Leto IV., &tev. 90. V Cell**, četrteK due 10. avgusta *922. Wnlsa abtaut v gotoaim. ^^^^^H ^M ^B ^B ^V ^V^H J^H ^H ^B ^B Študijska knjižnica Stane ietiu) 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm viSine stolpca 40 p. Reklame Tied tckstom, osmrtnicc in zahvale 50 p. Posamezna Številka stane 00 p. Xzhafa vsak torefe, čemek fin soboto. Uretfni&tvo Strossmajerjeva u). St. 1, J. nadstr. Telefon St. 53. Upravntčtvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritljčje. Telefon St. 65. fc= Račun kr, poštneoa čekovnega urada Stev. 10.066. =3 Mejak r7. cand. inr.: ! Akademska omladina na plan! Mens sana in corpore saiio — zdrava duša, svež duh je le v krepkem zdravum telesu. 2e stari Qrki .so no- zna'li ta pregovor in na svoiih slavnih oliinpijadah so uresničevali smisel ttga starega pregovora. Pri tch olimpijadah jiin ni. šlo samo za nagrade, xa lavorjeve vence, temveč pokazati so hoteli ob tch priiikah iz vseh delov svcta zbranemu Ijudstvu tudi uspehe njili telesne iu Ju- ševne vzgoje. urška zgodovina nani po- kaže, da so ravno v oni dobi. v kateri sc ie najbolj gojila telovadba in v kateri so se vršile najveeje in naislovesnejše olimpijade, iistvarjali grški umctniki ta- ke umotvore, kakoršnih ini dosedaj se ¦niinani'o. Pogum in junaštvo je bivalo v srcih starih Grkov \n ]ih ie trnalo na- nrej. vedno višje. Sledimo tudi mi, Jiuro.slovani, vz- gledu starih Orkov! Doseči moramo ono višino, raz katere bomo zrli pogum- iio, neustrašeno na vse svoje sovražni- ke, ztmaj in znotrai naše mla'de državc Da sc bo to zgodilo, treba ie med naro- ¦dom veliko SokoSov, ka.iti teh namen in nafoga je. povzdignili posamcziiikf ter ves narod telesno in duševno. V prvi vrsti si poklicana Ti, aka- demska orrrladina, ki si biln vedno no- siteljica novih idej, da se poprimeš ve- Hke.«:;i dcla za narod in domovino. Kdor izmcd Vas še ni član moKočne sokolskc «irganizacije. Jtatero -preveva svobodo- t:iiselni, naprcdni demokratski tn brat- ski duh, naj pride scdaj v teh dneli, ko siavi Sokol v še ncdavno osvobojcni državi svojo prvo veliko oHirrpijado, v Ljubljano, da vidi velike uspehe nc- umornega, požrtvovaTne^a sokolskesa deia i-n vsakdo, ki je količkai idealen, !>o za'p.iisti'1 našo belo Ljubljano s trdnini sktepom v srcu, pristopiti v našo sredo in prijeti za delo, katero mu nalaga So- koilstvo. Priznati moramo, litiko. Ne- ki zelo iiKledni in spoštovani jngoslo- vanski politik ie kot aktivni clan aka- demskega društva nekoč pri nekem di- jaške-m zborovanju povdarjal: »da so pravi namcni akademiku studije, ako pa si za časa univerzitetnih let nabcrc dovolj znanosti ter jih pozneje posvetl j v blagor domovine, tfotovo ni izgubljen j za narod. Zdi se mi, da nikakor ni do- | bro, če posega dijaštvo v dnevna poli- j tiena vprašanja.« j Sokolstvo je ona ornanizaeija, v | kateri kihko vsak akademik. popolnonin f neodvisen od kake stranko. v duhu So- külstva dela za izobrazbo naroda na eni strani, na drugi strani pa si s sokolsko telovadbo krepi telo, si ntisne bistro- nmnost, neomahljiv.0 vztrainost, premi- slek pri vsakem dejaiiju in j?loboko na- tančnost, vse to so predpogoji za uspe- šno prosvetno delo. Prosveta jc naint- pesnejše sredstvo proti nevedinosti, ki nam povzroča danes v naši mladi (Jr- /-avi toliko skode. Nevednost ljudstva izra,bljajo nasprodiiki države in s tem tudi Sokolstva. da ruši.io nemoteno na i zsrrad-bi, ki je stala vclikanski trud in neštevilno žrtev, med katcrimi se na- liaja tudi veliko štcvilo Sokolov. Z ü- stanavljanjeim ljudskih knjižnic, s prc- j davanji, z glodališkimi predstavami, t veselicami, s slavnostmi, z izleti odp?- ra Sokolstvo Ijudstvu očL Pri delu ?~t telesno in nravstveno vzsroio. smatra Sokofctvo boj proti alkoliolizmu /a svo- jo važno naloffo. Koliko je torej dela, koliko fe treba deiavcev, vztrajnih in požrtvova-lnih. Tu je za Te, akademska omUtdmn polje, na } katerem v svojih prostih urah orji )n sej'in k.ier si boš pridobHa toliko dra- Kocenih plodov, za katcre Ti bosta na- rod in domovina veeno hv.iležna. Vsak rlan jugoslovanskega naprednega aka- demskcga -društva m-ora biti član Soko^ la. Osnovati si moramo na univerzah svoje sokolske odseke, katerih Tinmen naj bo. rnzširjati sokolsko idejo nied tovariši, privesti kar naiveč akademi- ! key v sokolske ¦telovadnice in vršiti Iz- ohraževalno delo, začrtano v 4 glavnih smereh: Sokolstvo, zdrtwstvo. nrav- uost in kultura. To težko. a tako hva- Icžno nalogo naj bi v bodoče opravljal vsak jtigoslovanski akademik, le taKo homo lahko uspešno tekniovali z dnigi- mi narodi. iz našcga niajlnieüa naroJa be postal mogočen, duševno in telesno ztirav narod, ki bo skirpno z drugiml Sk)vani nekoč prevzel vodilno vlogo v svutovni zgodovini. Koristi. ki si jih bo- mo pridobili s sokolskim delom, ne bo Ie vsakdo čutil na 'astnem telesn, koristi bo iinel tudi ves narod in drža(va, kate- ri bomo dali z delom pri Sokolstvu vsaj nialo odškodtiino za ])odporo, ki nam jo nudi država pri visokošolskeirii študiju že od prvega dne našega osvobojenja. Stopi torej akadeinska omladina v naš krog, pridi v sokolske telovadnice, da si po dnevnem stiidiju v posteni so- kolski družbi kot brat med brati raz- vedriš in si pridobiš novih nroei, prieni- s pozitiV'iiim delom med narodom! Kdor ni fizično sposoben za telovadbo, naj sc tern bolj vneto poprimc prosve.tnega soJiolskega dela! Pridi. akademska o- ndadina v Ljubljano na veliki vsesoko!- ski praznik, da bos občudovala veliko, disciplinirano sokolsko armado in veli- kanske nspehe njenega. dosedanjega Cc- ki. Na svidcnje! Zdravo! AUTOGENlCNO VARENJE V MAL1H DELAVNICAH. (lnš]D. Josip Tscharre, Maribor.) Prometej jc bil oni. ki ie rešll zenv Ijane gotove pogibelii in sieer s tem, da jim |e poslal ]>o bliskti z nebes ogenj, ter jih ttrdi naučil njega uporabo pri da- ritvah kakor tudi pri vsakdanii potrebi. S tem božjim darom jim je doprinesel glavni temelj elovcske kulture in omike, z nje pa znanje obdelanja kovin. 1st] naein kovanja, kot ie bi) v rabi že za časa Hefajstona. se ie obdržal do najnovejše dobe. Z Mdarci na raz/arjeno kovino so znali že takrat tlati kovini za- zeljeno obliko. Znana pa jim je bila last- nost kovin, da se jih lahko potom zvo- Tii zveže. t. j. dva kovinska dela zdmZi potom gorkote in pri'iska. Največja iznajdba sedanjosti, to je autogenieno varenie je v zadnjem dvajsetletju popolr.oma preosnovaTa dosedanji naein obJelovaiija. kovin. 2e ime »autogenično varenje« uam pravi, da ne zahteva kovania. ne pri- tiska, ne tujih vczil ampak le izvanrcd- •:(, gorkega plamena, kiiteri vlije (zdru- ži) lf)eena konca dveh kevin. Kateri pa je ta izvanredni piamen, ki to izvrši? Plamen acetilena in. kisl- ka. V nategnjenem, dolgem, belem pla- Miemi zapazimo modro zeleno podolgo- vato toeko, v kateri se koncentrira vro- C'ina, ki doseza nezaslišano višino 3500" C. Ta toplota ie tako velika, da raz topi takoj vse snovi izjemši jrattt, odstrani takoj vsako nesnago. ne proiz- vaja oksida in zvaga. TodIoio dobivamo z malo pripravo, tako imenovani va- riliii gorilnik, s tem da prižgeino meša- nico eistega kisika in aeetilena. Autogenicno varenje in rezanje l aeetilenom je popolnoma izuodrinilo ra- di enostavnosti lahkega izvrševanja in nizke eene vse prejšnje načine. spec'- ielno pa v Nemeiji. tudi pri nas se uvaia vedno bolj. Uporablja se lahko pri vseh kov^- nah: pri kovnein zelezu, jeklu, medi, a- luminiju. bakru, bronu itd. Ne da bi sc stroj razstavilo, se dado včasih počeni ali pa odloinljeni deli stroiev autogeni- eno variti, kar je bilo dosedai nemogo- če. Zakove in vijaki so tu nepotrebni. Na ta način se lahko prereže gladko kot z nožem najmočnejše železne plošCe, nosilce in oklopne plošče ladij. Izgotovljeni komad pa izgleda tudi čedneje, ker se razžari le na prav maii povrSini. AutogeničiH) se dado zvariti tudi najbolj komplicirani deli, kar je bilo do sedaj nemogoče all pa je zelo stalo. U- spešno se vporablja tudi, kjer je le mož- no, namesto zakova z-var, ker je ta moenejsi in manj popustliiv. Velika prednost je tudi la. da za autogenično varenje ni treba, da so deli svetli, kakor je to brezpogojno moralo biti pri vseh ostalih načiiiih, ako se je hotelo zvar doseci. Mesta so tudi lahko mastna, zamazana ali rujava ali sploh na kaX drugi način zamazana. Zvar je vseKa- kor brezhiben, ker plamen zvarilnega gorilm'ka odstrani popolnoma vso nc- snago še pred tališčem kovino. Odlična prednost autogenienega varenja Pa je gospodarska, ker se napram sttirejsim načinom hitreje in ceneje vrši. Stroški autogenienega varenja so dvoji: 1. enkratna nabava priprave, ki se Pa v kratkem izplaea, 2. redni stroški .nabave kisika in acetilena. Oprava autogeniene naprave je sle- deča: 1. pTiprava za razviianie piinov j> VINKO V. OABERC: 0 smrti. (Misli brez sosledia.) Zili se mi, da je simrt jedina abso- Wih) ]H>zitivna- ree. Ce si mrtev. ve vsap' da si dospel do konca. Nikdo nc ""fj* ?a ^i moglo biti še kako drugače s xeooj. Nikosar ni, ki bi verjel, da Tz- premems sVoi pak)žaj aji izraziS §(J kc_ üaj -svojo vojio. o tebi ni nikakega. Uvonia vec; kajti, kar je bilo, je minilo. to pnde, - kdo bi si s tern nTlieii Kla. =vo d« blasmostii» Umreti mora brti siino lehko ali go- tovo je, da k groza uinirania strašna OledaS svetlo 1"^ soinca, a,- vidiš temo brezd.na, i'z katerega se ni vzpei se ni- kdo na površje. Cutiš toploto ernevu, a slutis mraz noči. Loviš lepo življenje, a «rabis za ostndno smTt. Si in nisi. VeS, da si bil, a vkliš in čutiš, da te ne bo- Obirpuješ in upas. To in ono, vso zaman. Angel smrti te s čarobno peTotnico za- vratno oplad. Omaml.icn si... Meni prUiaja misd na lastrvo srart često. KaJca bo, ka-li? Slavna tve, da bi vs^aj sraitiotna ne bila. Bode-li lehka a»? nasilna? In kak bode spomin za mc- noj? Najbolje, da sem neopažen in po- zabljen. Vse ie nesigurno, gotovo mi le le večuo pogubljenje. kakor se dann- šnjiin kristjanom spodobi. Kaiti, če bo- des vse naše nepravilnosti in slabost! štel za grch, Gospod, kdo bi vzdržal?- Mi smo otopel zarod. MateTijalizem nas je zasužnjil. na^n vzel duso in srec. Sam mamon, zlato tele in nebrzdan pies okoli nja. Napuh in nadutost. Krn- tost in nemilost. Neiskrenost in zavrat- nost. Tak sem jaz, taki ste vi. Ce mr- slite. da ne, ste pa šc slabši. Pozna'1 pa sem vendar že priličnih ljudi; bill so med siabimi manj stebl. Skoro bi rekel, da so bili dobri. TaKi so celo bili. da so se med nami zlo po- eutiii. A tudi nje je pograbila nezashi- ženo grda smrt. In vendar bi jim bil privoščil kaj boljega. Kak žlahten ko- nec. Da bi jih — ria primer — nebeška strela ubila, čista Lskra brez vonjn Po ^•m-lj?. AH, da bi se jim z-bledlo in h\ v svoji blaznosti ču+ili !er>oto vcčnosti, slutili pravico nepopačenega Boga. In to bi bila smrt v živem telesu. živijenje inrtvecev, ki se hudobe ne boje in nc vesele božanstva. Taki so. da srečno mešajo pojme, da jim je kletev slast !n moliitev groza. In vsi so nedolžni. To je misterij glorije ... Ti-le letni večeri mi vlivajo skozi odprto okno iz srnrečja temno melan- ho'lijo vsega bivšega in mi vodijo miseJ na trudne pote. Silim napre.i. anislim In üvomim, a bavim se vedtio le z mono- tonim črikanjcm drobnega skržata, M scimi zdi kakor ura večnosti. In tani za piotom preko pota je KnlVariia. Trije križi, trije obešenci. Ah, Kriste. trideset let si trebal, da si se osicil, govoriti rc- snico. In tri leta si jim moral dražiti živce, da so te ubili! Danes bi bilo drn- gače. Mladina je zgodai zrela in rano zaene govoriti. Oj, Bože. čini bi nam dandanašnji povedal dve, tri — pametnc in rcsnične seveda — br pianili po Tebi in bi Te s koli pobili. Kdo bi vzdržal tri cela leta! ^Srečo je imela božja previd- nost s Teboj, da Ti je dala govoritt v pravi čas, sicer bi svet osta! brez bla- govestja ... Pa kdo so oni. ki >ih je sod- ba poeastila. da vise v vrsti s Teboj na križu? Kakega stana pripadniki so tl razbojniki? Danes bi bilo težko izbirati najbolj zrcle barabe. Premnogo bi tre- balo križev!... Oovore, da se marsikdo smrti ni bal. Kdo to ve? Odgovoril bi iasno oni, ki je smrt pretrpel. Morilec. ki ga tirajo pod vislice, se ie prej omamil s toba- kom in črno kavo. Hotel si je udnšlti grozečo vest in prirojeni nagon po živ- lienju. Junak na bojisču bi se bal, ko bi mogel sploh verovati, da ne zniaga, anipak pade. Dokler je trezen ima ob- čutek tesnobe. To ie strah pred snirtjo. Ko pa ie zavohal kri, ko ga je omamil srd in gnjev, je bojazeu pred smrtjo podlegla tema dvema nasprotnikoma- Kajti sovrastvo je na svetu naibolj stra- šna sila. »Normalni« ljudje se za smrt nic kaj ne navdušujejo. Jaz za se lehko trdim, da sem imel pred dobrimi štirimi leti tain pTeko reke Pijave par krasnih prilik za bister pogled preko plota na, oni svet. Pa jih nisem nporabil. §e je ča&a dovolj! Kristns — Bog re bil človek in mu Stran 2, »NOVA DOßA« ____±i-<. 90 varstvenimi vodnimi podstavki, ; 2. stckienica (bomba) za hraniiev . kisika, 3. varilni gorilnik. 4. rezalni gorilnik. 5. ventil za reducuanje pritiika ki- sika, 6. cevi za acetilen in kisik, 7. varnostna očala. Od ten le scdrnih točk odpade lah- ko točka 2. kcr proti niali. odškodulni izposojaio navadno tvornicc za izdelo- vanje kisika bombe, v malih delavnicaii pa tudi toeka 4, ker sc uporablja rezal- ui gorilnik šele pri rezaniu debelejSe pločevine. 0 potrebni Jastuosti in prednostl napravne priprave, kakor tudi o tcj sa- mi, se bode razpravlialo v sledečem članku. Snovi, ki jill nporablia autogenično varenje so: Pred vsem kurbid in kislk. V Jugo- slaviji proizvaja oboje posebno Cistega in v vsaki koiičini tovarna dušika v Rušah, jc cna najveejih tovarm srednje tivropc za proizvajanje dušika in kisi- ka. Samo kisika proizvaia na uro ?00 kubikmetrov. Nadalje se potrebuje za vsako ko- vino potrebno žico. palica iz litega že- leza in potrebni varilni prašek. • Autogenična naprava soada v vsa- ko tudi najmanišo delavnieo in si jo tu- di vsakdo latoko oniisli. ker stane vsc skupaj komaj okoli 4000 Din. Večje de- iavnicc so si jo že itak vse nabavile. Kako je prednostna tudi v mali delavn!- ci, je pri nas žal še prcmalo znano. Vse kar se je 'moralo preje ceniti, se seda* lahko autogeničuo vari in sicer mnogo bölij enostavno in hitvo, vsleri tega tudi ronogo ceneje. Imamo še ninogo in dobrih kotlar- iev, ki kotle za kubo žgauia itd. še ved- no cenijo, te bi se moralo le autogenicno variti, ker je varilni šiv mnogo trdneji in popolnonia neviden. pri tern ko nas rumem na'zobeani 'šiv cenenia ncprijet- no dime. Posebno poglavje autogeničnega vareuja tvori zatorej kaneier.iev nacin varenja bakra, važna novost v stroki. v kateri se bode razpravlialo v nadaljiicm spisu. V urnetnem in stavbenem kiju- čavničarstvu sc z uporabo autogenič- tiega varenja popolnoma opravi kom- plicirani način varenja, zamudno sc- grevanje kovin, železa do tališča. ko- vanie itd. koiiečno je tudi delo eedneje. Instalaterii lahko autosrenieno zva- rijo cevi, le vsakih 40—50 m. se vloži flanžno vez. ki se pa tudi autogenično izdela. Pri tem se prihrani- mnogo vija- kov in mašil (Dichtung). Vsi fazon-deli •ikaikor: Napeljaini, iirminisalni T-deii, cevni križi. cevna kolena itd. se dado autoKeniuio iz navadnih cevi krajcv primerno hitro napraviti. Da bi se upeljalo autotfenieno va- renje tudi v mala podjctia. ie sklenii pisec teh vrstic, s; pomocio urada za po- speševanie obrti v Ljubl.iani otvarjati- po vec mestih tcčaje in predavati o a«- togeničnem varenju. Le z neumornim dcioiii in pri/.dUL- vanjeni. kakor tudi z uporabo najbolj izdatnili jznajdb si bodemo ustvarili od inozemstva neodvisno "mdnstrijo. JDS. Seja iiačeistva in zbor zaupnikov JDS mariborskc oblasti. Z ozirom na razpo- red sokoLskih priredirev prisiljeiio je nacelstvo preložiti sejo J2. kukor tudi zbor zaupnikovl3. avgusta sklican v Celje. Odgoditev vel.ja do 2. ozirorna .1 septem'bra v smislu okrožnicc. ki jo do- be vse organizacije sc posebej. Orgr.- m/acije sq naprošajo, da zaupnike o ti spremembi nemitdoma obvestijo. Poütiöne westi. Slovenija dobi 20 poslancev. Nit svoji seji 8. avg. je plenum drž. odbura ua temelju zakona o volitvi uoslancev za narodno skupščino in na podiagi na- rodne statistike sklenii, da se itnn voliti v mariborskein volilnern okrnzju, ki ob- sega sodna okrožja Maribor in Celje xcr šteje po statistiki jz !eta 1911) 596.345 prebivalcev, 15 poslancev: v Uubljan- skem volilnem okrozju. ki obsegu sodni okrožji Ljubljano in Novo rnesto s 421.791 prebivalci pa 10 poslancev. Mesto Ljubljana s Spodnjo Siško, ki steje 63.000 prebivalcev. voli za sebe cnega poslanca. Za mariborsko voliino okrožje '^ državni oubor doloeil slcUe- ec volilne o'kraje: 1. Brežice: sodni okraj Urežice in Sevnica, 2. Konjicc; .5. Ljuto- mer; 4. Maribor, levi breg; 5. mesto Maribor, sodni okraj Maribor, levi breg, in sodni okraj Sv. Lenart; Maribor, de- sni breg, in sodni okraj Maribor, desm breg, ter sodni okraj Slovenska liistr>- ca; 6. Mozirje (sodni okrai (iornji grad): 7. Murska Sobota (sodni okraj MursKa Sobota); 8. Dolnja Lendava (sodjii okraj Dolnja Lendava); 9. Prevalie: 10. Ptuj (mesto Ptuj in sodni okrai Ptuj), li. tSiovenjgradec; 12. Celjc (mesto Celje. sodim okraja Celiu in Vransko); Iz. La- sko; 14. Ormož; J5. Šmarje. V ijubl.Uu:- skeni volilnem okrožju tvorijo volilne o- kraje sedanja okrajna glavarstva. Iz političnega živlienjia. 8. t in. douoi- dne k posetil minister Pribičevie precl- scdnika demokratskega kiuba Davidq- viča ter mil porocal o ret'eratu ministr- skega predsednika Pašiča na zadnji seji vladc o vprasanju mintstni notruniih del. Popoldnc ie minister PribiecviO posotn g. Pašiča, ki inn ju izjavil. da sprejinc kandidatuTo Koste Timotijeviča /.a no- tramjega ministra in za isedaj odstopi od zahteve državnega podtainika v mi- nistrstvu notranjih del. J^ašič je daije sporočil ministru Prtbičeviču, da odpo- tujc jutri k kralju na Bled ter vzame s seboj ukaz, s katerirn se postavlja s. Timotijevie za ministra notraniih del, Ua ga predloži kralju v podpis. 9. t. in. zjutraj je odpotoval ua Hlea ministrski predsednik Pašič. ki spremtja kralja v Marianske Lazne rta Ceskenv Pred svojun odhodom bo kral.i podpisai ukaz, s katerim izroča za eas svoje oü- sotnosti kralicvsko oblast y rokc vlacie. V politienih krogih se zatT.iuje. da bo predsednika vlade zastopal vojni mini- ster general Vasič, ker so skoro vsi 4rn- gi ininistri ods-otni. Ministra Niueie in Puceli na Bieuu. Minister poljoprivrede Puceli ie dospe] na Bled. Zunanji minister dr. Nincie" o- stane na Bledn :se par dni 7. tm. je bil zopet sprejet od kralja v daljši avdijenci, po kateri sta se k r a I j in dr. Nincie pelja- lu s čolnom na jezero, kjer sta sama vc- siala. Dr. Ninčič se mudi n;i Bledu pred- vscin iz zasebniu mzlogov, da si odpo- čije, ne pa uradno. Poslanec Krisian odloži niaiidat. Ka- kor se sliši. namerava Poslanec titbin Kristan odložiti svoj poslanski manual, ter se jeseni pudali v Ameriko. Zbiranje madžarskih čet na iiaSI nie.ü. Iz Osiie.ka javljajo. da zbirajo mad- zari zadnie dni mocne cetc ob naši mejl, |.ionajvce v blizini Murskc Sobote in Su- botice. Š Italijanska fantazija. »l-'iccolo della irera« poroča iz Ljubijane: »Ljubljaiu grozi splošna stavka. Seda.i stavkaio samo še mizarji ki zalitevaio 8 krun po- viška ua uro- Tt stavkajo od četrtka dalje jutri zaeuo |)a stavkati še natakar- ji v gostiinah in kavaniah (er brivci, za njimi pa vsi dclavci sploh. Prancija sania sodi nemške vojne zločince. l"'raiic!>ska vlada ie daia fran- coskim vojnim sodišcem trch sodnih o- krajev nalog. naj i)rične z kazenskim i)ostopanjeni proti nemškim vojnim zlo- čincem, ker smatni kazensko oostopanje pred državniin sodišceiu v Lripzigii za nnvadno farso. Ceijske novice* «Nova Doiw« izide v soboto povo- dom otvoritve obrtiie razstave v po- vecaui obliki in poninoženi uakladi. Dc- name zavode, trgovce in obrtnike va- biino zu uspešno inserirauje v tej ste- vilki. - ¦ Uprava. Obrtna razstava — ženska ioC.ua dela. Vse one dame, ki bodo razstaviie ženska ročna dein. se naproša.io, da ista prinescio v četriek 10. tm. v mestuo c- snovno solo. I. (Zbornica.) Sokolsko društvo v Celiu odpotuje na vsesokolski zlet v Ljuibliaiio v soboto ob 17. uri 30. min. s pesebnirn vlakoin. Clanstvo prosimo, da sc na vsak način odpelje s torn vlakoin ker bodo drngj dan vsi vlaki prenapolnieni. Bratje in sestre, ki so naročili zletnc znake, dobe iste pri brat.. Sirecu. Leg*- timaciie y-u polovičnu vo/.nii> se dohijo v Posojilnici Nnrodni dom. I Ccljski Sokoi poziva vse clane, ki se [ldeležijo zleta v kroju, da se udeleži- jo obveznih redovnih va:i, ki se vrše v Cetrtek, dne 10. tm. v telovadnici realne gimiicizije ob pol 20. (pol osmih zveeer). Kdor se ne bi udeležil teh va.i. tega se ne bo pripustilo koaskati v povorki. Povo- do,m vaj se bodo izdala tudi navodila za zbirališča v Ljubi.iaui. in druga pojas- : nila. | Odlikovanie. Z redom sv. Save -^. ! siepeiia so bili oJiikovani: dr. Leopold j Zužek, vladni svetnik v Celju, dr. Sreč- I ko Lanjšič v Mariiioru, dr. O. Pirkmr.- j jcr v Ptuju in Miroslav Senekovič v i Ljubljani. Posojiluica v Ceiiu ne posluic v i/ondcljek dne M. r. m. Obrtna razstava. V soboto, dne 12. avgusta 1922 se otvori 1. obrtna razstava v Celju. Ta ra?;stava bode velikega podnčnega in je hodila smrt zelo po gla\ri. Ne doigo potem, ko je bil zacel svoj ma'gisterlj, so ga jeli gledati prekim očesom. Ustanav- Ijal je čisto novo stranko z nečuvenlm progTamom. Imela .ie biti krščanska, prava demokratska stranka. z obilež- jem socijali/ma in komuniama. Pa ven- «dar niso zadovoljni z njegovim naukoir. niti nasi kristjani, niti demokratu nlU socijalisti in komunisti. Vseni je vscga kriv, vsem na poti. Ordo so «:a gledali nasprotni duhovniki in farize.ii; oblasti in cariniki mu niso biii prijazni. Stregli so mu po živijenju. In ko so ga vjeli. je kmalu uvidel. da je partiia Tzgubljens. Tako j€ imel končati idcalni revoluci- jonar. Bil je veiik značaj in se ni mogeT takoj brez pogojev iwdati. Tudi obupati mu ni kazalo. ker so bile iz njega .sa- mega vz,klile velike nade. A obslo ga jc neko malodušje, kcr je bil idealist in nikoti fawitik. Zaželel si je kot upeiian človek, eta bi sel vsa.i grenki kelih na- silne smrti mimo njega; ko Da je videl, da mu je huda sodtoa gotova, ie zacet kolebati in FJogu samemu. svojemu o- četu, ponižno - jxwiosno očitati. zakaj pa i zapusca v trenutku bridkosti. Tu ko je šio na to za res, mu ie še le po nečiivc- nih inukah odlegLo, da je mogel mimo doTK>lniti veliko svojo usodo. Njegov:^ smrt je bila silna. Tem je ona v tolaž- bo, onim v gorje. Vsem pa .ie po-vod z.r dvome in nemirno vest. O, so trenutki. ko se vsake-ga bitja loti metafizični ne- mlr in ;iepojmljivo stremljen.ie po n:r- vani. Zdelo se mi je že včasi. ko seni srečal nenadno neznano osebo, da sem jo že moral nekoč v sivi davnini po?:- nati. Tako čutrm nekako podzavestno. In takirn Jiudem sem ali takoi prijatelj ali pa želhn, da se ne bi sešli nikoli več. Teosofija gotovo ni eksaktna vecTa. Mopušča hipotezo. da snio rni vsi že nekoc živeli, 'kjerkoli. kepnico imajo za is/ti dan tudi prost vstop na za- bavišče. Vsi drugi pa moraio kupiti za zabavišče tozadevno vstopnico, ki stane 2 Din za osebo. VstopTiice bodo markiranc1 za vsak dam posebej in veljajo le xa isti dan. Na razziaviicm prostoru bo vsak dun koncert mestne godbc celjske in st- eer na dan otvoritve in vsako nedelio in praznik od 10. — 12. un dopoldnc in vsak dan od 5. — 7. ure zveeer. Po 7. uri pa igra na zabaviseu tambunišfct zbor bratstva. Razstavni bdbor si ie s.est, da ie storil v'Polni meri svoio dolžnost in upa, da bo občinstvo zadovoljeno s to prireditvijo. Za nastanitev razstaviiaicev in obf- skovalcev I- preskrbljeno, Ker via da jo se nejasnosti gilede vor- r.ih olajsav za Obrtno razstavo v Celju, se objavlja sledeče: Obratno ravnateljstvo iužne želcz- nice kakor tudi direkcija državiiih želer- nic je dovolila vozne oLajšavo za biag-o in oscbe na ta način, da :>e Db^a le polo- vica -prevozne cene. Posetmki obrtnc razstave morajo kupiti celi vozni list do Celja, vendar pa vozni list shiži tudi ?.a povratek. To velja za cvue potnLkc, ki sc izkažejo z beio legitimaciio Odbora Ü- brrne razstave v Oeliu. Te legitiuiaciie se do-bijo brezplačno na vseh positajah južne železnice kakor tu-di pri raznih obrtnih in trgjovskih orzanizacijah v vseh večjih kraijh Jagoslaviie. Legiti- niacije rnora pri odhodu Prevideti bia- gajna doticne železniške öostaje s svo- jim uradnim pecatovu, Dri povratku lift mora na isti odbor Obrtne razstava po- trditi, da ie dotiüna oseba res obiskala obrtno razstavo. Vozne oiajsave velialo za dobo od 11. do 23. avgusta 1922. Vstopnice za Obrtno razstavo so štirivrstne. RazstavlJaici snmi dobljo posebne bruzplačne izkaznJciv Za po- setnike razstave so izdanc tra" ¦ . ?lo- duevne in večerne izlcaznice. I r^.we iz- kaznice s'.- dobijo v predprodaii v uraclu za pospeševanje obrti v Prešernovi ullci št. 3, I. natistr. (Celje). ir v brivnici & ]<. Grabelnüca na Gla\iiem trgu ter ve- ljajo za celo desetdnevno Oobo k.-Mmc za po|liu|bra3 Število obiskov razstavnega prostora, smei'o se pa porabljati samo od osebe, na kail im« se glasijo, ter & vsaka zlora-ba kaznjiva. Erwdnevne ?z- kaznice r>e bodo prodaiale w 5 Din v razstavni pisarni n;i celjski. .p-ostaji in prt vsto-pu na razstavni prosfrw ter vcljaio •rev. 90 »NOVA DOBA« Stran 3, büirto za enkratiü obisk razstave. Ve- ctrne izkaznice se prodajajo samo pn vhodu. na zabavališee vsaki dan od jS. lire naprej. Stamovanjski ura-d odbora Obrine razstave se nahaja na uo.rta.ii južne že- Joanicc v Celju. Posetniki obrme razsia- ve, ki bodo v Celju prenočili. so opo- /.arjajo, da sc takoj pri dohodu y Celje o&lasJjo v stanovanjski pjsarni iia pero- mt jXiStaje in si zasigurajo pr-jnoeisče. Fotograiiranje razstavnih predme- tov in razstavnega prostora soloh je do- voljeno samo oneimi iotografu ki je od razstaviK-ga udbora za to nooblašcen. Ta pravica pristoja samo enenm foto- grafu. ŽtJeti jcs da sc ugodiic prilike poslu- ži.kj vsa znamenitejša podjcrja Slovenije osobrto naše Štajerskc in uošljejo raz- slavnemu odboru reklanwe slike, katere bo ruxstavni odbur drage voije uvrstU na hoitnihih. stopnjicah in drugih praznlh •prostürih. V reklamne svrhe bo razstav- ni o;lbor tudi zgradil poseben plot'hi vc- ILko reklamno tablo. kjer se bo prostor oddajul interesentoin zelo do ceni. Opo- zarjamo na to ugodno priliko posebno ¦tudi naša zdravilišča, lctovišča, planiu- slia sportna in druga druStva. Slavnostiia otvoriiev razstavc sc izvrsi 12. avgr.sta dopöldne ob 10. uri. Ker }.c pri otvoritvi pričakovaiti velikega i:ava:a. se dornače obeinsto prosi, da si preskrbi vstopnicj že poprej, da bode post ova nje blaga.mo ob otvoritvi ložie. Nova Doba izide povodorn otvorit- ve Obrtne razstave v slavnostni obliki. Vozne olajšave. Opetovano se opo- ZHrjax> vsi posetniki Obrtne razstavc v CeJju, da je dovoljen 50% popusc voznili cen za-potniske vlake na vsch železniš- klh progah Jiigoslavije onim osebam, Ki se izkažejo z belo legitimacijo razstlu-- ntgn odbora. Te legitimacije so na ru-:- polago brezplačno pri obrtniskih orga- nizacijah v vseh krajih Sloveni.ie, kjer se take organizacije nahajajo in vr vsen važncjših krajih ostalega dela držiivc, razun tega pa tudi na vseh žcl. postajal» juž. zel. Legithnacijo je treba pri oc*- vozti na vis top ni posta.ii prevideti v. w- radnirn pečatom, jediiako tudi na celjski CK>staji. Lwcitiniacijo potrdi razun tegn razstavni od'bor. Na vstouni nostaji sc kupi cela kartav katera vclja tudi za povriitek. Ako se želi večje število le- 5;rthriücij v krajih, kjer jih n't v zalogi, nai se. to lieTmidorna sporoči razstavnc- qiu odboru, ki bo takoj skrbel za do- stavitev. Obrtni vestnik. Obrtniški scstaiiek četrtek 10. uvg. Se vrsi pri »Braniboru«. Začetek ob S. uri zvečer. S'estanek je posebnc vazno- sti in se pros! ob'ine udeležbc. Obrtniško zborovajije. Posebno vc- l:k dC'tok obrtništva v Celje je prieako- vati v nedeljo 20. avgusta. Ta diui sc vrši v Nar. domn usta^ovni obeni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo in v Zvezi s tern zboroin splošen obrtniški shod, na katerem bodeta predavala gs. Ivan Bizjak in Fran Mohorie o aktuaJ- nih obrtniških vprašanjih. Podrobnosti g'lede tega zborovanja se prijavijo na •drugam meshi. Ta dan je pričakovatt tudi precej obrtništva iz Hrvatske in se obrtništvu vseh kr'ajev priporoča. üa pride ta dan korporalivno v CeLje. — Zborovanje se vrši v veliki dvorant Naro-dnega doma. Zveza obrtnih društev za Siovenijo. ^' nedeljo 20. avgusta ob 9. uri se vrši v ^arcxlnem domu v Cel.iu ustanovnl "*r°v-2v'eze ot>rtnin društev za Sloveni- p' J.,sporedu zveziiega zbora je: 1. lorocilo o pripravljatnem ddu. 2. Vo- «tve. 6. Jr\ nioenejšem vnet.iii i pa jo namazati z borvazeliuom. ! Pigmentaeija kože no solnčenjn iii j zi-aeilua za ozdravljivosl bolezni. l3ri rnalo- in slabokrvnih bolnikih nastopi težje in manj pigruentaeijc, isto vclja za svetlopoltne l.uicii Pri rakn v zadniem stadiiu (pri katerem so sicer solnone ko- peli brezpoiiiembne) ne nastane xploh ni,bena pigmentacija vsled .popc'linj o- slabelosti in degeneracije krvi. Ljudje navadno pravijo: »Kogar se s<;lnce ne prime, ta ne ozdravi veC«: posebno pri tuberkuJozi je ta trditev splošna, vendar neresniena. Marsiktlo, ki je zelo pigmentiran po solncenjn, vkljub teniu umrje na tiibcrkmlozi in drug;, katerega so je sohice 1c maio »])rijcio«, pa ozdravi. Solnene kopeli in tuberkuloza. Na.ivee ljudi se soinči zaradi tiiber- knloze ali \z stnihu ,prcd njo. Znaeilno je, da vsak jetičnik sili na solnee in prl- ciikujc od njega ozdravljcnja. Celo zt- uu> caka in se veseli na prve gorke zarJie in navadno po prvih solne-nln kopelih, čctudi sc počuti slabše, le Se hodi na solnee. doklcr ne «imaga i'.i sc prepriča, da rmi solnee škoduje: vsied j)(>tenja oslabi. izgubi še tislu main teka. ki J>ra je prej iniei. zelo velikokrat zacne bnihati kri in rapidno slabeii. Nnmesto zdravja nin jc priueslo sohice ueizogib- no smrt, katera bi se bi!.a brez solnčenja pozneje pojavila. Marsikdo. ki bi se s primerno kuro še lahko papravil. sc uiiičt ,s solncenieui. Solnene kopcii so koristne k lali- kini, začetnini siučajern pljuene tube:- kuloze, takozvanim katariern na pljuc- nih vrsickih, pa tudi tern le v slueaju, da Jiimajo zvišane temperature in ne pjju- jejo krvi. V poznejših štadijih pljuene tnbeTkuloze je samo fibrozna tubcrku- loza prhncrna za solncenje. to pa lahko cioloei samo nrstančiiii zdravniška prc- iskava. .letični. ki so oslabL-ii, ki inwjo mrz- lico in potenje. ki plju.iejo ali bruhajo kri. ne smejo na solnee. So I nine kopeii rjihovo stanje rap id no poslabšajo in pc- spešijo smrt. Veliko nam koristijo solnene " kopeli pri zdravljenju pljuene ti'berkuloze, toda slucaj inora biti vn- meren za to zdravljenje. Ako bi vse na pljucah bolne poš!JjaU .na sohice, bi jnvi to povprečno gotovo veliko več ško- dovalo kakor koristiio. Kakor pri vsen metodah zdravljenja, je tudi pri soin- eenju krivo slabih uspehov in skod to, da se hoeejo na ta naein zdraviti bolni- ki, ki niso prhnerni za to metodo. Ti neiuspehi diskreditirajo drugače dobro in koristno metodo zdra'vljenja. Najveejega pomena je sohice pri kostnr tubcrkulo7-! in dancs uspefti zdravljeiija kostiie in sklcPne tuberau- loze s solncem presegajo vse drugc metode. Pri kostni tuberkulozi se je pa treba somčiti 3 do 7 ur na dan, seveda se mora začeti zelo previdno. Tudi nc zadostuje, da se le bolni ud ali del tele- sa izpostavi soliičniin žarkom, temvec celo telo in seveda nago. Ravnotako so zl'Io koristne solnčne kopeli pri tuber- kulozi žlez ali bezgavk. kakor se naj- večkrat pojavljajo v pliučah mod pie- čami. Pri tii'berkulozuem vnetju prsne in trebušne mrenu v slučajih. ki nimajo več nirzlice, ki so akutni štadii že prc- boleli. nam solnee tudi vcliko koristi. Zelo važne so solncne kopeli pri disponiranili za pljučno tuberkulozo, KI iiiiajo prirojeno dispozicijo in slab:) raz- vita pljuea. Solnčne kopeli s^> postale «tuoder- tic», toda niso univerzalno sredstvo. Vsak. ki je zdrav, sc lahko solnči in si krepi telo. kdor pa k bolan. pa naj do- bra prcmisli, predno začne s soin- cenjem. Narodno gospodarstvo. H M I! L J. XIII. poročilo Mineljarskeiia društva za Siovenijo o stantu hnieliskiti nasadov. Žatec, CSR.. due 1. avgusUi 1922. Celih osem dm" smo imeli mizlo vrcmc hi rastlina ui le zaostajala, nego celo obstala v razvoju, zadnii teden smo pa imeli lepo, toplo vrenie. katero ji je \ veliko korist. to pa tern bolj. ker je vines tudi deževaio. Škoda. povzročena po nevihti dne 16. in 17. m. in. se pola- gom;i popravlja. Samo obsebi je pa ra?:- umljivo, da sc sledovi ncvihte ne dado popolnoma izbrisati. V m-noeih, normal- no se razvijajocih nasadih se že vidijo uapol izgotovljene kobule. Pri ugodnem vremeuu bodemo dobili eualno in po- Polnoma razvito, kpo zelcno blago naj- boljše kakovosti. O ¦množini letošnjega pridclka jrovoriti, bi bilo .prezgodaj, ko liriamo do obiranja še skoro tri tednc. Na hmcljskem trgu postaja vedno bolj mirno in cene gredo polagoma nazaj. Povprečno se plačujc za 50 kg 1500 -- 1700 c. K. Spalt. Bavarsko. due 25. 7. 1922. Po hirdi vročini je dne 16., 17. in 18. tni. silno deževalo in dva dni je razsajaTa silna nevihta in burja, katera ie povzro- C-i'Ia po sadonosnikih in liinchiiscih obifo škode. Ker itiia zenilja zadosti vlage, sc bo pro hod iz cveta V kobule hitro izvr- ševal. Pri ugodnem vremenn upatno na dobro tetino. Tettnaug, Virtenberško. 26. 7. 1922. Neugodno, mokrotno-mrzlo vrctme zaa- r;jih H dni s skoro neprenchauim de- ževjem in skrajno nizko due vino in noC- no temperaturo (navadno le po 5° C). ic kaj neugodno \n^!ivalo na hmelisko rastlino. katera jc po zunanii obliki še 1 precej bujne rasti, vendar pride natan- čni opazovalec do prepričanja, da imajo zgodnji hiuelji neko »koničasto« obliKo in du se pri poznem hmelju kobulski uasadki začeli sušiti in da. odpadaio. Hmeljarji bodo tore.j »letos glede množi- ne doživeli neko neprijetno presenc- čenje. Zgodnjega in poznega hmelja bo- de morda toliko, kot lansko leto. Z obi- nmjem se bo pricelo prve dni meseca avgusta. Onevna kroviika. Ministri na sakolskem zletu. Vlado bosta zastopala na sokolskem zletu oll- cijel'no ministra Svetozar Pribičevič *n dr. Laza Markovič. Poleg njiju pa se bo udeležilo zleta še več drngih ministrov, ki pridejo deloma nalašč za to v Ljub- ljano, deloma se nahajajo v na^ih leto- viščih. Dosedai je gotovo, da bodo zle- t,i prisostvovaii ministri dr. Zeriav. Pu- celj in Vukieevic. Nov stanovajijski pravilnik priprav- lja ministrstvo za sociialno poiitiko. Pravilnik bo veljal od 1. Jan. 1923 do 31. dec. 1924. Tudi po novean pravüniku bivši lastniki še ne bodo m-ogli svoboo- no razpolagati s stanovanji. ainpak sa- mo v toliko, kolikor to predvideva sta- novanjski zakon. »Novi Čas«, glasilo kršcanskih bcli- ševikov v LjubUani, je prenehal izha- jati, ker je prišlo v klerikalni stranki do razkola ined zmernejso stareßo vodil- no strujo in med dr. Qosarjcvirni prista- ši, ki sc sami nazivfjejo »krščanski ba- Ijševiki«. Tisti, ki ljubi.io resnico ter so mnenja, da se tudi na katoliš-ki podia?» ne spodobi la.gati in obrekovati, za »No- vim Casom« ne bodo jokali. Suirtiui nesreča. V rirastju pri Oor- uji Kadgoni je mlinar Valentin Divjak pri nilinu nekaj popravljal. Pri tern ga je prijelo kolo in ga vrtelo okrog, dokler se ni samo ustaviio. Divjak je bil težko poskodovan in je kmalu na to izdihatr, Zažgal hišo in izvršil potem samo- inor. Na progi južne železnice se je v nedeljo pri Cerinjah med postajama Poijčane in Ponikva vrgel pod tovorns vlak prevžitkar Janek Gorjnp iz Sladke gore ter ostal na rnestu mrtev. OorJup je s svojim zetorn živel v večnern pre- piru ui mn je v soboto zve-čer iz maŠČe- vanja zažgal hišo, ki je pogorela do tar. Naslednje jutro je 65 let stari mož i/.vr- šil samomor, Eksplozija vsled vročine. Vsled vro~ cine je v Focsam zletelo v zrak muni- cijsko skladišče. Skoda je zelo velika. Dosedaj so ugotov.ili 10 mrtvih in 10 ranjenih. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simiile. Težka, železna, še skoraj nova sadffia preša se proda. VpraŠa se v gostilni KrušiČ na Ljubljanski cesti. 2-1 Kupim hišo srednje velikosti z približno 2 orala zemlje na periferiji mesta a!i v bližnji okolici. Ponudbe na kapetana DfimS- ti**jeviča celjski voiri okrug, ko- morsko odeljenje od 4.-6 ure popoldne. Posredovalci izključeni. 3—1 Rontoristinia in biagainičurfea 7. dobrinii spričevah se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval na . tvrdko GORIČAR<5LESKOV5EK 873 CELJrZ. 2-1 Proda se dobro ohranjen glasovir. Oglasiti se je pri Edvard Kukec v Žalcu štev. 7. 878 3—1 Išče se primeren prostor za shrambo pohi.5tva. Ponudbe je poslati na upravo lista. 2-1 Gosf^^o v Celju ali okolici vzamem v najem. Naslov pove uprava lista. 879 1 Učenec s primerno šolsko izobrazbo, stroglh stari- šev, kateri bi imel veselje do galanterijske ! trgovine se sprejme. Iz dežfle imajo prednosl Naslov v upravi lista. 881 Gospodinje- kl kupujete testenine, maKaÄ?on©, zahtevajte samo I»E: ÄÄ.T E T E2 testenlne, tudi same makarone, \z staroznane tovarne ŽNIDARŠ1Č & VALENČIČ, ILIRSKA BISTRICA dobe se povsod! ZfllsOQfl: R. Bunc in drug, bjubljana - Celje - maribor ^ Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. ¦•;..:. Štev. 4937/22. Ra>zcf la,s«» Občinski svet mestne občine celjske je v svoji seji z dne 15. maja 1922 uveijavil temeljem točke 3. § 19 občinskega štatuta za mesto Celje z dne 21.januarja 1867 dež. zak. St. 7 nastopni cestni policijski red za mesto Celje, ki stopi v veljavo z dnem objave na uradni deski mestnega magistrata. Z istim dnem izgubi veljavo dosedanji cestni policijski red z dne 20. julija 1920 ätev. 86 preds. Cestni red. Vsa vozila (avtomobili, motorna kolesa, bicikli in sploh vsi vozovi) se morajo pri vožnji držati na levo in se tudi ogibati na levo stran. Prehiteti vozove je dovoljeno le na širokih ulicah, kjer ni predpisana vožnja kora- koma in sicer na desno. § 2. Nagla vožnja po mestu in po obljudenih delih predmestja je strogo prepovedana. Dopustna hitrost za vozila v mestu znala na odprtih cestah 15 km na uro, na vogalu ulic in če izvid ni prost, kakor je to ob meglenem vremenu, pa po 6 km na uro, § 3. Na vogalu ulic in na križiščih, posebno pred lekarno »pri Orlu« kakoJ tudi čez mostove, potem po vseh ozkih ulicah in pri šolskih poslopjih ob času, ko učenci prihajajo in odhajajo iz sole, se mora korakoma voziti. §4. Čez savinjski most sme sploh le po en voz naenkrat voziti. V slučaju, da pripotuje v istem času drug voz k mostu, ima ta toliko časa počakati, da pride prvi čez most. Predpisi §§ 1—5 veljajo tudi za jahalne živali. Prepovedano je puščati iste na javnih mestih brez nadzorstva bodisi vprežene ali proste ; istotako je prepovedano krmljenje živali na ulicah in trgih. § 6. V nočnem času t. j. po nastopu mraka, ko prične javna razsvetljava, mora imeti vsako vozilo prižgano svetilko. § 7. Vozovi izvoščekov morajo biti označeni s številkami. § 8. Igranje z 2ogo kakor tudi vse druge igre, zlasti tudi ob zimskem času drsanje s sanmi ali pa z drsalkami po cestah, ulicah in po vseh javnih prostorih, so strogo prepovedane. § 9. Ceste, ulice in javni prostori se ne smejo zapreti ali založiti z vozovi ali z drugimi predmeti. § 9 a) Lastniki his in zemljišč morajo hodišče pred istimi snažiti in v zim- skem času s peskom, pepelom itd. posipati. § 9 b) Varstvene strehe (plante) pri izložbah morajo biti od tal najmanj 190 cm oddaljene. § 10. Vsa vozila smejo voziti le po cesti med obcestnima jarkoma. Po peš- potih in sprehajališčih se sploh ne sme voziti. Kolesarienje po pešpotih in javnih nasadih je strogo prepovedano. § 11. Kolesarji, bodisi na navadnem ali na motornem kolesu, morajo počasi voziti, na križiščih pa še posebno počasi. Uporabljati smejo vsako vozno pot, nikakor pa ne hodnikov ob cestah ali po stezah in pešpotih. Ponoči to je od početka ulične razsvetljave do zore mora imeti vsak kolesar na svojem kolesu daleč vidno in dobro svetečo svetilko. Voziti in izogibati se se je na levo, prehitevati na desno. Pri skupnih vožnjah se kolesarji ne smejo voziti drug poleg drugega, ampak le drug za drugim in v razdaljah od najmanj 3 metrov. Kjer nanese potreba, zlasti na križiščih, je dati pravočasno svarilo z zvoncem oziroma s klicem. Javne ceste in trge uporabljati kot vežbališče za kolesarenje je strogo prepovedano, to velja zlasti za Razlagovo ulico in Krekov trg. Istotako je prepovedano jemati kolesarjem med vožnjo na kolesa §e otroke ali druge osebe. Po javnih prostorih in cestah, kjer se pomikajo večji vojaški oddelki, pogrebi, cerkveni ali drugi slovesni sprevodi, dalje v bližini gledališča pred početkom in koncem predstav in vobče tarn, kjer se zbere večja množica ljudi, ni dovoljeno voziti se ali kolesariti. , Kolesar mora paziti na jezdne in vozne konje, prihajajoče mu naprot! in ako se isti plašijo ali pa ako dajejo vodniki svarilna znamenja, mora kolesar takoj odsesti in svoje kolo kolikor mogoče skriti pred očmi konj. Na poziv varnostne štraže je dolžan vsak kolesar odsesti in se mora brez- pogojno pokoriti njenim navodilom. Avtomobili in motorna kolesa morajo imeti trombo, dvokolesa pa zvonček, s kateri morajo v potrebi dajati zna- menja drugim vozilom in potnikom. Dirke se smejo napraviti le z oblastvenim dovoljenjem in jamči vod- stvo za red in vse poškodbe, ki se napravijo. § 12. Smeti in drugo nesnago se sme odkladati le na mestih, ki so za to določena. Prestopki se bodo, nekvarno določb kazenskega zakona, kaznovali po naredbi z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 odnosno po naredbi deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919, štev. 809, Ur. list, z globami do 1000'— K ali z zaporom do 14 dni. ŠUbtC s. r. Rentabilno podjetje! Sigupna eksistenoa! Za čez 50 let staro, renomirano in daleč znano trgovino rezanega lesa, z letnim prometom do 50 vagonov, se ii&e v svrho razširjenja podjetja we »ten kompanjon * z odgovarjajočim kapitalom. Prednost imajo v tej stroki vešči Slovenci. Sta- uovanje in proti dogovoru tudi hrana preskrbljena. Natančnejša pojasnila daje JTosii» Fpedmepski, trgovina rezane gradje, Brod n. S. Modele devljev v celih serijah iz lepenke, po mo- dernih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah jzrezane, do- bavlja za tovarne obuvala in čev- ljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgopnje dele izdelujem iz od naročnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v moniiranju zgornjih delov za tovarne obuvala. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih stpojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje v vseh strokah, moderne, meha- nične Izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78—8 Mesto hišnika iščeta zakonska brez otrok, v srednji starosti. Mož je zaposlen v Celju. Po- nudbe na HriberSek, Gaberje 101. 2-1 Proda se posestvo približno 7 oralov zemljišča pri Tre- marjih, pol ure od mesta Celja, tik okrajne ceste. V hiši je dobroidoča gostilna in lokal za trgovino. Kupec lahko takoj nastopi. Pojasnila in cena se poizve pri Melhijor Doilnar, po- sestnik, Leskovec Št. 4 pri Ceiju. Kemo - tehnični inzenjevski biro« lzvrstno v kemičnem laboratoriju izdelani recepti: Mast za usnje, Čistilo za čevlje, maičobo razkrojajoči in- grozin, železno- galična barvila, perborat prašek, pranje (ala Per- sil) na prodaj. Istotako „FRANK" tableti za črnilo za ljudskc Sole, zelo po oeni. IzdeEovanje kali am b4- tartreta iz vinskega karana ter vinsk« kisline. Načrti za take ke- mične « tovarniške naprave. 1 Edvard Kandušer, dip.m. inžinir - kemik, Celje, PreSernova ul. 22 ITIolzno krauo in 4 mesece starega bikeca Čjste montafonske pasme proda Oskrb- ništvo graščine Neukloster, Sv. Pe- ter v Savinski dolini. ' 874 1 Kupim po visoki ceni vsako množino jstnstsega lesa plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 834 lesna trgovina, Braslovče. 67-6 Trgovski učenec se sprejme takoj v Celju. 3—3 I Ponudbe na poštni predal 3. Cerltrpi I r/ ^ " i ^ Glasn/ ftf t ' /7, \ ti............___ I Seno. iwi imt ami ft bow, sadie in druge deželne pridelke KitpitJC in prodaja Oset Andrej, Maribor älekaantfrova cesta 5? 81869-5 Telefon 68 Za mnogobrojne izraze sočutja ob priliki prerane smrtf ncpozabne nam mamice, oziroma stare mamice, gospe f rančiške Zdolšek - Sučeue posestnice u Okrogu pri Ponikui ob juž. žcl. . ki je v petek, dne 4. aygusta 1922 v celjski javni bolnici nenadoma pod* legla naporom bolczni, izrekamo vsem, ki so se nas in blage pokojnice v dnevih Žalosti tolažilno spomnili, svojo prisrčno zahvalo. Posebej pa se še moramo zahvaliti upravitelju celjske bolnice gp- spodu Ivanu Prekoršek za naklonjenost, tolažbo in prijazne nasvete y prvin trenutkih po smrti pokojnice, častiti domači duhovčini, o. Odilu iz reda sv. FrančiSka y Ljubljani, šolskemu vodstvu na Ponikvi ter vsem sorod- nikorn, prijateljem in znancem za podarjene žalne vence in spremstvo po- kojnici na poslednji poti pri prevozu iz Celja na ponikovSko pokopališče k zadnjemu počitku, domačemu pevskemu zboru na Ponikvi pa še izre- kamo prav izredno hvalo za s čustvom odpete žalostinke v cerkvi in ob odprtem grobu pokojnice. Na Ponikvi, dne 6. avgusta 1922. Zdolšek - Anderburg Zdolšek - Pinter Dr. Jože Zdolšek "" Št. Jur ob j. ž. Ponikva. Brežice. Zdolšek - Sue _ Zdolšek - Flnžgar Okrog St. Lovrenc, Drav. polje.