da ja letos strateška eskalacija dosegla vrhunec, niti ne moro prezreti, da OZN nima prav nobenega sredstva, da bi intervenirala v smeri miru ...« Avstrijski napredni mišico in publicist Ernest Fischer je v svoji knjigi Problemi mlade generacije zapisal tudi tola misel: »Verjetno je boj vseh z vsemi, neverjetno je mir med ljudmi. Verjetnost je neumnost, neverjetnost je nesmrtnost. Hrepeneti po neverjetnem — bodi smisel nas<-;» življenja.« A. Triler in dogodki Na kranjski gimnaziji Krožki, časopis, plesne vaje... Na prvi seji mladinskega komiteja ZMS na kranjski gimnaziji so si za šolsko leto 1967-68 zadali veliko nalog, za katere menijo, da jih bodo lahko uresničili. V načrtu imajo več organiziranih krožkov: biološkega, marksističnega in foto-krožek. Ker pa je na gimnaziji veliko zanimanje za novinarstvo, je mladinski aktiv dal pobudo za izdajanje šolskega časopi- sa. Zavzeli so se tudi za javno ocenjevanje, za uvedbo dijaških knjižic in za mladinske ure v okviru moralne vzgoje. Tudi v tem šolskem letu nameravajo prirejati plesne vaje, ki bodo namenjene izključno dijakom zavoda in tistim, ki so kranjsko gimnazijo obiskovali. Poostrena bo disciplina, tako da bodo kakršnikoli neredi izključeni. Obširen program dela DU Tržič Nad 50 zanimivih predavanj, seminarjev in tečajev Za šolsko leto 1967-68 je delavska univerza Tržič pripravila obširen program izobraževanja. Program obsega strokovno, družbeno, splošno in kulturno-estetsko izobraževanje in šolo za odrasle. V ta namen so izdali tiskan program, da bi še bolj informirali prebivalce občine Tržič. V programu imajo nad petdeset tečajev, seminarjev in predavanj. Med njimi so pomembni jezikovni tečaji, politična šola, izobraževanje staršev o vzgoji otrok, orga- nizirana pomoč dijakom novincem na srednjih šolah, šola za življenje in tečaji o varstvu pri delu. Tržiška delavska univerza bo pripravila tudi več predavanj o znanosti, tehniki^ medicini in o popotovanjih.' Organizirali bodo tudi obiske dramskih in opernih predstav ter koncertov, predvajali pa bodo tudi kinotečn« filme. Na željo občanov pa bodo prirejali tečaje in predavanja, ki jih sedanji program še ni zajel. D. Humer Menda ne bomo koga zadeli prehudo v živo, če zapišemo, da je prekopavanje cest že kar kranjska (pa ne samo kranjska) posebnost. Med drugimi je Prešernova cesta v Kranju tak »poskusni zajček«. Ni še tako dolgo, odkar so jo ponovno asfaltirali, takoj potem spet nekaj prekopavali, zdaj pa so se delavci — po kar dolgem premoru — spet spravili nadnjo — Foto Perdan ISTRA je odprlo na Gašteju V KRANJU, STRAŽISCE, ŠKOFJELOŠKA 9 prodajalno prvovrstnih istrskih vin, žganih pijač, šampanjcev, desertov, likerjev, sadnih sokov, piva, radenske vode po izredno nizkih cenah Domačini, kupujte v naši prodajalni, ki je odprta vsak dan od 8. — 11.30 in od 13.30 do 18. ure ter se prepričajte o izredni kvaliteti ISTRAVINOEKS PORT, RIJEKA Obrat Ljubljana, Dolenjska c. 4, telefon 22427 V avgustu sva z ženo potovala po raznih evropskih deželah. Na poti sva bila 13 dni. Potovala sva sama z malim fiatom 750. S poti po veliki evropski cesti sva odnesla različne spomine in doživetja. Nekatera od teh sva zabeležila v popotnih dnevnih zapiskih. Prvi dan: Jesenice—Munchen 426 km Bila je že druga polovica dneva, ko sva pri Mallnitzu zavozila na vlak, ki pelje volila skozi predor. Se prej pa sva bila »olajšana« za 100 šilingov, ali natanko za eno osminko deviz, ki sem jih dobil na polni list. Cesta na drugi strani je ozka in vse do Salzburga spominja na ono do Postojne. Ce ne bi bilo sezone, bi se do Salzburga dalo priti hitreje, tako pa smo dostikrat stali v kolonah in vsaj takrat občudovali strme obrise Severno ap-neniških Alp. Kako bodo tu zgradili avtocesto ne vem, saj je še sedaj prostora premalo za vse tri: Salzach, cesto in železnico, ki pa si pomaga s številnimi predori. Sele na avtocesti poženem hitreje in še preden pridem do sape, sledi dvajsetminutni pos'tanek na meji. Avtocesta do Miinchna je bila zgrajena že pred zadnjo vojno. Cestišče je pokrito večinoma z betonskimi ploščami (kot med Kranjem in Ljubljano). Dokler se ne navadiš prometa, običajno obtičiš za kakšnim tovornjakom na klancu, pozneje paziš, in že prej zase-deš levi del cestišča. Ponekod imajo na vzpetinah že tri cestišča v eno smer, vendar le na novejših odsekih. Vsakih nekaj kilometrov so parkirni prostori z mizami, klopmi telefonom In VVC, če slednjega ni, pa piše, kje je prvi. Pokrajina je zanimiva; Na levi je videti strme obrise Severno apneniških Alp, na desni strani pa je zanimiv počitek ob Chiemskem jezeru — največjem na Bavarskem. Glede bencinskih črpalk sem bil v začetku malce razočaran, saj si 6lede v razdalji nekaj deset km, tudi petdeset In več. Treba je na to računati in če ostaneš brez bencina, si lahko kaznovan. Sicer pa je ostalo tako urejeno, da kar strmiš. Ce imaš na pr. okvaro, zapelješ desno izven cestišča in po telefonu, ki so kar ob cesti vsakih nekaj kilometrov, pokličeš pomoč. Ce je okvara manjša, jo popravijo na mestu, sicer odvlečejo vozilo do prve delavnice. Večje restavracije in moteli 6o običajno ob črpalkah. Te so opremljene tudi z avtomati. Vržeš pet mark in si po-6trežcš sam. Pri Miinehnu se avtocesta konča; pred veliko tablo z načrtom mesta se gnete precej voznikov, kajti treba je izbrati smer skozi mesto. Tu so križišča, semaforji in velika gneča vozil. Skoraj uro potrebujem, da izpeljem iz tega prometnega babilona. Povrhu vsega je sredi mesta vse razkopano, ker delajo svoj metro. Ura je že precej, toda znanec, pri katerem sem najavljen, me še vedno čaka in ima že skrbi, če so. ni kaj pripetilo. Drugi dan: Munchen—Roer-mond (Nizozemska) — 733 km Sledila je najdaljša »etapa«. Ves dan na avtocesti. Po treh, štirih urah enolične vožnje postane pot malce dolgočasna, in to posebno, ker na Bavarskem ni vzpetin. Sele ko se v bližini Niirnberga pojavi Srednje nemško sredogorje, vtisi ožive. Najlepši razgled nudi počivališče pri starodavnem VVurzburgu. Tu je lepa restavracija z razgledom po vsej kotlini. Mesto s trdnjavo je kot na dlani. Zal je pot še dolga in je treba naprej. Avtocesta je od Nurn-borga naprej nova, asfalt raven, saj je bila zgrajena šele pred nekaj leti. Nikjer večjega mesta, le smerokazi na odcepih kažejo, da so oddaljeni le nekaj kilometrov. Frankfurta ne vidim, pač pa letališče oziroma letala v zraku. Promet postaja gostejši. Smo ob renski magistrali, ki povezuje velik del Zvezne republike in Evrope. Vozila so v neprekinjenih kolonah, katerim še policaji v helikopterju, ki tu nadzirajo promet, ne vidijo konca. Desna polovica drvi s hitrostjo kakih 70 km na uro, leva polovica pa okoli 100. Promet v drugo smer je podoben. Nenadoma se reka vozil ustavi, nekje pred nami je prometna nesreča, približno pol ure je trajalo, da je promet stekel dalje. Po asfaltiranem cestišču ob strani je pripeljal policijski voz, skoraj istočasno za njim pa še bolniško vozilo in tovornjak, ki je odvlekel poškodovano vozilo. Dobre pol ure po nesreči nisi ničesar več videl. Zares rutinira-na ekspeditivnost! Nesreče na avtocestah so običajno redke. Največkrat je vzrok nepravilno prehitevanje, ko voznik ne pogleda dovolj v vzratno zrcalo, in utrujenost, ko voznik za trenutek zadremlje za volanom. To se je zgodilo vozniku belgijskega avtobusa, ki je lani pri Limburgu z otroki zdrvel čez most v prepad. Ko sem se lani peljal mimo, je bila ograja na sveže obarvana. Sedaj pa ni bilo več sledov. Le spomin na strašen dogodek je ostal in čudno te stisne pri srcu, ko se pelješ mimo. Po 10 urah in 15 minut od Miinchna peljem čez veliki renski most pri Kolnu, rad bi se ustavil dalj časa. Svoje dni sem bral bajko o Renu, v šoli sem se učil o znani Lohrelei in Nibelungih in njihovemu zakladu, ki baje še danes leži nekje pod blatnimi valovi te največje reke zahodne Evrope. Tu se začne znamenita Rurska pokrajina, ki čal na svojih številnih potovanjih po evropskih deželah. Tema je že, ko prispeva k najinemu znancu v Roermond. Gospod Blom je po poklicu zdravnik, bil je z družino dvakrat na smučanju v Kranjski gori in mu je naša dežela všeč. Naslednje poletje namerava odpraviti tritedenski izlet po Jugoslaviji. Tretji dan: ogled razstave EVOLUON Bila je sobota in skupaj z družino Blom odidemo v 50 km oddaljeni Eindhoven, znano industrijsko mesto, ki letos praznuje 100-letnico po vsem svetu slovite Philipso-ve tovarne. Le-ta je postavila posebno moderno stavbo okrogle oblike, kjer so prikazani dosežki na področju elektronike. Smer k Evoluonu skoraj ne moreš zgrešiti in je danes ena izmed najimenitnejših razstav na Nizozemskem. V mestu pa izdelujejo tudi nizozemske avtomobile znamke DAF. Ko se vračamo v poznih urah, je iz nizozemskega avtomobila. Presenečen sem skoraj pozabil peljati naprej, ko je posvetila zelena luč. Le toliko sem slišal, da je Slovenka, ki že več let živi v tej deželi. Nekaj podobnega se mi je lani pripetilo sredi Amsterdama. Čeprav je bil deževen dan, je bila vožnja zelo zanimiva. Tu vidiš, da že samo ime Nizozemska pove, kakšna je ta dežela. Sama, toda skrbno obdelana nižina vsepovsod. Le tu pa tam komaj opazen hribček; številni pa so kanali in včasih ne veš, kje je večji tovorni promet. Gospodični Dina in Tina sta tudi znanki, moji učenki na smučiščih Kranjske gore. V Haagu imata majhen snack-bar, Dina pa povrhu še dela v nekem uradu v Amsterdamu. Za naše pojme zares preobremenjeni ženski. Toda tu je to vsakdanja stvar. To je pač ena izmed značilnosti razvitih zahodnoevropskih dežel. Popoldne je in Dina naju povabi na izlet v Scheveningen. To je naj- Do desetmilijonskega je zibelka nemške težke industrije in gospodarske moči. Le od daleč vidim obrise znane katedrale, v nosu pa začutim dim iz bližnjih jeklarn. Pri Aachnu se avtocesta konča, tudi tu ni časa za ogled starodavnega mesta iz fran-kovske države. Ustavim se le toliko* da pošljem kartico domov s sporočilom, da je bila vožnja v redu. Le nekaj kilometrov dalje pri Herlenu je nizozemska meja. Prijazni cariniki v črnih uniformah vprašajo le za vino in sli-vovko. Vendar so korektni in turistu verjamejo ter ne odpirajo prtljage, tudi vizum v letošnjem poletju ni bil potreben. Kako prijeten je občutek, ko ne pogledajo v »knjigo za kriminalce«. Tako utrujenosti kljub dolgi vožnji ne čutim in že prve hiše opozarjajo, da smo v deželi pol-derov in tulipanov. Ceste so odlične; Lahko trdim med najboljšimi, kar sem jih sre- ob cesti skoraj enaka slika: ob pritličnih hišah so okna nezastrta, ob mizi s čajnikom pa je zbrana vsa družina. Na oknih pa so vaze in ne veš, kaj bi občudoval, cvetlični vrt ali pa nizozemske čipke s krožniki, ki pokrivajo zidove. Prvi hip imaš vtis, da so to konzervativni ljudje, ko pa si v njihovi sredi, občuduješ njihovo gostoljubnost in sproščenost. Res pa je, da so starodavni običaji v njih še močno zakoreninjeni in tako ni redkost videti Nizozemca v narodni noši njegovih prednikov z lesenimi coklami na nogah. Četrti dan: Den Haag in Scheveningen — 201 km »Živijo, ljubljanska srajca«, me pozdravi na nekem križišču v Endhovnu neka ženska bolj znano nizozemsko kopališče ob Severnem morju. Vreme se nekoliko izboljša, toda večmetrski valovi butajo po ravni peščeni plaži, kar ne moti nekaj kopalcev. Tu je v razdalji več kilometrov čudovita opremljena plaža z vsemi mogočimi restavracijami in zabavišči. Toda višek vsega je konstrukcija »Pler«, ki stoji na pilotih, zabitih v dno Severnega morja. Grajen je tako trdno, da mu niti najvišji valovi ne morejo do živega. Graditi so ga začeli jeseni 1959 in odprli spomladi 1962. Tu so trgovine, zabavišča restavracije in podobno, če se pa povzipneš na 45 m visoki razgledni stolp, vidiš skoraj 100 km daleč. Pred teboj pa je mesto s 60O.OOO prebivalci: den Haag. Znova občuduješ Nizozemce, ki so iz puste peščene obale ustvarili eno izmed najbolj privlačnih točk obale Severnega morja. Plaža in Pler Schcveningev Tovverski most London — parlament Menjava straže pred Whitehallom Westminstrska katedrala Peti dan: Čez Delto do Ostendea in v deželo Albiona — 250 km Dina in Tina še spita, enako tudi večina prebivalcev den Haaga. Vožnja po skoraj praznem mestu je lahka in ko doseževa Rotterdam, je ura 5 zjutraj; Po skoraj prazni cesti se peljeva mimo Euro-mas-ta in nato skozi predor pod največjim evropskim pri_ Evrope. Zal mi je, da si teh starih trgovskih sledov zaradi slabega vremena ne morem ogledati. Toda do Ostendea ni daleč in bolje je biti tam prej, trajektov le ni veliko. Dež je tako lil, da je šel tudi ogled tamkajšnje cvetlične ure »po vodi«. Ker je v načrtu samo London, pustiva avto v Ostendeu. Vožnja z ladjo in nato z vlakom do Londona in nazaj v Ostende pa le stane 23 starih tisočakov na osebo, kar za zračno razdaljo, recimo od mesta in nazaj staniščem. Nekje nad nama je zasidranih morda 170 ladij, ki na leto pretovorijo tudi nad 70 milijonov ton. Kmalu za mestom se začne »delta«. Tu mislijo Nizozemci v prihodnjih 100 letih osušiti ustje Rena. Tu imajo tudi največ skrbi, saj je tu najbolj izpostavljeni del dežele in spomnimo se katastrofe iz leta 1952, ko je v eni noči izgubilo življenje nad 2000 ljudi. Ne smemo pozabiti, da so Skoraj eno tretjino svoje dežele marljivi Nizozemci iztrgali morskim valovom. Ko se tako prijetno pelješ po lepi asfaltirani cesti od Bergen op Zooma proti Vlisjsingenu, mimo rdečih hiš iz neometane opeke in s cvetličnimi vrtovi ter vzorno obdelanimi pol-derji in vetrnicami ob kanalih, vsega tega ne moreš dojeti. Zadnji krak delte pa je prevozen le s trajektom, na katerega pa ni treba dolgo Čakati. Kmalu nato se tudi konča Nizozemska. Na drugi strani, v Belgiji, sem kar malo razočaran; na meji se skoraj nihče ne zmeni zate. Tu le od časa do časa pogledajo le zeleno karto za vozilo. Pri tem sem se spomnil, da sem nekje bral o »najbolj odprti meji na svetu«. Druga stvar, ki me je bolj razočarala, so bile ceste. Nizozemske ceste namreč »razvadijo« še tako zahtevnega voznika in tu se belgijske ne morejo primerjati. Ura je 10.45, ko v dežju pripeljeva v Brugge, nekoč najbolj slavno trgovsko mesto Flandrije in tega dela Ljubljane do Zagreba le ni tako malo. K sreči sva vozne listke kupila v Ljubljani za dinarje. Vožnja do Dovra na angleški strani traja približno štiri ure. Dokler se je ladja držala obale, je še šlo; nato pa so jo zagrabili nekaj metrov visoki valovi in zabava je trajala vse do Dovra. Morsko bolezen je dobilo skoraj tri četrtine potnikov. Zaradi tega je bila zgornja paluba spolzka in padci so bili kaj neprijetni. Neka gospa je dobila živčni zlom in trije so jo morali držati vse do Dovra. Morje je tu butalo z vso silo ob strme pečine, ki niso nič kaj prijazne. Ko je ladja zaplula skozi ozek vhod v pristanišče je bilo zabave šele konec. Na meji so zelo natančni. Tu potnike »sortirajo« v tri skupine. Midva sva se postavila v vrsto »no British«. Neprijetno je bilo edinole, ko je policijski uradnik pogledal beležnice »sumljivih«, sicer pa strogi angleški carini vsa čast! Verjeli so najinim odgovorom, medtem ko je večina le morala »razstaviti« svojo prtljago. Kmalu je vlak oddrvel skozi predore dover-skih pečin. Pokrajina me spominja na Dansko, mesta in hiše so si podobna kot jajce jajcu. Kar težko je ločiti Folkestone od Crovdona. Do Londona ni niti dve uri, vlak pelje brez postanka. Kakih 20 minut pred prihodom se že peljemo v mesto. Povsod ogromno morje luči največjega mesta, kar sem jih do- slej videl. Ko nekje ob strani . v daljavi zagledam towerski most, vem da Victoria station ni več daleč. Gospod Frank naju že čaka in več kakor tričetrt ure se z njegovim džipom prebijamo skozi mestni vrvež. Za turista s kontinenta je kar malce čuden levi sistem. Temu bi se hitro privadil, vendar pa bi z orientacijo v 10-milijonskem mestu še dolgo imel težave. Šesti — sedmi dan: London Težko je opisati mesto, ki šteje pol prebivalstva Jugoslavije. Za ogled pa moraš sestaviti načrt za vsak dan posebej. Gospod Frank si je vzel dopust in naju tri dni .vodil tako rekoč povsod. Sam je namreč velik prijatelj naših smučišč in vsako leto okoli novega leta pripelje večjo skupino Angležev na zimske počitnice v Podkoren. Tu že šest let delam družbo na smučiščih in zato sem pri njih zelo domeč. London je bil vse do drugega desetletja 20. stoletja največje mesto sveta, danes prebivalstvo, zaradi previsokih življenjskih stroškov celo nazaduje. Pred 2000 leti je nastal rimski Londinium, pred 200 leti pa so začeli graditi srce današnjega mesta med Citvjem in Westminstrom. Peljemo se skozi »zloglasni« Soho, ki pa je v dopoldanskih urah skoraj izumrl. Dež lije in ko pridemo do trga Picca-dillv, se vlije kot za stavo, tako da je namesto mene na fotografiji videti dežnik poleg Erosa. Frank naju tolaži, da je dostikrat še slabše in ko pozneje ob levih Trafal-garskega trga vidim množico, kako krmi goloba, podobno oni na Markovem trgu v Benetkah, uvidim, da je pravzaprav kar normalen dan za Londončane. Tu obiščemo narodno galerijo, vstop je prost. Zanimivo je, da v Londonu ni grandioznih palač in nebotičnikov ali širokih avenij. Takoj opaziš, da ljudje vedno nekam hite In vzdušje ljubljanske promenade zaman iščeš. Tak je tudi City, poslovno središče mesta in trdnjava kapitala nekdanjega svetovnega imperija. Popoldne smo si ogledali še tower-ski grad, ki ga je dal zgraditi že leta 1078 Viljem Osvajalec ob razvalinah rimskega zidu. Tu je dolga vrsta za stop, še ' daljša pa znotraj pred kraljevsko zakladnico, kjer Piccadillv ponoči čakaš na vrsto dalj časa kot pred slovitim mavzolejem v Moskvi. Ko smo se vrnili v stanovanje, nas je čakala obilna večerja, podobna zajtrku; Bilo je kakih 25 vrst jedil. Kosilo v mestu pa je bilo podobno naši malici. Opazil sem, da imajo zelo dober čaj, ki ga ponavadi pijejo ob petih popoldne. Podobno kakor Danci so Angleži mojstri v sendvičih, le zelenjava je bila bolj surova. Caj pijejo običajno z mlekom. Naslednjega dne si ogledamo vvestminstrsko katedralo, enega izmed najimenitnejših spomenikov na otoku. Ze od druge polovice ti. stoletja so bili tu kronani angleški kralji in kraljice. Mnogi izmed njih tu tudi počivajo. Ob 11' dopoldne smo morali pred palačo VVhitehall, da ne zanuH dimo starodavni ceremonial — menjavo straže v paradnih uniformah. Tu moraš biti vsaj pol ure prej, da dobiš mesto,' Potem je gneča in bobbv na konju dela red. Konj je dresiran in te lepo »nežno« odrine v stran. Prijazen policaj na njem pa potem še doda »Thank vou very much!«. (Nadaljevanje naslednjo soboto) SGP NOVOGRADNIE TRŽIČ v prisilni likvidaciji objavlja 1. javno licitacijo ki bo 14. oktobra 1967 ob 10. uri v Retnjah la pri Tržiču za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. pisarniški inventar 2. računski stroj Zagreb 3. loščilec za parket Kolikor licitacija ne uspe, bo ponovljena 4. novembra 1967 na istem kraju in ob istem času. Vse informacije o pogojih prodaje in o cenah so na voljo na upravi podjetja. Ce kupujete dobro, kupujete pri Tomsche Velika izbira, nizke cene Trgovina TOMSCHE Villach — Beljak če je moderno, potem Scharschon <*/Hoser Vaša modna hiša na Koroškem Villach -— Beljak, Klagenfurt — Celovec — Kaj pa se je pravzaprav zgodilo?« Js kriknil na dirigenta. »Kje pa je gospodična Marimanova in zakaj ne more peti?« »Gospodična Marlman je v svoji garde-lobi. Toda imela je hud živčni napad . . .« »Ne pripovedujte ml takih neumnosti,« Je divjal Turner. »živčni napad! Ce bi dejali, da j« Imela napad zaradi žolčnih kamnov, bi razumel. — Ce bi se to razpaslo, da Mani ne bodo nastopali zaradi živčnih napadov, potem našo bajto kar lahko zapremo. Saj bi bilo itak najbolje!« »Strahovito je zakričala,« je nadaljeval dirigent. »Krik sem slišal prav v sobo za skušnje in vse odrsko osebje je letelo vkup. Kmalu nato je pritekla vsa prestrašena k meni njena spletlčna in mi sporočila, da gospodična Marimanova nikakor ne more peti«. »AH Je kdo poslal po zdravnika?« Direktor se je nenadoma spet pomiril ln z njegovega finega obraza umetnika z izrazitimi Očmi, Je odsevalo celo nekaj takega kot sočutje. »Seveda je,« je dejal dirigent, »toda gospodična Marimanova ga ni pustila k sebi.« Turner Je hotel ponovno vzrojiti, toda domislil se Je, da ima gospodična Marimanova včasih svoje posebne muhe in je sklenil, da sam pogleda, kako je s stvarjo. Pri garderobi je moral nekajkrat potrkati, preden so se vrata odprla za pedenj ln je pokukala ven glava spletične. Molčeča •tarka nI spadala h gledališkemu osebju, temveč je bila v privatni službi pri pevki. Bil Je to eden izmed tistih posebnih pogojev, ki Jih je zahtevala gospodična Marimanova. Ko je ženska spoznala ravnatelja, je nekoliko priprla vrata ln se šepetaje obrnila v garderobo. Takoj nato pa se Je njen obraz spet prikazal, toda to pot mnogo prijaznejši kot prej. »Madam prosi še za nekaj trenutkov potrpljenja. Ni še povsem nared z oblačenjem.« »Ali bo pela?« Je nestrpno vprašal Turner. Čeprav Je mislil, da je vprašal šepetaje, je vendarle kazalo, da ga je pevka slišala, kajti takoj je lz garderobe prejel odgovor: »Gotovo, Mr. Turner. V desetih minutah bom pripravljena.« Direktor se Je globoko ln olajšano oddahnil in ko so ga čez četrt ure spustili v garderobo, Je iz njegovega pogleda, s katerim je motril pevko, sijala resnična zaskrbljenost. Popolnoma je bila že kostimirana in našminkana in v glavo mu je šinilo, da je pravzaprav sploh še ni videl drugače. Ce bi jo kdaj srečal na cesti, bi je prav golovo ne spoznal, ker ni niti najmanj vedel, kakšna je v navadnem življenju. Tudi k redkim skušnjam je prihajala vedno gosto zastrta — da bi varovala svoj občutljivi organ, kot je pravila — in nikogar ni bilo v gledališču, ki bi bil kdaj videl njen pravi obraz. »Prosim, oprostite mi, da sem povzročila tako razburjenje,« je dejala in ga boječe pogledala s svojimi lepimi črnimi očmi. »Zelo neumno je bilo vse skupaj in Mary I se je nekoliko prenaglila.« Ko se Je Turner dobre volje vračal po hodniku, je srečal staro kostlmirko, ki se mu je veselo režala nasproti. »Dobre volje ste, Mrs. Kane?« je dobrovoljno vprašal, »kaj pa je tako veselega?« »Ker se je gospodična Marimanova tako prestrašila,« Je odvrnila stara ln zmajevala z glavo. Za Turnerja je bila sicer zadeva opravljena, vendar pa so ga njene podrobnosti zanimale. »Kaj pa se je pravzaprav zgodilo?« »Najbrž se Je kdo nekoliko pošalil«, Je menila. »Saj se pri nas dostikrat zgodi kaj takega ln pri tem nihče ne misli na to, da se bo kdo zares prestrašil. Toda gospodična Mariman je najbrže zelo živčna. Bilo Je strašno, kako je sprejela šalo. Ravno sem stala pred garderobo, ko je stopila vanjo in vrata so bila še odprta, ko Je zakričala.« »Zakaj pa Je tako zakričala?« »Zaradi pajka«. »Zaradi navadnega pajka?« se je začudil Turner. »Ah, kje neki, saj ni bil niti živ, ampak ponarejen,« je pojasnila ženska. »Videla sem ga že prej, ko sem pogledala, če je vse v redu. Trup je bil iz stekla, noge pa kot da so srebrne. Nekdo ga je zataknil za zgornji rob ogledala. Gospodična pa se je vedla, kot da gre za živo strupeno kačo . '. .« Predstava se je lahko točno začela, toda Turner je kljub temu nervozno zdel v ozadju svoje lože in se ni mogel otresti neprijetnega občutka. Gospodična Marimanova je sicer sijajno pela ln Igrala strastneje in bolj z občutkom kot kdaj prej, toda ostremu ravnateljevemu očesu ni ušlo, da se ni povsem obvladala in se je morala še vedno boriti s posledicami nenavadnega razburjenja. • Po prvem dejanju se je v foajeju nenad-no srečal z Ralfom Hubbardom. Temu tridesetletnemu možu s pravilnim mirnim obrazom je bil nekako naklonjen, ne da bi ga bolj natančno poznal. Hubbard, ki bi bil s svojo postavo ln svojim obnašanjem tudi na odru lahko zaigral popolnega lahkoživca Je kljub svoji hladni mirnosti znal nena' vadno zabavno kramljati in Turner je prat danes potreboval nekoga, ki bi ga malo razvedril. »Bodite tako dobri In ml delajte družbo«, Je dejal in ga potegnil za seboj v ložo! »Storili boste dobro delo, kajti strahovito sem nasajen. Toda če bo na koncu padli železna zavesa brez ovir, bom dobre volje, kot me še niste videli in ne bo ml žal za nekaj steklenic sekta«. In povedal mu je, kaj se je zgodilo. »Lejte,« je vzdihnll, »od takih smešnih malenkosti smo odvisni ubogi gledališki ravnatelji. Ponarejen pajek, ki bi se ga M bal niti otrok, nam lahko napravi neverlet-ne preglavice in nas lahko stane kopi« denarja.« y Hubbard ga je, kot se je zdelo le napol poslušal, vendar pa Je vprašaV »Kta pa je zdaj tisti pajek?« ' Ravnatelj ga je začudeno pogledal. ,Te» pa ne vem. Najbrž so ga čimpreJ J^t noveTed P,aŠ,3iVe g°Spodi*ne Marto V tem trenutku je spet začel ijrrati kesterinko se je zastor dvign„. mož ostro uperil vsoje kukaio „a čud^ pojavo Amnerls. cuaoviio (Nadaljevanje) P ti n o r a m a Jezersko (Nadaljevanje) Domačija Petra Murija po domače Mlinarja nosi v sklepnem kamnu glavnega vhoda letnico 1848 leta in relief grozda z dvema listoma. Iz tega bi bilo moč sklepati, da se je Peter Muri ukvarjal poleg kmetijstva tudi z gostinstvom še preden je kupil poslopje sedanje Kazine. Že leta 1921 je generalni komisariat za turistični promet v Ljubljani založil prvi krajevni turistični vodič z naslovom JEZERSKO, ki sta ga napisala turistični pisatelj dr. Rudolf Andrejka in domačin Igo Muri ter v njem opisala planinska pota v gore, ki obkrožajo Jezersko. V njem sta dala posebno priznanje za razvoj turizma in planinstva graškemu vseuči-liškemu profesorju dr. Jo-hannesu Frischaufu, ki je prvi »iz nelovskih namenov začel laziti« po jezerskih gorah. Za vodnika temu ljubitelju kamniško savinjskih Planin je bil domačin lovec, pastir in gorski vodnik Jernik. Največjo zaslugo za obuditev pomena turizma v gospodarskem pomenu pri domačem prebivalstvu pa sta dr. Rudolf Andrejka in Igo Muri pripisala Čehom, ki so v nekdanjem penzionu pri Make-ku imeli vsako leto močno počitniško kolonijo vse do začetka prve svetovne vojne, med njimi sta bila vseučiliški Prva in največja pobornika profesor dr. Karel Chodoun-sky in odvetnik dr. St. Pra-cherskv, oba iz Prage. Kako je takratno Makcko-vo gostišče in to kremenito slovensko domačijo opisal pisatelj in pesnik dr. Rudolf Andrejka, naj povedo verzi, ki jih je zapisal 24. VIL 1916-leta v spominsko knjigo gostišča »Makek — Jezersko«, ki jo je leta 1911. Makekovim poklonila njihova stalna obiskovalka češka pisateljica Maria Gebaverova. Makekov dom, ti raj! prelepa ti hiša slovenska! Nikdar pozabi te več, kdor te le enkrat spozna. Mimo — ponosno stojiš v okrilju matere Kočne, varno se čutiš pod njo vsakega tujega zla. Naj bi ti svetil sijaj premile sreče domače! Skozi stoletja naprej naj se razcvete tvoj rod. Cehi, ki so obiskovali Jezersko, so ustanovili v okrilju Slovenskega planinskega društva v Pragi 24. 6. 1897. leta svojo planinsko podružnico, ki je delovala vse do leta 1920. Na Spodnjih Ravneh so že leta 1899 postavili svojo planinsko kočo, imenovana »ČEŠKA CHATA«. Otvoritev koče je bila 26. julija 1900. leta. Zbralo se je 129 planincev, od tega 16 Čehov in 113 Slovencev. Med vidnimi planinci, ki so slovesnosti prisostvovali, sta bila vseučiliški profesor dr. Karel Chodoun-sky in odvetnik dr. Stane Prachenskv s svojima družinama, zastopnik mesta Prage dr. Ljubomir Jerabka, takratni ljubljanski župan Ivan Hribar, dr. Josip Tominšek, Franc Kocbek, dr. Ks. Meško, župnik Jakob Aljaž z Dovje-ga, ki je kočo tudi blagoslovil in dr. Vladimir Forster, sin komponista Fdrsterja, ki je bil takratna zveza med Čehi in Slovenci. V prvem letu je koča imela 428 obiskovalcev. Njen prvi in dolgoletni oskrbnik pa je bil domačin Jernej Krč, oče padlega partizana Viktorja Krča. Posebnost tega planinskega gostišča je bila v tem, da je bilo grajeno v arhitekturi slo- vensko-koroške hiše, notranja oprema koče pa v Češkoslovaškem slogu. Makekova Minka, sedaj Jenkova mama, s ponosom še danes rada pove, kako lepo je bilo v tistih časih (pred prvo svetovno vojno) iz doline videti češko zastavo, ki je stalno vihrala na Češki koči. še po drugi svetovni vojni je v koči visela fotografija prezgodaj umrlega sina dr. K. Chodounskv-ja. Danes priča o tem v koči le na steno pritrjena kovinska tablica v jedilnici z napisom »Dr. K. Chodounskv«. Češki planinci so skupno z domačini od češke koče v Grintavce nadelali številna planinska pota. Opravili so več planinskih vzponov, za vodnika pa jim je bil Potočnik. Ko po 67 letih prelistavaš in bereš prvo planinsko vpisno knjigo koče »ČEŠKA CHATA«, ali vpisno knjigo gosišča »MAKEK — JEZERSKO«, kroniko o gradnji Češke koče, je šele moč doumeti takratno napredno vlogo bratskih Čehov na Jezerskem. Hkrati pa se bralcu teh listin in poznavalcu sedanjih razmer nehote utrne očitek, da morda le premalo skrbimo za tako bogato zapuščino in ohranitev teh spominov oziroma za ponovno obnovitev nekdanjih zvez. Ali za ves njihov trud zares zadošča le napis »češka koča«? Nehote se vprašaš, ali bi bilo kaj narobe, če bi ob planinskih slavnostih tod ponovno skupaj z našo zavi-hrala tudi Češka zastava? Zakaj kot posebnost te planinske postojanke ne bi obnovili prvotnega dvojezičnega žiga, saj je ta še vedno razviden v planinski knjigi iz leta 1900v Tudi razglednice, katere bi prodajali le v češki koči, bi poleg slovenskih napisov lahko imele češke napise. Menim, da pri sorodnikih dr. Chodounskvja in dr. Prachenskvja, ki sta bila imenitni osebnosti, ne bi bilo težko dobiti njunih fotografij, da bi jih ponovno obesili v koči. Tudi še ohranjena spominska plošča, ki jo je Slovensko planinsko društvo skupaj z Jugoslovansko češko ligo odkrilo 15. 8. 1931 na poslopju sedanjega hotela Kazine z napisom: PRIJATELJU NAŠEGA NARODA IN LJUBITELJU NAŠIH PLANIN dr. Karlu Chodounskemu JČL SPD 15. VIII. 1931. Marjan Mastcii (Nadaljevanje prihodnjič) Križanka številka 6 1 Z H 5 6 ? 8 9 10 11 12 13 9 14 ■ 16 "t i*- m 19 20 21 m . 22 23 24 2S 26 ** m 28 2ft 30 H 3Z St 35 M w Najdraže plačana slika pri nas VODORAVNO: L francoski pisatelj, zagovornik utilitari- JT??' fZi°r romana Dama s kamelijami (Aleksander, sin 1824—1895), 6. slovesen obhod, 12. pravoslavna sveta podoba, 13. prislov, ki pomeni osorej, 14. med vojno ilegalno ime slov. alikarja Doreta Klemenčiča, 15. planina na Gorenjskem, 17. anamka naših ur, 19. vojaški kruh, 20. četrti del celote, 22. naziv podjetja v Mariboru za izdelavo testenin, 25. morski rak, 28. ilegalno ime narodnega heroja iz Kranja (Ivo Slavec), 29, rastlina iz družine lobod, uspeva v Sredozemlju in zah. Aziji, 32. glas trobente, 33. umetno zidana korita, 34. mestece v ZDA, država Newyork, blizu Buffala, 36. pristanišče na aeverni obali Turčije, 37. letovišče na otoku Braču. NAVPIČNO- 1. priimek narodne herojke, po kateri «e imenuje konfekcijsko podjetje v Zagrebu (Nada), 2. prevare, 3. turistični kraj na Gorenjskem in izhodišče za Triglav, 4. nem-Iki predlog, 5. prislov in veznik, 6. popularni sredjeveški beneški popotnik (Marco), 7. najmanjši deli snovi, 8. letoviško mesto na zahodni obali Iskre, 9. grški filozof, ki se je odlikoval z izrednim znanjem in fantazijo odgojitelj' Aleksandra Macedonskega (348—322), 10. okrajšava za enega izmed mesecev, 11. pridevek imena Goethejeve matere, 16. kratici podpredsednika Izvršnega sveta, 18. pripadnik naroda na bližnjem vzhodu, 21. ledina, neobdelan svet, 23. televizijski zaslon, 24. sodobni slov. slikar (France), 26. števnik, 27. 8. in 10. črka abecede, 29. pristanišče v Izrae'u, 39. vek \ v Afriki, 31. velika sladkovodna riba, 35. vpi>;talr.;.a. Cigan Jurij Kolompar bo prejel za sliko, ki so jo uporabljali za reklamo 600.000 S din. Nobena filmska zvezda in noben pevec zabavnih melodij pri nas se ne more pohvaliti, da je tako drago prodal svojo sliko, kot se to lahko pohvali cigan Jurij Kolompar iz Horgoša blizu Su-botice. Zgodovina tega zanimivega primera je nekako takšnale: V horgoški vinarski kleti Hovip so imeli pred štirimi leti veliko zalogo belega vina, ki nikakor ni šlo v promet. Ko je tako upravnik Hovipa razmišljal, kako naj bi prodal to belo vino, mu je šinila v glavo ideja. Poiskal je cigana, ga slikal, mu dal 5000 S din, dal narediti etikete in jih nalepil na steklenice z belim vinom z napisom Cigan baron. Tako je cigan Jurij Kolompar s svojo sliko »rešil« vinarsko podjetje odvečnega vina. Vino z etiketo Cigan baron je šlo iu» mm »m - siniti masi* um! .umiti intimi« mmnijs zelo dobro v prodajo. Kolompar je postal slaven in tega se je začel kmalu zavedati. Nekega dne mu je upravnik Hovipa dal še 5000 S din. Lani pa je cigan Kolompar tožil Hovip in zahteval za sliko, ki jo uporabljajo za reklamo milijon S din. — V tožbi je navedel, da ni vedel, za kaj bodo uporabili njegovo sliko. Na prvem sojenju je Kolompar tožbo izgubil, toda ni miroval. Najel je advokata in zadeva je prišla pred Vrhovno sodišče Srbije. Odločba Vrhovnega sodišča Srbije je končna in proti njej ni mogoča nobena pritožba. Odločba se glasi, da mora Hovip izplačati ciganu baronu — Juriju Kolompa-ru 600.000 S din in pet odstotkov obresti na to vsoto od dneva, ko je bila vložena tožba. Sodišče je tudi odločilo, da se morajo vse slike Kolompara z etiket na steklenicah vina takoj umakniti iz prometa. Po VUS J. Vidic Draga stanovanja v Parizu Poleg različnih rekordov, ki jih pripisujejo glavnemu francoskemu mestu Parizu, je to mesto med prvimi na svetu tudi v cenah za stanovanja. Kakor navaja znani francoski časopis Express stane novo trosobno stanovanje (80 m*) v Parizu 216.000 frankov, kar znaša v našem denarju 54 milijonov S dinarjev. Miha Klinar: Mesta, ceste1n razcestJa • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja # Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, III. DEL 64 ukaz, s katerim je bol jševiški «n0 r«volucionarni komite zahteval, naj rdeči revolucionarni i«^arii Poskrbe z vs«mi sredstvi za vzpostavitev prometa na Ni^Jevskem m°StU in ukaz, naj s križarko Auroro *lujej° V zunanJ° luko "i se potem z njo približajo čim bliže Zif'kernu dvorcu ukaz, ki ni bil malenkost sai s«*11 na ladji tudi oficirJi> odkriti ali prikriti nasprotniki boljševik in revoluciJe ' ukaz, ki se mu je ladijski kap'^ P°tem ko mu 6a Je izročil predsednik ladijskega rdečega koro-'UJ- izmikal, češ, da ladje ni mogoče spraviti proti toku. da je d^lreplitv° in da ne more tv€" gati, da bi križarka nasedla ukaz, ki ga je na vprašanje pr*1'sdnika ladiJskega komiteja, če je kapitanovo izmikanje že oben*1' odk]on' da bi vodil ladJ° v Mfhtevano smer, kapitan odločno nil' čePrav Je vedel, da je v zaukazani smeri in na zaukazane?1 mestu> kjer bi se križarka morala zasidrati, globina dovolj glob«3 kar mu Je P°vedal v obraz ladijski starešina, po katerega so J**'3 1 to se P016"1 sam ponudil predsedniku ladijskega komiteja, Ko:« antinu in Konstantinovemu tovarišu, da bo popeljal križarko pr*v na to mesto> ki ga je zahteval boljševiški vojno revolucionaru: k ^ite (»ukažite, pa bom vodil križarko! Lahko bomo opravili brez« ncirske gospode! Takoj bom izmeril globino in potem poženemo s;:*Je«. Je baJe rekel) ukaz, ki je pomenil, da je treba takoj napraviti revolucijo na Aurori, odstaviti oficirje in jih napraviti nenevarne (»In revolucijo so napravili takoj, čeprav brez prelivanja krvi. Oficirje so aretirali, iz njihove obednice za napravili začasni zapor.«) ukaz, ki so ga začeli uresničevati rdeči mornarji s tem, da se je ladijski starešina skupaj z dvema mornarjema takoj spustil v čoln in z njima izmeril globino, nato pa le vrnil in sporočil, da je globina zadostna in da križarka lahko brez nevarnosti zapluje v zunanjo luko, nato pa se vpričo kapitana, ki so ga še zadržali na krovu, povzpel na kapitanski most sporočilo, ki je kapitana ponižalo bolj, kakor če bi mu pripeljal zaušnico sporočilo, ki je bržkone zamajal« kapetanova kolena in jih omehčalo - strahom in ponižnostjo pred ukazom revolucije morda samo strah za življenje in iz tega strahu porajajoča se ponižnost kapitanova prošnja, naj mu predsednik ladijskega komiteja vseeno dovoli ponovni prevzem kapitanskih dolžnosti na kapitanskem mastiču kapitanova obljuba, da bo vodil ladjo po ukazih in zahtevah mornariškega rdečega komiteja dvorezna obljuba, v njeno iskrenost ni bilo mogoče verjeti, saj bi kapitan, če mu izreče poveljstvo, z ladjo lahko upravljal tako, da bi Aurora zares lahko nasedla obljuba, v kateri sta se lahko skrivala kapitanova pripadnost k razrednim sovražnikom in sklep, da s svojim poslednjim brezupnim dejanjem izloči Auroro iz bojnega načrta revolucije obljuba, ki je pomenila skrajno tveganje, ko bi jo kapitanu izpolnili, a ki je predsednika ladijskega komiteja vseeno dražila, da bi jo izpolnil in mornarjem dokazal, da bo proleterska revolucija obvladala tudi tisti del meščanskega razreda, ki je zaradi svojih službenih položajev vselej klečeplazno služboval tistim, ki imajo moč in oblast obljuba, o kateri je predsednik ladijskega komiteja nekaj časa razmišljal in napeto opazoval postarnega ladijskega kapitana, dokler ni videl v kapitanu samo blaznega strahu pred smrtno kaznijo, trepetajočega v slehernem kapitanovem živcu blaznega strahu pred smrtjo, ki bi ga doletela zaradi izmikanja in laži, da ukaza revolucije ni mogoče uresničiti zaradi izmikanja in laži, ki bi jo rad zdaj z dejanjem popravil in Auroro, ki je že oživela v podkrovju s stroji in razvila zastave dima, kdaj pa kdaj obarvane z rdečimi plameni, rdečimi kakor zastava revolucije, popeljal po Nevi v neposredno bližino Zimskega dvorca in izpolnil sleherno povelje, ki bi mu ga ukazal štab revolucije blaznega kapitanovega strahu, ki so ga predsednik ladijskega komiteja in oba odposlanca vojno-revolucionarnega komiteja opazili in spoznali, da je ta strah jamstvo, da bo kapitan ubogal strah, ki ga je bilo treba vseeno pobliže otipati (»Vi se vendar bojite, da je tu preplitvo! Mar ne, gospod kapitan?«) strah, ki je izbruhnil v prošnjo, naj mu odpustijo (»Odpustite mi, prosim, zmotil sem se. Ce mi dovolite, bom vodil ladjo po vaših ukazih, gospod predsednik,« je rekel kapitan in takoj, ko je uganil, da zveni beseda gospod v ušesi revolucionarjev kot psovka, popravil: »Državljan predsednik, ker vas kot nekdanji cesarski sluga in hlapec buržoazije še ne upam nazvati z nazivom tovariš.«) strah, ki ga je bilo kljub kapitanovi poslušnosti poglobiti z opozorilom, da pluje Aurora pod zastavo revolucije (»Kdor stopi na stran revolucije, a se morda potem zaradi kakršnihkoli vzrokov pre- misli in odstopi, je izdajalec. Izdajstvo pa se kaznuje s smrtjo, tovariš kapitan,« ga je predsednik ladijskega komiteja opozoril) 6trah, ki ga je s kapitanove duše snela beseda tovariš — Razumem tovariš predsednik! Aurora bo svojo nalogo izpolnila 6e spominja Jakob pripovedovanj o revolucij na križarki Aurori vidi v domišljiji, kako se je kapitan vzpel na kapitanski most k starešini Zaharovu (da, starešina Zaharov, se Jakob ta hip spominja tudi starešinovega imena, medtem ko se imen ladijskega kapitana in predsednika ladijskega rdečega komiteja ne spominja več in se tudi ne muči, da bi se jih spomnil, ker so njegove mis i zopet na obrežju Neve, kjer se je njegov rdečegardistični oddelek pridružil mornarjem druge baltiške mornariške posadke) . gleda, kar je doživljal sam gleda sence nepreglednih kolon, korakajočih na obeh bregovih Neve, ne da bi takrat že vedel, da na oni 6trani korakajo rdeči mornarji iz derjabinskih vojašnic gleda oddelke pehote, ki so izginjali v rokave ulic, kakor da bi se v soju redkih plinskih svetilk prelivala in izlivala v rokave proti istemu izlivu mogočna temna reka, bolj temna kakor Nova. ob kateri je korakal skupaj z mornarji njihov oddelek proti Nikolajev-skem mostuj ne vedoč, da ga stražijo kadeti vojne šole, .večinoma mladi junkerji, ki jih je tja poslala vlada, da bi jo. zabarikadirano v Zimskem dvoru, zavarovali pred demonstranti in morebitnimi napadalci gleda, kako brezskrbno so se skoro na čelu kolone približevali temu mostu, ne da bi vedeli, da je most v rokah sovražnikov revolucije gleda in se nasmehne spominu, kako naglo se je ta most spraznil 6liši korake, ki so odpetali kakor dirjajoča konjenica v varno zavetje Zimskega dvorca, še preden je njihova kolona dosegla most — Junkerji so bili! — Junkerski in gosposki smrkavci! — To so tisti, ki bi radi nadaljevali vojno in poveljevali! — Ha, pa so jo odpetali, čim so nas zagledali in zaslutili, da se bodo znašli v razbeljenih kleščah vojske, ki noče vojne in ki bo vojni odrezala glavo! — Ha, gosposki zelenci! 6liši Jakob v spominu vzklike, smeh in celo pesem, ki se je vpletla v mrzli, zavijajoči veter med vrtince naletavajočega suhega snega, ki je bežal mimo redkih plinskih svetilk, ogledujočih se med naleta-vajočim snegom v črni gladini Neve in pogreznjenih strmoglavo v Nevino globino sliši vzklike zadovoljstva, 6meh in pesem, dokler glasov ne pokosi povelje v tišini in je slišati samo še zavijanje vetra in reke korakov, udarcev ure, ki so se kotalili v noč s komaj slutene vitke temne sence aleksandrovekega stolpa, Zakotalili samo dvakrat in opozorili, da noč polzi že celi dve uri v 25. oktober. GLAS # 12 STRAN GLAS # 13 STRAN Pedagog svetuje Pomoč staršev učencu Kostim v svetli in temno modri kombinaciji s poudarjenimi šivi, ki mu dajejo športni videa Ko se otrok vrne iz šole, naj ga starši pričakajo razpoloženi in ga vprašajo, kako je preživel šolski pouk. Navadijo naj ga na to, da pove vse odkrito, uspehe in neuspehe. Dobro je, če tako dela vsa družina. Otroka naj poskuša razumeti in upoštevati njegove individualne sposobnosti. Učenec pričakuje od doma pomoč pri svojem delu. V nobenem primeru pa družina ne sme prevzeti njegove šolske obveznosti, to se pravi, starši ne smejo delati domačih nalog namesto otroka. Pogosto se staršem otrok smili in mu poskušajo pomagati tako, da naredijo nalogo namesto njega. Tako navadijo otroka da postane neodgovoren, da si poskuša pomagati s tujim delom in da v šoli vara učitelje. Takega učenca učitelj običajno hitro odkrije in to ponavadi ni srečen začetek. Sola je lahko za otroka veselje, pa tudi velika obveza, ki jo mora izpolnjevati zavestno in z voljo. Ce starši že od začetka šolskega leta skrbijo za otroka, da svoje naloge izpolnuje redno in ga navadijo na red, potem bo gotovo vzljubil učenje in knjige. Važno je tudi, da starši sodelujejo z učitelji. Seveda morajo govoriti otroku o učitelju s spoštovanjem, ker le tako jih bo spoštoval tudi on. Prvošolcem naj starši dajo nasvete tudi pred odhodom v šolo, npr. kako naj hodijo čez cesto in podobno. Ce ima družina lasten avtomobil mora vztrajati, da se učenec čim manj vozi z njim in več pešači, seveda če ni šola predaleč. Ko gre otrok peš, dobi koristne izkušnje in tako postane bolj samostojen. Koristno je tudi, da se učenec vključi v pionirsko ali mladinsko organizacijo v šoli in razne organizacije ter društva izven nje. Nagajivi podbradek Da bi se izognili neprijetnemu podbradku, ki rad po-nagaja marsikateri ženi, spite na ravnem ležišču brez blazine. Navadite se na držo glave, ki naj bo visoko zravnana, ne stiskajte brade k vratu in ne vratu v ramena! Ne delajte s spuščeno glavo: berite in pišite na kakšnem pultu. Jejte počasi, žvečite pozorno! Cez dan denite v usta od časa do časa žvečilni gumi, še boljše pa, če korenček ali jabolko. Masirajte se vsak dan, včasih enakomerno tol-cite po vratu in telovadite takole: ležite na trebuh, denite roke na tilnik, dvignite glavo in ne migajte z nogami! Ali pa stoje ali sede krožite z glavo z leve strani na desno in nasprotno. Poskusite hoditi s knjigoma glavi! In končno — da bi zakrili že obstoječi podbradek, denite nanj temnejši puder kot na lica! Cvetje je okras Moderno krojena obleka, primerila tudi za močnejše postave. Prečni šivi naredijo obleko zanimivejšo. Odveč bi bilo terjati od nas samih, da obvladamo tako mojstrsko aranžiranje cvetja, kot znajo to Japonke. A vendarle so nekatera pravila, ki bi jih morali poznati. Ko dajemo cvetje v vazo, moramo paziti, da bosta Oba elementa: vaza in cvetje tvorila skladno enoto. Nikoli ne pozabimo osnovnega in zelo pomembnega pravila: vaza naj bo čimmanj vidna, njena oblika naj bo čimbolj preprosta in njena barva naj zbuja kar najmanj pozornosti. Poudariti je treba cvetje, ne vazo! Torej bomo odklonili vse tiste vaze, ki so jih proizvajalci poslikali s »čudovitimi« cvetnimi ali drugačnimi vzorci, in segli po gladkih in estetskih oblikah in barvah. Vemo, da so lepe vaze tudi drage, toda ali ste že pomislili, da morete namesto njih uporabiti tudi pristen narodni vrč, ki ga boste na trgu kupili za malenkostno ceno, da morete cvetje dati tudi v težjo in malce bolj domiselno oblikovano steklenico ali kozarec? Plemenito cvetje: vrtnice, nageljne ali orhideje dajemo po pravilu v preproste prozorne steklene in enobarvne vaze. Poljskemu cvetju se bo podal kmečki keramični vrč, belim marjetkam črna prekmurska piitra, gladiolam pa •enobarvna steklena ali keramična višja ali okrogla vaza. Hruške Puding s hruškami Potrebujemo 3 do 4 lepe hruške, sladkor po okusu, limonino lupino, vanilijin sladkor, vaniljev puding in 10 dkg čokolade. Olupljenc hruške narežemo na lističe in jih z malo vode in limonino lupinico kuhamo do mehkega. Pazimo, da lističi ne razpadejo. Puding pripravimo po navodilih na zavitku in ga vlijemo v stekleno skledo, ki jo predtem oplaknemo s hladno vodo. Popolnoma ohlajen puding zvrnemo na večji krožnik, nadevamo okrog njega ocejene hruške in le-te prelijemo a čokoladno omako. Za čokoladno omako segre-jemo sok od hrušk, dodamo na drobne koščke nalomljeno čokolado in malo vanilijinega sladkorja ter mešamo, dokler se čokolada ne zmehča. Hruške s smetano Za šest hrušk potrebujemo limonin sok, žlico medu, 5 dkg orehov in 2 dl sladke smetane. Polovico umitih hrušk nastrgamo, druge pa zrežemo na kocke. Oboje zmešamo z limoninim sokom, medom in narezanimi orehi ter primešamo stepeni smetani. Dvanajst zlatih pravil Ce se prištevate med tiste, ki so dodobra seznanjene z modnimi smermi, njenimi muhami in dognanji in modi rade sledijo, vam ne bodo odvečni tile koristni nasveti. Morda boste z njihovo pomočjo laže uskladili želje in možnosti. 1. Izrabljajte modo, nikoli pa ne bodite njena sužnja! 2. Na vašo garderobo naj vplivata vaš okus in tip T 3. Moda naj vam daje le predloge, vi pa morate izbirati iz množice predlogov tisto, kar se vam poda. Tistega, kar na vas ne bo lepo in estetsko, nikoli ne sprejmite, pa četudi bo to nosil ves ženski svet. 4. Toda nikoli ne zametuj-te modnih idej! Nikoli ne.recite: »Tega jaz ne bom nikoli oblekla!« 5. Vedno kupujte zgolj dobra blaga, najsi gre za zimska ali poletna oblačila. 6. Dobro oblačenje terja prvovrstno perilo. Odličen pas za nogavice, steznik ali nedrček so- pomembnejši kot najbolj dragoceno krzno. 7. Ne oblačite se samo tako, kot prija vam, temveč mislite tudi na okolje, v katerem živite in na ljudi, ki vas obdajajo. 8. Uredite tisto, kar je poglavitno v vaši garderobi! Sleherna nova ruta, čevlji, pulover ali rokavice se morajo v barvi ujemati z že dosedanjimi vašimi oblekami. V barvi, vzorcu, blagu . .. 9. Bodite previdni kadar gre za vsiljive in atraktivno vzorce! 2e preizkušeno pravilo je, da postanejo zelo hitro nemodni .— in smešni. 10. Bodite pozorni do barv,, nikoli pa ne izrekajte prevelike ljubezni pisanim vzorcem in obilju barvnih odtenkov. 11. Modni dodatki se začimba slehernega oblačenja. Dobri (to še ne pomeni, da so tudi predragi) dodatki bodo pomagali k dobremu videzu prav preprosti obleki. Takoj bo videti mnogo bolj dostojanstvena. To pomeni: raje ena draga ruta kot tri cenene. 12. Vi ste pomembnejši kot vaša obleka: vedno morate zbujati videz, da se tega zavedate. Kralj mode Dior je dejal: »Nosite svojo obleko kot staro in obleko kot novo!« Limonine odlike 0 Hladna limonada deluje na telo zelo osvežilno. Toplo pa pijemo, kadar potrebujemo vitamine pri kakšni bolezni. 0 Če se vam znojijo roke ali noge, jib nekajkrat dnevno zdrgnite z vodo, ki ste ji dodali limonin sok. % Nekaj kapljic limoninega soka v vodi za izpiranje ust vam bo odpravilo slab duh v ustih in razkužilo grlo. novo staro Pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva je pravkar izšla knjiga Krojenje in šivanje nepogrešljiv priročnik za vse, ki šivajo ali bi rade šivale zase in za otroke. V knjigi bodo našle vse napotke za izbiro primernega blaga in modela, modeliranje, spreminjanje kroja po postavi, prenašanje krojnih obrisov, urezovanje, spenjanje, prvo in drugo pomerjanje in tehniko šivanja. Knjiga je tiskana na finem papirju, bogato ilustrirana in stane 16.00 N din. Dobite jo v vseh knjigarnah ali pa jo naročite pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Gradišče Naročilo Jesenski hlad Je zavel prek naše doline ln opomnil tudi ptice, ki so še pred kratkim tako veselo prepevale ln letale okrog naših domov, da Je prišel njihov čas — čas alovesa. Zbrale so se v jate ln neslišno odletele v toplejše kraje. Le pojdite, drage prijateljice! Poletite in pozdravite ter razveselite uboge afriške otroke, ki žive tako revno Življenje. Neslte Jim naše pozdrave ln ielje, da bi tudi oni mogli kmalu zaživeti tako brezskrbno in srečno življenje, kot ga živimo slovenski otroci. Jana Mušlč, 8. a r., osnovna šola Preddvor To je bilo življenje brez cilja Nežka je vsako jutro zgodaj vstajala. Pozimi je bilo še temno, poleti pa je sonce pravkar posijalo izza gora. Imela je pet otrok, drobnih in bledih, katerim je obraze prekrivala pr.osojna bledica. Majcena usteca so rahlo priprta. Nemo je strmela v vrata. Z dela se je vrnila šele opoldan. Celo dopoldne je mislila nanje in jih v mislih bodrila z besedami. Kako rada bi jim pritekla naproti in jih objela ter jim 6 solzami izmila rdeča lička, toda bili so hudi časi in mati je s težavo preživljala svoje male otroke. Vsak dan je delala na kmetiji in dobila za delo skromno plačo. Večkrat so ji dali namesto denarja kruh in mleko. Očeta niso poznali, kajti prezgodaj so ga izgubili. Delal je v gozdu in nekega dne ge ni vrnil. Niso še razumeli, zal*ej mati joče, zakaj si briše solze. Zdaj so bili že večji in kaj kmalu so začutili praznino, ki je zevala kot velika in neozdravljiva rana. Zato je zanje skrbela mati. Zanje bi dala vse, za ceno svojega življenja bi se borila zanje. Bala se je, da jih ne bi obiskala bolezen in pobrala še otroke. Zato se je s to mislijo v srcu še bolj zagrizeno in krepko borila s težkimi deli. Popoldne je zopet odhajala, zavita v veliko temno ruto. Samo otroci so nemo gledali za njo. Njihovo življenje je bilo vedno enako, podobno je bilo kot dan dnevu, nikoli se ni spremenilo. Življenje jim je bila ena sama temna, trnjeva pot — brez cilja. Janja Triler, 8. a razred, osn. šola Matija Valjavec, Preddvor Dragi pionirji Kot verjetno že veste, praznujemo letos 25. obletnico pionirske organizacije. Proslave in druge prireditve se bodo vrstile vse do 29. novembra, združene pa bodo tudi s 50. obletnico oktobrske revolucije. Seveda boste pri teh proslavah sodelovali tudi pionirji. V svojih glasilih boste objavljali prispevke o praznovanju 25. obletnice pionirske organizacije, sodelovali boste pri razstavah, tekmovanjih itd. Naše uredništvo se je zato odločilo, da razpiše nagrado za najboljši prispevek, ki ga bomo prejeli v uredništvo do 29. novembra, in sicer z vsebino o 25. obletnici pionirske organizacije in 50. obletnici oktobrske revolucije. Upamo, da bomo nagrajenca izbirali med obilico vaših prispevkov. UREDNICA čeprav vsi poznate srnice, ljubke živali, ki jih je dovolj tudi po naših gozdovih, morda le še ne veste, da srna spada med našo divjad iz rodu jelenov. Dolga je do 1,30 m, visoka 75 cm, tehta pa do 30 kg. Živi ob robovih gostih in mirnih gozdov. Njena dlaka je poleti kratka in rjava, pozimi pa dolga in sive barve kakor vejevje. Repa nima. Mlada srnica je rjavkasta s svetlimi lisami-Srnjak ima kratke rožieke. Živi do 15 let. Lahko jo udomačimo. Gnezdo Na vejici zeleni gnezdo razdejano le leto je staro, ptička od daleč priletela, v dnezdo se usedla. Ptičko milo pot je utrudila, pri kraju svojih moči, zaprla trudne je oči. Ko zjutraj se je zbudila, glavico je luuila, potem se odločila, da gnezdo bo zapustila. Odletela je naprej, v daljavo brez mej, da mesto si dobi, kjer drugo gnezdo le stoji. Ivan Škrjanc, Osnovna šola Šenčur Pravijo, da brez dela ni jela Nekega poletnega dne sem odšel k stricu na Dolenjsko. Ker imajo poleti na kmetih dosti dela, mi je stric rekel, naj grem z njimi na polje vezati snope. Privolil sem in odšli smo. Polje je bilo veliko in takoj, ko sem ga videl, sem postal slabe volje. Ko smo prijeli za delo, mi je nekaj časa šlo kar dobro od rok, toda kmalu sem začel lenariti in tako vse do kosila. Stric je to opazil in ko je bilo delo opravljeno je rekel, da bo tisti, ki je najmanj delal, dobil za kosilo samo vodo in suh kruh. Ko smo posedli za mizo, so predme postavilo le skodelico vode in suh kruh. Zelo me je bilo sram in tudi lačen sem bil. Zato sem pojedel kruh in popil vodo. Za drugič pa sem vedel, da je treba bolj delati. Spomnil sem se tudi na pregovor: Brez dela ni jela. Drago Bizjak, 7. a, osnovna šola Simon Jenko, Le kaj bo iz teh otrok \ Teta Tona je že priletna, dobrohotna in še vedno delavna žena. Ker pri hiši nimajo otrok, pase sama dve beli kozi. To ni tako huda reč, ker sta kozi lepo vzgojeni živalici. Niso pa tako lepo vzgojeni otroci tam okoli tistega travnika, pravzaprav brega, kjer se paseta obe pridni kozici. Dvema fantičema, ki še nikoili nista bila pastirja, sta kozici prav posebno všeč. Rada bi se lovila z njima, zato jih dražita od daleč tako dolgo, da živalci zbezljata in je teta Tona vsa obupana. Vendar sta fantiča toliko poštena, da priženeta obe kozi srečno nazaj. Teta Tona bi jima uslugo rada poplačala s palico, pa ji vedno spretno uideta- čez nekaj časa se vrneta čisto spremenjena in želita, da bi se teta Tona z njima igrala skrivalnice. Fantiča dobro vesta, da je teta Tona vsa revmatična in ne more več skakati in teči ..., vendar fanta nista hudobna, le tako strašno neugnana. Včeraj je teta Tona potožila sosedovi mami: »Res ne vem, kaj bo iz teh otrok. Drugega gotovo ne kot hugo-lini, kakor zdaj pravijo.« Teta Tona je namreč mislila na huligane. Darina Konc DA O PSU (TIGRU NITI NE GOVORNO KUJUB UGOVOROM SO SE MORAL! SiŠKA , H LACKO IN BANANA PREOBLEČI V OSLA ClLAW0U!H GOSTITELJEV. 'TAKA OBLEK^ PA NI TAK() SLABA. SPLOH ME NlKuER ' NE 1VL\. TTO MOJA "UE M ARE" D KJA PO MERI 'NASE HLAČE SE TI STR6A30 NA VSAKIH ŽEBL3U.T0LE PERDE 0£ PA 2E TAKO ALI JAKO RAZCEFRANO^ 7— E= Pogovor z bralci Črne gradnje v Radovljici Iz poročanja v vašem listu l motijo. Znano je, da na- in opazovanja na kraju sa i: . sem razbral s koliko občudovanja vredno ihto so se organi gradbene službe pri občinski skupščini Radovljica vrgli na graditelje na črno. Orna gradnja Je brez dvoma protizakonita in ne smemo biti tolerantni proti njej. Postavlja pa se vprašanje, kako je preprečevati oziroma zatirati. V primeru črne gradnje P. Pretnar v Radovljici se je ponovil Godešič, pa čeprav samo v malem. V Radovljici pravijo, da imajo še kakih 30 črnih gradenj in da bodo z graditelji na črno ukrepali na enak oziroma podoben način kot v primeru F. Pretnar. Ob porušitvi Pretnarjeve črne gradnje se je nudil opazovalcu prizor kot pred letom dni v Godešiču. — Seveda ni bilo dinamita, zato pa rušenje ni bilo nič manj ostro — pa čeprav zakonito. Vsakdo, ki je to rušenje opa-aoval, si ni mogel kaj, da ne bi vse skupaj označil kot nasilje. Skratka, bilo je vse v stilu starega latinskega pregovora: zgodi naj se pravica, čeprav pogine svet. če mislijo radovljiški,grad-benikl, da bodo z rušenjem zatrli črno gradnjo, se zelo siije, pa naj bo zakonito ali ne, rodi odpor in nezaupanje. Do nasilja pa pride tako ali tako ob vsaki porušitvi črne gradnje. Izkušnje v drugih občinah nam kažejo, da kijub rušenju črne gradnje rastejo še bolj. Izbrati bo torej treba druga zdravila proti črnim gradnjam, če kje, potem prav gotovo tudi v primeru zatiranja črnih gradenj velja medicinski izrek: bolje preprečevati, kot pa zdraviti. Preprečevati — kako? Zdraviti — kako? Prepričan sem, da bodo iz nekaj vprašanj, ki jih zastavljam radovljiškim gradbenikom, kaj lahko našli pravi lek proti črnim grad- I njam. 1. Ali ne bi bilo manj črnili gradenj, ko bi urbanistična in gradbena služba delovala bolj prožno in manj zavlačevala izdajo gradbenih oziroma lokacijskih dovoljenj? 2. Kje je bilo »budno« oko gradbenega inšpektorja, da je moglo sploh nastati 30 črnih gradenj? 3. Mar nI moglo to »oko« že v samem začetku kake črne gradnje prepričati graditelja na črno, da je treba spoštovati zakone ali pa mu Uialterllllnkler • Ženske in moške obleke • Perilo — najmodernejše blago • Vedno ugodne ponudbe Trgovina s tekstilom za vsakogar • Otroške obleke se vam splača Že en sam obisk že v začetku preprečiti nezakonito gradnjo? 4. »Prilika dela tatu«, pravi star slovenski pregovor. Ali ne bi bilo manj črnih gradenj, če ne bi bilo prilike? Na ta vprašanja naj si odgovorijo na občinski skupščini v Radovljici in prepričan sem, da bodo našli pravo zdravilo proti črnim gradnjam. Anton Lah, Goričane 19, pošta Medvode Strinjamo se, da je treba črne gradnje zatirati. Prav tako se strinjamo v tem, da je vsako nasilno rušenje boleče, vendar pa kaže, da si ■ napačno razlagate to, »da bodo z graditelji na črno ukrepali na enak oziroma podoben način«. Kot zagotavljajo upravni organi na občini v Radovljici, ni njihov namen vseh črnih gradenj vse vprek rušiti, marveč bodo imeli pri odločitvi, ali naj te gradnje ostanejo ali ne, pred očmi to, da bodo z vsemi ravnali po enakih načelih. Poglejmo primer črne gradnje F. Pretnar. Gotovo vam je znano, da je bila stavba grajena na travniku, oddaljena od ceste, vode, elektrike, če bi dovolili graditi takšno gradnjo, bi jih bilo v kratkem času na tem mestu lahko še nekaj in prebivalci teh hiš bi kmalu zahtevali od občine, da jim uredi vse potrebne komunalne naprave. To je eno, so pa še drugi problemi, s katerimi se bodo morali graditelji sprijazniti. Gradnje se morajo ujemati z okoljem itd. To, da črne gradnje rastejo povsod, dr/i. Prepričan sem, da občini Skofja Loka in Radovljica nista osamljeni in je vprašanje časa, kdaj bodo pričeli reševati te probleme tudi drugod. Brez dvoma so vaša vprašanja na mestu, vendar pa ste se izognili sedanjemu stanju. Kaj s črnimi gradnjami, ki že obstajajo? Prepričani smo, da je treba tudi pri tem narediti red, pa čeprav bi, logično, za to stanje moral kdo tudi odgovarjati. Morda bo na to odgovorila občina Radovljica? Kar se tiče primerjave z Godešičem pa se po našem prepričanju motite. Za Godešič je bilo značilno, da k porušit'ji niso pAisiCili prič (tako tudi naši novinarji niso videli, kaj se je res godilo), na drugi strani pa izredna trmoglavost graditeljev. Radovljiška občina nas je obvestila o rušenju, pa tudi vse kaže, da so graditelji spoznali svojo napako, saj so se odločitvi o rušenju pokorili in s tem pokazali pravo mero razuma, tako da nam ni nič znanega o kakšnom nasilju. P. Čolnar SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Svet za zdravstvo Stab za izvedbo fluorografiranja Številka: 50-03 1967-02 D Datum: 25/9-1967 Razpored fluorograf-skih baz na območju občine Kranj Tomos prodaja svoje izdelke tudi na kredit Kreditna banka v Kopru je omogočila Tovarni motornih vozil TOMOS Koper, da je v svojih trgovinah v Kopru in v Ljubljani začela prodajati nekatere izdelke tudi na potrošniški kredit. V TOMOSOVIH trgovinah v Kopru in v Ljubljani si torej interesenti brez posebnih formalnosti in brez porokov lahko nabavijo na kredit, ki ga je treba odplačati v dveh letih, priljubljene TO-MOSOVE mopede colibrt. krmne motorje LAMO in motorne črpalke. Vse formalnosti za najetje kredita lahko opravite in uredite kar v omenjenih trgovinah. Treba je le vplačati obvezno zavarovanje kredita in predložiti izpolnjene in od delovne organizacije potrjene ustrezne obrazce. Podrobnejše informacije lahko dobite v TOMOSOVIH trgovinah v Kopru, Nazorjev trg 5. telefon 21-523 in v Ljubljani, Dalmatinova 4, telefon 310-071. Tovarna TOMOS je torej s prodajo na kredit omogočil« tudi interesentom z manjšimi osebnimi dohodki ugoden nakup svojih izdelkov, čeprav za zdaj le v omejenih količinah. Sindikalne športne igre V sredo so se v Kranju začele sindikalne športne igre v odbojki. V telovadnici TVD Partizan v Stražišču so se pomerile ekipe sindikalnih podružnic iz Iskre, Standarda in IBI. Ekipa K2K Kranj pa je zaradi bolezni tekmovalcev sodelovanje odpovedala. REZULTATI: Iskra : 2:0, Iskra : Standard Standard : IBI 2:0. IBI 2:0, V sredo, 4. oktobra se bodo v drugem delu tekmovanja pomerili med seboj Tekstilni center, Sava, Kovinar in PTT, Finalno tekmovanje v odbojki pa bo 11. oktobra. Graz. Annenstrasse 13 KnitteJfeld, Herrengasse 16 Judenburg, Hauptplatz 16 Klagenfurt, Getreidegasse 1 Območje Fluorografska baza BESNICA CERKLJE GORICE JEZERSKO MAVČIČE NAKLO PREDDVOR PREDOSLJE SENCUR TRBOJE ZABNICA KRANJ Orehek — Drulovka Planina — Cirče Stražišče Gorenja Sava Primskovo Center Vodovodni stolp, Zlato polje, Struževo, Center Zg. Besnica — Pri Znidarju Sp. Besnica — Pri Kristanu Nemilje — Pri Jeralu Pševo — Pri šoli Cerklje — gost. Pri Kernu Brniki — Pri Kovaču Velesovo — Pri za dr. domu Zalog Apno gost. gost. Bolka Grilc Gorice — gost. »Lovec« Trs ten ik — Pri Stefe Francu Golnik Inštitut Zg. Jezersko — Ambulanta Mavčiče — zadružni dom Naklo kulturni dom Duplje — gasilski dom Podbrezje — ekonomija Preddvor — gost. »Pri Majču« Bela — gost. Markun Kokra — pri Kamnolomu Predoslje — kulturni dom Kokrica — kulturni dom Britof — gost. Kocjančič Šenčur — Pri Zormanu — mesarija Voglje — gost. Pri Slavcu Visoko — gost. Likozar Prebačevo — gasilski dom Olševek — Pri šoli Trboje — Pri Križnarju Zabnica — zadružni dom Bitnje — gost. Pri Slrahincu Orehek — gost. Rekar Planina — Samski dom Iskra Stražišče Ambulanta Iskra Primskovo — zadružni dom Kranj — pri Prešernovem gledališču Kranj — domu pri Zdravstvenem GLAS * 17. STRA1$ Naselje — ulica Datum Caa ; od — do Zgornja Besnica 3/10 10.00—12.4^ Sp. Besnica, Rakovica, Sp. Zabukovje 3/10 13.30—16.30" Nemilje. Njivica, Podblica, Jamnik 3/10 8.00- 9.30 Pševo, Javornik, Cepulje, Planica, Lavtarski vrh* Zg. Zabukovje, Jošt 12/10 9.00—10.13 Cerklje, Dvorje, Grad, Poženik, Pšata, Stefanja gora, 9/10 11.00-17.00 Pšenična polica, Šmartno, Vasca 10 10 11.00—17.00, Sp., Zg. Brnik, Vopovlje 10/10 10.00—11.15 11,10 12.00—16.30 Adcrgas, Cešnjevek, Praprotna polica, Trata, Vele- sovo 10/10 12.00-16.30 Cerkljanska dobrava, Glinje, Lahovče, Zalog 12/10 11.15—16.43 Ambrož, Apno, Lenart, Sidraž, Stiska vas, Senturška gora, Viševca, Vrhovlje 11/10 9.00—11.00 Gorice, Letenice, Sr. vas, Zalog, Tenetiše 19/10 ^12.00-16.30 Trstenik, Pangeršica, Povije, Babni vrt, Cadovlje, Zabije 5, 10 10.00—12.30 Golnik 26/10 8.00—12.00 27/10 16.15—17.15 Sp. in Zg. Jezersko 2/10 10.30—16.00 Mavčiče, Jama, Meja, Breg ob Savi, Podreča, Praše 18 10 10.00—16.45 19 10 10.15—11.15 Naklo, Malo Naklo, Strahinj, Pivka, Polica, Okroglo, 16/10 10.30—16.30 Cegelnica 17 10 11.15—17.00 Zg.. Sp. Duplje, Zadraga, Žeje 16 10 10.30—15.30 Podbrezje, Gobovce, Bistrica 16 10 16.15—17.15 17 10 8.30—12.00 Preddvor, Potoče, Mače, Tupaliče, Možjanca, Breg 6/10 10.15—11.45 ob Kokri, Nova vas. Hrib 7 10 10.00—16.00 Zg., Sr., Sp. Bela, Bašelj, Hraše 6 10 12.30—17.00 Sp., Zg. Kokra 12 10 13.45—15.30 Predoslje, Suha 27 10 10.30—15.3» Kokrica, Ilovka, Bobovek, Srakovlje, Tatinec, Mlaka 11 10 11.00—17.00 12 10 8.30—12.45 Britof, Orehovlje 13/10 10.30—16.30 Šenčur, Sr. vas 4/10 10.45—16.30 5, 10 11.00—17.00 Voklo, Voglje 9 10 11.00—17.00 Visoko, Luže, Milje 19 10 10.45-15.30 Prebačevo, Hrastje 19 10 16.15-17.15 20 10 9.00—12.15 Olševek, Hotemaže 5 10 13.15-16.45 Trboje, Zerjavka 20 10 13.00—16.00 Zabnica, Sutna 4 10 13.00—16.30 Sp., Sr., Zgornje Bitnje 310 10.30—16.30 4,10 9.45—12.15 Cirilova, Dolenčeva, Drulovka, Kutinova, Ljubljan- 10.30-17.00 ska od 25 dalje, Pot za krajem, Zasavska, Zevnikova 2/10 Smledniška, Staretova, Ul. Tatjane Odrove, Cirče* Planina 6/10 11.00—17.00 7/10 10.00-18.00 Ješetova, Kocjanova, Pševo, Pot na Jošta, Skokova* Sitarska, Zlatnarjeva, Zeškova 13/10 11.00-17.00 Stražiška, Trojarjeva, Pot v Bitnje, Nartnikova* Medetova, Križnarjeva 20/10 11.30-17.00 Škofjeloška, Ljubljanska od 9—24, Smarjetna, Šolska* Seljakova, Sempetrska 27/10 11.00—17.00 Bičkova, Benedikova, Delavska, Gasilska, Hafnar- jeva 28 10 10.00—16.00 Gorenjesavska, Kolodvorska, Savska Loka 26 10 10.30-16.30 Jezerska c, Tekstilna, Korbarjeva 21/10 10.00—16.15 Jelenčeva, Kokrški log, Oprešnikova, Kovačičeva# Kurirska pot, Luznarjeva, Stirnova, Zanova 30/10 10.30—17.00 Kajuhova, Krašnova, Likozarjeva, Reševa, Ručiga- jeva, Ul. Vide Sinkovčeve, Tomažičeva, C. na Klanec* Zadružna 31/10 10.15—16.30 Zupančičeva, Titov trg 14/10 10.00—16.00 Prešernova, Reginčeva, Savska c, Sejmišče, Skrlovec* Skal i ca, Trubarjev trg 23/10 10.45—17.00 Tavčarjeva, Vodopivčeva, Ljubljanska c. do 6, Tom- šičeva 24/10 10.45—17.00 Cankarjeva, C. 1. maja, C. talcev, JahaČev prehod, Huje, Jenkova, Maistrov trg, Poštna, Prečna, Pot na kolodvor 25/10 10.00—16.00 Gradnikova, Kidričeva, Levstikova 14/10 7.00—12.00 13.30—17.45 Zlato polje, Krožna, Mladinska ulica 17/10 13.30—16.30 Partizanska, Ul. Moša Pijade, Ul. Mladinskih brigad 18/10 11.00—17.00 Valjavčeva, Begunjska, Ul. XXXI. divizije 21/10 7.00—12.00 13.30—17.13 C. JLA, Nazor jeva. C. Kokrškega odreda 23/10 11.00—17.00 Ul. 1. avgusta, Struževo, Gosposvetska 24/10 10.45—17.00 Stara c, Trg revolucije, Jurčičeva, C. Iva Slavka, Na Skali, Gregorčičeva, Vrtna 25/10 11.15—17.00 Kokrški breg, Stošičeva, Stritarjeva, Rotarjeva 26/10 13.30—16.13 C. Staneta Rozmana, C. St. Žagarja 28/10 10.30—17.00 Mencingerjeva, Mlakarjeva, Kebetova, Mrakova* Mandeljčeva, Rupa, Dražgoška 30/10 10.45—17.00 Zamudniki iz vse občine i 81/10 10.00-16.05 €>bčane prosimo, da se zglase na določenem kraju ob Času, napisanem na vabilu, da ne bo nepotrebnega čakanja. V primeru* da je delavec v službi v čacty ki je naveden ra vabilu in ie ekipa na bazi prenehala delati prei predno je bil prost, naj se zglasi po delu z vabilom na najbližji bazi ali med ztmudniki: Svet za zdravstvo Štab za izvedbo fluorojrafiraaj« Sredi noči so prebivalci prestrašeni prisluhnili. V sosednji vasi se je zamolklo oglašal zvon. »Gori!« jih je spreletelo. Veter je odkrival strehe in debele kaplje so polzele po oknih. Bliski so parali nebo. Stokanje in Jok sta zamirala v strahotnem grmenju. Zbirali so se vašča-nl. Možje so odhiteli na pomoč. Takrat še ni bilo modernih gasilnih brizgaln in črpalk, avtomobilov, azbestnih oblek, dihalnih aparatov itd. Takrat so ljudje gasili požare kot so pač vedeli in znali. 90 let bo že kmalu minilo, odkar je bilo na Primsko-vem pri Kranju ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo. Danes jih je v kranjski občini 38 na vaseh, šest v delovnih organizacijah in še poklicna gasilska četa. Vsa ta društva — razen poklicne čete — so stara poprečno 40 let, v njih pa je bilo lani 140S članov. V zavodu za požarno reševalno in tehnično službo v Kranju pa je zaposlenih 31. V kranjski občini je danes dokaj dobro poskrbljeno za gašenje požarov, * reševanje ob raznih naravnih in drugih nesrečah ter za hitro pomoč. To omogoča vrsta prostovoljnih gasilskih društev in poklicni gasilci v Kranju. Vendar pa delo gasilcev ni samo gašenje požarov in reševanje ob raznih nesrečah. Prebivalce opozarjajo tudi na nevarnosti, pregledujejo stavbe, seznanjajo jih z novimi modernejšimi sredstvi za gašenje itd. Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo v Kranju je lanf opravi! preko 200' takšnih požarno-varnostnih ukrepov. Pri tem so ugotovili, da v kranjski občini še precej delovnih organizacij nima ustreznih skladišč za surovine, polizdelke in izdelke. Prav tako so ugotovili, da precej društev na vaseh nima dobre opreme. Ravno sodobna in ustrezna oprema pa je danes najbolj potrebna za hitro in učinkovito reševanje. Kljub temu, da v kranjski občini gasilci te še nimajo — razen poklicnih gasilcev — pa so bili lani pri gašenju požarov in drugih akcijah zelo uspešni. To se je pokazalo še posebno ob lanski letalski nesreči v La-hovčah. Nekaj težav za uspešno in hitro reševanje v kranjski občini je danes le še zaradi slabega obveščanja. Zaenkrat je namreč še vedno okrog tretjina naselij v občini brez telefonskih zvez. To so predvsem naselja vzhodno od Cerkelj in nekatera naselja v gorah. Lani je bilo v kranjski občini 65 požarov, škoda pa je znašala 63 milijonov starih dinarjev. Vendar pa je ta škoda precej manjša kot prejšnja leta, predvsem zaradi boljše opremljenosti poklicne gasilske čete. Največ požarov je bilo lani zaradi nepazljivosti (22), potem zaradi elektrike (8), zaradi gradbenih pomanjkljivosti - 7, požigov, samovžigov in ne-ugotovljenih požarov (6), zaradi igranja otrok z ognjem (5) itd. Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo v Kranju meni, da bo v prihodnje treba preučiti, kakšno bo financiranje požarnovarnostne službe, izpopolniti pa bo treba tudi obveščevalne naprave ter strokovno usposabljati prostovoljne gasilce. Ob letošnjem tednu požarne varnosti so kranjski poklicni gasilci sodelovali v dveh (pripravljenih) akcijah. Prvo so izvedli v torek skupaj z gasilci Tekstilindusa, Kokrice in Bitenj v Merkur-jevem skladišču pri železniški postaji v Kranju. Tu so preizkusili naprave in spo- sobnost v primeru, da bi izbruhnil požar v skladišču lahko vnetljivih snovi, kjer gašenje z vodo ni uspešno. Akcija je uspela zelo dobro. Druga — republiška akcija, ena največjih v tednu požarne varnosti "v Sloveniji, pa je bila v sredo na Brniku. V tej akciji, s katero so skušali ugotoviti nekatere pomanjkljivosti pri reševanju ob morebitni letalski nesreči, so sodelovali poklicni gasilci Aerodroma, poklicna brigada iz Ljubljane in poklicni gasilci iz Kranja. Tudi ta akcija je dobro uspela. Ugotovili so le, da z večino avtomobilov ni mogoče reševanje v težje dostopnih krajih. Zelo uspešen pa je bil v tej akciji UKV način obveščanja. Razen gasilcev so v tej akciji sodelovali še Zdravstveni dom iz Kranja, letališka sanitetna služba in helikopter sekretariata za notranje zadeve. Danes je težko biti dober in sposoben gasilec. Tehnika in znanost sta že toliko napredovali, da les, seno itd., že dolgo ni več edina gorljiva snov. Razne lahko vnetljive tekočine, plini in druge kemikalije zahtevajo danes tudi drugačno gašenje. To pa od gasilca terja veliko znanja, napora in sposobnosti. Ko smo pred kratkim obiskali predstavnike kranjskega zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo, so nam povedali, da so z obema letošnjima akcijama, tako v Kranju kot na Brniku, zadovoljni. Hkrati pa so nas zaprosili, da se v njihovem imenu zahvalimo podjetju Merkur in Aerodromu Ljubljana na Brniku, ker so jim omogočili izvedbo obeh akcij. A. žalar 1 Gasilci ljubljanske poklicne čete so v akciji na Brniku sodelovali s posebnim vodnim topom — Vse slike je posnel naš fotoreporter Franc Perdan V akciji na Brniku je sodeloval tudi helikopter sekretariata za notranje zadeve »Ponesrečencem« so pomagali delavci Zdravstvenega doma iz Kranja in letališka sanitetna služba Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Vidmarja »e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, Znancem, g. kaplanu, PGD Šenčur, ki so nam izrekli aožalje, mu poklonili mnogo cvetja, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v težkih dneh. Žalujoči: sinovi Jože, Blaž, Ivan in Milka z družinami ter ostalo sorodstvo Umrla je naša dobra in skrbna žena, mama, sestra, babica in prababica Marija Ižanc roj. Vozel j Pogreb bo v soboto, dne 30. septembra 1967, ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Do pogreba leži v mrliški vežici. Žalujoči: mož Tone, hčerki Nada in Tončka z družino, brat Jože in sestra Julija z družino, vnukinja Edita z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, Aachen, Trbovlje, Velenje, Ljubljana Zahvala Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in tasta Zdravka Falleta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, nam ustme-no ali pismeno izrekli sožalje, nam ob težkih trenutkih stali ob strani, ga spremili na zadnji poti, pevcem, kolektivu tovarne Standard za cvetje in tako veliko razumevanje v času njegove bolezni, dr. Pe-triču, nadalje za požrtvovalno in nesebično delo dr. Bajželjnu, častiti duhovščini župnije Kranj, čas. g. župniku Ihan Fortuni, čas. g. župniku Primskovo Slapšaku, posebna zahvala pa čas. gospodu Blaju za vso pomoč in tolažbo pred in po smrti dragega pokojnika, ter za nadvse ganljive poslovilne besede ob grobu. žalujoči: žena Ana, sin Mirko, Zdravko in Bogdan z družinama, hčerka Anica z družino Zahvala Ob nenadni in bridki izgubi našega dragega Nika Jazbiča upokojenec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč, da so ga spremili na njegovi zadnji poti, ter z venci in cvetjem zasuli njegov zadnji dom. Posebna zahvala organizaciji ZB Primskovo, za spremstvo, venec in poslovilne besede, pevskemu zboru društva upokojencev, godbi, 3. razredu osnovne šole Primskovo in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali ob tej težki uri žalujoči: Francka, Miran, Drago in ostalo sorodstvo Vozil brez brisalcev za steklo V četrtek ob 18.30 sta pri Naklem trčila osebni avto LJ 609-23, voznik Štefan Ravbar in osebni avto LJ 490-05, voznik Stanislav Cervek. Do trčenja je prišlo zaradi tega* ker Ravbar ju nista delala brisalca na vetrobranskem steklu in je zaradi zmanjšane vidljivosti zavozil na levo 6tran ceste. Na avtomobilih je škode za 250.000 starih dinarjev. - sz Vprežni voz brez luči V četrtek ob 18.10 je vozil po cesti II. reda Kranj-Men-geš z vprego Janez Jerovšek iz Nasovč. Za voz je imel priklopljeno sejalnico brez luči. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom LJ 382-26 Stane Gradišar iz Ljub. Ijane, ki zaradi zasenčenih luči vprege ni opazil. Pri trčenju je bilo za 450.000 din materialne škode. - sz Vlomil v stanovanjsko hišo V četrtek med 7. in 12. uro je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo Rajka Bogataja iz Kranja. V notranjost je prišel tako, da je razbil steklo in vzel lestev. Odnesel je fotokamero, dva fotoaparata, zlato žensko verižico in prstan, moški pulover in športne copate. Vrednost ukradenih predmetov znaša 300.000 starih dinarjev. - sz Neprevidna voznica V torek ob 17.15 se je na cesti Kranj-Mengeš, v bližini brniškega letališča zgodila huda prometna nesreča. Po cesti je pravilno po desni strani vozila vprego Rozalija Kepic iz Zg. Brnika. Za njo je pripeljal z osebnim avtomobilom Franc Sušnik iz Mekinj. Ker se mu je iz nasprotne strani približeval tovornjak, ni prehitel vprežne-ga voza. Tedaj pa je za njim z veliko hitrostjo, čeprav je bila megla, pripeljala Gorgo-na Staut iz Ljubljane in se z vso silo zaletela v Sušnikov avtomobil, ki ga je potisnila naprej v vprežni voz. Na srečo sta bila voznika avtomobilov lažje ranjena, škode pa je za 1,700.000 starih dinarjev. - sz Z ukradenim mopedom se je ponesrečil V sredo ob 23.40 se je na Bledu z mopedom prevrnil in hudo ranil Konrad Bratuša z Nove vasi pri Begunjah. Bratuša se je vozil z ukradenim mopedom, last Antona Iskre iz Radovljice. -sz ^rjjjlbpl amen kropa Tovarna vijakov PLAMEN Kropa razpisuje na osnovi določil 161. čl. statuta podjetja javno licitacijo za prodajo kombija IMV 1000 (34 KS), leto izdelave 1960. Vozilo je v voznem stanju. Ogled je možen vsak dan med 6. in 14. uro v podjetju. Licitacija bo za družbeni sektor 16. oktobra 1967 ob 8. uri, za zasebnike pa istega dne ob 10. uri v podjetju. Vsem mopedistom na območju občine Kranj Zdravstveni dom Kranj obvešča, da se bodo pričeli redni zdravniški pregledi 2. oktobra 1967 v zdravstvenem domu Kranj Vsi kandidati se morajo obvezno prijaviti v kartoteki —• informacije Zdravstvenega doma, kjer jim bo določen datum pregleda. Prijavijo se lahko osebno ali telefonično od 6. do 19. ure. Poudarjamo, da bodo pregledi vsak dan popoldne ob 16. uri, razen ob sredah, ko so pregledi ostalih voznikov (kateg. B, C, D, E, F). število pregledov na dan je omejeno, zato prosimo vse voznike, da se točno držijo določenega datuma. Vsak kandidet mora prinesti s seboj državni kolek za 150 S din. Uprava ZD Kranj Tomaž Moschitz Zlatarna — urama Tarvisio — Trbiž Via Vittorio Veneto 12 (300 m od tržnice) Na zalogi so švicarske ure, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata Zagotovljena kakovost. Govorimo slovensko, sprejemamo dinarje. Priporočamo se. Umrla je članica naše delovne skupnosti, tovari-šica Marija Ižanc kuharica Pogreb bo v soboto, 30 septembra 1967, ob 16. uri Izpred križišča na kranjsko pokopališče. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delovna skupnost Vzgojno varstvenega zavoda Kranj SOBOTA — 30. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Trobenta in klarinet — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Dopoldansko glasbeno popotovanje — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenske narodne in narod-no-zabavne melodije — 12.10 Iz naše glasbene romantike — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dijak prosjak — odlomki iz operete — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za dober tek — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zaključni prizor iz opere Pikova dama — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino —• Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.03., 7., 9., 12., 13., 13., 17., 22., 23. ln 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Domače pesmi in napevi — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revijsko glasbo izvaja Festivalni orkester belgijskega radia — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.01 Priljubljene melodije z orkestrom in zborom — 21.15 »Pokaži kaj znaš« — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 V plesnem ritmu NEDELJA - 1. oktobra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Deset minut z orkestrom Cedric Dumond — 15.05 Nedeljsko športno popoldne 18.— 17.30 Radijska igra — 18.15 Nekaj opernih arij —■ 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Melodije za lahko noč PONEDELJEK — 2. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Igra orkester Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje — 9.30 Iz operetnega sveta — 10.15 Dopoldanski divertimento — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Melodije v plesnem ritmu — 12.10 Glasba za razne zasedbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Fantje s Praprotna nam po-jo — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva orkestra Dalibora Brazde — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana— 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nastopata zbora Svobod iz Pirana in Kopra — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenske melodije igra Zabavni orkester (RTV Ljubljana — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 21.00 Skupni program .TRT — studio Beograd — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od cha cha do beata TOREK — 3. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za sred- njo stopnjo — 9.25 Pojo zna« meniti baritonisti — 10.15 Naši zabavni orkestri in ansambli — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenska narodna in zborovska glasba — 12.10 Kaleidoskop operetne in popularne orkestralne glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra pihalna godba Rudolf Urbane — 13.30 Priporočajo .vam — 14.05 Pisan spored zabavnih melodij — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1520 Zabavni intermezzo — 15.45 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz naših koncertnih dvoran — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Polke in valčki — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Razpoloženjska glasba z orkestrom in zborom — 20.30 Radijska igra — 21.23 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Jazz f noči SOBOTA - 30. septembra 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.40 Vsako soboto, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) - 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) -20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Iz tuje glasbene produkcije (RTV Beograd) — 21.40 Zabavno-glasbena oddaja (RTV Zagreb) - 21.55 Serijski film, 22.45 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) _ Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) - 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) -21.00 Spored italijanske T V. NEDELJA — 1. oktobra 8.40 Poročila, 8.45 Poljud-noznanstveni film (RTV Ljubljana) — 9.15 Kmetijska oddaja, 10.00 Lov in ribištvo (RTV Beograd) - 12.00 Vi-javaja-ringaraja, 12.45 Serijski film za otroke (RTV Ljubljana) — 14.35 Poročila 14.40 Motorne dirke za pokal Jugoslavije (RTV Zagreb) — 14.45 Nogometna tekma CSSR : Španija (In-tervizija) — 15.0 Propagandna oddaja, 15.45 Nadaljevanje prenosa iz Prage (Intervizi-ja) — 17.10 Dolgo, vroče poletje (RTV Ljubljana) -18.00 Prenos športnega dogodka, 18.45 Propagandna oddaja, 19.00 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Zabavno-glasbena oddaja (RTV Beo- grad) - 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Izbiramo najlepšo Jugoslovanko, 22.30 Lirika (RTV Zagreb) — 22.45 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 2. oktobra 9.40 TV v šoli, 10.35 Ru ščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 15.20 Angleščina (RTV Beograd) — 16.55 Poročila, 17.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.25 Risanke, 17.40 Kje je kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.20 Stilna rast slovenskega jezika, 18.40 Otrokovi prvi koraki v šolo, 19.00 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Uvod v pravljičarje (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Zapeljani soprog, 22.00 Glasbena oddaja, 22.30 Pomislite, 23.00 TV dnevnik II (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Oddaja narodne glasbe (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 3. oktobra~ 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.25 Kra-tek film, 18.40 Svet na zaslonu (RTV Ljubljana) — 19.20 TV obzornik, 19.50 Cik cak, 20.00 Prijatelj Joe — film, 21.30 Roza — stara slovenska igra, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Dru-gi spored: 18.00 Poročila, 18.10 Reportaža (RTV Beograd) — 18.30 Svet na zaslonu, 19.10 Oddaja o prometu, 19.40 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 30. septembra amer. barv. CS film BEN HUR ob 15.30 ln 19. uri, premiera amer. barv. VV filma Z ZAVEZANIMI OČMI ob 22.10 1. oktobra amer. barv. V V film Z ZAVEZANIMI OČMI ob 13. uri, amer. barv. CS film BEN HUR ob 15. uri in 18.10, premiera franc. barv. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA - II. DEL ob 21.20 2. oktobra franc. barv. CS fiiM ANGELIKA, FREJ EPA LJUBIMKA — II. DEL ob 16., 18. in 20. uri 3. oktobra franc. barv. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA — II. DEL ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlO 30. septembra amer. barv. film DVA JEZUECA ob 16. uri, franc. CS film VOJNA JE KONČANA ob 18. in 20. uri 1. oktobra franc. barv. CS film NAJSTAREJŠI FER-CHAUD ob 15. in 19. uri, franc. CS film VOJNA JE KONČANA ob 17. uri 2. oktobra amer. barv. CS film BEN HUR ob 15.30 uri, amer. barv. VV film Z ZAVEZANIMI OČMI ob 19. uri, amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 21. uri 3 .oktobra amer. barv. CS film BEN HUR ob 15.30, amer. barv. VV film Z ZAVEZANIMI OČMI ob 19. uri, amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 21. uri Stražišče SVOBODA 30. septembra amer. barv. film DVA JEZDECA ob 20. uri 1. oktobra amer. barv. VV film Z ZAVEZANIMI OČMI ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 1. oktobra ital. barv. CS film HERKUL OSVAJA ATLAN-TIKO ob 15., 17. in 19.30 Kropa 1. oktobra franc. barv. VV film ČLOVEK IZ RIA ob 15. in 19.30 uri Kamnik DOM 30. septembra mehižkl film POD MEHIŠKIM NEBOM ob 20. uri 1. oktobra mehiški film POD MEHIŠKIM NEBOM ob 17. in 20. uri 2. oktobra mehiški film POD MEHIŠKIM NEBOM ob 20. uri Jesenice RADIO 30. septembra amer. barv. CS film MODESTV BLAISE 1. oktobra amer. barv. CS film MODESTY BLAISE Jesenice PLAVŽ 30. septembra nemški barv. film MISTERIJE BARA LO-LITA 1. oktobra nemški barv. film MISTERIJE BARA LOLITA Dovje-Mojstrana 30. septembra sovjetski film KAKO NAJ VAS POKLICEM? 1. oktobra amer. barv. film KOLEKCIONAR Koroška Bela 30. septembra franc. C9 film STRELA IN PEKEL 1. oktobra amer. barv. CS film CIMARRON 2. oktobra nemški barv. film MISTERIJE BARA LOLITA Kranjska gora 30. septembra amer. barv. CS film CIMARRON 1. oktobra franc. CS fikn STRELA IN PEKEL Skofja Loka SORA 30. septembra franc. barv. CS film VIKEND V DUN-KERQUEU ob 17.30 in 20. uri 1. oktobra franc. barv. CS film VIKEND V DUNKER-QUEU ob 17. in 20. uri 3. oktobra amer. ital. barv. CS film REVOLVERAS CLAY ob 18. in 20, uri 60BOTA — 30. septembra 1967 ODPRLI SMO NOVE RAZSTAVNO PRODAJNE PROSTORE V LJUBLJANI, CELOVŠKA 163, KJER SI LAHKO OGLEDATE CE-LOTNI PROIZVODNI PROGRAM: PISARNIŠKO OPREMO — JEDILNE, RESTAVRACIJSKE IN KLUBSKE GARNITURE — GU-GALNIKE TER KINOFOTELJE l INDUSTRIJA POHIŠTVA * A M N I K Lep napredek turizma v Naklem Kozolec — simbol Nalda Ob cesti v Naklem, pred gostilno Marinšek, stoji poslovalnica turističnega društva. V njej je informacijska in recepcijska služba, prodajalnica spominkov in bife, pred njo nekaj mizic in stolov, lepo urejena okolica z manjšim parkirnim prostorom, na travničku zraven pa so letos postavili tudi poseben paviljon za pripravljanje jedi na žaru. 2e prvi obisk kaže, da so na-klanski turistični delavci zelo prizadevni. Trudijo se, da bi turistom, ki prihajajo v Jugoslavijo skozi to prikupno gorenjsko vas, nudili vse, kar si želijo: prenočišče, šilce žganja, spominke, informacije . . . Prizadevajo se, da bi se več turistov ustavljalo v Naklem, več kot do-,slcj, ko so avtomobili v glavnem le brzeli mimo. Imajo le okrog 140 postelj v lepo urejenih privatnih turističnih sobah, letos pa so se odločili tudi za manjši kamp; v njem so do konca avgusta zabeležili že 248 prenočitev, čeprav si od letošnje sezone še niso obetali veliko, saj kampa doslej ni bilo, turisti zanj niso vedeli. Prenočitev v zasebnih sobah je bilo letos nekaj manj kot lani: v juliju so jih zabeležili 1100, v avgustu pa 1450. 98 odstotkov go&tov je bilo tujcev, od teh kar 80 odstotkov Zahodnih Nemcev, na drugem mestu pa so bili Nizozemci. V Naklem pravijo, da so plan prenočitev letos malce previsoko planirali. Močno pa se je letos povečala menjava denarja in prodaja spominkov. Do konca avgusta so zamenjali za več kot 18 milijonov S din različnih tujih plačilnih sredstev, lani pa v vsem letu le za 7,5 milijona S din. »Bilo jc lepo vreme,« pravijo, »vse je hitelo na morje; v Naklem so se le ustavili za kratek čas, zamenjali denar, potem pa odšli naprej.« Spominkov so prodali lani za okrog 900.000 S din, letos pa do konca avgusta za 2,700.000 S din. Tudi promet v bifeju se je povečal za približno 30 odstotkov. Presenečen sem bil, ko sem med najrazličnejšimi spominki v poslovalnici zagledal na steni manjšo tablo, na kateri je' bil s slamo vpleten kozolec, spodaj pa — prav tako s slamo — napis NAKLO. Torej se je le našel nekdo, ki je »pogrun-tal«, da je kozolec pri nas le nekaj posebnega, da je arhitektonsko in kulturno — zgodovinska posebnost naše dežele, ne le zaničevanja vreden objekt preteklosti. Presenečen sem bil in verjamem, da se bodo tujci začeli bolj zanimati, "da bodo spraševali, čemu služi in zakaj ga pri nas imamo, drugje pa ne, da ga bodo hoteli imeti doma kot skromen, vendar lep spomin na našo deželo. Spominek s kozolcem je tako preprosto lepo izdelan, prav nič kičast, da je lahko okras vsakemu stanovanju, če mu znamo najti pravo mesto v njem. Menim, da je treba pohvaliti to pobudo turističnega društva v Naklem, saj prodajajo spominek, ki je zares značilno naš, slovenski, gorenjski. A. Triler Filmi, ki jih gledamo V prihodnjem tednu bodo na sporedu trije filmi, ki skoraj verjetno ne bodo pomenili vznemirljivejših presenečenj. Vsi trije so s tako imenovanega »tekočega traku« filmske proizvodnje. Dva od teh treh sta ameriška. Prvega je režiral Antonv Mann. Zdaj smo videli že nekaj njegovih filmov in v primerjavi s številnimi westerni, ki jih srečujemo v kinematografih, so njegovi filmi narejeni s precejšnjo mero filmskega znanja, bolje ročeno dobrega filmskega obrtništva. V filmu Clovok z zapada igra glavno vlo^o pokojni Gary Cooper. Ta ameriški igralec je zrastel z razvojem vesterna, igral v številnih filmih, ki govore o dobi osvajanja ameriškega zahoda in je poslal dober karakterni igralec kljub temu, da je nas-lo-pal velikokrat v filmih dvomljive vrednosti. Zdaj je Garv Cooper že nekakšen simbol, sinonim za igralca v wester-nih. Pri nas film gledamo 6 precejšnjo zamudo, saj je Cooper že nekaj let mrtev. Filmov, v katerih je nastopal, je veliko. V rednem sporedu naših kinematografov ga ne bomo več velikokrat srečali. Njegovo ime pa bo brez dvoma ostalo zapisano v zgodovini filma. Skoraj gotovo je. da bodo filmi, vsaj nekaj tistih, v katerih je igral, prav zaradi njega našli mesto v kinoteenih dvoranah. — Film je v barvah in na širokem platnu. Drugi ameriški film ima naslov Z zavezanimi očmi. Film je kriminalka in govori o sodobni protiobveščevalni službi, njenih metodah in zgodah ter nezgodah, ki jih imajo ljudje, ki delajo v teh službah, pri svojem delu. V filmu igrata Ročk Hudson in Claudia Cardinale. Videli bomo torej, kako se je Claudia znašla v ameriških filmskih ateljejih, kako se je zapletla v delo protiobveščevalne služ_ be in ne nazadnje, koliko zna angleško. Zadnji premierski film, je film, ki je nastal v francosko-italijanski koprodukciji. An-selika, lepa ljubimka je drugi del filma, ki smo ga pred meseci videli z naslovom Angel ika, markiza angelov. Naslovno vlogo igra Michel Mercier, ki se v tem mesecu že tretjič pojavlja po platnih kranjskih kinematografov. Kdove, kaj se bo lepi Michel zgodilo v tem filmu? Zdaj je vdova in trlo se bo okoli nje moških, ki bi jo radi poročili! Loteriji Poročilo o žrebanju 39. kola srečk, ki je bilo dne 28. septembra 1967. PLES! Vsako nedeljo od 16. — 20. mladinski ples, Delavski dom, vhod 6. Vsako soboto od 20. do 23. ure ples za starejše mladince v prostorih plesne šole. Igra orkester ECHO. Postrežba pri mizah! Vhod v delavski dom 4/1. Srečke s so zadele končnicami dobitek ND 130 100 41640 1000 46140 2000 71870 600 91290 4C0 0045020 10.01:0 0421760 10.000 51 6 20881 600 70841 400 81681 400 0846881 8000 22 20 82 6 92 6 42082 606 97672 400 0360412 8000 0494802 8000 123 40 6083 200 08573 600 0064543 8000 1030653 _ 8000 4 4 01634 404 240M 604 24024 1004 38334 604 86874 404 0829404 8004 85 8 •95 10 64795 410 74385 408 0721295 8010 06 8 56 8 86 6 96 8 846 80 0265536 50.000 05567G6 30.008 7 4 69097 604 81807 404 78 6 43768 1000 49538 600 57108 1000 70528 400 86138 600 1026598 8000 09 10 59 6 00129 600 023382"3 100.000 Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Nagrobne spomenike po Izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja udovc boris Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21 058 Prodam ■ Prodam dva PRASlCA po BO kg težka in PEC plamen. Pšata 6, Cerklje 4686 Poceni prodam skoraj novo lutz PEC in KOTEL, primeren za kuhanje perila ali prašičjekuho. Kranj, Krožna 9 4687 Prodam novo TEHTNICO — 300 kg — na premične uteži, KOTEL za žganjekuho, nov ŠIVALNI STROJ bagat, sod — 1701, novo HARMOniko, RADIO, KUHALNIK na 4 plošče in enega na dve plošči. Vse tudi zamenjam za ©strešni LES (20 x 6 m) na valovite plošče. Naslov v oglasnem oddelku 4688 Prodam JABOLKA na drevju. Mrgole Franc, Povije 8, Golnik 4689 Pletilna STROJA, večjega in manjšega formata, prodam. Možnost prigraditve elektromotorja. Vidmar Stane, Šenčur 123 4690 Prodam KONJA, 5 mesecev •tarega. Trboje 37, Smlednik 4691 Po zelo ugodni ceni prodam 1500 kg BETONSKEGA ŽELEZA — 12 mm. 2ergaj Marjan, Zg. Brnik 86, Cerklje 4692 Prodam 12 m* jesenovega (I. vrste) in 24 mJ bukovega PARKETA. Naslov v oglasnem oddelku 4693 Prodam zimska JABOLKA po izbiri. Cadovlje 6, Golnik 4694 Prodam AVTO VW, Spodnja Besnica 69. Ogled v nedeljo dopoldan 4695 Prodam PEC na žaganje za centralno kurjavo in večjo količino novih GAJBIC. Pivka 9, Naklo 4696 Prodam KRAVO po teletu. Gorjuše 5, Boh. Bistrica 4697 Prodam dva sobna KAMINA. Simunac, Kranj, Zupančičeva 30 4698 OTROŠKO POSTELJO — iodobno z vložkom, prodam jea 15.500 s din. Marica Mu-rovec, Kranj, Kidričeva 15 4699 Prodam MOPED T-12. Na-Blov v oglasnem oddelku 4700 Šivalni stroj stadion poceni prodam. Kosi Marija, Župančičeva 13, Kranj 4701 Prodam PRIMO 150 cem, neregistrirano, v voznem stanju za 65.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 4702 Prodam novo cementno Btrešno OPEKO (folc). Vo-povlje 5, Cerklje 4703 Ugodno prodam FOTO aparat Zorki in sobni TAPETNI PAPIR. Naslov v oglasnem oddelku 4704 Prodam POSTELJO, posteljno OMARICO in OPREMO za novorojenčka. Kranj, Tavčarjeva 26 4705 Prodam puch, 250 cem ali menjam za MOPED in PRALNI stroj ignis, popolnoma nov. Naslov v oglasnem oddelku 4706 Predam KAD za zelje. Hrastje 21, Kranj 4707 Prodam mlado KRAVO s teletom. Struževo 5, Kranj 4708 Prodam dva ELEKTROMOTORJA — 5,5 km, 1400 obratov in 7 km, 2800 obratov. Zg. Brnik 81, Cerklje 4709 Prodam utrjene FIKUSE, ASPARAGUSE, KAKTUSE in pasjo KOCO. Kranj, Kokrica 84 4710 Prodam MOPED T-12 s prevoženimi 9000 km. Britof 124 4711 Prodam KRAVO v osmem mesecu brejosti, dobro mle-karico. Jošt Hinko, Naklo 51 4712 Prodam dvosedežni MOPED. Zg. Duplje 41 4713 Ročno KOSILNICO za vrt, rjav krzneni PLASC za 5—6 let starega otroka in nova trodelna OKNA prodam. Kranj, Pševska c. 2/F 4714 Prodam nov GUMI VOZ, višina koles 14 col, lahek z ojnicami. Ugoden nakup. Kogoj Jože, kovač, Tržič, Prole-tarska 3/a 4715 Zelo poceni prodam 4 ple-TILNE STROJE znamke du-bid in popp, ter stroj za previjanje. Naslov v oglasnem oddelku 4724 Ugodno prodam ZAZIDLJIVO PARCELO za dvojčka v Naklem. Naslov v oglasnem oddelku 4725 Prodam dva prašiča po izbiri od 50—80 kg težka. Kranj, Staretova 13, (Cirče) 4726 Ugodno prodam FIAT 750. Suha 24, Kranj 4727 Prodam veliko kuhinjsko OMARO in KUHALNIK na tri plošče. Kosi, fotograf, Jenkova 10, Kranj 4728 Dvodelno OMARO prodam. Marc, Kranj, Mencingerjeva 5 4729 Polavtomatični PRALNI STROJ 5 1 s centrifugo za ožemanje 95 % vlage in AVTOMOBILSKI sedež za dojenčka poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku KADAR VOZIŠ, NE BERI! KADAR BERES, BERI pavliho! Prodam GUMI VOZ — 15-colski. Ravno 9, Cerklje 4734 Poceni prodam dobro ohranjen sobni KAMIN. Kranj, C. talcev 75 4735 Prodam mizarsko MIZO (obelponk). Stepan, Stritarjeva 2/111, Kranj 4736 Prodam dobro ohranjen športni OTROŠKI VOZIČEK. Dolenc, Kidričeva 10, telefon 22-432, Kranj 4737 BUTAN-PROPANT plin po 1,30 N din za 1 kg dobite pri trgovskem podjetju KURIVO KRANJ Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Mežnart, Selo 22, Žirovnica 4716 Prodam KRAVO s teletom in KRAVO, ki bo teletila. Cut, Žirovnica 17 4717 Poceni prodam dobro ohranjena s steklom kombinirana VRATA in izložbo. Poizve se od 12.—14. ure. Vidmar, Titov trg 25/1 4718 Prodam raznovrstno SADJE na drevju. Kranj, Britof 78 4719 Prodam HRUŠKE tepke. Sp. Veterno 4, poizve se Pristava 18, Križe 4720 Prodam 600 kg KROMPIRJA za ozimnico po 0,45 N din za kg. Zaradi pomanjkanja prostora. Kranj, Oprešnikova 20 4721 Prodam dva BIKA za pitanje, SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo, ter 300 kosov žlindrine OPEKE. Se-nično 15, Križe 4722 Prodam plemensko TELICO in brejo KRAVO. Praprotna polica 6, Cerklje 4723 Nujno prodam popolnoma nov boseh HLADILNIK — 140-litrski. Naslov v oglasnem oddelku 4738 Prodam večjo količino CEMENTA po ugodni ceni. Poizve se v gostilni Li kozar. Visoko. Šenčur 4739 Ugodno prodam komfortno, novo. dvosobno STANOVANJE v okolici vodovodnega stolpa v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4740 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zbilje 6, Medvode 4741 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED — kolibri in žensko KOLO. Ogled ob nedeljah od 10.—12. ure pri Frlic, Jenkova 10 T, Kranj 4742 Prodam zimska JABOLKA po 1,00 N din, sadje za mošt po 0,35 N din in MOST za vkuhavanje po 1,50 N din. Eržen, Zg. Zabukovje 2, Besnica 4743 Prodam sobno PEC, VRATA in POSTELJO. Ponudbe poslati pod »Ugodno* 4744 „ UGODNOSTI: krije do 23 H — 9 kosov na m* — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi novo! 9 kosov na m« Likozar Marjan — CEMENTNI IZDELKI, Benedikova 18 (Stražišče), Kranj Kupim Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO med Kranjem in Ljubljano. Naslov v oglasnem oddelku 4730 Kupim dobro ohranjeno sobno OPRAVO. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku 4731 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »gotovina« 4732 Kupim kopalno PEC. Slabe Ludvik, krojač, Stošičeva 2, Kranj 4733 Ostalo ROLETE-LESENE, plastične, platnene, struženje in lakiranje parketa naročite pri SPILERJU LOJZETU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 4629 APNO — I. vrstno žgano, po industrijski ceni dobavlja takoj na dom in sprejema naročila KZK- Kranj—kooperacija, skladišče c. JLA, nasproti kina Center, telefon 22-143 4516 Trosobno STANOVANJE v bloku PLAVŽ Jesenice, zamenjam za dvosobno na Bledu. Kalamar C. revolucije 5, Jesenice 4745 Odstopim naročilo za fiat 750. Dobava v oktobru. Naslov v oglasnem oddelku oddelku 4746 SOBO oddam študentu. Staneta Žagarja 34. Kranj 4747 Sprejmem SOSTANOVALCA. Naslov v oglasnem oddelku 4748 Oddam SOBO. Informacije na telefon 22-221, interna 373, Kranj 4749 Vzamem v varstvo OTROKA, starega nad 2 leti na dom. Naslov v oglasnem oddelku 4750 Iščem SOBO v Kranju. Pomagam tudi v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 4751 Avtomobilisti, pozor! Poliramo vse vrste osebnih avtomobilov, motorjev z nitropo-lirnimi silikonskimi in uvoženimi polirnimi pastami, hitro in zanesljivo. Kranj, Jezerska cesta 107 (Gorenje) 4752 Popravljam pomoto, ki j« nastala glede stanovanja Kranj, Stražiška ulica 28, da se pravilno glasi; informacije dobite pri Arhu 4753 Starejši miren UPOKOJENEC išče prazno SOBO v Kranju ali bližnji okolici, gre tudi v vso oskrbo. Naslov V oglasnem oddelku 4754 Sprejmem SOSTANOVALCA. Ponudbe poslati pod Takoj I 4757 Vzamem otroka v VARSTVO na dom. Naslov v oglasnem oddelku 4758 ZAPOSLIM nekaj ur dnevno pomožno delovno moč. Čolnar Otmar, steklar, Kranj 4759 Zatekel se je ZLATI FAZAN. Dobi se Voglje 11, Šenčur 4760 Zaradi novogradnje prodam komfortno dvosobno STANOVANJE z nekaj predplačila. Vseljivo spomladi. Naslov v oglasnem oddelku 4761 Prireditve GOSTILNA pri MILHARJU v Smartnem prireja v soboto zvečer zabavo s plesom. Igra KVARTET STEGEN iz Mengša. Vabljeni! 4755 V nedeljo, 1. io. 1967. ob 16. uri vas bodo v GOSTIŠČU v TRBOJAH zabavali VESELI VANDROVCKI. Vabljeni! 4759 V soboto in nedeljo priredi GOSTIŠČE pri JANCETU v Srednji vasi pri Šenčurju zabavo s plesom. Igra priznani trio. Vabljeni! 4756 AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA začne z novim tečajem za voznike motornih vozil. Začetek tečaja bo v prvi polovici oktobra, zato pohitite s prijavo. Prijave sprejema pisarna AMD škofja Loka, Jegorovo predmestje 10 med uradnimi urami. Po ugodni ceni prodamo malo rabljeni mizni ŠTEDILNIK IN PEC LUTZ — 140 cm visoko, ki jo je treba popraviti. Turistično društvo Begunje na Gorenjskem. iOBOTA = SO. septembra 1967 OGLASI GLAS * 23. STRAN Naročite že sedaj Kmetijski priročnik 1968 Poleg novega koledarja boste našli v njem še strokovne nasvete: Poglavitne značilnosti republiškega zakona o gozdovih — Izkoriščanje gozdov — Gozdno gospodarski načrti — Odkazovanje drevja za sečnjo — Gozdni požari — čuvanje kmetijskih pridelkov za prodajo — Priprava pridelkov za trg — Prodaja pridelkov in na kaj moramo paziti pri sklepanju pogodb — Pregledna tabela sredstev za varstvo rastlin — Karantenske bolezni v gozdu — škodljive žuželke na lesu — O vrednosti kemične analize tal in gnojilni odmerki — Kako spoznamo dobro seme — Preprosti krmni obroki — Zajedavci in zajedavske bolezni pri prašičih — Higiena mleka Škropilnice — Motorne žage — Kako popravimo orodje — Trgatev in priprava za kletarjenje — Jagodičevje — Cepljenje orehov — Žive meje — Brajda — Uporaba polivinilastih ponjav — Sejemski dnevi v Sloveniji — Pravni nasveti za kmete in podobno. Poleg izpolnjene naročilnice vplačajte 12 N din (1200 starih dinarjev) na naslov Kmečki glas, Ljubljana, v korist računa številka 501-1-125/1. Kmetijski priročnik 1968 vam bomo poslali takoj po izdaji v oktobru letos. NAROČILNICA G za Kmetijski priročnik 1968 Naročam Kmetijsk' priročnik 1968 Priimek in ime .....................................................................- Naslov...........................................~.................................................. Pošta .............................................................................................« (podpis) Pošljite v kuverti časopisno podjetje KMEČKI GLAS Ljubljana Miklošičeva 4/1 p. p. 47/1 Kmetijska zadruga Sloga Kranj bo prodala na javni dražbi nekaj osnovnih sredstev 1. 2 dvoosni prikolici 2. motorno vprežno škropilnico 3. traktor ferguson Fe 35* 4. enoosno kiper prikolico 5. slamoreznico tempo 6. snopovezalko partizanka S 21 7. nekaj manjših strojev, med njimi kosilnico za traktor steyr 8. mopede 9. pohišlvo za eno sobo 10. nekaj pisarniške opreme Prodaja bo v ponedeljek 2 oktobra 1967 za OS pod zap št. 1—2 na Visokem pri Majerju od 8.-9. ure, za OS pod zap. št. 2—7 v strojnem domu v stražišču od 9.30—11. ure, za OS pod zap. št. 8—10 v upravi zadruge, Gasilska ul. 5 od 14,30—15,30. H Tržni pregled V KRANJU Jabolka 0,70 do 1,50 N din, hruške 1 do 3 N din, slive 1,40 do 1,70 N din, grozdje 2 do 3 N din, čebula 1.20 do 2 N din, kumare 0,60 do 1 N din, kumarce 2 do 2,50 N din, rdeča pesa 1,20 do 1,40 N din, solata 2 do 2,40 N din, korenček 1,20 do 1,40 N din, cvetača 2 do 2,50 N din, krompir 0,60 do 0,70 N din, zelje 0,80 do IN din, kislo zelje 2 N din, repa 2 N din, črna redkvica 1 do 1,20 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, med 12 do 13 N din, skuta 4 do 5 N din, gobe jurčki 10 do 16 N din, živa perutnina 7 do 8 N din, paprika 1,30 do 1,40 N din za kg; oves 0,60 do 0,80 N din, pšenica 1 do 1,20 N din, proso 2,50 do 2,80 N din, kaša 3,50 do 4 N din, ješprenj 1,:0 do 1,80 N din, lisičke 2 do 2,50 N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din, ajdova moka 3 do 4 N din, suho sadje 1,70 do 2 N din za liter; jajca 0,58 do 0,65 N din. Oprema za stanovanje, hladilniki, gospodinjske potrebščine, radio Blaupunkt, baterije ?a avtomobile Viilaeh -Beljak B05CHI Nikolaigasse 24 DlENsOl Telefon 4573 ing. LAGGNER Hranilnica in posojilnica Eiscnkapel Železna kapla — Menjalnica. Govorimo slovensko. vltsl ¥ Uši® enodnevni izlet 14. oktobra in 11. novembra enodnevni izlet 28. oktobra in 25. vembra no- enodnevni izlet na mednarodni velese-jem 7. oktobra. Vstopnica je vračunana. samo s sodobnimi turističnimi avtobusi podjetja Avtopromet Gorenjska Kranj — vožnja je nadvse udobna, varna in hitra — postopki prijav so poenostavljeni — cena je konkurenčna in dostopna vsakomur. Za Trst 35 N din, Trbiž 25 N din in Gradec 55 N din Prijave in informacije: V Kranju: poslovalnica Turist, Cesta JLA 1 telefon 21-563 in v turističnem oddelku podjetja, Trg revolucije 4, telefon 21-081 V Tržiču: poslovalnica podjetja, Cesta JLA 2, telefon 71-268 Potrošniki! Jabolka najboljših sort za ozimnico in takojšnjo porabo dobite v skladišču ali jih lahko sami naberete z Izbranih dreves v plantaži na Resju pri Podvinu last kmetijske zadruge Jelovica Radovljica Cene so konkurenčne nizke. Ozimnico lahko dobite vsak dan. Eventualna telefonska naročila sporočite na št. 70-253 Kmetijska zadruga JELOVICA RADOVLJICA 5334 Občinsko prvenstvo tabornikov Z rokometnim turnirjem se je pred dnevi v Krizah začelo občinsko prvenstvo tabornikov Severne meje Tržič. Zmagala je četa tabornikov-Kri/ pred Tržičem in Ravnami. Najboljši strelec je bil Kavčič (Križe) s sedmimi zadetki. REZULTATI: Ravne : Tržič 7:9, Križe : Ravne 12:3 in Tržič : Križe 2:2. Prvenstvo se bo nadaljevalo v atletiki, šahu, namiznem tenisu in košarki. — dh Prve priprave smučarjev Pred dnevi so alpski smučarji tržiškega Partizana pričeli z rednimi suhimi kondicijskimi treningi. Pod vodstvom trenerja Janka Krmelja in Janeza Ahačiča trenirajo dvakrat tedensko. — dh Odstop nogometašev Jesenic Zaradi objektivnih težav je iz 1. gorenjske nogometne lige izstopila moška ekipa NK Jesenice. Tekmovanje bo nadaljevala mladinska in pionirska ekipa. — lk Teran v JLA V sredo (27. septembra) je odšel na enoletno služenje vojaškega roka v JLA eden izmed najboljših krožnih rokometnih napadalcev v Sloveniji Tržičan Slavko Teran. V prvem moštvu je Teran zaigral že v sezoni 1962-63 in njegov odhod se bo tržiškim rokometašem precej poznal v napadu, saj je v nedeljo v Ajdovščini dosegel osem zadetkov. — dh Občinsko atletsko prvenstvo Radovljice Eržen (Kropa), daljina: Po Značilnost letošnjega občinskega prvenstva Radovljice v atletiki je bila številna udeležba in slabi rezultati. Prvenstvo je bilo preteklo nedeljo na Bledu. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili naslednji: člani — 100 metrov: Blaznik (Kropa), 400 metrov: Sitar (Kamna gorica), 1500 m: Sitar (K. G.), daljina: Šolar (Podnart), višina: Torkar (Ribno), krogla: Rupar (K. G.), 4 x 100 m: Podnart — mladinci: 100 m: Fagancl (Podnart), 1000 m: Pet novih rekordov Na centralnem stadionu v Ljubljani je kranjski Triglav nastopil proti domači Olimpiji v kvalifikacijah za udeležbo na ekipnem prvenstvu Jugoslavije za mladince in mladinke, ki so dosegle pet novih gorenjskih rekordov, enega pa izenačile. Mladinci so nastopili brez re-prezentanta Šraja. REZULTATI (najbolje uvrščeni Triglavani) mladinci —< 100 m: 2. Milck 11,2; 400 m: 2. žumer 52,5; 1000 m: 1. Žtromajer 2:39,1; 2000 m: 1. Hafner 5:53,5; 1500 m zapreke: 2. Marn 4:42,9; višina: 1. Milek 195; daljina: 3. Prežel j 608; palica: 4. Krumpak 330, krogla: 3. Fister 11,78; disk: 2. M. Fister 31,72; kopje: 1. M. Fister 58,20, kladivo 1. Sudžukovic 37,04; 4 x 100 m: 2. Triglav 45,7; mladinke — 80 m ovire: 1. Vidovič 13,4, Uspeh športnikov - invalidov na drž, prvenstva Prihodnje leto prvenstvo SFRJ v Kranju V Beogradu je bilo (23. in 24. septembra) državno invalidsko prvenstvo v namiznem tenisu, atletskem mnogoboju, kegljanju in streljanju. V slovenski reprezentanci je bilo tudi sedem Gorenjcev: Janez Fuiian, Franc Prelog, Henrig Jereb, Drago Koder (vsi TVD Partizan Tržič), Ivo Bevc, Franc Furlan in Zagore (vsi Borec Kranj). Najuspešnejši tekmovalec državnega prvenstva je bil Tržičan Prelog, ki je osvojil dve prvi mesti v namiznem tenisu in kegljanju ter zase- Dragocena zmaga strelcev Iskre Na tradicionalnem tekmovanju strelcev v počastitev občinskega praznika, ki je bilo minulo nedeljo v Preddvoru, je nastopilo. 10 ekip in skupno 38 posameznikov. Zanimivo je, da je pokal v zadnjih devetih letih kar osemkrat menjal lastnika in tako ni nobeni ekipi uspelo, da bi trikrat zapored ali petkrat v presledkih osvojila pokal v trajno last. Vrstni red: ekipe 1. Iskra, 2. Sava, 3. Bratstvo-Enotnost itd. posamezniki — 1. Peter-nelj (Sav». , 2. Lombar (Tu-go), 3. Brelih (Bratstvo-Enotnost) itd. b. Malovrh del tretje mesto v atletskem mnogoboju. Tudi ostali Gorenjci se niso iz Beograda vrnili praznih rok, saj so osvojili še eno zlato in srebrno ter štiri bronaste kolajne. REZULTATI: atletski mnogoboj: 3. Prelog; 3* razred; 1. Furlan, 2. Bevc ... 4. Jereb. Kegljanje: 1. razred: 1. Prelog; 3. razred; 3. Bevc; 4. razred: 3. Koder; 5. razred: 3. Zagore. Namizni tenis: 1. Prelog . . . 3. Bevc. V namiznem tenisu so zaradi'nerazumljivih vzrokov diskvalificirali celotno slovensko reprezentanco. Streljanje: slovenska reprezentanca je zasedla četrto mesto. Organizacija prvenstva je bila zelo slaba, pa tudi sodniki so bili preveč pristranski. Prihodnje leto bo invalidsko državno prvenstvo v Kranju. D. Humer Gorenjska nogometna liga Na vrhu Ločan V 4. kolu gorenjske nogometne lige je edino presenečenje napravilo moštvo iz Lesc, ki je premagalo favorizirane Železnike. Najlepša je bila tekma v Naklem, kjer so domačini dovolili, da jih premaga moštvo Ločana, v katerem nastopa nekaj odličnih posameznikov. Ekipa Ločana se je tako povzpela na prvo mesto. Zelo zanimiva, borbena, včasih tudi groba Je bila tekma v Šenčurju, kjer je domači Svobodi uspelo osvojiti dve točki. REZULTATI SKUPINE A: | V ostalih ligah gorenjske Lesce : Železniki Naklo : Ločan 1:0 0:1 Svoboda : Tržič 4:2 Triglav B : Jesenice 3:0 Lestvica: Ločan 4 3 0 1 9:2 6 Kranj 3 3 0 0 5:2 0 Svoboda 2 2 0 0 6:8 1 Tržič 3 2 0 1 5:4 I Jesenice 3 10 2 6:7 2 Naklo 4 10 3 5:8 2 Lesce 4 10 3 3:9 i Železniki 3 0 0 3 3:7 0 Izven konkurence Triglav B 2 2 0 1, 9:9 4 nogometne podzveze so bili doseženi naslednji rezultati (skupina B): Preddvor : Trboje 7:2, Podbrezje : Predoslje 3:1. Vodi Preddvor z 6 točkami, sledijo pa Borac in Kropa z 4 točkami itd. Mladinci: Triglav : Ločan 2:1, Kranj : Jesenice 3:5, prvi je Triglav z 4 točkami, sledijo Jesenice in Ločan. Pionirji: Lesce : Železniki 1:0, Naklo : Ločan 2:0, Triglav : Jesenice 4:0, Svoboda : Tržič 0:2. V vodstvu je moštvo Naklega s 6 točkami, sledijo pa mu Kranj in Triglav a 4ttočkami. 60 m: 2. Klemene 8,3; 1000 m:L Osovnikar 12,5 (gor. rek. za članice in st. mladinke), 403 m: 1. Osovnikar 61,7 (gor. rek. za članice in st. mladinke), višina: 1. Vidovič 135, daljina: 1. Bizjak 470; krogla: 2. Tolar 9,07; disk: 1. Knau-bert 26,29; kopje: 2. Puhar 23,60; 4 x 100 m: 1. Triglav 51,2. Točke — mladinci 15.632, mladinke 12.364. M. KURALT točnik (Kropa), višina: Berco (Kropa), krogla: Pristov (Begunje), 4 x 100 m Podnart — pionirji: 60 m Ropoša (K. G.), daljina: Sudžukovic (Begunje), višina: Ravnik (Radovljica), krogla: Sudžukovic (Begunje), 4 x 50 m Ribno — članice: 60 m: Kordež (Kropa), daljina: Kordež (Kropa), krogla: Kržišnik (Kropa), 4 x 50: Kropa — mladinke: 60 m: Luznar (Radovljica), daljina: Bem (Radovljica), višina: KordeŽ (Kropa), krogla: KnafliČ (Bled) — pionirke: 60 m: Vovk (Podnart), daljina: Kol-man (Begunje), višina: Kol-man (Begunje), krogla: Hab-jan (Kropa), 4 x 50 m: Podnart. J. Justin Gorenjska rokometna liga — II. razred Odložena tekma Zaradi zadržanosti sodnikov s sojenjem tekem v višjem rangu tekmovanja, je bila tekma Veterani : Duplje B prestavljena na kasnejši termin. V tem kolu je presenetljiv visok poraz Besnice na domačem igrišču proti mladi ekipi Tržiča. REZULTATI: Besnica : Tržič B 15:28 (5:15), Selca B : zabnica B 7:7 (3:4). Vrstni red: Duplje B 6, Storžič 4, Gorenjska košarkarska liga Radovljica vodi Ker v spomladanskem delu tekmovanja niso bile odi vse tekme, so nekaj tekem odigrali šele na začetku frane skega dela. Po vseh odigranih tekmah spomladanskega h6!* je bil vrstni red moštev naslednji: Radovljica 12 točk t u veje 11, Jesenice I ml. 10, Kroj ml. 10, Triglav ml. 8 T nice II. ml. 6, Medvode ml. 6, Medvode st. čl n Jfso-Ijica 67 2 " 5' Radov" Tržič B 4, Besnica 2, zabnica B 1, Selca B 1 in Veterani brez točke. Pari GRL — I. razred: Kranjska gora : Sk. Loka, Radovljica : Kamnik, Kranj B : Jesenice, Krvavec : Selca, Križe B : zabnica; II. razred: Tržič B : Storžič, zabnica B : Veterani, Besnica : Selca B, Duplje B proste. E. Porenta Najboljši strelci v ligi so bili: Blaž Bole (Rad) 126, Hladnik (Jes II) 123, Franko Jes I) 120, Ažman (Trigl) 109, Knific T. (Medv. st. čl.) 105 Žnidaršič (Medv. ml) 99, Krištof (Rad 67) 98, La-šič (Trigl) 96, Pretnar (Rad) 95, Primož Bole (Rad) 87 itd. V jesenskem delu so najbolj presenetili starejši člani iz Medvod, ki so premagali celo Radovljico. Mladinci Kroja niso dobili še nobene tekme, ker nastopajo z zelo mlado ekipo, vendar so se svojim nasprotnikom dobro upirali. REZULTATI 13. kola: Medvode st. čl.: Radovljica 77:43 (36:16), Medvode ml : Radovljica 67 60:34 (28:22), Kroj ml : Jesenice II ml 37:41 (19: 25), Jesenice II. ml : Trhle veje — preloženo; Triglav — prost. Lestvica 13. kola: Radovljica 12 9 3 778:609 18 Trhle veje 10 8 2 620:499 15 Jesenice (—1) I. ml 10 7 3 459:348 14 Jesenice^ II. mL 11 5 6 542:565 10 Kroj ml. 12 5 7 546:579 10 Triglav ml. 10 5 5 576:488 9 Medvode (_i) H 5 6 541:491 9 (—1) H 4 7 519:667 8 st. čl Medvode ml. Radovljica 67 11 1 10 455:770 2 P. Pokora Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-833, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20'/* popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.