Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: . Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ijeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: § Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 tr. Vredništva telefon-štev. 74. Naročnino in oznanila (in s era te) vsprejema upruvnlštvo ln ekspedicija t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev« 226, V Ljubljani, v ponedeljek 3. oktobra 1898. Letnils XXVI Državni zbor. Dunaj, 1. oktobra. Zadnje glasovanje v petek je v levičarskem taboru napravilo največje veselje. In temu se ne čudimo. Slovanstvo bije boj z germanstvom. — Nemci v Avstriji, in to liberalni in nacijonalni, napenjajo zadnje sile, da vzdrže »svojo« ustavo, svojo hegemonijo nad ostalimi narodi. Ustavljajo se naravnemu razvoju države, bore se proti slovanski zaveBti, ki na severu in jugu sili na dan iz nemških, centralistiških okovov. S pomočjo vladnih organov maše in krpajo svoje jezove, popravljajo svoje utrdbe, boječ se velike notranje krize, ki bi se gotovo ne izvršila po njihovih željah. Toda razmere s časom dozorevajo, narava ne dela skokov, in zatiranih proskribiranih naro dov sveta dolžnost je, da zbirajo zadnje svoje moči in se vzdrže v tem odločilnem boju ; dolžnost je v prvi vrsti ravno jugoslovanskih poslancev, da pri vsaki najmanjši priliki odločno in resno nastopajo ter jedini v skupnih interesih polagajo svoje glasove na tehtnico. Kriza postala je akutna in v tem stadiju morajo skrbeti slovenski, hrvatski in rusinski zastopniki, — da razvoju razmer uravnajo pravi tir, da se kriza ne reši brez njih in proti njim, Nikdar pa ne smejo naši zastopniki slepo pobirati stopinj za vlado, kajti vlade so od danes do jutri, kakor kažejo dogodki zadnjih let. Narodi so, ki tvorijo državo, in na te narode se more zanašati vladarska hiša v vsakem slučaju. Zato pa je vsake vlade v Avstriji dolžnost, da ne zatira, temveč vsaj moralno podpira one narode, ki so bili in ostanejo najtrdnejša opora državi in kroni v najresnejših časih. In mej te narode smemo po vsej pravici šteti Slovence in Hrvate na jugu. Na jugu je bodočnost države, a ta jug je slovanski, in zato vsakdo dela proti državi, kdor se ne ustavlja obče znanim težnjam italijanske in nemške iredente. V boj u slovanstva proti nemški ideji in centralizmu so v kratkih letih pale že tri vlade. Strla so jih trda kamna, strmoglavila nasprotna si politična toka. In nemška opozicija hoče sedaj strmoglaviti tudi grofa Thuna. Naravnost povemo, da nimamo najmanjšega povoda, podpirati to vlado, ki neguje stari zistem in po svojih organih nadaljuje Schmerlingove načrte. Toda levica je nenadoma premenila svojo taktiko, opustila — vsaj v trenotku — obstrukcijo, otresla se \Volfove diktature ter soglasno napovedala boj — desnici, kjer so združeni malone vsi slovanski zastopniki. Z vlado hočejo raztrgati desnico, razrušiti večino ter dokazati merodajnim krogom, da je v Avstriji vsaka vlada brez ustavovercev nemogoča. In razmere so žal še take, da bi prišel na krmilo mož a la Chlumeckjvki bi še ostreje napel svoje strune v prvi vrsti proti Jugoslovanom. In v tem trenotku bilo je treba opreznosti. Zato smemo kon-statovati, da bi bila velika večina »slov. kršč.-na-rodne zveze« odpovedala svojo pomoč vladi in desnici, da se ni izvršil nenadni prevrat. Konsta-tovati pa moramo tudi, da sklep katol. narodne stranke v Ljubljani ni bil brez vspeha, ker večina in vlada morata v vsakem slučaju računati na naše glasove. Sedaj je prilika, da so slovensko-hrvatski glasovi jeziček na tehtnici. In ta položaj treba previdno izrabiti. To se je videlo pri zadnjem glasovanju v petek. Grof Thun je bil prisiljen izjaviti, da se opira na desnico. Levica je soglasno kot jeden mož naskočila desnico in — škandal je bil gotov. Da, naravnost škandal je, da v tako odločiv-nih trenotkih kažejo skrajno frivolnost ravno oni poslanci, za katere je skupna desnica skoraj že dve leti kostanj pobirala iz žarjavice. Odsotnih je bilo 16 Cehov, dva mandata sta prazna, in to je bil vzrok moralni zaušnici za desnico in tudi vlado, ki se je oprla na večino. Posledica bi morala biti, da vlada odstopi ali državni zbor razpusti. Toda v Avstriji nismo tako natančni, in stvar pojde svojo pot dalje. Zadnje glasovanje bodi poslancem resen opomin, da storč svojo dolžnost, da so v zbornici v sejah, ali pa naj prepuste mesta drugim. Prihodnji teden utegne biti odločiven. Prične se prvo branje o ogerski nagodbi, vlada je v veliki zadregi vsled svojih dogovorov z Mažari. Sedaj veljajo besede našim poslancem: Tvrd bodi in neizprosen! /umbeiško vprašanje. Iz Zagreba 27. sept. Pred več leti je prinesel »Slovenec« v svojem podlistku obširno razpravo o Žumberku. Iiila je posneta po spisu marljivega in točnega zgodovinarja zdaj že pokojnega Radoslava Lopašua. V tej razpravi se je dokazovalo z nepobitnimi spisi, da je današnji žumbcrški kotar spadal že od starodavnih časov h kraljevini llrvatskej. Tedanji urednik »Slovenca« je priobčil pri vsem tem omenjeno razpravo z opazko, da je on drugega mnenja, namreč, da 'Žumberk pripada Kranjskej. Kmalu potem se je razpravljalo o tem vprašanju *v kranjskem deželnem zboru ter dalo povoda, da so tudi Hrvati ponovili svoje zahteve na ta kraj. Od tega časa ni zginilo to vprašanje nič več z dnevnega reda in letos so se Hrvati odločili, da dokažejo hrvatsko pristnost tega kraja in da ga potem utelovijo s hrvatsko kraljevino. Poznato je, da je bilo potrebno najpreje dokazati, da sta bila dva grada enakega imena »Si-chelburg«: jeden na Kranjskem, drugi na Hrvaškem, kajti ravno to so zanikali kranjski in sploh avstrijski zgodovinarji. Avstrijsko-kranjska komisija je oslanjala svoje dokaze ravno s to točko, namreč, da je bil tukaj samo jeden grad, ki je spadal po Valvazorju h Kranjskej. Toda iz zgodovinskih spisov, katere je našel že pokojni Lopašic v arhivih na Dunaju in v Zagrebu, dokazalo se je nedvomno dejstvo, da sta bila dva grada enakega imena, ter da so se olira- LISTEK. Makarjev sen. V. G. Rorolenko. (Dalje.) Ležal je na postelji. Glava mu je gorela. Žgalo ga je in peklo notri kakor ogenj. Po žilah se je pretakala mešanica žganja in tobačnega soka. Raz lice mu je tekel hlad tajajočega se snega po hrbtu dalje ter ga mrazil, mrazil--- Njegova stara je mislila, da spi. No, on ni spal. Ni mu šla lisica iz glave ; do cela se je v to zaveroval, da se je vjela v njegovo past; da, celo to je vedel, v katero. Videl jo je — videl, kako brska vjeta pod težko klado po snegu s kremplji in se skuša osvoboditi. Lunini žarki so se prodirajo skozi goščo igrali po zlatem njenem kožuhu. Zverine oči so mu blestele nasproti. Ni mu dalo miru, predno ni vstal s postelje in se napravil k svojemu vernemu liscu, da bi se odpeljal v gozd. Kaj je to? Ali so ga res starične silne roke zgrabile za ovratnik in ga potisnile nazaj v postelj ? Ne, on je že daleč iz vasi. Sani škripljejo jednakomerno po zamrzlem snegu. Čalgan je ostal zadaj. Za njim se širijo slovesni glasovi cerkvenega zvona, a nad temno črtanim obzorjem švigajo na svetlem nebu cele vrste črnih siluet jakutskih jezdecev v visokih koničastih čapkah. Jakuti hite v cerkev. Med tem je izginila luna, a visoko na nebu prav v .zenitu pokazal se je belkast oblaček in zavijal z laskotnim migljajočim bleskom fosfora. Hipoma se je pretrgal in razširil in hitro so odplavale v razne strani meglične plaze kot razno-bojni plamenčki; temni polokrogli oblaček na severu je pa še bolj potemnel. Postal je črn, mnogo bolj črn, kakor gozd, kateremu se je bližal Makar. Pot se je vila med nizkim gostim grmičevjem. Na desni so se dvigali holmi, na levi tudi. Čim dalje jc šel, tem višje je postajalo drevje. Vedno večja gošča. Gozd je tajnostno molčal. Gole veje visokih mecesnov so bile potresene s srebrnim ivjem. Mehki svit, prodirajoč skozi njih vrhove je zašel v gozd, razkrivajoč tu snežno poljano, tu ležeče trupe preminulih gozdnih velikanov, pokritih s snegom---Trenutek — in vse je izginilo v molčečem, čarobnem mraku. Makar se je ustavil. Na tem kraju so sc začenjale in segale prav do pota celc vrste pastij. Pri fosfornem svitu je natančno videl mal plot iz protja; videl je celo prvo klado: troja težka in dolga polena so bila prislonjena ob navpičen kol, vrvice spletene iz las so jih vezale na dokaj umetno prirejene navore. Res so bile to tuje pasti, a lisica se je utegnila tudi v tujo past vjeti. Makar je hitro zlezel s sanij, ostavil umnega lisca na poti in jel prisluškovati. V gozdu ni čuti niti glasu. Samo iz daljne, zdaj nevidno vasice je bobnelo kakor prej slovesno zvonenje. Ničesar so mu ni bilo bati. Lastnik teh pastij Aljoška Čalganov, sosed in krvni sovražnik Ma-karjev je bil zdaj najbrže v cerkvi. Niti jednega sledu ni bilo videti na ravni površini nedavno padlega snega. Šel je dalje. Ničesar ni. Pod no- nili od drugega grada celo obrisi do dandanes. Ti obrisi se pa ne ujemajo z gradom kranjskega »Siehelburga«. Celemu načrtu je bil dodan tudi obris in opis dotičncga zemljišča. Na temelju tega obrisa je mislila hrvatsko-ogerska komisija, v ka-terej so se nahajali dvorski svetnik Badovinac, ministerijalni svetnik Tardaj in hrvatski deželni arhivar dr. Bojničič, da bi se dali najti ostanki nekdanjega hrvatskega grada. Meseca avgusta tega leta se je podala omenjena komisija v žumberški kotar, ter ga je preiskovala a ob enem tudi velik del kranjske meje. Že pri tej priložnosti je precej točno opredelila, kjer bi moral stati hrvatski grad Žumberk. Komisija je nemudoma predala o tem sporočilo deželni vladi hrvatskej, katera je zapove-dala kotarskemu inženerju v Jaški gospodu Ivanu Križaniču, da začne kopati na označenem mestu, ne bi li morda našel temeljni zid omenjenega grada. To nalogo je izvršil kotarski inžener prav točno in s sijajnim vspehom. V jednem mesecu jo bilo vse gotovo, kajti niso samo našli temeljev Žumberka, nego so jih tudi odkopali, tako da je bilo zdaj lahko z omenjenimi načrti očevidno dokazati, kje je stal »Sichelburg«, ali kakor se piše v starih spisih »Sichelberg«. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 3. oktobra. Nemške obstrukcije ni več, pišejo uradni in poluradni listi, in poslanska zbornica se je zopet po dolgem, skoro dveletnem prestanku resno poprijela parlamentarnega dela. Poslednje je res nično, kajti vse stranke v parlamentarni desnici so voljne resno sodelovati pri reševanju nagodbenih predlog, seveda ne v smislu naše ali morda celo ogerske vlade, marveč tako, kakor zahtevajo ljudske koristi. Kar se pa tiče obstrukcije, pa ni vse tako v redu, kakor nam slikajo vladna glasila, in grof Thun je o tem sam najbolj prepričan. Res je sicer, da večina levičarskih poslancev sedaj ne rogovih tako, kakor je divjala v poslednjih dveh zasedanjih, in so se izjavili voditelji malo ne vseh opozicijskih strank, da ne bodo ovirali razprav o nagodbenih predlogah, toda s tem pa ni rečeno, da bodo trobili z vlado in desnico v jeden rog in da bodo mirovali tedaj, ko jim ti dve ne bodeta hoteli slediti na določenem potu. Vsaj so vendar izjavili skoro vsi levičarji, da je za obstrukcijo tekom nagodbene razprave dovolj prilik, in kdo jim more zabraniti, da v odločilnem trenutku razbijo vse vladine namere. Sicer pa tudi sedaj ne miruje cela levica. Šestorica »ljudskih zastopnikov«, ki se je v zadnjem zasedanju najbolj odlikovala s svojim truda-polnim »delom«, ta šestorica tudi sedaj ne miruje in že kriči ter razsaja po zbornici, da ni mogoče čuti govorov posamnih govornikov. Schonerer, Turk, Iro, Wolf, Hofer in drugi tudi v petnajstem zasedanju nadaljujejo svoj obrt, akoprav za sedaj še ne morejo računati na pomoč socijalnih demokratov Resela, Bernerja, Daszynskega ter raznih voditeljev nemške ljudske stranke. Ti možje so se v dolgih parlamentarnih počitnicah iznebili neljube hripavosti in je sedaj njih grlo gami mu hrešči sneg. Klade stoje razvrščene kakor topi z odprtimi žreli v tihi nadeji. Obšel je vse, spred in zad. Zastonj. Napravil se je zopet na pot. A čuj! — — — Lehak šum — — V gozdu je blesnila rudečkasta koža, ta čas na osvetljenem prostoru, prav blizu. Makar je dobro razločil šiljasta ušesa lisice; njen dlakast rep se je vil sem ter tja, kakor da vabi Makarja v goščo. Izginila je med debli proti Makarjevim pastem in kmalu se je zaslišal po gozdu gluh a močen udar. Začetkoma se je glasil pretrgano zamolklo, na to je odmeval glasneje in naposled zamrl v neizmernem lesu. Makarju je utripalo srce. Klada jc padla. Začel je teči, drl je skozi goščo. Hladne vejice so mu udarjale po očeh in sipale sneg po obrazu. Jel se je izpodtikati, sapa mu jc zastajala. Tu je pribežal na jaso, katero si je nekdaj sam izseka!. Drevesa, bela od ivja, so stala ob straneh in pod njimi je peljala stezica; koncem te stezice je stala velika klada--— Ni več daleč do — — — (Dalje sledi.) sposobno tudi za najvišje glasove. Po vsem tem soditi, ni mogoče pričakovati popolno mirnih zborničnih sej in gotovo ne sodijo preveč pesimistično o našem parlamentu oni, ki trdijo, da nagodbenih predlog ne bo rešil rednim parlamentarnim potom. Zadnja zmaga levičarjev v petkovi seji poslanske zbornice se kaj različno komentuje in se ji posebno v levičarskih krogih pripisuje velika važnost. Levičarji sicer sami priznavajo, da praktične vrednosti in posledice ta zmaga ne more imeti, ker je za nujnost vsakega predloga potrebna dvotretjinska večina, toda pomenljiva, pravijo, je posebno vsled tega, ker se je izvojevala neposredno potem, ko je ministerski predsednik grof Thun spuščal na levico nekak mogočen ofi-cijelen sermon ter govoril o jedinosti mej vlado in desnico. Zbornica je z večino desetih glasov pokazala, da ministerski predsednik nima pravice odrekati pojasnil, ki se tičejo nagodbe z Ogersko in ogerskega ministerskega predsednika bi ne bilo več na ininisterskem sedežu, ko bi se mu bilo pripetilo kaj jednakega. Tako sodijo in žele levičarji, da bi grof Thun čim prejo dal slovo in naredil prostor Chlumeckemu. Ta želja se jim sedaj ne izpolni, ker je grol Thun zavarovan na vse strani. Ogerski državni zbor je za teden dnij prekinil svoje delovanje in čaka najbrže na to, kaj se zgodi v avstrijskem parlamentu. Sicer tudi v Budimpešti niso pričeli še z meritorno razpravo o nagodbenih predlogah in so izvolili minuli teden še le kvotno deputacijo, torej v tem oziru niso nič bolj napredovali, kakor naši ljudski zastopniki, vender ne marajo nadaljevati kočljivega dela, dokler se ne pokaže resnična zmožnost avstrijskega kabineta in ni znano konečno mnenje avstrijske kvotne deputacije, ker vedo, da bi bilo v slučaju, da se ne doseže sporazumljenje, brez-vspešno vsako delo. O sporazumljenju pa sedaj pač nihče še ne more govoriti, kajti ako Mažari ne bodo odnehali od svojih pretiranih zahtev, ne bo v naši zbornici glasoval za nagodbene predloge noben poslanec razun onih, ki so dosedaj še vselej pokazali, da se mora zgoditi to, kar in kakor želi avstrijska vlada. Zelo dvomljivo pa je, da bi Mažari že koncem tega tedna zvedeli mnenje v Avstriji, ker akoravno se predloge v tem tednu rešijo v prvem branju, še ni rečeno s tem, da bodo rešene tudi v tretjem in da bomo nosili Avstrijci vsa državna bremena, koristi in ugodnosti pa kratkomalo prepustili mažarskim za veznikom. Revizija Dreyfusove afere. Vkljub neumornemu prizadevanju si francoski ministerski predsednik Brisson ne more zagotoviti naklonjenosti Dreyfusove in Zoline klike. Nič ne pomaga, da jc odslovil in tako rekoč s silo odgnal iz ministerstva člane, ki, vsestransko prepričani o Drey-fusovi krivdi, niso hoteli trobiti v njegov rog, ni mu koristilo, da je na pravosodnega in poljedelskega ministra tako dolgo pritiskal, da sta se konečno udala in glasovala za njegovo zahtevo glede zopetne obnovitve revizije Dreyfusove pravde, da celo to mu ne bode mnogo koristilo, da je vsled soglasnega sklepa v ministerstvu energično naročil kasacijskemu dvoru, naj čim najpreje prične z novo preiskavo; tega ni mogel izvršiti, kar je zahtevala od njega omenjena klika, namreč takojšnjo osloboditev jetnika »nedolžnega« Drey-fusa. Vrhu tega pa mojster Brisson še tudi ni gotov, da bi mu sploh bilo mogoče doseči Drey-fusovo osloboditev. Kaj lahko je namreč mogoče, da kasacijski dvor povodom preiskave dobi v roke neovržljive dokaze o krivdi izdajalčevi in ga seveda ne oprosti. Brisson toraj v očeh židov in njih hlapcev ne vživa onega zaupanja, kakoršno si je zaslužil že z dosedanjim delovanjem. Zaman se je trudil revež in potil. Nov upor na Filipinih. Mej tem ko se v Parizu zbirajo španski in ameriški člani mirovne komisije, da bi se posvetovali o konečnih določbah mirovne pogodbe in isto definitivno zapečatili, dohajajo v Madrid iz Manile poročila, da je navstal na Filipinih nov upor, ki preti biti še mnogo nevarneji, nego dosedanje vstaje. Pomenljivo pa je in v Madridu opravičeno tožijo ter grajajo, da se pojavlja upor mej tem, ko gospodujejo nad otoki Amerikani, ki bi prav lahko zatrli vsako nevarno gibanje. Podrobnejih poročil o tem izbruhu revolucije madridska vlada iz vzrokov patrijotizma ne mara objaviti, vendar se pa da sklepati iz trditve same, da se je podala namreč velika četa vstajnikov s topovi proti biskajskim otokom, da jo nevarnost precej velika. Gibanje pojavlja se sedaj samo proti Spancem in vsled tega najbrž škodoželjni Amerikani nočejo poseči vmes, toda pozneje bodo domačini hoteli otresti se tudi tujega jarma ameriškega. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. oktobra. (Cesarjev god.) Tiho stcer, vendar nad vse slovesno se jutri po širni Avstriji obhaja god presvetlega cesarja, letos tem iskreneje, ker srca zvestih podanikov vtripljejo še vedno s srcem svojega vladarja v nemi tugi nad grozno nesrečo, ki je nedavno zadela našega ljubljenega očeta. Toda res je, kar tako lepo pravi naš vladar v svojem oglasu, katerega je po katastrofi naznanil svojim narodom, rekoč: Skupnost naše bolesti ovija novo presrčno vez okoli prestola in domovine .... Molim, naj Vsemogočni blagoslovi in razsvetli moje narode, da najdejo pot ljubezni in sloge, ki naj jih osreči in oblaži. — Pač tak vladar, ki se tudi v najhujši nesreči s toliko skrbjo spominja svojih narodov, zasluži, da se ga vsaki dan, vzlasti pa ob godu, spominjajo njegovi hvaležni narodi, proseč ž njim vred Boga, ki mu je poslal toliko nezgodo, da mu da še moči izpolniti vse, h čemur je poklican. V ta namen je jutri ob 10. v stolnici slovesna sveta maša. Blagoslov božji spremljaj presvetlega vladarja v vsem njegovem delovanju ! it Župnik Matej Kljuu.) Po dolgem, silno mučnem bolehanju je nocoj umrl v ljubljanskem »Leoninumu« bivši župnik višnjegorski g. Matej Kljun. Pokojnik je bil rojen 1. 1857 in posvečen 1. 1880. Služboval je dalje časa v Železnikih, v Begunjah in v Višnji gori, kateri župniji se je nedavno odpovedal, ter v hudi bolezni z vzgledno potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo pripravljal se na smrt, ki ga je rešila vseh časnih nadlog. — Ljudomilega pokojnika priporočamo v blag spomin in v molitev. (Za cesar Franc Jožefovo bolnišnico v Kandiji pri Novem mestu) pobira te dni usmiljeni brat Gervazij mile darove po Ljubljani. Neizmerne so žrtve, katere so usmiljeni bratje zadnja leta prinesli v ta namen, da so v Kandiji priredili tako krasno in prostorno bolnišnico. Ti angelji ljubezni do trpečega človeštva pač zaslužijo najzdat-nejšo podporo vseh onih, ki imajo kaj srca za največe trpine — bolnike. Želimo torej, da brat Gervazij najde v Ljubljani povsod odprtih src in odprtih rok. (Občinski svet ljubljanski) ima svojo redno sejo v sredo, dne 5. oktobra ob 5. uri popoludne. Ko bi sc pa ta dan ne rešile vse točke dnevnega reda, nadaljuje se seja v četrtek ob petih popoludne. Na dnevnem redu je nad štirideset poročil pravnega, finančnega, stavbnega, šolskega, olepševalnega in regulačnega odseka ter direkto-rijev mestnega vodovoda in užitninskega zakupa. (Nova maša.) V nedeljo ob devetih bo daroval novo mašo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani ka-pucin o. Oton Kočij an, rojen Ljubljančan, sin Samasovega hišnika. Na mnoga leta! (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri, v torek, se uprizori v tretjič opera »A i d a«, in sicer pri izdatno znižanih cenah, da se omogoči poset te svetovnoslavne opere tudi širšemu občinstvu. V petek se uprizori izredno vesela burka »Martin smola«. V nedeljo se ponovi slika iz življenja »O m i k a n c i«. (Vlada in Slovenci.) Celjsko krščansko - socijalno in politično društvo »Naprej« je sklicalo za 25. t. m. na Pako javen shod. Slovenjegraško okrajno glavarstvo pa je shod prepovedalo, »ker bi bil pri sedanji razburjenosti in negotovosti (!) v okrajih Šoštanj in Slovenjegradec za javno varnost in javni blagor nevaren«, — klasično! Za razburjene in nevarne imajo Slovence, te ov-čice, ki se ne tipajo poskusiti niti malo — opozicije ! Omenimo tudi, da je bil »Slov. Gospodar« zaplenjen zaradi članka, ki je nosil na čelu ime tega za »javni blagor« vnetega okrajnega glavarja — gospod Zoff. (Umrla) je včeraj ob 6. zjutraj na Viču Ivanka Lavrič, hči občeztianega in spoštovanega gosp. Josipa Lavriča, posestnika in vinskega trgovca. To je letos že druga smrt v Lavričevi hiši, kajti spomladi soji pokopali 18 letnega nadepolnega mladeniča, bivajočega v kmetijski šoli na Štajar-skem. A tudi mati leži hudo bolna in niti ne ve, da so ji odnesli ljubljeno hčerko. — Mili Bog vtolaži g. Lavriča in dodeli zopet ljubo zdravje obče spoštovani materi. (Cvet v oktobru.) Na vrtu cerkovnika v Gornji Desnici nad Kranjem se nahaja jablana, ki je ravnokar v najlepšem cvetju. Gotovo redka prikazen. (Iz Podzemlja) 30. sept. Duhovne vaje za vse farane vodili so gg. lazaristi (Jrban Nežmah, Klan-čnik in Jevšenak od 17.—25. sept. t. 1. Vdeležba bila je povsem povoljna. Prejelo je sv. obhajilo z otroci vred nad 2000 ljudi. Govori bili so krasni. Hvala Bogu in gg. misijonarjem! Posebno gin-ljiva je bila procesija z Najsvetejšim ob 3. popoldne zadnjo nedeljo. Vodil jo je z azistencijo deseterih bližnjih in daljnih duhovnikov novomeški prost dr. Seb. Elbert. Kaj takega Podzemeljska fara še ni videla in morda kmalu ne bo! Marsikatero oko se je posolzilo srčnega veselja, za lepo slovesnost in milosti, katere je prejela fara v vseh teh lepih dnevih božjega obiskanja. Veže nas farane sveta dolžnost izreči presrčno hvalo za ves trud gg. misijonarjem, g. proštu in vsem duhovnikom, ki so tako neutrudno pomagali! Črnomaljska godba je slovesnosti vtisnila prelepi pečat. Hvala! (Ob Idrijci lia Tolminskem) 2. oktobra. V Dol. Tribuši ni že tretji mesec šole. Otroči in učitelj I. Kenda pohajajo brez kakega uzroka in otroci 30 tako brez potrebnega pouka. Noben človek ne more razumeti, zakaj ni začela šola s 1. sept. in da se brez najmanjšega uzroka šola tako zanemarja. Ali morebiti plačujemo zato tako visoke šolske davke, da naši otroci brez potrebnega pouka pohajajo! Ti ljubi moj Bog, kakošen red in disciplina pa je to?! Gosp. glavar, mi prosimo rednega pouka! (Ogerska vlada tožena.) Posestnik pl. Gregue je bil kot pristaš ljudske stranke od liberalne vlade izgnan iz Ogerske. Sedaj toži ogersko vlado v osebi ministerskega predsednika Banffj ja za povrnitev škode, katero je imel zaradi te krivice, — za 22.000 gld. (Potovanje nemškega cesarja na vzkod.) 17. oktobra bodeta prišla cesar in cesarica v Carigrad. Stanovala bodeta v novem kiosku v znani palači Tildiz. 18. oktobra bode revija armade. J 9. oktobra se bo peljal cesar gledat utrdbe v Tedikule; cesarica pa si bo ta čas ogledala sultanov harem. 20. bo razsvetljava Bospora, katero si bodeta cesar in cesarica ogledala z ladje »Sultanie«. 21. bo velik diner v Yildiz kiosku. 22. bodeta pa odpotovala. (Ogerskega kralja Bele III.) in njegove soproge Ane ostanki so bili včeraj v Budapešti začasno pokopani od primasa kardinala Vaszaryja; pozneje se polože v krasno grobišče. (Koliko velja tobakov dim), je razvidno iz statistike. Mesec julij se je pokadilo tobaka za 26 milijonov goldinarjev. »Kratkih« so pokadili 118 milijonov, portorik 38 mil., kub 54 mil., viržink 10 mil., trabuk 9 mil., britanik 15 mil., regalitas 3 mil. Cigaret - sultank se je pokadilo 23 mil., šport 20 mil., damskih 134 mil., ogrskih cigaret pa 103 milijone. (Društvo graških natakarjev) je praznovalo petdesetletnico obstanka. V usmiljeniški cerkvi se je slovesno blagoslovila društvena zastava. (»Mi še živimo. Češki anarhisti«.) Listke s tem napisom so pobirali v četrtek zjutraj policisti v Pragi. (Nemška banka) je imela v prvi polovici leta 1898 štiri milijarde prometa. Kapitalisti z veseljem naznanjajo, da je dobička letos več, nego lani. (SuHjuiu so konference proti anarhistom všeč. Udeležil se jih bo njegov zastopnik, kateri bo delal na to, da se dotični sklepi izvajajo tudi proti revolucionarnim Mladoturkom, in — proti Armencem! Zdi s ', da sultan ne pozna razločka med anarhisti in krščanskimi mučeniki. (Žeiiijaluost iu šola). V« rdi je kot mladenič želel vstopiti v glasbeno šolo v Milanu. Pri izkušnji so bili profesorji jako nezadovoljni ž njim in so ga obsodili da nima nič nadarjenosti. Ta Verdi je postal slavnejši n< go vsi njegovi profesorji, je jeden prvih skladateljev. Ravno sedaj se v Ljubljani igra njegova opera A i da. Gospodarska organizacija. »Splošno kreditno društvo v L;ubljani < Od raznih stranij smo vprašani, kakšno stališče zavzemamo nasproti temu novemu denarnemu zavodu. Na zadevna vprašanja hočemo v nastopnem odgovarjati. V »Splošnem kreditnem društvu« samem p o s e b i ne vidimo druzega, nego novo posojilnico, ki so od drugih takih na omejeni zavezi slonečih podjetij ne razlikuje v drugem, nego da stopa z večjim aplombom v življenje in da po svojem programu noče ostati, kar j e, temveč se namerava preleviti v veliko banko. V toliko bi nas novo podjetje ne zanimalo dalje, nego kako drugo privatno podjetje. — Pač pa nas to podjetje zanimlje v tem pogledu, da hoče po svojem številno razposlanem programu postati nekako središče slovenskim posojilnicam. Iz stališča naše organizacije moramo tej nameri iz vsega početka najodločneje oporekati. Denarno središče posojilnic naše organizacije je krasno razvijajoča se »ljudska posojilnica«. Toraj nima novo podjetje za našo organizacijo prav nobenega pomena. Vsled lega vsem posojilnicam, stoječim v »Gospodarski zvezi« ali »Zvezi kranjskih posojilnic« resno in odločno odsvetujemo, udeleževati se kakorkolipri označenem novem podjetju. Vsa osnova poslednjega jasno kaže, da ni nič druzega, nego oblika navadno trgovske špekulacije, tem bolj, ko je najtesneje zvezano z velikim kapitalističnim špekulantom. Mi tej špekulaciji, ki naj poživi trgovsko življenje slovensko, želimo najboljši vspeh — zadružne organizacije naše pa ne izročimo nikdar trgovski špekulaciji, koje značaj je in ostane aleato-ričen. Toliko za danes. Skoro pa se bodemo še pečali s to zadevo. Hranilnica in posojilnica v Srednji Vasi imela je v mesecu septembru : prejemkov........gld. 4.297-90 in izdatkov ...... . « 3.728 31 toraj denarnega promota . gld. 8.026-2l Hranilnih vlog se je vložilo gl. 2579-20, vzdignilo pa gl. 1296 04 in je stanje koncem septembra gld. 65.838 97. Posojil se je dalo gld. 320.—, vrnilo pa gld. 1000-— in je stanje gld. 46.956-92. Naloženega denarja ima posojilnica goldinarjev 18.608-30. članov ima posojilnica 271. Hranilnica in posojilnica v Sv. Križu pri Litiji imela je v mesecu septembru : prejemkov........gld. 2.65816 in izdatkov....... . » 2.191-48 torej denarnega prometa . gld. 4.849-64 Hranilnih vlog se je v tem času vložilo gl. 1579-—, vzdignilo pa gl. 165S-33l/j in je stanje gld. 11.520 10. Posojil se je dalo gld. 5201—, vrnilo pa gld. 525-50 in je stanje gld. 17.386-88. Članov ima posojilnica 223. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 3. oktobra. Cesar se je sinoči povrnil iz Wallseeja. Dunaj, 3. oktobra. Danes je bil minister p r e d s e d n i k T h u n pri cesarju v avdijenci j i. Cesar je dal Thunu polno moč, da se ministerstvo naslanja popolno na desnico. Vse korake, katere bo v tem oziru Thun storil, cesar potrdi. Thunova vlada seje s tem proglasila kotvlada desnice i n p r i č a k u j e, d a s e d e s n i c a izjavi kot vladna večina. — Namesto Biirnreiterj a, čegar odstop je cesar vsprejel, vzel se bo minister iz večine. Govori se, da odstopita tudi naučni in poije-deljski minister, kojih naslednika bosta vzeta tudi iz večine. Za poljedelsko ministerstvo je v kombinaciji tudi posl. Povše, ker vlada hoče, da naj bodo vsi klubi večine v ruini-sterstvu zastopani. Dunaj, 3. okt. Danes obravnava minister Thun z voditelji večine o zahtevah Kusinov. — V današnji seji parlamentarne komisije desnice so se razven barona D i-p a u 1 i j a izrekli vsi zastopniki raznih klubov desnice, da so solidarni z s 1 o v a n s k o krščansko narodno zvezo glede njenih zahtev. Dunaj, 3. oktobra. Državna zbornica je razpravljala danes o predlogu poslanca Sclnvegelna, da naj zbornica takoj prične z razpravo o nagodbenih predlogih. Poslanec T ii r k polemizuje z nemško - liberalnimi poslanci. — Poslanec Kaiser izjavi v imenu načelstva nemške ljudske stranke, da bo ta stranka glasovala proti nagodbenim predlogom že v prvem branju, ker se po prvem branju ne more zabraniti tudi drugo in tretje branje. Vidi se, da je solidarnost Nemcev hitro skopnila. Predlog liberalnega velepose-stva je bil vsprejet z 202 glasovoma proti 33. Proti so glasovali Schonererjanoi in nemška ljudska stranka. — Na to se je takoj vršilo prvo branje nagodbenih predlogov. Govornikov je oglašenih 55, in sicer vsi proti. To je novi način seveda dovoljene obstrukcije. Za predloge ni oglasen noben govornik, kar je vzbudilo na levici glasen smeh in krohot. Prvi je govoril soc. demokrat Ve r k a u f proti predlogom, za njim se je oglasil finančni minister Kaizl, katerega so mej govorom ves čas motili levičarji. Glede kvote je po-vdarjal, da to ni najvažnejši del nagodbe. Za Avstrijo se mora kvota znižati. Dunaj, 3. oktobra. Jutrajšnja seja se prične ob 1. uri, ker so dopoludne službe božje povodom cesarjevega godu. Dunaj, 3. oktobra. Iz slovanske krščan-sko-narodne zveze je v kvotno deputacijo izvoljen posl. Povše. Dunaj, 3. oktobra. Današnja seja drž. zbornice se vrši mirno. — Finančni minister dr. Kaizl je izročil zbornici predlog glede zboljšanja plač državnih slug in predlog glede uvedbe davka na sladkor. — Proti nagodbi je oglašenih 55 govornikov, za nobeden. Dunaj, 3. oktobra. Govorico, da je ministerstvo Thunovo odstopilo, širijo le liberalni nemški krogi. Zadnje glasovanje za to ni zadosten vzrok, kajti grofu Taaffeju se je to velikrat prigodilo, a ni odstopil. — Nagodbeni predlogi se izroče posebnemu odseku. Dunaj, 3. oktobra. Na Dunaju so osnovali katoliško-politično društvo za Cehe na Dunaju in Dolenje-Avstrijskem. Na včerajšnjem^ prvem shodu so govorili tudi poslanci dr. Žitnik, Spinčič, Trum bič in dr. Stojan. Povdarjala se je vzlasti solidarnost vseh Slovanov. Kod&nj, 3. oktobra. Pogreb kraljice Lujize se po njenem naročilu vrši brez vsakih slovesnostij v katedralki Poeskilcle. Sprevod ne pojde skozi glavno mesto. Carigrad, 3. oktobra. Najvišji konjar nemškega cesarja, grofWedel, je dospel sem s konji in vozovi. Novi Jork, 3. oktobra. Ameriški državni dolg je narastel za 67,700.000 dolarjev. Pariz, 3. oktobra. V soboto zvečer je predaval Jaures o socijalizmu in Drejfusovi aferi. Poslušalo ga je do 6000 oseb. Govoril je seveda popolno v smislu Drej7fusovih pristašev. Mej shodom je ustrelil iz samokresa 19 letni pekovski pomočnik van Benne, doma iz Belgije. Ranil ni nikogar. Policija ga je takoj prijela. Pri sebi je imel še oster meč. Izjavil je, da je hotel samokres poskusiti. Pariz. 3. oktobra. Glasom poročila „Libre Parole" izjavlja glavni prokurator Manau v svojem poročilu, da je revizija Drevfusove afero nemogoča, da se pa to ne more repi o razveljavljen ju razsodbe. Pariz, 3. oktobra. Prva seja mirovne komisije je trajala pol ure. Sklenilo se je, da se ne voli predsednika^ Konečni poslovni program določijo tajniki, člani mirovne ko- misije so se zavezali s častno besedo, da ostane posvetovanje tajno. Danes je druga seja. Madrid, 3. oktobra. Najvišje vojno sodišče je zaslišalo v domovino povrnivšega se admirala Cervero v zadevi poraza pri San-tiagu na Kubi. — Po svojih glasilih izjavlja Sagastova vlada, da ni nevarno sedanje ribanje karJistov. London, 3. oktobra. Velesile še sedaj niso jedine glede konečnih korakov v svrho popolne paoiflkacije otoka Krete. V zadnji okrožnici se je sultanu samo zapretilo, da za slučaj, ako ne odzove z otoka vseh vojakov in uradnikov, velesilo ne prevzetno poroštva za sultanovo suvereniteto in da se preosnuje uprava otoka v smislu krščanske večine prebivalstva. Nasvetu Anglije, naj se sicer z orožjem prežene turške vojake, sta pritrdili Francija in Italija, mej tem ko se Rusija odločno ustavlja temu predlogu. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 iu. a <* C Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrov: ce-a I 3 a a» » 1 9 zvečer 735-1 I ; 13-3 »1. JUR jasno 2 7. zjutraj 2 popol. 737 8 738 6 10 2 160 sl- jug fir. svzh. megla oblačno 03 2| 9. zvečer 739'H 14 7 sl. jug oblačno 0'7 gl 7. zjutraj 1 2. popol. 7412 7419 14 0 17-4 sl. jug , oblačno sr. jjvzb. ;skoro oble. srednja temperatura sobote 151", za a-3° nad normalon Srednja temperatura nedelje 13 6°, za 1-0'pod normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 1. oktobra. Pšenica, m. st. . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, „ . . Grah, „ . . Fižol, , . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Špeh svež, „ . Špeh povojen, kgf. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, ker. Telečje , " . Svinjsko „ " Koštrunovo „ Piščanec . . , Golob . . . . I Seno. m.stot. . . 1 Slama, „ „ . . . i Drva trda, 4 kub. m. 6 mehka, 4 „ _ | 6 697 1-1 gl. kr. Potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naSa iskreno ljubljena, dobra in pokorna hčerka Ivanka Lavrič danes 2. oktobra, na praznik rožnivenške Matere božje, ob 6. uri zjutraj po daljni mučni bolezni umrla v cvetu mladosti, stara komaj 17 let, udana in lepo previdena s svetimi zakramenti. Pogreb bode v torek, dne 4. oktobra, ob 8. uri zjutraj iz mrtvašnice na Viču s sv. mašo. Klanjajoč se neskončni previdnosti božji priporočamo rajno v pobožno molitev. Na Viču pri Ljubljani, dne 2. okt. 1898. Družina Josip Lavričeva. (Mesto posebnega obvestila.) 703 1-1 Velečastitim duhovskim sobratom, sorodnikom prijateljem in znancem tužnim srcem spodobno naznanjam, da je častiti gospod Matevž KUun bivši višenjiki župnik danes zjutraj ob '/, 1 uri po dolgotrajni, zelo mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakrameuti, ves udan v voljo božjo, v 42. letu starosti izdihnil svojo dušo. Pogreb pojde 4. oktobra ob \/,5 popoldne iz LeoniSča v Ljubljani na pokopališče k sv. Krištofu Pokojnika priporočam v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1898. I)r. Jožef Lesar, alojzijeviški vodja. Zahvala. 701 11 Vsi oni, ki so povodom tako nepričakovane smrti mojega čez vse ljubljenega, nenadomestljivega in na-depolnega sinčka J ankota na ta ali drugi način skušali utolažiti mi krvaveče srce, vsi udeležniki pogreba, posebno pa velecenjeni gospodje učitelji, ki so nepozabnega umrlega s šolsko mladino spremili na pokopališče, naj blagovolijo sprejeti tem potom mojo najiskrenejšo zahvalo. V K a rn n i k u , dne 30. septembra 1898. Josip Močnik lekarnar. V najem sc takoj odda v nekem mestu na Gorenjskem dobro obiskovana Primartj dr.Vinko Gregorič | odpotoval je za čas 695 3-2 od 1. do 30. oktobra. I s staro trgovino z vinom na debelo in z vso posodo. Tudi zaloga, pive se pod ugodnimi pogoji takoj odda. 700 2-1 Poizve se pri upravništvu „Slovenca". 687 1-1 A s* « Dr. Josip Fnrlan, advokat v Ljubljani. 'inematograf - Lumiere v steklenem salonu kazine 673 5 (vhod skozi vrt). Danes v ponedeljek dne 3. oktobra 1898 ob 5 , 6.. 7. in 8. zvečer JCs" zadnje predstave, -gjc z dosedanjim vsporedom. 1. Kavalkada rimskih in abesinskih bojevnikov. — 2. Mačji zajutrek. — 3. Prihod gondole v Benetke. — 4. Panorama z Amberieu (sneženo vreme), opazovano z železničneea vlaka. — 5. Dragonci Steeple Chaise. — 6. Dirka v vrečah (Rim). - 7. Dvoboj s puškami. - 8 Ruski Ples (na splošno zahtevanje). - 9. Italijanski karabinjerji. ^ u ., ~~ K°Palisie zamorcev v Kamerunu. — 1 o i- a. Dne 3. oktobra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0 ..... Avstrijska kronska renla 40/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . ! Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista...... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž veli 20 mark.......... J SO frankov (napoleondor) ..... Italijanski bankovci C. kr. cekini 101 gld. 101 . 120 101 119 98 901 354 120 58 11 9 44 20 kr. 10 . 60 » 30 . 05 > 10 > 10 l 15 . 85 . 76 > 53 » 10 » Dne 1. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 164 eld 5°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . . 158 » ' Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » Tišine srečke 4»/„, 100 gld....... _ » Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . 131 - Dunavsko vravnavno posojilo j. 1878 . .' 108 Posojilo goriškega mesta.......112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4% 98 Prijontetne obveznice državne železnice . . — » » južne železnice 3"/„ . 179 ' » južne železnice 5. 1Ž6 50 50 25 25 60 20 kr. Kreditne srečke, 100 gld....... 4"/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld...... AValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trhnvoliclra nrum/.,^..!-. rrn _TJ 199 gld. — kr. 165 » — » 19 82 80 60 22 155 3390 42 i 72 110 174 25 20 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K C U 18" I., Mfollzeile 10 in 13. Dunai ittJt Pojasnila "TKS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnost; •DdT naloženih s 1 a,-v 111 c.