Št. 119 V Ljubljani, četrtek dne 30. junija 1910. Leto I : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9‘—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. \a delo! Vlada nam je blagovolila podeliti novo, prav krepko zaušnico, ker misli, da Slovenci živimo samo za to, da plačujemo davke, da prelivamo kri za ljubo »domovino* Avstrijo in da dobivamo zaušnice za naše zvesto hlapčevanje. Mi vladi njenega početja ne zamerimo preveč. Saj so vsi ministri trdni Nemci, ki nas sovražijo do dna duše in ki bi nas rešpektirali samo potem, ko bi se nas bali in Slovenci nismo ravno tak narod, da bi komu vlivali strah, pač pa nas radi naše strahopetnosti, neodločnosti in odjen-ljivosti povsod zasmehujejo, ker čim bolj nas razne c. kr. avstrijske vlade zatirajo, tem globlje pripogibamo mi naše tilnike in se navdušujemo za razne visoke ikse in ipsilone. Naravna posledica vsega tega je ta, da doživljamo poraz za porazom in da se zožujejo naše meje od dneva do dneva. Naglašali smo opetovano, da leži največji del krivde radi naših neuspehov v naši indolenci, ker ni dosti, ako se deklamirajo rodoljubne fraze pri raznih banketih in drugih svečanih prilikah, nego je treba pred vsem in v prvi vrsti delati, pa tudi našo politiko napram Dunaju bi morali podvreči temeljiti reviziji. Zakaj vpoštevajo merodajni faktorji Italijane, ki jih je v Avstriji manj kot Slovencev in niti ne živijo kompaktno, nego šo raztreseni od Gardskega jezera na Tirolskem do črnogorske meje? Deloma pač za to, ker imajo naši Italijani m to je popolnoma umljivo, zaslombo v sosednji kraljevini, a v prvi vrsti za to, ker Italijani niso strahopetci, ker ne znajo prositi, pač pa znajo odločno zahtevati! Naš narod je pa v nacionalnem oziru še popolnoma neprobujen in pozna samo en patriotizem: avstrijski, in tudi oni, ki so narodno zavedni, identificirajo navadno slovensko rodoljubje z avstrijskim patriotizmom I Vse to bi se moralo temeljito spremeniti, ako se hoče doseči v narodni naši politiki kakih uspehov. Ljudstvo bi se moralo vzgajati v narodnem duhu in ga seznanjati z našim pravim položajem, a slovensko rodoljubje treba ločiti od avstrijskega patriotizma, ker ta dva pojma nista in ne moreta biti identična. Kako moremo biti Slovenci avstrijski patrioti, ko v tej državi niti najprimitiv-nejših pravic ne vživamo? Kako se moremo navduševati za naše zatiralce? Merodajni faktorji bodo mogli s pravico zahtevati od nas avstrijski patriotizem še-le potem, ko bomo vživali Slovenci v tej državi ne samo dolžnosti, nego tudi vse pravice! Rešitev za nas je samo v samozavesti, v odločnosti in v — delu. Napredna slovenska inteligenca naj se posveti sistematskemu podrobnemu delu v ljudstvu, ki naj ga organizira za odločen odpor proti sistemu, katerega končni cilj je: uničenje slovenskega naroda. Kadar vlada ne bo videla pred sabo samo par omahljivih slovenskih državnih poslancev, nego ves slovenski narod, ki bo pripravljen boriti se z vso odločnostjo za svoje pravice, pridejo za Slovence kmalu boljši časi! Slovenci! Slovenke! Dne 3. julija obhaja „Družba sv. Cir. in Met.* v Ljubljani 25 letnico plodonosnega delovanja med Slovenci. V proslavo se priredi popoldne v Tivolskem gozdu velika ljudska veselica, pri kateri bodo sodelovale Slovenke vseh slovenskih dežel. Naša narodna čast zahteva, da pokažemo svojo hvaležnost družbi in svojo narodno zavednost napram zuna.ijemu svetu z ogromno udeležbo. Veselica bo v tako ogromnem obsegu, kakoršne Slovenija še ni videla ter bo nudila vsakemu raznovrstne zabave. — Vsi Slovenci in Slovenke na pobratimstvo v Ljubljano dne 3. julija. Ne pošiljajte brzojavk, temveč nabirajte jubilejne darove za družbo! Splošni pregled. Državni zbor. Pol leta je preteklo, odkar je sprejel avstrijski parlament novi poslovni red. Vse je pričakovalo, da je sedaj obstrukcija strta, v rokah parlamentarnega predsednika pa neomejena oblast. Toda motil se je, kdor je to mislil. Nemci sami so prav dobro vedeli, da so ena vrata še odprta, če prav so v oni burni noči, ko je bil takore-koč vsiljen sedanji poslovnik, dvignili huronski krik in govorili, da so sedaj Slovani na krmilu. Danes vlada vkljub novemu poslovnemu redu v avstrijskem parlamentu obstrukcija in le slučaj je nanesel, da so morali po tem orožju poseči ravno one stranke, iz katerih vrst je izšla ideja spremembe starega poslovnika. Nemci bi se sami ravno tako posluževali tega sredstva, če bi bilo treba. Seveda bodo sedaj na vse načine vpili, da zopet Slovani zavirajo parlamentarno delo. Posebno graška »Ta-gespošta* je popolnoma iz sebe in vpije, da je treba s silo in nič drugače zatreti obstrukcijo. Samo eno sredstvo pravi, je pripravno zato: Zaključenje državnega zbora. Da bi bilo drugače mogoče, o tem »Tagespošta* sama obupava. Samo, da Slovenci ne dobe nobenih koncesij, če tudi pade sedanja vlada. Nesporazumljenje med Rusijo In Norveško. Med tem, ko si na jugu diplomati in državniki belijo glave radi Krete, nastalo je na severu nesporazumljenje med Norveško in Rusijo in sicer radi Špicberških otokov, ki so skoraj osemkrat večji, kakor otok Kreta. Kakor je znano, so to velikan- sko otočje odkrili ruski pomorščaki, vendar se ruska vlada ni brigala zato, da bi jih priklopila Rusiji. Sedaj pa mislijo kar naenkrat, kakor poroča „Novoje Vremja*, sklicati na inicijativo Norveške mednarodno konferenco, pri kateri bi imela ruska država samo en glas. »Novoje Vremja“ pravi: Kakor smo Ameriki podarili Aljaško, ki je, kot se je pozneje izkazalo, prava zakladnica zlata, tako mislimo sedaj brezskrbno prepustiti Špicberške otoke, kjer je zelo razvit ribji lov in je zelo bogata na rudninah Norveški, ker se ruski diplomati ne brigajo prav nič zanjo. Dvestoletnica zavzetja Wiborga. Letos je dvestoletnica, odkar je Peter Veliki zavzel Wiborg. Pri tej priliki je odposlal ruski car Nikolaj 11. brzojavni pozdrav finlandskemu generalnemu guvernerju in opomnil, da tvori nekdaj stara rusko-pravoslavna Karelija, ki jo je zopet osvojil Peter Veliki, dandanes trdno podlago ruske države ob baltiškem morju. Vsa Rusija je slovesno obhajala ta jubilej, v trdnjavi Wi-borg pa so na slavnosten način odkrili spomenik v večen spomin tamkaj padlih Rusov. Krščansko-socijalna korupcija. Včerajšnji »Zeit* prinaša razgovor s svet. Hrabom samim o njegovi aferi z Gessmannom in njegovo kliko. Dosedaj se je Hraba prvič o tej aferi javno izrazil. Med drugim je rekel, da obstane v celoti pri svojih trditvah proti Gessmannu. Zato ima spravljenih nebroj dokazov, v katerih je skrit naravnost dragocen materijal, ki ga ni še nikomur pokazal. Spravil ga je za ugodno priliko. Svoj deželnozborski mandat ne misli nikakor položiti, dokler se v zbornici ne izjavijo, ali so za njega, ali pa za gospodarstvo klike v mestni občini. — In vendar so krščanski socijalci vseeno odstopili od tožbe. Dnevne vesti. Čitateljem »Jutra* javljamo, da se začne »Jutro" najbrže že v teku prihodnjega tedna tiskati tako zgodaj, da se bo lahko razpošiljalo s prvimi jutranjimi vlaki. V Trst pride potem list že ob polu 7. uri zjutraj in celo v Beli krajini dobijo naročniki list popoldan onega dne, ko izide. V Ljubljani se bo začelo raznašati »Jutro* že ob 6. uri zjutraj in v tem času se bo dobivalo po tobakarnah. S tem bo zelo vstre- ženo naročnikom in onim, ki »Jutro* kupujejo v tobakarnah. „Jutro“ in „Drednot“. Iz pisem, ki jih dobivamo povodom predpriprav za rojstvo prvega slovenskega »Drednota* od vseh strani, vidimo, da se bodo gg. iz »Narodne tiskarne” s svojimi načrti proti »Jutru* tako blamirali, da bodo to blamažo dolgo pomnili. Eno takih pisem danes priobčujemo, da se vidi, kako se misli na deželi o načrtih »Narodne tiskarne". Pismo je iz zelo lepega kraja na Gorenjskem in se glasi: »Podpisani sem bil naročen 20 let na neki slovenski dnevnik (»Slov. Narod"), ki mi je znižal naročnino za eno četrtino in sedaj opustim ta list. Pošiljam četrtletno naročnino za »Jutro", ki mi zelo ugaja. Pišite samo vedno v dosedanji smeri vin jaz ostanem stalen naročnik »Jutra". Čez par let, ko si »Jutro" nekoliko gmotno opomore, mi boste pa, če bo mogoče, tudi vi znižali naročnino za eno četrt. Prijazen pozdrav! N. N." Veselijo nas;taka pisma in »Drednota" se — ne bojimo. Zavednim Slovencem v prevdarek. V kratkem bomo imeli Slovenci dva jutranja lista in morda s časom še tretjega, namreč »Jutro* in »Slovenski Narod", za katerim bo prikobacal počasi še »Slovenec". »Slovenski Narod" dela za svojo jutranjo izdajo velikansko reklamo in napoveduje novo ero v zgodovini slovenskega časnikarstva. Pripoveduje, da smo Slovenci že dolgo časa potrebovali jutranji list, kar se bo sedaj tudi zgodilo, ko bo izhajal »Slovenski Narod" po dvakrat na dan in bo tako vsem čitateljem ustreženo. Ne vemol Danes lahko izjavimo, da ne potrebujemo toliko dnevnika, ki bo izhajal dvakrat na dan, ampak list, ki ima jasne cilje pred seboj in stopa brez krinke pred občinstvo in ni odvisen od nobene politične stranke. »Jutro" je stopilo prvo kot tak dnevnik pred publikum in začelo neustrašeno kriti-kovati naše nezdrave razmere. Posledice so kmalu pokazale, da ima »Jutro* v resnici le dobre namene. Našo ledino je treba znova razorati in iztrebiti ves plevelj. Slovenci naj sodijo sami, ali mislijo gospodje v »Narodni tiskarni" ustanoviti dnevnik, ki bo izhajal dvakrat na dan resnici zato, da ustrežejo slovenskemu rodu, ali pa jih vodijo pri tem kaki čedni nameni. Klerikalna baharlja. Z velikanskim pompom se pripravljajo naši klerikalci za proslavo 10. julija. To bo njih narodni praznik. Priglašenih imajo že nad 120 podružnic »Slovenske Straže*, katere se bodo ta dan slovesno ustanovile. V nedeljo teden se bodo zbrale vse klerikalne organizacije, kakor izobraževalna društva, Orli, Marijine družbe i. t. d. z zastavami v cerkvi, kjer bodo govori o naših slovanskih apostolih in po germanstvu zatiranih rojakih na meji. Vsa čast jim! Toda predno ustanove svoje podružnice, jim rade volje damo še par v na-manj, LISTEK. M1CHEL ZČVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [22] Vitez je jezdil v koraku proti Svetoangeljskemu gradu in prijezdil mimo Svetega Petra. Tam so se na tlakovanem trgu zlivale in strinjale v temnih vrtincih reke ljudi, ki so preplavljale vse ceste in ulice. Novica o smrti Francesca Borgia je bila napravila globok vtis. Ne sicer, da bi bil vojvoda Gandijski ljubljenec prebivalstva; toda znano je bilo, da je Cezarjev nasprotnik in tekmec, in vse je upalo, da se temni spor, ki je ločil obadva brata, konča s porazom in morda še celo s smrtjo starejšega papeževega sina. Kajti Cezar Borgia, zmagalec Romagne*) in groza Rima, je živel obdan s celim ozračjem sovraštva.. • Ragastens je opazoval množico, ki jo je polagoma prodiral s prsi svojega Kapitana. Zamolkle vesti so pretresale to množico in so hitele po njenem nemirnem površju kakor dihi bližnje nevihte po valovih morja. V nekaterih skupinah so govorili že na glas, da treba maščevati Francescovo smrt. In ob besedi maščevanje so se svetile vse oči ter se obračale proti Svetoangeljskemu gradu. Očividno, ti pogledi so grozili Cezarju samemu. Torej je sumnja letala nanj! Ragastensu je bila glava polna reči, ki jih je gledal * Romagna = pokrajina Rima. in poslušal; zato se ni zmenil za človeka-duhovnika, meniha! — ki je begal med skupinami, šepetal temu na uho in delal onemu skrivnostna znamenja. Ta menih je bil don Garconio. Kakšno delo je opravljal? Tako je bil pač povprašal naš vitez, da je videl meniha. Toda, kakor smo dejali, jezdil je in si prizadeval zbrati vtiske, ki so mu prihajali od množice, ter razmišljal o čudnem svidenju, ki ga je imel prejšnji večer z Beatrice ali bolje rečeno s Primavero. Podoba deklice mu je plavala pred očmi, dokler ga ni naposled popolnoma obvladala. In ko je dospel pred vrata Svetoangeljskega grada, se je bila v vedenju množice izvršila čudna izprememba. Čeprav ga je bila hrabrost sama, vendar bi se bil Ragastens brez dvoma stresel, da je videl dvoje svetlih oči, ki so se upirale vanj, in zlobne usmeve, ki so jih spremljali. Toda on ni videl ničesar in je mirno zajahal na dvorišče gradu, ki je bilo polno lakajev, vojakov, častnikov in plemstva. Tu se je razodevala mogočnost Cezarja Borgia. Kralj Francije gotovo ni bil tako obdan od stražnikov in dvorjanov kakor sin papeža. Ragastens je bil stopil s konja in je v dokajšnji zadregi gledal okrog sebe, ker se ni vedel kara obrniti; takrat pa se je ob njegovi strani zaslišal debel glas: »Kaj, fakini! Ali ne vidite, da vam gospod vitez de Ragastens ponuja uzdo svojega konja?* Lakaji, ki jim je veljal ta nagovor, so planili k vitezu ter se z vsemi znamenji velikega spoštovanja polastili Kapitana ter ga odvedli v enega izmed prostornih hlevov gradu! Ragastens pa se je bil obrnil k onemu, ki ga je tako v pravem času rešil zadrege. »Baron Astorra!* je vzkliknil, ne brez presenečenja. »Saz sam,* je odgovoril orjak, »in prevesel sem, da se vam morem ponuditi za vodnika po tem gostem mestecu — ^ali bolje rečeno labirintu, kakršen je Svetoangeljski »Bogme, dragi baron, zares sem vam hvaležen za to ponudbo.. . Toda dovolite mi, da povprašam o vašem zdravju .. . Čeprav imate roko v obvezi, vendar upam, da nisem bil tako neroden, da bi vas bil resno poškodoval.* »Saj vidite, gospod vitez, da nisem podoben umirajočemu človeku; pri vseh hudičih, tisti meč, ki me pošlje ad patres, še ni skovan . .. Toda pojdite ... povedem vas v prostore Svetlosti Cezarja, ki se v tem trenotku posvetuje s svojim visokim očetom — ki je oče nas vseh v Jezusu Kristu.* Baron se je prekrižal. Ragastens je smatral za dolžnost vljudnosti, da stori po njegovem zgledu; nato je šel za svojim vodnikom, čudeč se laški spretnosti, ki je dajala njegovemu nasprotniku možnost, da se je kazal starega prijatelja. Z baronom sta šla po razkošnih stopnicah iz rožnatega granita; na vrhu stopnic se je pričenjala vrsta dvoran, okrašenih nekoliko trezneje, kakor so bile dvorane v Palači Smeha. Tako sta dospela do prostorne sobane, kjer je mrgolelo nebroj gospodov v vezenih oblekah, stražnikov in dvorjanov, ki so kramljali z največjo neprisiljenostjo »Gospodje«, je izpregovoril Astorra s povdarkom, ki je prekinil vse razgovore, »dovolite mi, da vam predstavljam gospoda viteza de Ragastens, francoskega plemenitaša, ki je prišel v Italijo pokazat nam vsem, kako treba obračati meč, in j'e pričel s tem, da je dal meni, nepremagljivemu Astorra, lekcijo, ki se je bom še dolgo spominjal!" nasvetov. Ako mislite v resnici delati za naš narod, začnite najpreje pri svojih voditeljih. Poučite svojega generala dr. Šušteršiča, ki bo sedaj grmel na Dunaju za slovensko vseučilišče in reševal naš narod, naj pošlje najprej svoje otroke v slovensko šolo kamor spadajo. Razložite obenem na svojih shodih kmetom, kako pogubna je »Kranjska hranilnica" za slovenski narod in se odpovejte vsaki na-daljni zvezi ž njo. Sicer smo pa trdno prepričani, da vi sploh niste sposobni za narodno delo in da se bodo vaše podružnice »Slovenske Straže' kmalu izpremenile v navadna klerikalna društva. Klerikalci In jubilej .Družbe sv. Cirila in Metoda”. Klerikalci pritiskajo dalje na svoje pristaše in na one, ki so od njih odvisni, da ne razobesijo povodom jubileja naše šolske družbe zastav. To postopanje se obsoja samo po sebi in oni Slovenci, ki so res narodno zavedni, gotovo razobesijo narodne zastave na svojih hišah in pokažejo s tem, da se ne bojijo terorizma klerikalnih brezdomovincev. Pa to še ni dosti, nego se mora čutiti protest zavednih Slovencev proti klerikalnemu brez-domovinstvu — v blagajni »Družbe sv. Cirila in Metoda". Profesor — referent o obrtni šoli! Poroča se nam: Včeraj dopoldne sta se menila dva obrtnika, resna moža, v gostilni .pri fajmoštru*. .Veš kaj“, pravi krojač čevljarju, .vse prav da skličejo klerikalci obrtniški shod, ampak da nas imajo za take gimpelne, da dajo referirati o obrtni stroki profesorju (Jarcu), to je pa naravnost lumparija in javen švindel, kateremu moramo resni ljudje zobe pokazati. Mesto da bi nam klerikalci kaj zaslužiti dali, nas pa s profesorji smešijo, ki poročajo o stvareh, ki jih toliko razumejo kot naš čevelj*. — .Je že prav*, odgovori čevljar, .bodo naši ljudje saj spoznali, za kako zabite nas ti ljudje (Kregar, Ložar in — profesor Jarc, paŠuklje in dr. Lampe) imajo!* — Take in podobne opazke so včeraj pred in po shodu udarjale na naslov obrtniškega shoda in njegovih prirediteljevi Razmere v prisilni delavnici. Iz meščanskih krogov smo prejeli naslednje vrstice: ,Jutro” se zavzema vedno in povsod za zatirane, tako tudi za paznike v prisilni delavnici, ki so res trpini v pravem pomenu besede. Kdor pozna razmere v prisilni delavnici — takih ljudi pa ni mnogo — se mora zgražati, ker pazniki takorekoč nikdar nimajo počitka. Povsod je navada, da je oni, ki ima službo po noči, prost čez dan in narobe, a ako to v izrednih slučajih ni mogoče, dobi posebno nagrado v denarju, ali ima pa drugikrat več prostega časa. Pri paznikih v prisilni delavnici tega pravila ne poznajo in ti trpini morajo biti večkrat v službi noč in dan. Bil bi pač že skrajni čas, da se začne postopati s pazniki v prisilni delavnici malo bolj človeško, da bodo tudi oni mogli živeti življenje, vredno človeka. .Svoboda*. Teh dni izide pod naslovom .Svoboda" ponatis listka VI. Levstika .In vstali so divji psalmi*. Naročniki .Jutra* dobijo knjižico brezplačno, v prodaji bo pa veljala 20 vinarjev. Brezplačno dobijo to knjižico tudi novi naročniki dotlej, dokler je bo še kaj v zalogi. Septembrska žrtev. Dne 4. julija pride iz zapora tukajšnjega deželnega sodišča g. Danilo Cerar, ki je bil radi sep-temberskih demonstracij obsojen na 10 tednov zapora. Nemška predrznost. Neka trafikan-tinja na Rimski cesti vedno vsiljuje ljudem nemške vžigalice. Če kdo zahteva slovenske, mu ponudi najprej klerikalne in še-le na odločno zahtevo da konečno Ciril-Metodove vžigalice. Svetujemo ji, naj ne izziva preveč. Zahtevajte povsod Čiril - Metodove vžigalice 1 Državna slovenska ljudska šola ▼ Trstu. Iz dobro poučenih krogov se poroča, da misli vlada dva slabo obiskana razreda nemške državne ljudske šole v Trstu opustiti in tako pripraviti prostor za pripravljeno novo državno šolo s slovenskim učnim jezikom. Krvavo dejanje v Trstu. Bivši poštni oficijal Filip Giurovich je včeraj ob 2. popoldne napadel vozniškega nadmojstra Čerina in ga zabodel z nožem v srce. Čerin je med tem, ko so ga peljali v bolnišnico umrl. Morilec je bil takoj aretovan. Giurovich je bil zaradi tega, ker je nekega svojega tovariša obdolžil razžaljenja Veličanstva bojkotiran in zato se je maščeval nad Čerinom, katerega je smatral za povzročitelja tega bojkota. Tržaški vlomilci zopet aktivni. Poročajo nam iz Trsta: Zopet enkrat so gospodje .neznani* storili rekord predrznosti, v zasmeh naše slavne državne policije. Danes (v torek) med 12. in 2. uro popoldne so gg. .ignoti* v živahni ulici, v sredini mesta — ulica Nuova — vspešno .operirali* menjalnico »Filiale della Živnostenska banka p. Č. a M. a Trieste*. Rolo je bil spuščen do tal, ali nezaklenjen in tudi no- tranja vrata niso bila zaklenjena, a v menjalnici ni bilo nikogar. Drzni vlomilci so torej nemoteno vstopili, odprli od znotraj oba izložbena okna in pobrali ves zlat in srebrn tujezemski denar ter razne valute in vrednosti v papirju, v lepem skupnem znesku 8.000 kron, potem so pa komodno in neovirano odšli. Res, idilične razmere! Footbail-tekma. V torek zvečer se je vršila football-tekma med drugim delom prvega tekmovalnega moštva II. drž. gimnazije (modri) in drugim tekmovalnim moštvom I. drž. gimnazije (rdeči). Izid je bil, kakor smo pričakovali sorazmeren moči tekmovalcev, namreč 8 : 14. Goalceper rdečih bi moral biti agilnejši. Splošno pa se je večkrat opazovala ležernost v igranju. Najbolj sta zadoščala obojestranska center-forwarda. M. Razveljavljena smrtna obsodba. Pri predzadnjem porotniškem zasedanju v Mariboru je stal pred porotniki kočarjev sin Anton Kmetec, ki je bil obtožen radi hudodelstva umora, ki ga je izvršil na svoji prejšnji ljubimki. Kmetec je bil nato od porotnega sodišča obsojen v smrt na ve-šala. Sedaj je pa vrhovno kot kasacijsko sodišče, kateremu je bila predložena smrtna obsodba v potrjenje, obsodbo uradno razveljavilo in odredilo popolnoma novo obravnavo. Samomor. V torek zjutraj se je zastrupila z neko kislino hči odvetnika dr. Antona Volpi v Trstu, ki se je pred dvemi leti poročila z Andrejem Lloydom, soimeji-teljem livarne Thomas Holt. Nesrečnica je umrla drugi dan ob 2. zjutraj. V Zavetišče na Gorenjsko odide koncem šolskega leta zopet več ubožnejših šolskih otrok — dečkov in deklet. Najprej odidejo deklice (za 1 mesec) a na to dečki. Otroci bodo seveda pod strogim nadzorstvom cerkljanskega g. nadučitelja. Prosto skladišče tvrdke A. Krisper & Tomažič ob Dunajski cesti je založeno že zdaj z ogromno množino blaga, kakor: petrolej, sladkor, kava, olje in podobnimi predmeti. Obsežni prostori pa se bodo še izdatno napolnili z imenovanimi potrebščinami. Kalna voda z Barja prihaja še vedno po Ljubijančini strugi. Tudi Gradašca in Mali Graben nista dosti boljša. Najbolj umazana je seveda Išca. Vsa ta rujava brozga odganja marsikakega kopalca od voda, čeprav bi se rad ohladil in očistil v njih. Obširen kanal se napravlja pri mestni klavnici. Pri tem podjetju bi bilo sploh še marsikajv druzega nujnega in potrebnega izvršiti. Čujemo, da so načrti za te potrebe že pripravljeni. Rimske izkopanine. Pri izkopavanju temelja za bodočo »Učiteljsko tiskarno* so našli na severnem delu vrta poldrugi meter globoko v zemlji sarkofag, ki je 207 m dolg in 0-63 m širok. Rob je debel 8 cm. V grobu so našli nekaj hrbteničnega okostja in ostanke navadnih ilovnatih posod. Narodna gostilna je g. Antona Novaka na Rimski cesti št. 11., ki jo toplo priporočamo vdeležnikotn jubilejnih slavnosti .Družbe sv. Cirila in Metoda*. V g. Novaku ima naša šolska družba vnetega prijatelja in podpornika. Beli pes s črnim ušesom se je že pred tremi dnevi zatekel v gostilno Re-bevšek v Šiški. Pes ima ljubljansko znamko št. 268. Več se izve v upravništvu .Jutra* Miklošičeva cesta št. 8. Najden dežnik. Pri veselici pri .Novem svetu* je bil najden dežnik; lastnik ga dobi na Marije Terezije cesti št. 11., vrata št, 33. Društvene vesti. Veselica v Hribarjevem gaju. Včerajšnja veselica .Političnega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo* se je izborno obnesla. Kmalu po 3. uri se je nabralo na veseličnem prostoru jako mnogo občinstva, katerega število je pa proti večeru vedno bolj naraščalo. Nešteti paviljoni za jestvine in pijače so dajali zavetišče žejnim in lačnim. Neutrudljive gospe in gospodične iz Krakovega in Trnovega so imele polne roke posla, da so mogle zadostiti navalu na paviljone. »Slov. Filharmonija* je neutrudljivo svirala, večinoma samo slovansko komade, za kar je tudi žela zasluženo pohvalo. Razne vesti. Tolstoj zopet obolel. Glasom poročil iz Jasnaje Poljane je pisatelj Tolstoj zopet jako opasno obolel. Srce mu neredno bije in napadajo ga krči. Tolstoj je ravno sedaj dovršil knjigo o splošnem razoroževanju, ki jo hoče poslati članom mirovnega kon-, gresa v Stockholmu. Grfivraldska slavaost. Kakor se poroča iz Krakovega, je kardinal in škof Puszyna zabranil brati slavnostno mašo ob priliki Grliwaldske slavnosti. To je nov dokaz, da stoji katoliški kler vedno in povsod na strani zatiralcev proti zatirajočim. Dokazov za to našo trditev imamo tudi na Slovenskem dovolj. Pogreb žrtev podmorskega čolna .Pluviose*. Kakor znano, se je na obali mesta Calais pred nekaj tedni potopil podmorski čoln .Pluviose*. Obilo napora in truda je stalo, da so spravili utopljene mornarje iz morskih globin. Dne 22. julija se je vršil veličasten pogreb utopljencev. Mesto Calais je bilo oblečeno v žalno obleko; raz streh so vihrale črne zastave, ulične svetilke so bile ovite s črnim flo-rom in raznimi trofejami. Na tisoče ljudi in vojaštva se je udeležilo žalnega sprevoda. Takoj za sorodniki so korakali francoski predsednik, ministri Briand, Brun, Bonče, Cordelett; dalje ruski, angleški, nemški in italijanski atašeji. Na pokopališču je imel predsednik govor, v katerem je poveličaval utopljence in prisotne bodril, naj se tudi oni ne strašijo umreti za domovino. Ko je bila pogrebna svečanost končana, je predsednik pred vrati kapele odlikoval one, ki so si iztekli posebne zasluge pri dviganju »Pluviose* s častnimi križi .de la Legion d’ honneur*. Roosevelt — časnikar. Pretekli petek ob 10. uri dopoldan je vstopil Teodor Roosevelt, nekdanji predsednik severnoameriških združenih držav, v uredništvo new-yorškega dnevnika .Outlook*. Znano je, da je imenovani list imel to srečo, da je angažiral bivšega predsednika po njegovem odstopu za svoje uredništvo. Ta človek, ki je že nekoliko let najznamenitejša oseba v Ameriki, ki so mu takorekoč pred nekolikimi dnevi evropski vladarji prijateljsko segali v roko, bo sedel sedaj v sobi uredništva in si bo s pisanjem zasluževal .vsakdanji kruh*. In mož ni niti glavni urednik lista, nego samo eden od sedmorice urednikov. Že prvi dan je prisostvoval redni tedenski uredniški konferenci, pri kateri se je odločevalo o prihodnjih uvodnikih. — Na pisalni mizi je pričakoval Roosevelta velik kup pisem. Ta pisalna miza je imitacija Washingtonove pisalne mize. Na stenah Rooseveltove sobe visita sliki Washingtona in Lincolna in slika, ki predstavlja oslobo-ditev Amerike. Na mizi je našel Roosevelt lep šopek cvetlic, kot v pozdrav. V sobi je samo en stol, ker Roosevelt ne trpi dolgih obiskov in nihče, ki pride k njemu, ne sedi. On sam ne piše, nego diktira svoje članke pisarju, pri tem se pa sprehaja po sobi. Pisma, ki jih je dobil v uredništvo in ki spadajo v njegov »resort*, je moral cel dan pregledovati in še-le pozno po noči je zapustil uredništvo. Doma je našel Roosevelt, po povratku iz Evrope, več kot 5000 raznih pisem. Ko bi jih moral sam odpirati, ne bi končal tega dela cel teden. Cela rodbina mu je morala pomagati pri tem delu. Ta pisma so prišla iz vseh krajev sveta in so bila navadno brez vsake vrednosti ali zanimivosti. Ko je prišel bivši predsednik v uredništvo, je bilo v uredništvu naenkrat toliko obiskovalcev, da so bili uredniki v največji zadregi, posebno, ker so bili tudi oni precej nervozni. Neka pi-sarka, ki je imela novemu uredniku nekaj sporočiti, ni mogla od razburjenosti spregovoriti niti besedice in Roosevelt jo je moral dolgo miriti, predno jo je mogel pripraviti do tega, da mu je sporočila, kar mu je imela sporočiti. Neka druga pisarka ga je nagovorila z besedami: »Gospod predsednik* in Roosevelt ji je jezno zabranil, da bi ga v prihodnje tako imenovala. — Lastniki lista »Outlook* se pa veselijo ogromnemu uspehu, ki ga doseže list s tem, da je v njegovo uredništvo stopil Roosevelt in so prepričani, da prinese kapital od 200.000 frankov, ki ga dobi Roosevelt na leto kot plačo, velike obresti. — Čudna je ta Amerika, čudni «o njeni državniki in čudni so tudi ameriški — časnikarji. Bog ve, ako je Roosevelt kot časnikar kaka posebna kapaciteta, ali — dobra reklama je vsekakor in Amerikanci brez reklame in brez senzacij ne bi mogli živeti. ___________ Obrambni glasnik. »Družba sv. Cirila in Metoda“ je izdala tiskan proračun za prihodnje (1911) in bilanco za preteklo (1909.) leto. Iz bilance posnamemo, da je imela družba preteklega leta 187.087 K 70 v dohodkov in 174.103 K 95 v stroškov, torej je bilo prebitka 12.983 K 15 v. Največ dohodkov so naklonile družbi njene podružnice (57.121 K 75 v), zelo malo (2.762 K 30 v) so pa prispevale naše občine, ki bi morale — ko bi bilo med nami malo več narodne zavednosti — prispevati mnogo več; ravnotako se niti naši denarni zavodi ne morejo pohvaliti s posebno požrtvovalnostjo, ker 1.832 K 68 v, kolikor so oni prispevali, je manj kot premalo. Čedna svotica (21.887 K 11 v) se je nabrala v družbinih nabiralnikih in tudi narodni kolek je dal kolikor toliko dostojno svoto 11.607 K 69 v, če tudi bi se narodnih kolkov in računskih listov (6.876 K 11 v) pri večji narodni zavednosti moglo razpečati mnogo več. — Po proračunu bodo znašali prihodnje leto stroški 687.400 K, a prejemki samo 136.700 K! Na noge, Slovenci, na pomoč družbi! Sporoča se nam, da prinese na jubilejno slavnost družbe sv. Cirila in Metoda mala .Stanka* iz Mozirja pozdrave mozirske mladine. Vrla mlada rodoljubkinja je voditeljica mladine v Mozirju. „Ko mene več ne bo“. Vrli narodnjak gosp. Lavoslav Bučar, župan v Kostanjevici se je zavaroval pri „Prvi Češki* v Trstu za svoto 500 K v korist družbi sv. Cirila in Metoda. — Vse priznanje vrlemu možu, obenem pa ne smemo pozabiti rodoljubnega delovanja omenjene zavarovalnice. — Srčna hvala gosp. zavarovancu I Narodna obrambna knjižnica. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izda o priliki petindvajsetletnega jubileja svojega obstoja prvi zvezek narodnoobrambne knjižnice z naslovom: Pogled na p rvo četrtletje delovanja družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Knjižica bo nudila natančen pregled družbinega razvoja in zgodovino našega narodno-obrambne ga dela. Dobivala se bo na veselici, pri skupščini in v knjigarnah izvod po 1 K. Vsak Slovenec bi se moral iz nje jpoučiti o petindvajsetletnem trudu in delu .Cirilmetodar-jev* za našo narodno stvar. Jubilejna ljudska veselica družbe sv. Cirila In Metoda 3. julija pod Tivolijem bo največja, kar se jih je vršilo zadnja leta v Ljubljani. Imela bo vseslovenski značaj, saj bodo skoro vse podružnice C. M. zastopane in pridejo ljudje iz vseh krajev počastit družbeni jubilej. Načrt veseličnega prostora, kjer bodo zaznamovani vsi šotori za pivo, vino, jestvine, pecivo, cvetice i. dr. izide v 10.000 izvodih in se bo dobival v nedeljo. Vstopnina na veselični prostor znaša 40 h. Opozarjamo, da je nositi vstopnice vidno in kdor bi je ne nosil tako, plačati bi mcral brezpogojno novo, kajti prostor bo radi obsežnosti neomejen. ljubljanski stražniki — kontrolorji južne železnice. Pred kakimi 3 tedni je bil na čuvajnici ob trafiki v Tivoliju v službi sin nekega čuvaja iz Brezovice. Po brzovlaku o polnoči je malo zadremal in — kar se lahko vsakemu pripeti — malo prepozno prišel k vlaku ob eni. Toliko le imel pa še vedno časa, da bi prej zatvornice še lahko zaprl, da ga ni stražnik, ki je bil tam na straži — zadržal. Zadnji je čuvaja naznanil in po 14 dneh je bil isti odpuščen iz službe. — Zamenjati se pa tu ne sme onega čuvaja na Mar. Terezije cesti, o katerem je svoječasno »Jutro* poročalo, da je zaspal vlak; ta slučaj se je zgodil pozneje. Prizadeti je — kakor omenjeno — sin žel. čuvaja, in je bil že več let delavec pri železnici in kot tak nadomešča čuvaje. Prej se mu ni nikoli nič pripetilo in sedaj je bil za prvi prestopek odpuščen. To je gotovo, da je zakrivil; ali za prvič bi se ga posvarilo, oziroma po pomoti železnice kaznovalo s kako kronco. Stražnik je na vsak način kriv, da je pridni mladenič izgubil službo. Res, tudi stražnik mora n apraviti svojo službo, toda kaj pa je v prvi vrsti njegova služba? On je zlasti za to tu, da skrbi za red in mir, ne pa, da vsako stvar samo naznani, dalje pa mora on tudi, ako vidi, da se ima zgoditi nesreča, isto preprečiti, ako je v njegovi moči. Ako je torej stražnik videl, da preti nevarnost, bi bila njegova dolžnost zapreti zatvornice. Tega pa on ni storil, ker je naj-brže videl, da ni žive duše, ki bi šla pod vlak. Dalje bi bil isti lahko toliko vljuden, da bi v onem trenotku, ko je čuvaj skočil iz čuvajnice, pomagal zapreti eno zatvor-nico, vsaj po izjavi čuvajevi je bilo še vedno toliko časa, da bi sam lahko obe ztprl. Toda stražnik je bil brezobziren, naznanil je čuvaja in se celo pohvalil, da je rešil čuvaja, da ni skočil na tir, kjer bi ga vlak gotovo prijel. Ako je bilo tako, ali kakor trdi čuvaj, o tem so sklepali drugi. Verjelo se je na vsak način edino le stražniku — kar ni pravilno — in mladenič je bil ob službo. G. Lavter, ali boste stražnika za ta malodušni čin odlikovali, ali ga boste poučili, kaj je bila njegova dolžnost, predno je slučaj naznanil? Mislim, da je bolje, da ga o zadnjem temeljito poučite. V nedeljo, 3. julija pride vsak zaveden Slovenec na veselico Ciril-Metod. družbe v »Tivoli*, a vsa Ljubljana bo v zastavah. Niynovejša telefonska in brzojavna poročila. Jugoslovanska obstrukcija v državnem zboru. Da naj, 29. junija, Iz krogov jugoslovanskih poslancev se čuje, da bo njihova obstrukcija najostrejša in da ne bodo odnehali, dokler »e da vlada kake obvezne izjave z ozirom na jugoslovanske vseuči-liščne zahteve. Dunaj, 29. junija. Vlada se nahaja radi jugoslovanske obstrukcije v silno neprijetnem položaju, ker razpolaga v proračunskem odseku samo z enim glasom večine in bi se lahko zgodilo, da pri kakem glasovanju zmaga opozicija, kar bi pomenilo za vlado težak poraz. Položaj za Jugoslovane je torej zelo ugoden. (Samo, da ni čisto nič verjetno, da bi naši poslanci res izkoristili ta položaj. Nas bo, seveda vese-Iflo, ako storijo naši poslanci svojo dolžnost v polni meri, ali dosedanji naši neuspehi nas silijo na to, da smo zelo skeptični. Ured.) Dunaj, 29. junija. Vladne stranke so že utrujene in nevoljne radi obstrukcije. Težko je poslušati cele ure dolge slovenske govore, ki jih čisto nič ne razumejo, a odstraniti se poslanci vladnih strank ne smejo, ker bi se lahko zgodilo, da bi opozicija priSa v večino in vlado, oziroma njene pristaše, preglasovala. Dunaj, 29. junija. Radi jugoslovanske1 obstrukcije se govori o zaključčnju državnozborskega zasedanja in tudi o raz-puščenju državnega zbora. Vlada in Poljaki. Dunaj, 29. junija. Odnošaji med vlado in poljskim klubom so postali radi vprašanja kanala Donava-Odra-Visla zelo napeti. Vlada poskuša vplivati na Poljake, t;. L? m ,«4-. tu - ■ •* * ’• ’ •• . ‘ ~ * J. --1 , Razprodaja tvrdke Karl Recknagel v Ljubljani, Mestni trg št. 24. Radi opustitve trgovine se prodaja pod lastno ceno vse blago kakor: šivalne potrebščine, trakove, volnene in svilene baržune, svilenino, steznike, vsakovrstne rokavice, predpasnike, jopiče, nogavice, pletenine in razno perilo za gospode, dame in otroke, zavratnice, čepice, žepne robce i. t. d. i. t. d. Karl Recknagel v Ljubljani, Mestni trg 24. 4 ifc—/. jkjV. •»•+..' w.'. ■> . •*+»:• 'r-fi r—»• -.rr* ; ■' ..s,, , Jrfev-D Id ji N H O P- P 3E3a.zpxod.aoa* I Vpraša se v kavarni „Evropa" v Ljubljani. iiigiaiBaBaEMBBBB^BBB5E^ČBSSSČiSSBČ9BŽ3 Združeni čevljarji v Ljubljani Wolfova ulica 14 priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo bogato zalogo obuval vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje. Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike. MARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. S/IITIO fi dni I dodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske u v um* linije Čez Havre v Jtiew-York in nazaj. Slovenci, brate Srbe! Radi bolezni se pod ugodnimi pogoji proda krasno posestvo na najlepšem kraju v Ljubljani, obstoječe iz gostilne, pekarije in mesarije. Naprodaj je tudi dobra obrt, ki se obrestuje jako dobro, najmanj s 30 odstotki od čistega kapitala. Sprejme se tuLcli kompanjon Poizve se v prometni pisarni g. Petra Mateliča, Ljubljana, Škofja ulica št. 10. Telefon št. 155. Več predmetov ženske koniekcije, obleke za gospode ter slamnike in - panama klobuke === 601» ceneje v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvoril prenovljen hotel „Stol“. Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago. V bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna. Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem Alojzij Zajec. »3»&gSSSS^«BWSgggSg«iŽi»ffi»2BS Zaradi prenovitve kavarne prodajo se poceni razni biljardi, lestenci za plin, velika ogledala, blagajna za kavarno, stojala za obleko itd. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. Z Reservni fond K 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča žrebanje glav. dobitek promese na Dunajske kom. srečke d. K 18*— 1. julija K 300.000*—. „ „ kreditne srečke šl K 34*— 1. jttlija „ 300.000*—• OToe prorriesi ©Jru-pno le KI 40’-. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje po čistih 4i| o| — _________________________________________ 2 o. • .... Bavarski dvor. Ustanovljeno leta 1908. Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine a; vseh m v vse krajo, po najnižjih tariflh - Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. _ Sprejema na zalogo razno blaeo. nohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. - Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawl, Dunaj I. Schulhof 6. — F. P.Vidic&Komp., Ljubljana tovarna zarezanih. strešnikov ponudi vsako poljubno množino 52—9 pa.te3ZLtIra.ziI a.-v-ojzzo zarezani strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom, Bzistem Marzola“. Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma vama pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popis Spretni zastopniki se iščejo. A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo št. 21. priporoča, veliko zalogo raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik „Diredoire“ P. D.