il ie 7 srebrnih kolajn. 40 bro-1 m 132 vojnih križcev. Odtiko-I ! 16 tudi imonvnri l hrinr; d...« ! Spedizione In abbonamento poslal« Poštnina plačana v gotovini Cen* 1 Ilir* DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 2. julija 1942-XX. štev. 23 (659), Ni bolj praznega človeka od tistega, ki je sam sebe poln. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo im uprav* v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal Št. 345. Telefon Št. 33 32. — Raeuu poštne hranlloice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA lU leta 10 lir, */« leta 20 lir, vse leto 40 Ur. V tujini 84 Ur na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENI OGLASOV V tekstnem delu: enoatolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina S mm in Širina 55 mm) 7 ltr; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. —• N o t { e e : vrstic* 7 Kr. Mali ogla« si: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Dan TU« LUCIJA NI OD MUH! Naš novi roman (Gl. str. 2 in 3) ČETE OSI ZASEDLE TRDNJAVO MARSO MATRUH Drugi letalski in kopenski uspehi Glavni Stan italijanskih Oboroženih »M objavlja 757. vojno poročilo: Krajevno delovanje naših prednjih oddelkov na libijsko-egiptovski meji. Ko zadnjem čiščenju v tobruškem Predelu je število ujetnikov naraslo na 33.000. Nad Pantellerijo so naši lovci prestregli sovražuo številčno močnejšo skupino in so med zmagovitimi dvoboji sestrelili tri »Rlenheime:. sami ha niso imeli izgub. Letalstvo osi je bombardiralo letajoči v La Veneziji in Luki: naši lovci, bi so spremljali bombnike, so v letalski bitki sestrelili osem »Spilfirov«. Eno naše letalo se ni vrnilo. e f'javni,Stan italijanskih Oboroženih ‘“d je'objavil 25. junija naslednje 758. v«tno poročilo: Oborožene sile osi so po uničenju °d|K)ra preostalih edinie 8. britanske anuade ob libijsko-egiptovski meji in ho zasedbi trdnjav Uapuzzo. Soloma m Halfaie nadaljevale zasledovanje sovražnika, ki je na umiku proti 'ffeodii. Zasedeno je bilo mesto Sidi el Ba-in prekoračeno področje južno od ‘ega kraja. Eskadre bombnikov so bombardirale vojaške naprave v Marsa Matruliu. Nemški lovci so sestrelili tri sovražna letala. Letalski napad na Bengazi je povzročil nekaj škode, nekaj ljudi pa ie bilo ranjenih. Angleško letalo, ki ga le zadela protiletalska obramba, je padlo v plamenih na zemljo. Letališči pri Luki in'Mikalo' so ponovno bombardirali in povzročili znatne požare. Tri naša letala se niso vrnila na oporišče. V' vzhodnem Sredozemlju so naša letala napadla konvoj in poškodovala r bombami en parnik navzlic živahni reakciji spremljevalnih ladij. Na Atlantiku ie naša podmornica rx>d novpljstvom korvetnena kapitana t.tnsnta Longanesija (-'a Hanija potopila oborožen parnik (8000 ton) in motorno ladjo (5500 ton). Neka druga podmornica pod poveljstvom fregatnega Poročnika Oianfranca Oazzane je po-Mula OOOOtonski parnik. Blavni Stan italijanskih Oboroženih •>d te objavil 2osadke velike bitke. Duce si je ogledal slavne bojne ladje, ki so se junaško izkazale v borbi s sovražnikom na morju. Posadke so iroslušale s ponosom visoko pohvalo Duceja in njegove besede o zgodovinski važnosti zmage. Duce je omenil, da so posadke 7. divizije dosegle to. kar smatra vsak borec, vreden tega imena, za privilegij v svojem življenju, to je borba in zmaga v veliki bitki. Kar ste videli, je rekel Duce. bo ostalo neizbrisno v vašem spominu. Potopili ste sovražne ladje, zažgali ste jih kakor velike grmade na morju. Prispevali ste stran slave k zgodovini italijanske mornarice. Duce je odlikoval le junake in pripel na prsi 182 odlikovancem 27 sre Glavni Stan italiianskih Oboroženih gil je objavil dne 29. junija naslednje se je naglo vrnila nazaj. Po ogledu <(>2. vojno poročilo: j postrojeuih sil se je Duce postavil na Davi smo zavzeli Marso Matruh Po L>0iHi ol’ velikega stolpa, iz zlemu odpora sovražnih oklopnih sil l'aler^‘ra ,C.<;VI ‘reli velikih to- južnovzhodno od trdnjave napredujejo| • .Navzot‘> so bili poveljnik morna- mntnri7ir9nu nimla Oc>i 41 i I IC0 111 3(1IU1 l!l 1. f)llC6 jo 1135[0* kotu z zastopstvi vseh drugih edinie, brnili kolajn. 4 bronastih in 111 voi-ki so 14. junija z odločno interven- nih križev. cijo prisilile angleško mornarico, da Na tem potovanju, ki je trajalo 37 ur. se je Duce. čeprav je bil odsoten motorizirane enote Osi naprej proti vzhodu. V teku hudih včerajšnjih borb in cb zasedbi trdnjave smo zajeli več ko 6000 ujetnikov, uničili ali zajeli 36 tankov, veliko število topov in motornih vozil. Letalstvo je silno sodelovalo pri operacijah na kopnem, bombardirali in obstreljevali s strojnicami smo tudi skladišča vojnih potrebščin in motorna vozila. Dva parnika smo zadeli v pristanišču Marše Matrulia in enem izmed njiju zažgali.V letalskih borbah smo sestrelili 16 angleških letal. Italijanska in nemška letala so napadla oporišči Lucco in Micabbo. voril oficirje, podoficirje in posadke vseh pomorskih sil. izražajoč svoje zadovoljstvo. da se nahaja med njimi na tej ladji. Omenil je. da je vojna, ki se iz Rima. vendar še vedno Davi 1 z zadevami naroda. Preletel ie 1800 km in sam p Roti ral trimotorno letalo nad Tirenskim in .Ionskim morjem, nad Apenini: 7 krat je startal in pristal in sicer petkrat v enem dnevu. Duce je ob teh vojaških slavnostih lastnoročno pripel na prsi odlikovanja 1257 hrabrim borcem Italije. Ustanovitev Pokrajinskega korporacijskega sveta v Ljubljani Duce odlikoval iunaške letalce in mornarie Zasluženo priznanje tistim, ki so se borili v Sredozemlju ,............... ...... .... ga korporacijskega sveta, opravljajoč iti ki I---- . iglesUo mornarico v odločilnih bitkah vse izvršilne posle Sveta samega in • Ideiania za j pri Pantelerip in v vzhodnem Sredo- podrejenih naprav, ustanov in zavo- zemskem, morju. Duce je proslavil s dov. svečanimi vojaškimi obredi pomorske! Člen 4. Organi sveta so: predsed- . _ ................ ....... zmage in njih zgodovinski pomen in nik, podpredsednik, predsedstveirt od- boduih poklicev in umetnikov, pred- „ ... - 27. junija. Zaradi slavnih junaških dejanj v nedavni bitki na Sredozemskem morju sla letalstvo in mornarica zaslužili dostojno priznanje, to priznanje je prišlo z najvišjega mesta z Dueejevim obiskom pri juna- K|h. ki so opravili................... Veličino Domovine. Duce ie sam pilotiral svoje trimotorno letalo in se ie napotil naiprvo na letališča, odkoder so letala zmagovito odletela. Od Sardinije do Sicilije Ju Kalabrije ie Duce naglo pregledal Vrste nenadkriljivih letalcev in jim izročil zaslužena odlikovanja za hrabrost. Duce je odpotoval ob zori v sredo jer usmeril letalo proti Sardiniji. V m tal o so sedli tudi Tajnik Stranke Vi-ous.-oni in podtajnik v mornariškem {uiuistrstvu admiral Riceardi ter pod-mluik v letalskem ministrstvu general •ougier. Kmalu je bilo doseženo Ti-rensko morje pri Fiumicini. .. Kmalu je letalo preletelo prvo leta-'kjče. Ducejev trimotornik se ie spu-Itil na tla in se ustavil pred postro-v*nimi četami. Po gromkem pozdravu F* Duce kratko nagovoril posadke, rekoč, (ja se je vrnil med nje po nedav-jJGni potovanju v Sardiniji iu ie sre-}eu. da lahko izroči odlikovanja za urabrost_ za zmagovito akcijo v dneh , L in 15. junija. Ta dva dneva, ie re-M-l Duce, ie italijansko letalstvo do-,‘aza(o svojo moč. Vse posadke so dokazale svojo neustrašenost. Anglija ie končno občutila kar globoko v svojem mesu ugriz rimske volkulje. V ozračju, ki je trepetalo v plamenu kjgovih ponosnih besed, ie Duce po-';‘.LI odlikovanja. 2S4 oficirjev, pod-iiciijev j„ letalcev se je naglo i>ri-,uzalo odru in tem hrabrim možegi, i.®*erih večina je dobila že druga od-,.k°vauj:i za hrabrost, je Duce pripel a'l Prsi 46 srebrnih kolajn, 136 brona-‘h kolajn in 102 vojna križa, v Letalo je spet zabrnelo iu Duce je od-. 'el se na druga sicilska letališča, kjer Orav tako odlikovat junaške letalce. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. Ustanovita se s sedežem v Ljubljani: Pokrajinski korporacijski svet: Pokrajinski korporacijski urad. Člen 2. Pokrajinski korporacijski svet zastopa enotno in jiovsem koristi gospodarskih strok pokrajine in varuje in jjospešuje njih vzpostavitev in razvoj skladno s splošnimi državnimi koristmi. Svet je javna ustanova s svojstvom pravne osebe, podrejena neposredno Visokemu Komisariatu, čigar posvetovalni in izvršilni organ ie v gospodarskih in socialnih zadevah. Cleu 3. Pokrajinski korporacijski urad je urad Visokega Komisariata in Duce posvetil slavljenju pomorskih sil, I posluje tudi kot tajništvo Pokrajinske-ki so se borile in triumfi rale nad au- 1................................... n-«-* bor. glavni svet. odseki, posebni stalni odbori., ki se morda ustanove i>o določbi člena 9. — Poleg tega ima svet tudi svoj revizijski odbor. Tajniške posle Sveta opravlja ravnatelj Pokrajinskega korporacijskega urada. Clen 5 Predsednika korporacijskega sveta imenuje Visoki Komisar izmed funkcionarjev Visokega Komisariata. Predsednik ie pravni predstavnik Sveta. Podpredsednika imenuje Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino izmed predstavnikov kategorij proizvajalcev ali izmed v gospodarskih stvareh posebno izvedenih oseb. Opravlja liste posle in ima tisto področje, ki mu jih poveri predsednik. in nadoniestuje tega. kadar je odsoten ali zadržan. Clen 6. Predsedstveni odbor je sestavljen iz: predsednika. Zveznega tajnika P. N. F., podpredsednika, načelnikov in podnačelnikov odsekov, predstavnika Pokrajinske zveze sve- ta Marinu da guerra italiana in vojna mornarica na Mediterraneo, — Italijanska stavnika Pokrajinskega zavoda za zadružništvo, predstavnika Pokrajinskega združenja denarnih zavodov iu zavarovalnih zavodov, predstavnik« ustreznega oddelka Pokrajinske delavske zveze. Clen 7. Glavni svet sestoji iz: članov predsedstvenega odbora, čl a nor odsekov, funkcionarjev Visokega Komisariata in drugih javnih oblastev. interesi ranih na gospodarstvu pokrajine, ki jih določi Visoki Komisar. Clen 8. Svet se deli na 3 odseke: iroljedelsko-gozdni, industrijski in trgovski odsek. Odseki imajo i>oleg načelnika in podnačelnikov še: 1 po-ljedelsko-gozdni odsek: še 16 članov, od teh 7 predstavnikov Zveze delodajalcev, Združenja kmetovalcev, 6 predstavnikov Delavske zveze, oddelka poljedelskih delojemalcev. 1 predstavnika Zveze svolrodnih i>oklieev in umetnikov. 1 predstavnika Zavoda za zadružništvo. 1 predstavnika denarnih zavodov za kmetijski kredit; II. industrijski odsek: 15 članov, od teh 71 predstavnikov Zveze delodajalcev. Združenja industrijcev. 6 predstavnikov Delavske zveze, oddelka industrijskih delojemalcev, 1 predstavnik« Zveze svobodnih poklicev in umetnikov in I predstavnika Zavoda ta *■-družništvo, — lil trgovinski odsek: 17 članov, od teh 6 predstavnikov Zveza delodajalcev — Združenja trgovcev. 1 predstavnika Zveze delodajalcev — Združenja denarnih in zavarovalnih' zavodov. 6 predstavnikov Delavsko zveze, oddelka trgovinskih delojemalcev. 1 predstavnika Delavske zveze — oddelka bančnih in zavarovalnih delojemalcev. 1 predstavnika Zavoda z« zadružništvo in 1 predstavnika Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet. — Vsakemu teh odsekov pripadajo poleg tega kot člani po svojem lioložaju funkcionarji Visokega Komisariata iu drugih javnih oblastev. ki jih določi Visoki Komisar. Clen 9. V okviru Sveta se smejo za obravnavanje posameznih zadev pretežno strokovnega značaja ali za upravljanje zavodov, za vodstvo ali posebne posle ustanavljati posebni stalni odbori, sestavljeni iz oseb. ki so elani Sveta ali tudi iz drugih oseh izmed naštetih v naslednjem členu Iflb Člen 10. Poleg oseb naštetih v členu 7. sme Visoki Komisar z odlokom poklicati v Svet osebe, ki so posebn® izvedene v zadevah sindikalne organizacije. v korporacijskem pravu in gospodarstvu ali v vprašanjih. zadevaiir-čih druge delavnosti in tehnične ali pravne stroke glede proizvodnje. Te osebe se udeležujejo sej glavnega sve-< ta in se smejo j>o predsednikovem! sklepu pozvati ludi k udeležbi pri sejah drugih organov, vselej pa le s jkk-svetovalnim glasom. Člen 11. Vse člane organov Sveta,; ki niso člani že j»o svojem uradnem položaju, imenuje Visoki Komisar za Ljubljansko jiokrajino; na teh mestih ostanejo le dve leti in se lahko imenujejo; pred nastopom svoje funkcija, morajo priseči po predpisih naredita z dne 4. marca t942-XX, št. 2. — Med sta v Svetu so brezplačna; vendar je dopustno povračilo stroškov v zvezi v opravili ali s tem mestom. člen 12. Revizijski odbor sestoji iz svetnikov, ki jih izvoli glavni svet. in ima nalogo pregledali blagajniško in, gospodarsko službo, obstoj aktiv Sveta, pravilnost plačilnih nalogov in ob--veznosti in zaslankov in zadevna vknjižbe, pravilnost proračunov, računskih zaključkov in stanja imovine* skladno z veljajočimi zakoni iu pra-j vilniki. Revizijski odbor predlaga glavnemu svetu posebno jtoslovno pos ročilo in poročilo o proračunu, račun-; skem zaključku in o stanju imovine. Člen 13. Zbornica za trgovino in industrijo v Ljubljani preide v Pokra-1 jiuski korporacijski svet. Njej j>over-t jeni posli preidejo na Svet oziroma) na Pokrajinski korporacijski urad.' Njeni zavodi in ustanove se podredijo! Pokrajinskemu korporacijskemu svetu. — Dokler se dokončno ne sestavita pokrajinski Korporacijski svet in Korporacijski urad. nadaljujejo uradi bivše zbornice svoje dosedanje posle in tiste posle, ki jim jih morda poverita! v zvezi z novim področjem Pokrajin-' ski korporacijski svet in urad. Člen 14. Takse in pristojbine, ki so* jih morali doslej plačevati proizvajalci Zbornici za trgovino in industrijo, se pobirajo odslej za Pokrajinski korporacijski svet Za prevzem izjav, za izdajo potrdil in vobče za vse razno svoje storitve pobira Pokrajinski korporacijski urad dalje takse in pristojbine. ki so doslej šle Zbornici za trgovino iu industrijo. člen 15. Pri prvi uporabi predpisov te uaredbe se sme pozvati n* most'> podpredsednika Sveta tudi zastopnik Pokrajinskega korporacijskega urada, ob podpori strokovnjaka. Ide« imenuje Visoki Komisar z nalogo, da usmerja in vzporeja delovanje. Člen 16. Razveljavljajo se uredba ministra za trgovino iu industrijo bijf-še kraljevine Jugoslavije z dne 18. januarja 1941. iu vse druge določbe, ki nasprotujejo ali so nezdružljive z določbami te uaredbe. katera stopi v veljavo z dnem objave v Službenem l'i slu za Ljubljansko pokrajino. Uporabo dvigal r lasebnih hišah je spet dovolil beograjski župan, ker je mestna elektrarna dovolj založena s premogom. Kopanje t Savi. Donavi in Topči-derski reki je prepovedal upravnik Beograda Draga Jovanovič prebivalcem Beograda. Prepoved je izdal, kakor pišejo listi, iz zdravstvenih razlogov. Hrvatski korporacijski minister je dobil pooblastila, da lahko v vseh važnih gospodarskih in socialnih podjetjih in društvih imenuje državne ko-Itearje, če zahtevajo to splošni narodni im državni interesi. Uprava »agrebške cestne železnice je sklenila, da bo zaradi povečanega prometa »gradila več novih prog v središču, pa tudi na periferija. Načrti so že gotovii. taik.0 da bodo delo kmaiu pričeli. Hrvatska ima v načrtu veliko med: narodno cesto čez evoie ozemlje, kj bi merila v širino 7 metrov, stroški zanjo bi pa znašali 5.2 milijona kun. Doelei ie Hrvateka izdala za gradnjo cest 120 mili ionov kiui in ie zaposlovala vsak dan po 28.000 delavcev. Doslej izplačane mezde cestnim delavcem znašajo okrog 17.5 milijona kun. zdaj morajo pa z obojim varčevati. Velika zaobljubljena procesija _ Zagrebčanov se bo tudi letos vršila k Mariji Bistriški. Romarji bodo potovala tja delno z vlaki, delno pa peš čez Slieme. Procesijo bo osebno vodil zagreniti nadškof dr. Stepinac, Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala za leto 1942. 2 knjigi: Vodnikovo pratiko za leto 1943.. kot vsako leto bogato ilustrirano, s članki zani- avtonomni sekciji v Ljubljani, če upoštevajo ostala zgornja določila. Pošiljki naj priložijo prejemnico poštne nakaznice, kot dokaz, da so vplačali določeno pristojbino 10 lir. Ta znesek se lahko vplača tudi na ček. račun št. 15-384 — Italijanski Rdeči Križ, aktonomna sekcija v Ljubljani — pri-znanico pa priložijo pošiljki. Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: g. Branko Dolžan, diplomiran pravnik, in gdč. Boža Prosenčeva. uradnica? g. Evgen Elsner, uradnik Zavoda za socialno lavarovanje v Ljubljani, jn gdč. Dragica Isteničeva. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Alojzija Fritzova; Ivan Zorman, železničar y pok.; Josiprna Spitzerjeva; An* Žitnikova; Blaž Farčnik. V Domžalah: Anka Huthnva. V Mariboru: 621etni Jožef TurnSek, železniški ključavničar ▼ pok.; 70letni Peter Perov* lek, ŽelezniSki uradnik v pok.; 671etni Marti« Vrečko, nadučitelj y pok.; 55letni Franc Per* tot, klepar. V Ptuju: Ivana Kraterjeva, posestnica; Ljudmila Bratkovičev«. V Novem mestu: 461etni Franc Kovačič, posestnik, mlinar in ža^ar. V št. Vidu nad Ljubljano: 831etna Marija Tometova. V Velikih Laščah: 65letni Franc Andolšek, lesni trgovec. Nafie sožalje! ŠPORTNI TEDNIK Mrtvilo je zavladalo na športnih toriščih. Vsai glede vrhunskih športnih Ureditev prejemkov osebju, ki je odsotno iz službe Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. Ustavlja se izplačevanje prejemkov uradnikom, uslužbencem in upokojencem države ter javnih ali kakor koli pod državno nadzorstvo postavljenih ustanov, ki so več ko deset dni odsotni iz službe brez opravičenega vzroka ali ki so koufiniraui. policijsko internirani ali zoper katere je meden kazenski postopek kot obdolžene političnega zločinstva. Visoki Komisar lahko v vsakem pri-tneru posebei odredi uporabo enega Vkrepa zoper osebe, ki so bile priprte in so priprte že več ko trideset dni. , člen 2. Ženi. če ie m. pa mladoletnim otrokom uradnikov, uslužbencev in upokojencev iz prvega odstavka prednjega člena se smejo po odobritvi Visokega Komisarja izplačevati mesečni prejemki, ki ne presegajo polovice prejemkov, kolikršni bi šli rodbinskemu poglavarju. Vselej pa gredo ti prejemki ženi, če je ni. pa nedoletnim otrokom urad,-nikov. uslužbencev in upokojencev. Jiriprtih več ko trideset dni in zoper latere je bila odrejena ustavitev prejemkov po drugem odstavku člena 1. Člen 3. Uradniki in uslužbenci države ter javnih ali kakor koli pod državno nadzorstvo postavljenih ustanov, ki so bili odpuščeni ali odstavljeni iz političnih vzrokov, se smejo z brez-prizivnim odlokom Visokega Komisarja izključiti od vsakršne pravice do pokojnine in od povračila v pokojninski sklad za državne uradnike vplar Čanih prispevkov. Duce je predsedoval seji medministrskega koordinacijskega odbora za oskrbo, razdeljevanje in cene živil. Poročalo je več ministrov. V soboto se je pa v Beneški palači sestal ministrski odbor za varčevanje in kredit. Navzočni so bili nekateri ministri, predsedoval ie pa Duce. Odbor je odobril vrsto zakonskih načrtov, zlasti za ureditev ljudskih hranilnic in njihovo poslovanje ter mnogo drugih. Za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš je odbor določil 500 milijonov lir kredita in še za nekatera druga'dela nadaljnje vsote kredita v vrednostnih papirjih. Odbor je sklenil še nekaj drugih ukrepov. Maksimalni cenik za dela krojačev in krojači c je izdal pretekli teden Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Vsi krojači in kroiačice morajo imeti obešen cenik na vidnem mestu V svojem obratu. Kršitelji teh določb bodo kaznovani z zaporom do 2 mesecev ali v denarju do 5000 lir. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je s posebno uredbo proglasil vse kovance in bankovce, ki so ponarejeni. zaznamovani ali pretiskani s kakršnim koli znakom, besedilom ali kraticami, ki ne spadajo med njihove (Bvojstvenosti, za neveljavne in izven obtoka. Vsakdo, ki ima takšne bankovce ali kovance in jih da v promet in ne odda takoj oblastem, bo kaznovan, če dejanje ni lmie kaznivo. t zaporom do ti mesecev in v denarju do 5000 lir. Maksimalne cene za modistovska dela je izdal s posebno naredbo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino V ceniku določene cene veljajo za območje mesta Ljubljane. Okrajna načelstva naj določijo najvišje cene za svoje okraje, upoštevati morajo pa pri tem krajevne razmere kraja samega. V vsakem obratu mora viseti cenik na vidnem mestu. Kršitelji te nared-be bodo kaznovani z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. liksp. Visoki komisar si je te dni ogledal uradne prostore Bance di Roma v Ljubljani, ker je bil ob otvoritvi banke odsoten. Ogledal se ie vse pro- store v spremstvu ravnatelja banke in izrazil le-temu svoje zadovoljstvo. Ravnatelj se mu ie ob koncu obiska zahvalil za pozornost. Z odlokom Vis. Komisarja so imenovani za predsednika Pokrajinskega korporacijskega sveta comm. dr. lid-vard Bisia. podprefekt. za podpredsednika g. Ivan Mohorič, za strokovnjaka Pokrajinskega korporacijskega urada pa dr. Attilio Apollonio. Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino je z odredbo preklical priznanje starokatoliške cerkve v Ljubljanski pokrajini, ker je njeno delovanje, zlasti v zakonskih zadevah, ne ustreza javnemu redu. kakršnega pojmuje fa-šistovska država, in tudi ne katoliškemu izročilu prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Na vsem ozenflju Ljubljanske pokrajine je^ prepovedano staro-katoliško bogoslužje. Vsi državni prejemki cerkve ali duhovnikov se ukinejo. Prepovedano je poročati osebe po starokatoliškem obredu; nobeno dejanje . ki bi ga kljub prepovedi opravili duhovniki, ne bo imelo držav-nopravnega učinka. Kršitelji teh določb bodo kaznovani. Predpise za razdelitev toaletnega mila je izdalo italijansko ministrstvo za korporacije. Cena mila v prodaji na drobno po teh predpisih ne sme presegati 13 lir za kilogram. 300 gramov masla in 1 del olja bodo dobili Ljubljančani meseca julija na živilske nakaznice. Maslo je sveže in dobro, zato naj gospodinje takoj prve dni v mesecu pohite in naj ga kupijo pri svojem trgovcu. Krompir na odrezek črke H na živilski nakaznici lahko dobi vsak Ljubljančan pri trgovcu, kjer jemlje blago na nakaznico. Na vsak odrezek dobi po 1 kilo krompirja. Ta količina velja samo za črko H in samo za prvo pošiljko krompirja. Dodatne živilske nakaznice za vajence gradbene stroke, torei zidarje in tesarje, je dovolil Prehranjevalni urad za Ljubljansko pokrajino. Prizadeti naj ee iaviio občinskim prehranjevalnim uradom, če opravljajo prav takšno delo kakor težaki. Vajenci. ki že imajo dodatne nakaznice, seveda ne bodo dobili novih. Italijanska potujoča gledališča bodo v začetku julija odšla na svoja tradicionalna počitniška popotovanja in bodo poneela italijansko pesem širom po Italiji. V potujočih gledališčih sodelujejo najslavnejši italijanski dirigenti. umetnika in režiserji, gostujejo pa navadno na prostem. Letošnjo sezono bodo nastopala v Genovi. Ve-neziii. Bologni. Trevisu, Rovigu. Trie-etu in tudi v Ljubljani. Zavodi in javne ustanove bodo dobile nove obrazce za pavšalna nakazila raciondranih živil. Ti obrazci stopijo v veljavo že 1. julija, zato morajo vsi prizadeli zavodi priti o pravem času po nove obrazce, ker brez njih ne morejo dobiti nakazila. Hrvatski dnevniki smejo zaradi pomanjkanja papirja izhajati samo v eni izdaji. ilrvatsko šolsko mladino bo moralo po ukrepu prosvetnega ministrstva učno osebie nadzorovati in jih obvarovati pred škodljivimi vplivi ulice tudi v počitnicah. Prirejati bodo morali obiske po muzejih, galerijah in drugih kulturnih ustanovah, pred vsem pa delati na polju. Hrvatski uradni list objavlja zakon, po katerem se varnostna služba uvršča v organizacijo ustaške milice pod nadzorstvom notranjega ministrstva. M 1. julijem so uvedli direktni železniški osebni in blagovni promet med Ilrvatsko in Madžarsko. Vinska trta letos v vseh vinorodnih krajih Italije dobro kaže. Storjeno ie prav vse za pobijanje trtnih škodljivcev. Zato si obetajo vinogradniki jeseni izredno velik pridelek vina. Nova trgovska in obrtniška podjetja v skupinah železo-kovine. bakra in kemičnih izdelkov je Ilrvatsko ministrstvo narodnega gospodarstva prepovedalo ustanavljati. Finski maršal Mannerheim je pretekli teden obiskal kanclerja Hitlerja v njegovem glavnem stanu. Razgovori o vojaškem položaju so potekali v duhu prijateljstva in zavezništva obeh vrhovnih poveljnikov v boju proti skupnemu sovražniku. Maršalu Man-nerheimu je Hitler priredil »večan sprejem. Maršal se je sestal s celotnim vrhovnim poveljstvom nemške armade. Pozneje ie bil gost maršala Ub-ringa v njegovem glavnem stanu. Poglavnik je sprejel odposlanstvo prebivalstva okrog Srebrenice na Hrvatskem. Odposlanstvo je v imenu prebivalstva izrazilo vdanost in zvestobo Poglavniku, ki je obljubil, da bo vlada storila vse, da se na njihovem področju ohrani mir in red. Okraske in nepotrebno opremo pri strojih so prepovedali izdelovati v Nemčiji. Stroji bodo v bodoče čim preprosteje izdelani, barvali jih bodo pa samo_ modrosivo brez kakšnih okrasnih črt. Tudi kolesa izdelujejo samo v črni barvi, lakirana so samo tam. kjer je najnujneje potrebno. Prav tako so izdali v Nemčiji razne predpise o preprostejšem zavijanju izgotovljenih izdelkov. Vse te omejitve so odrejene samo za vojni čas. upajo pa, da bodo z njimi prihranili na delovnih močeh in materialu. V Nemčiji bodo od 1. julija dalje izdelovali generatorje za pogon motorjev samo še za kurjavo s črnim in rjavim premogom, koksom in drugimi fosilnimi gorivi. Doslej so izdelovali generatorje za kurjavo na oglje in les. zdaj morajo pa z obojim varčevali. Romunski kralj Mihael je odlikoval Poglavnika z velikim križem reda Karola I. To najvišje romunsko odlikovanje je Poglavniku izročil romunski poslanik v Zagrebu Dimitru Buz-dugan. Poglavnik ie imenoval voditelja nemške narodnostne skupine dr. Alt- gaverja za polkovnika ustaške milice in mu s tem priznal zasluge 2a hrvat-etvo. Šolsko leto na Hrvatskem se bo končalo po odredbi prosvetnega ministrstva 15. julija. Potem bodo do konca meseca julija trajali pismeni in ustni izpiti, koncem julija bodo pa dijaki prejeli izpričevala. Kurivo so raeionirali v vseh hrvat-skih trgih in mestih. Vsako gospodinjstvo ima pravico za zimo kupiti 3.80 metra drv in 3 tone premoga. Žveplo je prepovedala prodajati centrala za kemične proizvode v Srbiji. Zaloge so morale tovarne prijaviti že do 25. junija. Splošno štetje živine je odredilo italijansko ministrstvo za kmetijstvo in gozdove. Organizacijo štetja so poverili osrednjemu statističnemu uradu za prehrano in industrijsko potrošnjo v Romi. Posebno medicinsko milo ie dala srbska vlada na razpolago zdravnikom. živinozdravnikom, laboratorijem in ostalini zdravniškim ustanovam. Vrhovni povelinik slovaške vojske general Čatloš 6e ie pretekli teden mudil na uradnem obisku v Zagrebu. Najprej ie imel razgovore z maršalom Kvaternikom, potem ga ie pa sprejel v svečani avdienci še Poglavnik. Pri tei priložnosti ie Poglavnik odlikoval generala Čatloša z redom krone kra-lia Zvonimira z danico in meči in pravico do naslova vitez. Svečanih prireditev in tekmovanj evropske mladine v NVeimarju so se letos udeležili tudi zastopniki hrvateke mladine. Bili so zelo navdušeni nad sprejemom in bivanjem v starodavnem mestu. V imenu mladine je s pevskimi točkami nastopila mlada uslašinja in ie žela odobravanje občinstva Novo uredbo o srbskem pravosodnem ministrstvu eo izdali v Beogradu. Ministrstvo ie po tej uredbi razdeljeno na štiri oddelke: na občega, zakonodajnopravnega. na oddelek za kazenske zavode im na sodni inšpektorat. Vsak oddelek vodi načelnik, sodni inšpektorat pa šef. ukaz in pognal avto v blazno hitrost. Pred neko hišo. podobno naši. samo da na njej ni bilo toliko naslovov podjetij. temveč samo tabla z napisom ^Opremljene sobe in stanovanja«, se je avto ustavil. Amanda ie pritisnila na zvonec, a Jeff je ugotovil, da hišna vrata niso zaprta. Ko smo stali v veži. so se v prvem nadstropju odprla neka vrata: vitek, temnolas mlad gospod nas ie prosil, nai pridemo gor. »Detektivski urad Beagle.« ie rekla Amanda in nas predstavila. »Mr. Bvnam?« Prikimal ie. V njegovem zmedenem obrazu se ie zazrcalila osuplost. »Kje... kje je Hesekiel?< je vprašal in z onemoglim glasom pristavil: »Nisem si znal pomagati...« Lucija mu je položila svojo malo roko na laket in ga je rahlo potisnila na stol. Izvlekla je iz svojega mošnjička stekleničko in mu jo nastavila na ustnice. Poznala sem stekleničko; v njej je bilo jabolčno žganje, ki ga je bil še nien oče skuhal. »Pijte, dragi moj,« je prijazno prigovarjala mlademu možu. In kakor majhen deček, ki mu teta ponuja trpko zdravilo, ie odprl usta in nekajkrat potegnil. »Tako!« je rekla Lucija zadovoljno. »Zdaj za trenutek mirno sedite in kmalu vam bo boljše.« Zastokal je in si z rokami pokril obraz. Lucija se ie obrnila stran in jela opazovati sobo. Tla ie pokrivala oguljena preproga: stara, nekoliko vegasta zofa. staromodna pisalna miza. gugalnik. kamin, miza. na kateri sta stali lična svetilka in šivalna košarica, vaze. napolnjene s cvetlicami — vse to je dajalo očitno zbledeli eleganci, spominjajoči na gledališke kulise, pečat nečega prijetno vabljivega. Na pisalni mizi ie tiktakala ura: drugače ni bilo slišati ničesar, zakaj molčali smo in čakali, kdaj nam bo mladi mož v naslonjaču povedal, zakaj nas je bil poklical. Jeff. ki je kakor uročen strmel v Mr. Bvnama. je odprl usta. da bi nekaj rekel, a Amanda mu ie presekala besedo. »Tiho. Jeff! In zdai.« je mirno nadaljevala. man) boste, prosim, pokazali truplo. Mr. Bvnam.« Videla sem. da se je zgrozil, ko ie dvignil glavo. »To vendar ne gre,« je rekel brez moči. »Pričakoval sem Hesekiela. Nisem si znal pomagati...« »Prav zato smo tukaj.« je Amanda odločno pojasnila. Lucija ga je potrepljala po lakti. Položil je roko na čelo in glol>oko. trepetajoče vzdihnil. »Nič več ne morem misliti. Vse to je kakor hude sanje...« Počasi je dvignil oči in zastrmel v neka zaprta vrata. Njegov obraz je posinel od groze. »Tam notri...« Roka mu je trepetala, ko ie pokazal na vrata. Amanda se je vzravnala in stopila proti vratom; Lucija ie vneto stopi; cala za nio. Čutila sem. da so se mi zašibila kolena, in ko sem se obrnila po pomoč k Jeffu. sem opazila, da se tudi on boji. Noge so mi kakor prirasla k tlom; lahko bi bila prisegla, da ne morem napraviti niti koraka: kljub temu sem iznenada stala za bučijo, poleg mene pa Jeff. ko je Amanda iztegnila roko in pritisnila kljuko. Pogledali smo v sobo. ki jo je razsvetljevala luč. prodirajoča od zunat-V tej pomanjkljivi razsvetljavi smo spoznali toaletno mizico, stol z višnjevo kašmirasto jutrnio haljo in posteljo. na kateri je podolgem ležal0 neko truplo. Lucija ie s svojo orokavičeno rok«? pritisnila na električno stikalo. Tedni smo zagledali pred seboi moško truplo v kockastih hlačah in zgubanih nj>' gavicah. Plašča ni imelo: snežnobel# srajca je bila polna grozotnih lis. Rattf® so ležale v temni mlaki. In nad ra' meni — ni bilo ...ničesar. Ko sem se ohromela od groze n*' slonila na podboj, sem s pogledom oHl' nila Amandin obraz. Postal je bil n?' navadno zelen. Slišala sem. kako Jeff zahlipal. Kakor skozi tenčico sem videla. ie Lucija stopila k postelji in >e ski<' nila nadnjo. Videla sem. kako ie sne rokavico jn zamišljeno dvignila mi ve vsebine; in izredno globoko zajeto in krepko napisano povest iz kmetskega življenja: »Na novinah«, ki jo je napisal znani pripovednik Janko Kač. Članarina znaša 16.— L, stroški ekspedicije 1.— L, ako poverjenik odnosno član dvigne knjige v družbeni pisarni, ali pa se mu dostavijo na avtobus. Ako pa prejme poverjenik za svoje člane knjige po pošli ali po železnici, znašajo ekspedicijski stroški za člana 2.— L. Direktni člani pa plačajo 20.— L za .članarino in ekspedicijske stroške, ako se jim knjige pošljejo po pošti. Vezava znaša za vsako knjigo 8.— L. Knjige bo družba pričela oddajati svojim poverjenikom dne 5. novembra t. 1. Po dogovoru med pristojnimi oblastmi je pošiljanje poštnih paketov vojnim ujetnikom in civilnim vojnim internirancem v taboriščih (konfiniranci in osebe v sodnih zaporih so izvzete! od 1. julija dalje poverjeno Italijanskemu Rdečemu križu, avtonomni sekciji v Ljubljani, in urejeno kakor sledi: Vsi zgoraj omenjeni paketi se smejo pošiljati samo po avtonomni sekciji 1. R. K. v Ljubljani. Vsak vojni ujetnik ali civilni vojni interniranec sme prejeti mesečno po en paket do največ 5 kg brutto teže. Za paket naj se uporablja trpežen ovoj. razen škatle še močan ovojni papir ali vre-čevina in močna vrvica, predati pa se mora paket odprt. Na ovoju mora biti razločno napisano: ime. priimek in naslov prejemnika in isti podatki o pošiljatelju. Ob predaji mora pošiljatelj predložiti posebno izjavo z navedbo vsebine paketa in s podpisom. Lahko pokvarljiva živila se ne smeio pošiljati. Izrecno pa ie prepovedano prilagati tobak in tobačne izdelke, knjige, časopise, pisma. nože. vilice, žepne nože. britve, vnetljive snovi in podobno. Paketi s tako vsebino se bodo zavrnili ali zaplenili, pošiljatelji na se bodo ob ugotovitvi kaznjivega dejanja ovadili vojaškemu vojnemu sodišču. Paketom, ki niso namenjeni za P. M. 3200. se morata priložiti dve carinski deklaraciji. Za vsak paket pobira 1 R. K. pristojbino Lir 10.— (deset lir). Paketi se sprejemajo v poizvedovalnem oddelku I. R. K., Puharjeva ulica 2/L. vsak delavnik od 8. do 12. Pošiljatelji izven Ljubljane lahko pošljejo paket po pošti i. R. K. dogodkov velja ta ugotovitev. V nogometu smo v glavnem pri kraju, lahka atletika je omejena na lokalne, manj privlačne in torej tudi vsaj za sploš-nost manj zanimive prireditve. Plava-či se še ne kažejo v javnosti in bodo kakor ostali atleti bolehali za omejitvami na lokalne zadeve. Ti kakor oni so navezani vse bolj na velike mednarodne borbe, če naj se uveljavijo toliko, da jih je videti,, ali vsaj slišati o njih tudi preko domačega plota. Teh in takih priložnosti pa letos še ni. Juventus je v povratni tekmi zmagala nad Milanom 4-1 < 2-0) in si je tako po neodločenem rezultatu prejšnje nedelje v Milanu osvojila za letos naslov državnega pokalnega prvaka* Naglo in lahko odločitev v Torinu je gledalo 5000 ljudi — konec je sezone in malo zanimanja za pokalne prireditve; prvenstvo vleče bolj! V borbi za drugo mesto v drugem razredu ni nič novega. Vsi trije kandidati so zmagali (med njimi Vieenza v Sieni), tako da se vrstni red med njimi ni mogel izpremeniti. Položaj je trenutno ta: Bari 47, Pescara 44, Vi-cenza 43 in Padova 43 točk. Prihodnjo nedeljo igra Vieenza doma, ostala dva tekmeca bosta pa gostovala. Potem še eno nedeljo, pa bo odločeno, katero moštvo bo poleg Barija sedlo na mesti Napolija in Modene. Cez nedeljo je imel direktori.i italir janske nogometne zveze zelo dolgo sejo. Začele so se širiti govorice, da gre za to, naj bi se prvi razred povečal za dve moštvi, tako da ne bi bilo treba Napoliju in Modeni zdrkniti za stopnjo navzdol, še med sejo so te govorice s pristojnega mesta ovrgli. Izvedelo se je pa, da je vprašanje prvenstva tretjega razreda (ki to nedeljo svojega finala še vedno ni začelo) trda kost nepretrganih obravnav. Na seji so tudi odklonili gostovanji v Budimpešti in v Zagrebu, pač pa bodo igrali konec julija v Stockholmu. V Švici kaže, da so z nedeljskim prvenstvenim kolom zaključili letošnje tekmovanje. Rezultati so bili: Biel-Yaung Fellows 4-0, Grasshoppers-Can- jtonal 3-2, Luaern-Nordstem 3-1, Gren-chen-St. Gallen 2-0, Lausanne.Servette 14.0, Lugano-Young Bays 3-2, Ztirich-Chaux de Fonds 3-1. | V Kjbbenhavnu so Švedi zmagali nad Danci 3-0. O. C. %udi 0 UK !G[ U ILrJ | ni od muh! DETEKTIVSKA POVEST »Moja krivda!« Jeff se je priklonil. »Torej začnimo z resnostjo življenja!« široko je zamahnil z roko: »To tukaj je sprejemnica.« Nato nas je vedel v naslednjo sobo. z okni na cesto. JČu-kalnica,* je pojasnil in njegov obraz je dobil pri tem takšen izraz, kakor da bi nam kazal vilinji grad. »To tukaj,*, je odprl naslednja vrata, »ie ,najsvetejše‘. Tu sedi šef. Oh. pozabil sem...« Obmolknil je in otožno pogledal okrog sebe. Bita je lepa. velika soba z obloženimi stenami, udobno in praktično opremljena. Okna so gledala na dvorišče. Amandin resni obraz je bil kar ožarjen, ko se je razgledovala ih> sobi. v Lucijinih siniih očeh so se pa zablestele solze. Takrat je Jeff našel odrešilno besedo: 'Kralj je mrtev. Živela kraljica.« Globoko se je priklonil pred Amando. Ogledali smo si še dnevno sobo in spalnico. Jeffovo izbico, sobo za goste, kopalnico in kuhinjo. Potlej smo se razdelili v dva tabora. Amanda se je z Mr. Mother\vellom vrnila nazaj v ,iiajsvetejše‘. da bi se z njim porazgo-vorila o formalnostih, medtem ko sva midve z Lucijo prestavljali z Jeffovo pomočjo pohištvo, iztožili svoje obieke in oskrbeli živali. Imeli sva polne roke dela. Lucija je bila navdušena. »Ali ni čudovito. Marthv?« ie zmerom iznova vzklikala in ko smo zvečer utrujene, in izčrpane sedele pri mrzli večerji, je vsa srečna vzdihnila: •Zdaj nam nič drugega ne mamka kakor kakšna .afera', kakšen temeljit, razburljiv umor!« Vendar se je to upanje zdelo zaman. Nasledilii dnevi so potekli in bilo je skoraj dobro, da sva imeli še zmerom opravka s pospravljanjem, zakaj dru-Beea .dela1 ni bilo na vidiku. Ko mi je Jeff nekega deževnega večera pomagal pomivati posodo, sem ga vprašala, ali ie imela detektivska pisarna Beagle zmerom tako malo dela. »Morda,« sem zamišljeno rekla, »so ljudje izvedeli o Hesekielovi smrti in so izgubili zaupanje?« Jeff mi ni odgovoril na vprašanje. Zmerom iznova ie hotel slišati samo o East-Biddicuttu; venomer mi ie dokazoval. kako bi nam lahko tam pomagal. Toda sredi njegovih lepili sani o življenju na deželi se ie zabliskalo, nato zagrmelo — in luč ie ugasnila. Jeff je privil novo varovalko: hotel je še dalje pomivati posodo, a iaz sem ga rotila, naj gre z menoj v dnevno sobo. Bala sem se nevihte, ki se mi je zdela čisto drugačna kakor nevihta v Kast-Biddicuttu. Udobno sva sedla — Jeff je zastri okna z zavesami, tako da vsai bliskov nisva več videla. Potlej sva kramljala, medtem ko ie Amanda pletla, o večerji — imeli smo jagnječje zarebrnice, pražen krompir, fižol, jabolčno čežano in slastno kremo za posladek — in razpravljala o tem. kako ie mogoče, da se Jeff kljub Lucijini čudoviti kuharski umetnosti še ni bil zredil niti za en gram. Na lepem je pozvonil telefon. Vsi smo pogledali v kot. kjer ie stal aparat. Tisti trenutek sem morala nehote pomisliti na pismonošo Abnerja: videla sem ga pred seboj, kako ie prihajal po vrtni polki proti nam in izročil Amandi usodno pismo. Kdo za. božjo voljo hoče zdaj kai od nas? Bila je ura devet... Neprijetno me ie izpr<-letelo po hrbtu. »Očitno napačna zveza,« je zabrundal JeTf in nameraval dvigniti slušalko. Takrat ga je pa že Amanda prehitela. »Halo... Da. tukai detektivska pisarna Beagle.« Nekai časa ie poslušala, nato je pa presenečena vzkliknila: iKaj?!« in po kratkem presledku napetega poslušanja: »Razumem... du- da... da. seveda. Mr. Bvnam. Zapisala sem si naslov, takoi bomo tam.« Obesila ie slušalko in se obrnila. iMr. Bvnam. naša dolgoletna stranka. čigar imena se spominjam iz aktov, ie našel nekega mrtveca v postelji. Ne v svoji postelji, temveč — če sem razburjenega mladega moža prav razumela — v postelji neke mlade dame. Moža so bili umorili — vsaj glave nima več. Mr. Bvnam nas prosi, nai pridemo čimprej. Hiša ni daleč odtod.« In že ie odhitela ven ter snela klobuk in fllašč s kljuke, še preden je Jeff mogel zajecljati: »Gla... gla... glave nima več? Ali ie res rekel, da nima glave? To ie vendar nemogoče. Mr. Bvnam ni imel še nikoli opravka s kakšnim zločinom...« »Saj sem že povedala.« je hladno odvrnila Amanda. »da poznam Bvna: move akte. dragi Jefferson. Zato torei vem. kakšne vrste delo smo opravljali zanj. Nadzorovali smo otroke njegove sestre, opazovali slugo, ki je bil osumljen tatvine, odkrili neko drugo tatvino in — sicer brez uspeha — zasledovali po naročilu Mr. Bvnama neko osebo. Vidite torei. da sem poučena o vsem.« 3 Morilske afere torej pri njem še nismo imeli.« ie zaščebetala Luciia. in ko sem se ozrla po njej. sem videla, da je tudi ona že pripravljena za odhod. Pravkar je pokrivala Rabovo kletko z neko krpo. Seveda ne!« ie zapuhala Amanda. »Morilci ne rastejo po drevesih, celo v Newyorku ne.« Lucija se je nedolžno nasmehnila. »Upala sem samo... Bodi priden. Rab!« Segla ie po svojih rokavicah in svojem, s steklenimi biserčki izvezenem mošnjičku. »Ne pozabite obuti galoše,« je strogo ukazala Amanda. 3. Zunai ie lilo kakor iz škafa, a imeli smo srečo in smo takoi iztaknili neki taksi. Amanda ie šoferju povedala, da smo detektivi in naj se podviza. Buljil je v nas. kakor da bi bili prišli z Marsa, vendar j« ubogal Amandin Listek ..Družinskega tednika“ MALTA Napisal dr. Janpeter Schneider Pogled na zemljevid Sredozemskega TOorja jasno kaže veliki pomen Malte. Na severu jo 90 kilometrov loči od Sicilije, samo 310 kilometrov je širok Preliv med Malto in Tunisom in 360 kilometrov je oddaljena od Tripolisa in Severne Afrike — torej razdalje, ki jih moderno letalo lahko preleti v Prav kratkem času. Malta je ostanek Nekdanje kopnine, ki je vezala Južno Italijo s Severno Afriko. Zdi se. da je že narava določila za vez med severom in jugom. Hkrati ze eno izmed mnogih oporišč, ki si jih je Anglija v teku stoletij znala pridobiti Pa poti med svojo deželo in Indijo, osrčjem svojega imperija. Skupina otokov Malte, Comina in iCozza ni prav razsežna. Važnega pomena je pa samo otok Malta. To je majhen, na južni strani več ko 200 metrov visoko iz morja kipeč skalnati otok, skoraj brez rastlinstva, izpostavljen viharjem Sredozemlja in vse prej kakor prikladen za naseljevanje. Kljub temu pa šteje otok 260 tisoč duš; tako pride 737 ljudi na kvadratni kilometer. To mnogoštevilno prebivalstvo nikakor ne bi moglo živeti na tem pustem, skalnatem otoku, če ne bi imelo še drugih življenjskih možnosti. Oblasti niso opustile ničesar, da bi neplodna tla rodila vsaj nekaj pridelkov. Prst so s par- Prosimo, nakažite naročnino! Hvala! niki vozili na otok. Visoki kanmitni nasipi, ki obdajajo polja, naj bi ubranila pot močnim vetrovom. A zmerom ?e.Malta bila in bo otok, navezan na lzdaten uvoz hrane in krme. Njen izvoz je neznaten. Zgodnji krompir in Zelenjava sta glavna pridelka, s katerima more Malta trgovati. Vsi ti pogoji pa še ne bi zadostovali za_ neskrbno življenje prebivalstva. K temu pripomorejo predvsem izredno ugodni strateški položaj in — kar je še važnejše — izvrstna naravna pristanišča na severni strani otoka, ki so za prebivalstvo vir življenjskih možnosti v trgovinskem pro-nietu. Pristanišče glavnega mesta La Valette ima s svojima, na obeh stra neh mesta globoko v kopno se zajeda jočima, členovitima glavnima zalivoma z mnogimi ozkimi prehodi, ki se dado dobro zavarovati, izredne možnosti za doke, pomole in arzenale. Tako lahko sprejme vase velikanska ladjevja v oporišče in popravilo. Poleg tega so zadnja leta pred vojno zgradili na razsežnih otoških planotah letalsko oporišče. Maltsko prebivalstvo je pleme močne rasti in temne polti, visoke in krepke Postave. Zenske so nežnejše in imajo Pravilne črte. Najvažnejše značilnosti so gibčnost, marljivost in skromnost. O tem priča tudi veliko število Pomorščakov med Maltežani. ki jih radi sprejmejo v vsako mornarico. Maltežanov pa ni samo toliko, kolikor Jih prebiva na otoku: okrog 30.000 jih živi na severnoafriški in na Vzhodni sredozemski obali, pa tudi v Velikih, narodno zavednih kolonijah v Ameriki. Morda bomo razvoj malteščine še najbolje razumeli, če na kratko proučimo zgodovino otočja. Predzgodovinski sledovi vodijo na Kreto. Prvi so se na otočju naselili feničansko-kartaginski pomorščaki. Ta skupina priseljencev je bila tako velika, da je preprečila ustanovitev grške kolonije na otoku. Po padcu Kartagine je prevzel Rim kot nasled; nik gospodstva na Sredozemlju tudi oblast nad otoki. Konec rimskega gospodstva je privedel na Malto ger^ manske zavojevalce. Pomembnejši vpliv je imel pa samo Carigrad; prestal je šele s prihodom Arabcev. Tudi ti so namreč več stoletij vladali Malti. Pozneje je otok zavojevala Sicilija. A to je bila Sicilija z močno grško kulturo, ki se je polastila Malte. Karl V. je leta 1530: otok podelil redu Ivanovcev. pozneje imenovanim Maltskim vitezom, ki so prinesli na otok italijanski jezik, italijansko pravo in italijansko kulturo. Odtlej so popolnoma obvladovali življenje Maltežanov. Mapoleon je bil tisti, ki je spoznal na poti v Egipt strateško važnost otoka in ga zasedel. Nesrečni pohod v Sredozemlje je Francoze prisilil, da so se Angležem umaknili. Ti so najprej otok zasedli v imenu kraljestva Sicilije, a so si ga pozneje. Vo so spoznali njegov izredni pomen, prisvojili. Z otvoritvijo Sueškega prekopa je pomen Malte za Angleže neizmerno narasel. Odkar se je Italija počasi pripravljala na to. da bi spet prevzela pripadajočo ji vodilno vlogo v Sredozemlju, se da na podlagi različnih zakonov in naredb nedvoumno ugotoviti, kako se je Anglija na vso moč trudila, da bi izpodrinila italijanski jezik z Malte. Počasi so italijanščino izpodrinili kot izključno kulturni jezik. Umakniti se je morala iz sel, pozneje tudi z vseučilišča. Sledilo je sodišče, kjer je bila italijanščina vec stoletij uradni jezik. Naposled so prišla na vrsto tudi vsa druga področja, knjige, časopisi itd. Nekaj časa so kot protiutež za italijanščino Angleži ščitiii malteščino. A tudi to je bilo samo malo časa. Zdai je angleščina edini uradni jezik. V splošnem je slika tale: Anglija si je hotela zagotoviti ta strateško važni ključ, zato je segla po brutalnih sredstvih, da bi zatrla_ kulturo. Maltski otoki spadajo zemljepisno k Italiji kot njen naravni most do Severne Afrike. Prebivalstvo sta vendar zgodovina in tradicija že davno prej, preden so se otoka polastili Angleži, tesno zvezali z italijansko kulturo. Italijanska kultura je temelj malt-ske vzgoje in njene kulture. Nenes Volk, Berlin. FR. P. ZAJEC IZPRUAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Slrilarlevn ul. * prt trančUkanskera mostu »sMonrsina oCn*. tu nejirti, (omamni, taramelr. nioromeiri. itd. Verta irtira w. miome ,r srtlimme. Santa kvalitetna onMa Ceniti bieimitnn FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! Talisman Nizozemsko napisal Ted. Sickens Yvonna je [Kidala svojemu možu loko. »Na svidenje. Bob!« je vzkliknila in skušala prevpili ropotanje velikega letala. Videla je. kako ie Bob vtaknil ovratuo ruto jx>d svoj plašč; nekaj Je kriknil in drdranje motorja ie prešlo v višji ton. Odstranili so zaviralne klade in letalo je zibajoč se lelelo nad letališčem Yvonna je stala poleg Bartela Doeveja in čakala, da bo Bob obrnil letalo. Bil je mrzel Jan in stala sta skoraj sama na letališču. Yvonna si je zasenčila oči. ker ie bila svetloba prejarka. Na koncu vzletišča ie Bob letalo obrnil in zavozil proti vetru. »Dviga se,« je zamrmral Bartel. Težki aparat se je odtrgal od zemlje; zletel je nizko nad njunima glavama. Yvonna je gledala v višavo in mahala. Videla je. kako je Bobova bela ruta zaplapolala v vetru. Trenutek... nato se ie letalo še bolj vzpelo... — se oddaljilo. Yvonna je vzdihnila in pretaknila roko pod lakljo Bartela Doeveia. »Pojdiva...« Zapustila sta letališče. »Ali si videl njegovo rutoi Bartel?« je vprašala Yvonna. Bartel jo ie pogledal. »Kajpak, nje Bob nikoli ne pozabi.« najboljše odvajalno sredstvo »Ne.« je rekla Yvonna. »A smešna je ta praznovernost.« Doeve se ie zasmejal. »Takšni smo pač. otrok moji Tega ni moči izpremeniti.« »Ne?; je rekla počasi in pomenljivo. Doeve jo ie iznenada predirljivo pogledal. Hitro je nadaljevala. »To je vendar smešno, ali ne?« »Morda...« je rekel zamišljeno. »A občutek imam. da prav za prav spada k našemu življenj.«. Prijetno ie, če lahko sam sebi dopoveš, da si varen, lil takšenle predpis praznoverja je prav lahko izpolnili. In razen tega je nekoliko sentimentalno, lcaine? Res smo sentimentalni. Bob ve, da je bila tista ovratna ruta tvoja, in to je mal- ce sveto. veš... Nekakšen amulet ali talisman...« Yvonna ie raztresena poslušala. »Ali pa veš,« mu ie osorno presekala besedo, »da tisto ni bil njegov talisman? Ni bila moja stara ovratna ruta. mislim...« Bartel je prestrašen obstal. »Kaj praviš?« Zasmejala se ie. »Drugo sem kupila. čisto navadno, veš... In potlej sem jo na skrivaj zamenjala. Zdi se mi...« Umolknila ie. Doeve io ie zgrabil za laket: prestrašila se je. ko ie zagledala njegov obraz, ('isto je bil prebledel. »To vendar ne more biti res. otrok moj.« Njen glas je zdai zvenel živčno. »Seveda. Bartel. Hočem ga odvaditi tega smešnega praznoverja. Razen tega pa ne ve. da tisto ni njegov talis-man, kar ima za vratom. Povedala mu bom šele. ko se vrne. razumeš? Ali rie misliš tudi ti. da bo potlej spoznal kako nesmiselno...« Iznenada je umolknila ih ga ie negotovo pogledala. »Ali ne misliš tako?« Yvonni ie bilo to šinilo v glavo tisto jutro pred Bobovim poletom v Kjobenhavn. Odšla je bila ven z belo ruto v žepu — iu v neki majhni trgovini, čisto v bližini, je hitro izbrala drugo, prav tako belo svilnato ruto. Cisto navadno, solidno, belo ruto. brez sleherne skrivnostne zveze... Bilo je težko, na iti natanko takšno ruto. in morala je biti na zunaj čisto podobna, sicer bi bil Boli gotovo opazil. S prodajalko sta naposled le našli natanko takšno ruto. Prav za prav jo je bila našla Yvonna, zakaj prodajalka se ni bila niti zmenila zanjo, ker je bila čisto poceni — a Bobovemu talismanu je bila presenetljivo podobna. Ženska bi gotovo čutila razliko v kakovosti. a Yvonna io ie morala imeti po vsaki ceni. Prodajalka se ie zaničljivo izrazila o njeni kakovosti Zagotavljala ie Yvonni. da se bo ruta pri najmanjšem naporu raztrgala na kose. a Yvonna ie vztrajala pri tem. da to za njen namen ni važno... Zdai se je spomnila, da je bila Bobu -zavezala rirto, ne da bi bil opazil razliko. »Prava: ruta ie ležala v predalu njene toaletne mizice — pozneje jo bo zmagoslavno privlekla na dan, je vesela pomislila. In zdai ie že obžalovala to. kar ie bila storila. Barte-love besede so ji kljub n leni preudarnosti šle nenavadno do živega. A rekla ni ničesar. Nikomur, tudi Doeveiu ni izdala svojih misli. * Ko je prišel Bob z Bartelom domov in ko jima je odprla vrata, je njen prvi pogled veljal Bobovi ruti. »Kkkje je tvoja ruta. Bob?« je zajecljala. zakaj rute ni imel več. Bob se je zasmejal ih ie Bartela malce plašno pogledal. »Majhna nezgoda, srček, ki...* Z obema rokama io je objel, ko je videl, kako ie prebledela. »Kaj se ie zgodilo. Bob?« ie zašepetala. »Malenkost, otrok, res nič pomembnega. čeprav™« »Povej mil« ie silila. »Oh. veš,« je rekel Bob, lijen mož. »bilo ie pred poletom domov. Tista bedasta ruta — ne vem. kako se je zgodilo, da se je odvezala — dotlej se to še nikoli ni bilo zgodilo — in ko sem se sklonil nad motor, je daljši konec smuknil med os in... no. saj veš. in vrtečo se ročico... in...« »Vem. Bob. da, vem. In kaj se ie zgodilo potem?« Bob je presenečen videl, da se te bila tako vznemirila, kakor ni bila niepa navada. Pripovedoval ie tako preprosto, kakor le mogoče, dalje. »No,« je rekel tjavdan, »ročica ie ruto zgrabila in io jela vrtiti kakor divja. Ruta se ie zavila čisto okrog ročice, razumeš? Začutil sem sunek —- in razbil bi si bil glavo ob motorju. če se ne bi bil prijel za naslon in se z vso silo oprl. Dali časa ne bi bil mogel kljubovati besni sili vrteče se osi, toda...« »Toda?« Yvonna je ponovila brez diha. »Hvala Bogu se je ruta raztrgala, otrok moi,« je rekel Bob smehljaje se. Za trenutek je zavladala tišina. »Oh,« je nato tiho vzdihnila Yvonna. Začutila je. da je na koncu svojih moči. Bob ie td opazil in io potegnil na zofo. Zasmejal se ii ie. »Sreča, kaj?« io je podražil s pogledom na Bartela. svojega prijatelja. »Sreča, da je bila tako slabe kakovosti.« Yvonna ie globoko vzdihnila. »Da.« je rekla, »sreča, da...« A Bartela Doeveja ni pogledala. ZRCALO naših dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Dobrosrčnost Pred nekaj dnevi sem bila pri peku priča dogodka, ki mi je potrdil, da so se dobri ljudje na svetu. V prodajalno je stopil starček in prosil peka, naj mu proda kos kruha brez nakaznice. Pek tega seveda ni mogel storiti in mu je vljudno dopovedal, da sme prodajati kruh satno na nakaznice. Tedaj je pristopila gospodična, ki je tudi čakala na kruh, pomolila starčku odrezek, mu prijazno pokimala in dejala, naj si za njen odrezek kupi kruha. Starček se je ganjen zahvaljeval, gospodična je pa dejala; »Nič se ne zahvaljujte, dandanes moramo drug drugemu pomagati!« in odšla. I*. V. MOLK Japonska anekdota V nekem gorskem samostanu so »a štirje menihi zaobljubili, da deset dni ne bodo izpregovorili besedice. Zaprli so se v celico in dovolili vstop samo nekemu mlajšemu menihu, ki bi jim pomagal pri manjših opravilih. Ko s zadržati pri njenem početju. a posrečilo se mi ni nič drugega, kakor pridušeno zahlipati. Zagrozila mi je s kazalcem: »Pst!« potem je pa skrbno preiskala vse plaščne žepe. Iz sosednje sobe se ie zaslišal glas: »Lucija, kaj počueš? Takoj pridi sem!« Lucija ie olistala. Obrnila se ie. utrnila luč. odprla vrata in me narahlo dregnila, da sem se opotekla ven. »Tu sem. Amanda,« je skromno odgovorila. Amanda ie dvignila roko. V obraz je bila še zmerom nekoliko zelenkasta. vendar je spet popoluoma obvladovala sebe in — nas. »Izgubili smo že pet minut. A ker smo zato tukaj, da bi stali ob strani svojemu klientu,« — mimogrede ie ošinila Mr. Bvnama z očmi — »poslušajmo vsaj njegovo poročilo, preden telefoniramo policiji. Prosim. Mr. Bv-nam. govorite, a bodite kolikor mogoče kratki!« Oči nas vseh so se uprle v mladega moža. ki je sedel s krčevito sklenjenimi rokami. Obrnil se je doAmande: »Pravkar ste mi povedali, da Hese-kiela ni več med živimi. A vi ste mu podobni. Bil ie kakor skala, strog, pameten in pogumen. Zato sem ga poklical. Hestere... Miss Galova nisem mogel najti. Tako sem... zdi se mi vse tako grozotno — tako neresnično...« »Seveda ie vse to strahotno.« mu ie Lucija nežno segla v besedo, »a zdai ue mislite na to. temveč poročajte.« »Podobni ste moji teti.« je rekel in se ii skušal nasmehniti. Ljubeznivo ga ie potrepljala po lakti. »Ze prav. dragi moj, a zdai govorite.« Globoko io vzdihnil. »Nocoj okrog sedmih sem telefoniral Hes... Miss Galovi in jo vprašal, ali smem priti okrog devete ure k niei. Privolila ie. Tik pred deveto sem pri šel sem. Ko sem pozvonil, mi nihče ni odprl. Mislil sem, da zvonec ne deluje, zakai to se je že zgodilo. Tako sem šel dol v pritličje, kjer stanuje gosfKidiriia. A očitno je ni bilo notri. Tako sem šef spet gor in počakal pred vrati, ne vedoč, kaj naj storim. Tedaj je prišel po stopnicah neki mlad mož. On ie prav tako eden izmed najemnikov in nekajkrat sva se bila že videla. Ko sem mu zadevo pojasnil, me je spustil noter. Ko sem pa potrkal na vrata Miss Galove. nisem dobil odgovora. In iznenada se me je polastil nepojmljiv strah...« Umolknil ie. nas bežno pogledal in nato nadaljeval: »Hester Galova je moja prijateljica. Ni njena navada, da ne bi držala besede. Zato mi je bilo nekam tesno pri srcu in odločil sem se. da bom vstopil...« Pogledal ie Jeffa. čigar obraz ie kazal nenavaden, lahko bi rekla »vseveden« izraz, in je od jeze zardel. »Da, imel sem ključ,« je pojasnil in skušal čim trdneje govoriti. »Snoči sem bil Miss Galovo spremil iz .Harmonije*, kjer poje: odprl sem ji bil vrata in ključ očitno zamišljen vtaknil v svoj žep. Tako se ie zgodilo, da sem ga imel pri sebi. Hotel sem ii ga vrniti in ji na listku sporočiti: da moram za en teden ali dva odpotovati, to se pravi, če ne...« Prenehal ie in potem hlastno nadaljeval: »Skratka, odklenil sem vrata, prižgal luč in začel pisati nekaj vrstic. Tedaj sem dvignil pogled... vrata Hesterine spalnice so bila odprta... svetloba ie padala na posteljo. Stopil... sem noter.« Živčno je trzal s prsti, stiskal zobe. »To je vse. Še zdaj...- še zdai ne morem razumeti... kar sem tam videl...« »In nato ste nam telefonirali?« je vprašala Amanda. »Najprej sem telefoniral v .Harmo-nijo\ a Hestere ni bilo tam.« Vstal je in začel korakati gor in dol. »Zdai sem že skoraj ob pamet. Kje ie onajj1 Kaj se je zgodilo z njo? Nikogar ne pozna, šele nekaj mesecev je v New-yorku. nobenih prijateljev nima — razen mene. Če... če se ii ie kaj pripetilo...« Amanda mu ie mirno segla v be-1 sedo. »Ali nam imate Se kai sporočiti, preden obvestimo policijo?« Neprisebno ie odkimal in Amanda je velela Jeffu. naj telefonira policiji. Jeff je vzdihnit in ubogal, mi vsi smo pa molčali, dokler ni odložil slušalke. Nato je Amanda odločno rekla; »Zdaj se moramo vsi pomiriti.« Izvlekla ie iz svoje velike ročne torbice svoje pletenje, si nataknila šcipalnik iu pogledala čez njegov rob Johna Bvnama: »No. Mr. Bvnam, ali kaj slutite kdo ie umorjenec?« čez nekaj trenutkov je odgovoril: »še nikoli v življenju nisem videl moža tam notri...« Ne morem reči. zakai so me niegove besede tako prestrašile. Kljub temu sem mu verjela. A to ni preprečilo, da ne bi čutila za temi skrbno izbranimi besedami nečesa, ob čemer me je mrzlo izpreletelo po hrbtu. Lucija ie vstala in stopila k pisalni mizi ob oknu. . »Poglej no. Marthv. kako liubke cvetlice!« In namignila mi ie z očmi. »Ali ni ista vrsta, kakršne imamo pri nas...?« Uščipnila me ie v.laket čebljala dalje, pri tem pa pomežiknila proti nekemu listku na pivniku. Neopazno sem brala: »Ljuba Mester. tu je tvoj ključ, ki sem ga včeraj po pomoti vzel s seboj. Danes sem preiel pismo od svoje tete in moram zal odpotovati. Bodi, prosim, tako .dobra in...« Tu se je sporočilo končalo s čačko in packo. Sledila sem Lucijinemu pogledu in spoznala, da bi odtod lahko videla skozi odprta vrata posteljo v Hesterini spalnici. John Bvnam je bil torej resnico govoril. Nato ie Lucija odprla neka ozka vrata, držeča v tnailino kuhinio. Vse v njej je bilo zelo snažno: električni štedilnik in posode so se kar lesketale. Na neki kljuki ie visela sinja večerna obleka, sredi kuhinje ie stala lesena miza. v nekem kolu ie bila pa pritrjena sklopljiva likalna deska. Zdelo se mi ie. da ni v kuhinji ničesar nenavadnega. A Lucijine bistre oči se niso mogle odtrgati od nie. Njeno pozornost ie posebno priklenila miza. ki ie jaz ne bi bila dvakrat pogledala. Le kai ie videla na niei? Noge so bile višnjevo prepleskane, plošča je bila pa iz surovega lesa in se je zdela čisto nova. Lucija ie potegnila ven predal. Nekaj priliora, ne- lopatica. stepalnik. valjar, nož za lupljenje krompirja, strgalnik — to io bilo vse. Lucija se ie še enkrat razgledala in zamrmrala: »Likalnika ni...« »Sestra!« je ^poklicala Amanda. »Pridi takoj sem in sčdi!« In Lucija je brez ugovora ubogala iu s ponižno sklenjenimi rokami sedla. »Ko bi le hotela tudi ti plesti.« je rekU Amanda. »Poleg tega. da je koristno delo. ti še pomirja živce. Kolikokrat sem ti že to povedala...« Vreščeče zvonjenje ji ie presekalo besedo. Poskočila ie. a se je takoj premislila in ukazovalno mignila Jeffu. Vstopil je neki debel možak; z njegovega dežnega plašča ie lila voda kar v curkih. »Kai se ie zgodilo? Kje je...« Tedai sta njegov pogled oklenili ljubka, mala Lucija, ki se mu je prijazno nasmehnila. in Amanda s pletenjem v rokah, še preden si ie opomogel od prvega presenečenja, sta se za njim prikazala dva policista, ki sta obstala kakor' okaaienela. »Vra... Kai to pomeni?« ie vpraial debeli možak. Jeff je pokazal na vrata Hesteruie sobe. »Tam je truplo.' Ošinil ga ie srdit pogled, a vsi triie možje so pogledali, kamor ie meril njegov kazalec. Ko so odprli vrata in prižgali luč. ie eden izmed njih zastokal: »Moj Bog!« Debeli mož se ie vrnil in resno deial: »Nihče ne sme zapustiti stanovanja.« in pri tem nas ie tako pogledal, kakor da bi nam grozil z nabitim revolverjem. »Tega tudi nihče ne namerava, mladi mož,« je suho odgovorila Amanda.. »Slučajno smo tu iz istega vzroka kakor vi.« Alnandine besede mi niso prav ugajale, zakaj debeli mož ie naredil name dober vtis; imel ie sive oči, ki so hkrati izdajale inteligenco in dobrodušnost. Jeff mi ie zašepetal z glasom, tre« sočim se od spoštljivosti: »To je nadzornik Moore...« Dalje prihodnjiki tOE NA.D DOBIM OBODDE ? TORED BOM MOPAL N STANOVATI V BALONU!. ŠKOLJKE BOM DEDEL! > — FO-XO\*V KOSAH OA DE ŽE y PDA2NA ! ^ A KA3 BOM OEDEL? *—■ SE DOBRO, DA IMAM VŽIGALICE ^-\r—V S SEBOD ENOSTAVNEJE : CfA BOM NAREDIL KAKOR «OBINZON'^BHk Ct\ lahko plodi. Na vsakih 21 dni lahko ta poljska g]«lavka skoti dva do deset mladičev. Na srečo je sovražnikov miši toliko ko peska v morju, sicer bi potomstvo enega samega mišjega para štelo v enem letu milijone miši. Kolikšna je sončna energija Vse sile na zemlji izvirajo iz sončne energije. Kolikšna je ta energija, se vidi iz tega, da izpremeni »once vsako leto 600 bilijonov ton vode v hlape. Vsa zemeljska površina — 500 milijonov kvadratnih kilometrov — dobi vsako minuto 9.5 kva-driljona kalorij sončne toplote. Če bi mogli vso to množino toplote izpremeniti v energijo, bi mogli 17 milijard ton težak predmet dvigniti vsako sekundo 1 kilometer visoko. Reka z limonadnim okusom Na meji južnoameriških držav Argentine m čila teče po ognieni.ških tleh, kjer izvira polno toplin vrelcev, tudi rečica Rio Agrio. Njena voda ima kiselkast okus, zelo podoben limonadi. Okoliški prebivalci jo prav radi pijejo, prej jo pa še nekoliko osladkajo. Seveda v tej «limonadni» rečici ni limone, kiselkast okus ji dajejo posebne Kemične snovi. Baje ima pa ta voda tudi zdravilne lastnosti. 23 milimetrov velik ptiček V Peruju so pred kratkim našli zelo majhnega ptička. Pritlikavček je še manjši od kolibrija, saj meri komaj 23 milimetrov. Barve je rumen-Jka.stordeče. Poleg svoje neznatnosti ima pa še tudi druge zanimivosti: leta namreč kakor žuželke, hrani se pa z medom, ki ga kakor metulji srka iz cvetlic. Purf um iz kavnih zrn V poljedelskem zavodu v Puerto-Rieu so ugotovili, da so v kavnih zrncih neke esence, ki so iih doslej pridobivali izključno iz jasmina in nti' moze. da so iz njih izdelovali parfume. Doslej so te posebno priljubljene in kajpak tudi posebno drage parlume dobivali največ s Francoskega, po nainovejšem odkritju jih bodo pa izdelovali tudi v Mehiki. Nedvomno bodo dame. nadišavliepe. z novim kavnim parfumom, za tiosoo-de velika privlačnost. Kako se iz jekla naredi zlato H Thomasu Edisonu (1R47—1931) je prižel lepega dne neki delavec in K& prosil za službo. Trdil je, da je prvovrsten precizni mehanik in začasno brez zaslužka. Editrtm mu je odgovoril, da mu ne more dati službe. Ker ie pa mož kljub temu še kaom in kinovim lubjem je venomer v nevarnosti, da ga lepega dne pogoltne voda. Obala titikaškega jezera je na več delih porasla z bičjem, vendar najde človek na obali tudi človeške naselbine s krasnimi nagrobnimi spomeniki izumrlega prastarega plemena, katerega mumificirana trupla so se ohranila do današnjega dne. šele pred kratkim so na dnu titikaškega jezera odkrili razvaline nekega starega mesta, ki ga zdaj raziskujejo potapljači. Na sredi jezera leži otok Titikaka, s krasnimi ostanki stare perujske palače in znamenitega sončnega svetišča. Iz kamna izklesani maliki iz tiste dobe pričajo še danes o izginoli, a nekdaj tolikanj visoki kulturi Inkov. S severa pritekajo v jezero mnogoštevilni gorski potoki in ga s svojim prodom, blatom in peskom čedalje bolj zasipajo. Ob jezeru prebiva več indijanskih plemen, med njimi za naroda, slovje posebno zanimivo pleme Ajma-rov. Ti »Beli Indijanci« imajo presenetljivo svetlo polt. Preživljajo se z ribolovom, s pridelovanjem žita, ovčjerejo, umetniškim pletenjem bičja in neštevilnimi vodnimi pticami, živečimi ob bregovih titikaškega jezera. dalje tožil o svojem siromaštvu, mu je dal velik kos jekla in dejal: »Če ste res prvovrsten precizni mehanik, boste iz tega kosa jekla lahko naredili zlato.« Delavec je vzel jeklo in žalosten odšel. čez nekaj dni se je vrnil in dejal: »Naredil sem zlato iz jekla.« To rekši je pokazal Edisonu več najfinejših vzmeti za ure, ki jih je bil izgotovil v neki delavnici. Te jeklene vzmeti so imele tisočkrat večjo vrednost kakor prvotni kos jekla. Edison je bil navdušen in je moža takoj vzel v službo v svoji tovarni. Modistke delajo padala Nemške tovarne, ki izdelujejo padala za nemško letalstvo, zaposluje jo_ v veliki večini ženske delovne moči. Strokovnjaki mislijo, da so za to delo, ki zahteva na j vestne jšo natančnost, najboljše šivilje in modist* ke. Zato imajo le-te prednost pri sprejemu v službo in hkrati dovolj priložnosti, da tekmujejo med seboj v najpopolnejši izdelavi padal. Japonke brez kimonov Japonska vlada ie predpisala dva nova tipa oblek za tiste Japonke, ki so zaposlene v industriji ali v pomožni vojaški službi. Oggi lavorano in Germa n ia oltre dne milioni di lavoratori volontari di tntti i Paesi deH’Enropa liberata. I Tedeschi hanno procurato che questi lavoratori si scntissero bene in tntti i rignardi. Hanno costrnito per essi speciali rioni opera i con tntti i conforti deirigiene moderne. L’illustrazione rappresenta nna di queste cassette operaie dove i lavoratori trascorrono le loro ore libere. — Danes dela v Nemčiji več ko dva milijona prostovoljnih delavcev iz vseh delov osvobojene Evrope. Nemci so poskrbeli, da se ti delavci v vsakem pogledu dobro počutijo. Zgradili so zanje posebne delavske predele s hišicami, opremljenimi z vsemi modernimi higienskimi pripomočki. Slika kaže takšno delavsko hišico, v kateri prebijejo delavci svoj prosti čas. Tradicionalni laponski kimono 8 svojimi širokimi plavutaetimi rokavi je namreč najbolj neprikladna obleka za delovne ženske, kar si iih ie moči misliti. Zato je minister za bogočastje predpisal dva obvezna tipa oblek za dekleta in šolarke. Za dekleta in žene. zaposlene doma. v šoli ali v pisarnah. je predpisana obleka, ki ie še nekoliko podobna prejšnjemu kimonu. vsekako ie pa brez vsakršnih priveskov in nepotrebnih dodatkov. Za delo. šport in letalsko obrambo je pa namenjena obleka, ki ie nekakšna vreča s hlačnicami. Podobna ie oblekam kmetic, ki obdelujejo riževa polja in ki na mokrih njivah ne morejo hoditi drugače, kakor da si kimone spodaj zašijejo in puste samo dve odprtini za noge. Nevarna moda V mnogih državah so začeli izdelovati tkanine iz las. ki iih tovarne za drag denar kupujejo pri frizerjih. Tkanine so baje zelo lepe na pogled in tudi trpežne. Hvalevredna novost, toda gorje nežnemu spolu, če bo kraljica mode lepega dne ukazala, da morajo vse dame zaradi raeionirania svoje lase žrtvovati tekstilni industriji in dirjati okrog — ostrižene ;na balin«. Širom po svelu Prodajo mesa s« omejili na Švedskem. Odslej dobi vsaka oseba na teden po 157 gramov mesa, mesne jedi je pa dovoljeno prodajati samo dva dni v tednu. Danski kralj boleha na žolčnih kamnih in bo moral na operacijo v neko kliniko v Kjobenhavnu. Silen mraz je zajel vso brazilsko obalo. 2e več dni divjajo hudi viharji, ki so naredili veliko škodo na zimskih posevkih. V južni Braziliji venomer sneži. 17 novih davščin je uvedla finska vlada. Romunski gospodarski minister je izdal naredbo, po kateri sme odslej koruzo kupovati izključno samo država. Trgovci, ki imajo koruzo na zalogi, jo morajo oddati državi. Nakaznice za vino bodo izdali na Francoskem. Na podlagi teh nakaznic bo vino enakomerno razdeljeno ir.ed državljane. Izdali jih bodo še pred novo vinsko letino. Veliko škodo na poljskih pridelkih so napravili v Avstraliji kenguruji. Po poročilih iz Melbourna v Avstraliji so cele črede kengurujev napadle polja in uničile skoraj ves pridelek. 30 ljudi je doslej zmrznilo v severnem delu Južne Amerike, zaradi nenavadno ostre zime. Iz Mendoze v državi Venezueli poročajo, da je živo srebro padlo na 24 stopinj pod ničlo, Kordiljersko gorovje je močno zasneženo, celo v tropski pokrajini Gran Chacu v Argentini imajo šest stopinj mraza. Prebivalci so v hudih skrbeh, ker niso vajeni takšne zime. S>A54 D0&R.ILA KAD BI NAREDIL ROBINZON NA MODEM MESTU? STOD! IZ TE MOtCE NE BO KRUHA! / Vodoravno: 1. Spi pod Peco. 2. Obrtnik. 3. Krajša oblika moškega imena; zober, bizon; kemični znak za stroncij ali kratica na listinah. 4. Osebni zaimek; Noetov sin ali pomožni glagol: ■ vprašalni zaimek. 5. Tujka za veliko natančnost. 6. Noseča; arija. 7. Reka in zvezna država v U. S. A. 8. Krajevni prislov; oblika glagola dati; priredni veznik. 9. Dva samoglasnika kot preglas; vrsta, red ali predlog s 4. skl.; cepič, razpoka. 10. Ohrabriti. 11. Lepo dejanje po zgledu vdove iz sv. pisma. v Navpično: 1. Lepa lastnost značaja. 2. štorklja; začimba solate. 3. Pogojni veznik; poželenje; vzdihljaj v žalosti. 4. Italijanski spolnik; zensko ime; osebni zaimek. 5. Soglasnika iz glagola pod 8. vodor.; k e; mična prvina. 6. Štiridesetmilijonski del ekvatorja; ti predeli so v puščavah prekoristni. 7. Lahka kovina: kemični znak pravkar omenjene kovine. 8. Priredni veznik: moški glas: pol čolna. 9. Začetnici Cbeličarja, ki je spisal našo prvo daljšo povest »Srečo v nesreči« (1. 1836.); umetniško delo; španski narodni junak. 10. Pojav pri gorenju: del noge. 11. Dve živali: najprej velik ptic, nato de-belokežec. * Literarno vprašanje Kateri naši pomembnejši slovstveni-ki so se rodili v Ljubljani ali v njeni bližnji okolici? Poglejmo, katere večje pesnike in pisatelje nam je dalo naše kulturno središče. Ali sploh more tekmovati z deželo? * Enačba................ •'a — b) ;-f (c — d) -f (e —f) -F (g — h) = x. a = prebivalka neke doline v Julijskih Alpah; b = dekliško ime; c ** stopinja; d = sončni bog; e = vanjo spravljamo neko pisalno potrebščino; f = ptica pevka; g — literat; h “ domača žival x = naš realistični pripovednik, ki se je rodil skoraj pred devetdesetimi leti. * Vprašaj in preizkusi me! 1. Katera kovina je najboljši prevodnik elektrike in toplote? 2. Koliko je štirištevilčnih števil? 3. Kdaj je Prešeren spesnil »Krst pri Savici« in kdaj je bil natisnjen? 4. Ali ribe zapirajo pri spanju oči? 5. Kateri znani že umrli pisatelj se imenuje kakor njegova domovina? 6. Odkod izvira beseda solata? 7. Kje se je rodil Matija čop in kdaj? 8. Koliko tipk ima normalni klavir? 9. Kdaj so Turki osvojili Konstantinopel (Carigrad) ? 10. Kaj daje pravim salamam poseben okus? 11. Kako veliko je kitovo jajce? 12. Kateri so glavni zastopniki naše moderne? 13. Kaj nastaja pri vrenju mošta? 14. Katere so upodabljajoče umetnosti? 15. Kako se imenuje atenski grad J 16. Katero je glavno mesto čila? 17. Kdo Je spisal vrsto romanov * naslovom »Comedie Humaine«? 18. Kaj je »mrtva roka«? 19. Kaj je atavizem? 20. Kdo se je rodil v Vršnem pod Krnom? ODGOVORI -ajO tiooiig ‘os iAopoa 93A o>(o.i(! 3jaiKJAOd ouq»i,od ‘i^nip^Jd iuiiuj[|«ppo * qsouqopoi[TT A VpudtiVJ JOilpTJlN *£J ‘.llJPfV disof ui iinp8«j(i ‘aijtrednjg uplO uba j ‘Z\ *of »f 0201 011 ui -as of *H -osam ojjpao^o '01 'KH "6t !i||UJ?9C ui ii!iaq ZQ = SS ’8 ‘-'MlI 'I ^ , -aojJ2 a ‘L 1 ouof [osbu = ojnis* ui *fU * 21 ’g 'ooniijj ojo^buv '9 ofeuiju -i,?» !Wt ‘•SCSI ‘8 *000fi Z tojrpjg X Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: vodoravno po vrsti: 1. Do8t**Kj! 8ki. 2. €r, tih, lev. m. 3. klop, «J, lipa. 4. *° * ded, ton. 5. It?, arnik. tu. 6. n, up, n. a 7. as, emajl. hi. 8. Ca. no, eo. uk. t*. in’ N. U.. da. 10. J. snetjav, n. 11 antikva** Zloženka: Oka. Menina — okaimnina. Iipolnifnlca: Muintir, Stritar. Reto us: Boltrni ie idravje en« 2 DA D, KO^EM SIT, BOM PA ŠE NEKA} NAPRAVIL ! Tujec se je zganil. Očitno ga je *adela na ranljivem mestu; živčno je Utrnil ogorek v pepelniku, nato pa i I . »Ime mi je Pierre. Zdi se mi, da Je to kaj spodobno ime za povprečjema Francoza. In kar se tiče polica, si ga kar izmislite, madame, ®e mislite, da •sam nočem o njem govoriti!« »Detektiv ste!« je zmagoslavno vzkliknila. Udaril je v tako prisrčen, neskrben *meh, da ga je debelo pogledala. »Slabo ste zadeli...« In nato, sršeč ,*rne obrvi: »Vsaj v taksnem pomenu, »i mi ga vi pripisujete, ne!« > »Torej pomeni to, da delate na fvojo roko? Morda celo za svojo za uavo?« v »Nikakor ne ,delam1, kakor ste se »volili izraziti. Kako, da vam je to Prišlo na um?« »Ker ste me tako vztrajno zasledo Vali,« je odkrito priznala. .»Oh, moški se lahko za žensko za nima še iz marsikakšnega drugega Vzroka!« . »V tem primeru, gospod, vas prosim za pojasnilo. Povejte mi tudi ?v°j poklic in svoje ime. Pierre! To Je samo ime! Ali nriimka nimate?« v Pogledal jo je s svojimi temnimi °cmi. Njeni upravičeni očitki so ga očitno nekoliko vznemirili. Doslej se mu je mlada vdova zdela plašna in kaj boječa, zdaj se je pa 11 a lepem izkazala duhovito nasprotnico, ki je ne gre podcenjevati. Za-rdel je, kakor da bi ga bil kdo zasačil pri pregrehi: »Pierre je moje ime. Prosim, naj vam za zdaj zadošča. Dopotoval sem iz kolonij, da izpolnim neko zelo zaupno misijo... V Parizu sem zdaj šele tri mesece. Ne Vem, kako dolgo bom se^ostal. Morda bom odpotoval že čez nekaj dni.« »In kdo odloča o tem?»'je Živah (jo vprašala. - »Moji gospodarji.« »Moj Bog, kdo so vendar to?« jfc vzkliknila, zakaj zadeva se ji je zdela Vse bolj zamotana, kakor je bila dotlej mislila. »Ime mojih gospodarjev vam tako ne bi ničesar povedalo,« je mirno odvrnil, gledajoč ji naravnost v Oči. i,1 oliko vam povem, da niso policisti! vjovoriva rajši o vas, o vasem živ-{.lenju. Govoriva o vaši družini, vasem možu...« . Liana se je zganila. Kadar koli se Je spomnila na Anatola Lussana, je bila vsa zmedena. Morda je bilo to samo slučajno, morda je bilo v zvezi * zasliševanjem na policiji, vsekako ji Je bilo najbolj prijetno, da nihče ni omenjal ime na njenega pokojnega moža. Ali ga je zdaj ta tujec nalašč izkopal iz pozabe? ' Hotela se je prepričati. Toliko je žf;v vedela, da zgrda ne bo dosegla ničesar. Kil je kos vsakemu vprašanju. Hotela je poskusiti z zvijačo. »Naj bo„« je spravljivo dejala. »Govoriva o moji rodni deželi. Iz Normandije sem.« »Pokrajina je tam menda zelo lepa, ali ne?« »Meni se zdi čudovita! Odvisno ie pač od tistega, ki jo gleda.« _»Morda tudi od njegove volje in njegovega razpoloženja,« je pomenljivo pripomnil. »Delno že. Nekateri imajo na pri-nier rajši razburkano severno morje kakor sladkobno sinjo Adrijo. So ljudje, ki ljubijo ravnine in polja, drugi na zasnežene gorske vrhove.« Spoznal je, da se noče spuščati z Zanesljive ravnine splošnosti na spodrsne bregove osebnosti. Da, že od začetka razgovora je bila na preži, kaj bo rekel, in hkrati pazila, da se ne bi prav nič izdala. Bila je torej Pripravljena na napad in je že vnaprej skovala duhovito obrambo. Ta nepričakovani odpor ga je mikal in Jezil hkrati. »Ali vas ne vežejo na rodni krai nežni spomini srečnega detinstva?« Jo je vprašal in pozorno gledal. Liani je bilo to vprašanje nekako tako kakor mečevalcu nepričakovan *unek s strani. Ali morda ta tujec res kaj več ve o njenem življenju doma? »Rada imam Normandijo, toda ne LJUBEZENSKI ROMAN n pnii mož j zdi se mi potrebno, da bi to ljubezen obešala na Veliki zvon,« je odklonilno odvrnila. »Rada jo imam zato, ker sem se tam rodila, ker sem tam preživela toliko neskrbnih, srečnih let... ker tam počivajo moji dragi...« »Vsi?«- je živahno vprašal. »Da, skoraj vsi... moj oče... moj ded in babica... in morda bom tudi jaz kdaj počivala tam doli. Jaz in vsi moji...« - % »Najbrže tudi vaš mož?« Liana je nehote zardela. Spet jo je nalašč spomnil na pokojnega Lussana. Mogoče se torej vendarle zaradi njene nenavadne možitve zanima zanjo? Spoznala je, da je natanko poučen o vsem. Zakaj neki bi jo tudi prav zdaj tako vprašujoče in tehtajoče gledal? In ker ni takoj odgovorila, je še vsiljiveje ponovil: »Ali je vaš pokojni mož pokopan v Normandiji ob strani tistih, ki ste jih tako ljubili?« , »Ne,« je naposled odgovorila. »Pokopan je v okolici Pariza. Doslej še nisem imela sredstev, da bi ga dala prepeljati v družinsko grobnico.« Bila je radovedna, kaj bo ta tujec še skušal izviti iz nje po tako muč-' nem priznanju. Molčal je in na videz zamišljeno strmel v časopis pred seboj. Njegove črne, nasršene obrvi so pa pričale, da se njegove misli mude daleč drugje, Da, ta riiala, na videz tako plaha stvarca z žametastimi očmi in mr-lečim obrazom ga vodi za nos! Na ■vse zna odgovoriti! Sicer pa, ali ni znala prepričati tudi policijskega komisarja?! Nekaj trenutkov je minilo, preden je našel izgubljeno ravnotežje. »Bil sem nekoliko preradoveden glede vašega moža, madame. Oprostite mi! Zakaj mi niste povedali, kar mi gre?« Zasmejala se je, prav tako neiskreno kakor on nekaj minut poprej. Vedela je, da ji je nastavil novo past. No, miška bo previdna! »Ker mislim, da ni prav nič sramotno, če priznamo, da se včasih naše želje ne ujemajo z našimi dohodki. Mislim, da ni prav nič slabega, če sem siromašna.« »Ali ste res tako siromašni?« je vprašal kakor proti svoji volji. »Toliko že imam, da lahko spodobno živim. Preskrbela me je neka stara tetka. Denar, ki si ga sproti za-siužim, moram hraniti za poznejše dni. Morda še ne veste, da šivilje nismo socialno zavarovane. Zato je dobro, če položim vsak mesec kakšen prihranek na stran.« »Oh, oh, kdo bi si mislil,« je nekoliko raztreseno odvrnil. »In vaš mož, ali vam ni ničesar zapustil?« Liana se je zganila, kakor bi jo bila kača pičila. Kam neki meri? Ogorčeno je vzkliknila: _. »Gospod, to gre predaleč! Postajate predrzhi! žal mi je, da sem se zapletla v pomenek z vami!« »Upravičiti moram svoj sloves pri vas, madame,« je pikro odvrnil, ne da bi ga bil zbodel pravkaršnji očitek. »Sami ste dejali, da sem videti detektiv.« »Toliko slabše za najino znanje! Vohljači, opravljivci in radovedneži so mi že od nekdaj zoprni! Prosim, upoštevajte to, če vam je do moje družbe.« »Ali nisem malo poprej dejal, da se nedolžni duši ni treba bati radovednežev?« je kakor za šalo vprašal. »Vase naziranje me ne zanima, gospod. Prav tako vas ne želim prepričati o svojih nazorih, čas je, da se posloviva.« »To je preprostejše in lažie kakor tvegati nevaren razgovor! Zelo ste bistri, madame Lussanova!« čutila je, da ga je vendarle ugna- la, zato je tudi ta očitek ni mogel spraviti v slabo voljo. Opazila je, da mu je zdaj na bledih licih gorela temna rdečica, in gledal jo je spet tako očitajoče podsmehljivo kakor nekdanje dni. Ozračje njed njima se je naelektrilo s tisto skrivilo napetostjo, ki postane- neznosna, če je ne sprosti odrešilna ploha. Vendar je tudi Liana trmasto molčala. Pričakovala je bila odkritega razgovora, kjer naj bi odgovorila na nekaj vprašanj in pojasnila morebitno pomoto. Zdaj se je pa čutila kakor zločinec, ki si ne sme ali ne more najeti zagovornika. Tavala je v temi, ne vedoč,- kje jo čaka napad in kako naj se ga ubrani. Samo nekaj je bilo gotovo: ta neznanec je imel, ali si je pa umišljal, da ima tehten vzrok, da sme igrati preiskovalnega sodnika in morda kdaj pozneje , tudi državnega pravd-nika. In kljub temu, da je v njegovih očeh brala laheri odsev resnične otožnosti, kljub temu, da je bilo v njegovem vedenju nekaj, kar jo je tretreslo, je čutila, da ji dela krivico, e obsojenec ve, česa ga dolžijo! Ona naj pa tipa na slepo in' prizna tisto, o čemer se ji niti ne sanja! Zdaj, ko se je bila že nekoliko privadila temu pogledu, je čutila, da niu ..ie tudi v besednem dvoboju kos. Čutila je, da se tudi on izogiba nekega priznanja. Kakšna je skrivnost, ki oba tako muči in hkrati veže? Kakšna skrivna vez naj bb med njo m tem tujcem, ki ga še1 pred nekaj meseci niti poznala' ni? Molk med njima je postajal vse bolj napet in vse težji. Nekakšna tesnoba se je lotila obeh. Naposled je tujec vstal in se vljudno priklonil: »Zapustiti vas moram, ker imam domenek s prijatelji. Upam, da se bova še srečala. Na svidenje, .madame!« Liana je zamišljena obsedela. Ni bila pričakovala, da se bo tako na hitro poslovil, ne da bi mu utegnila reci še besedico, dve. »Kakšen čudak,« je vzdihnila sama pri sebi. »že sem upala, da bom to zadevo uredila in da bo konec tega zasledovanja, ki me dela tako živčno. In kaj je bilo namesto tega? Besedičenje sem in tja, pisan balonček, ki se je razpočil, ne da bi mi kaj ostalo ' v rokah! Storila sem vse, da bi ustregla njegovi radovednosti, in vendar sva zdaj tam kakor ob začetku.« . Zamišljena, toda ne nejevoljna se je napotila v tuilerijski vrt. Sedla je na klopico in opazovala otroke, ki so se igrali na pesku. Nekateri so bili kakor. nerodne živalce, ki so se bile komaj seznanile z življenjem. Vse jim je bilo novo, nepoznano. Z nerodnimi. debelušnimi ročicami so grabili po tleh, trgali travo ali sipali pesek skozi prstke. Neko dekletce je pri-kobacalo tik do njene klopi. Postavilo se je na noge, tedaj je pa že štrbunk-nilo, kakor da bi jo bil kdo potegnil k tlom. Liana je poskočila in jo dvignila. Začutila je čudovito, nenadno nežnost, kiv jo je vsa prešinila. Stisnila je otročička k sebi in ga hotela poljubiti na solzna, rdeča lička. Vendar se je premislila in ga samo pogladila po zlatih kodrih. Nekje je bila brala, da poljubljanje otrok ni higiensko. Zdelo se ji je pa, da bi samo s poljubom lahko izlila svoje čustvo v dejanje. In ko je otroka spet postavila potolaženega na tla, se ji je zdelo, kakor da je to čustvo ostalo v njej, da je močno, da prekipeva in išče izliva... »Morda je to ljubezen?« je nekoliko zmedena pomislila. Skoraj se je sramovala te misli. V kakšni zvezi naj bi bila doživljaj s tem otrokom in njeno čustveno življenje? In vendar je čutila, da je bila od kavarniške mize vstala drugačna kakor je bila pred pol ure, ko je sedla za njo. Čutila je, da se je v njej nabrala neka nežnost, ki je klicala, hrepenela po odzivu. Da, njen odnos do skrivnostnega tujca se je zdaj bistveno izpremenil. Nič več. se ga ni tako grozljivo bala. Morda je tudi on nesrečen? šele zdaj se je spomnila vseh podrobnosti raz govora z njim. Kako odsotno in za mišljeno jo je kdaj pogledal. In tiste svetle oči so včasih potemnele od skrivnostne bolesti, ki ji ni vedela izvora. Razen tega ni bil skoraj nič podoben drugim mladeničem današnjih dni. Nekaj staromodnega se ga je držalo, morda zaradi umetniške samo-veznice, zavezane z vnemamo ele- fanco, morda zaradi prosojne ble-ice ozkega obraza. Spomnila se je njegovih rok, ki jih je bila tedaj v cerkvi prvič videla. Da, tedaj so se ji zdele nekoliko pomehkužene, negovane roke brezdelneža. Zdaj je pa opazila, da iir.ajo krepak izraz, da so ozke in živahne. Kadar se je njegov obraz sprostil in kadar je mislil, da ga ne opazuje, je bil njegov izraz miren n lep. Samo na visokem čelu je trepetalo nekaj mračnega kakor neizgovorjeno vprašanje. Ko se je zasačila, da že ves čas, odkar sedi v parku, ne misli na drugega kakor nanj i« na razgovor z njim, se- je sama n-ase razhudila. Skušala si je dopovedati, da je njen nasprotnik, če že ne sovražnik, in da ni vredno toliko misliti nanj. Zatrjen vala si je, da je kriv, da ni tega popoldneva bolie izrabila, zakaj sonce se ie že nagibalo k zahodu in rožnata svetloba je vse predmete oblivala z nenaravno gledališko lučjo. šele ko se je spomnila, da se je za jutrišnje popoldne dogovorila s tovarišicami za kopanje na Seini, ji je pričakovanje pregnalo misli na .gospoda. Pierra*. Bila bi premalo žen- , » . ska, če se ne bi veselila nove sinje modnem časopisu. Kdaj pa kdaj je pesem ali pa zategnjene zvoke gramofona, igrajočega najnovejšo popevko. Vse ozračje je žehtelo po zdravi, razposajeni in prešerni vedrosti, ki sta jo še podkrepila sinje, brezoblač-no nebo in osvežujoč, šegav vzhodnik, ki je mršil ženskam lase, sproti sušil mokra telesa in napihoval bela jadra lupinasto majhnih jadrnic. Kopališče Mon plaisir je bilo eno tistih prikupnih, zelenih prostorčkov, kjer si sicer moral plačati nekoliko višjo vstopnino, zato si pa smel lenariti v ležalniku, razprostrtem ob vodi, sedeti ob rdeče popleskanih mizicah in srkati ledenomrzlo limonado, mogel si igrati pingpong na zeleni tratici, ali si se pa celo skobacal v enosedežnik in veslal po strugi navzdol. Ko je .gospod Pierre1 videl, da je gručica mladih znank iz salona gospe Limayeve zavila v to kopališče, se je skoraj zadovoljno oddahnil. Če naj že preživi popoldne na soncu, potem rajši v elegantnem in ne prenapolnjenem kopališču ob bregovih Sei-ne kakor sredi neukrotljive, poteče se množice, ki se cvre po soparnih kopališčih sredi mesta. In če bi vedel, da je ta predlog sprožila prav tista, ki jo je zasledoval, bi ji bil morda na tihem celo hvaležen, čeprav bi ji na zunaj kajpak tega za ves svet nikoli ne priznal. Bil je zadovoljen, da ga niso opazile, in je skrbno ostajal nekaj korakov za njimi. Čeprav je bil včeraj sklenil, da bo lepo .srnico* pustil nekaj dni pri miru, ga je neka neukrotljiva, pekleča radovednost gnala, da jo je že zgodaj zjutraj počakal v senci platane nasproti hiše, kjer je stanovala. Od tistega trenutka, ko je stopila na sončno cesto, pa doslej je ni izpustil iz oči. In čudno, to zasledovanje, ki mu je bilo samemu doslej nekoliko mučna in neprijetno, se mu je zdelo danes, ko jo je že nekoliko poznal, skorajda zabavno, kakor se zde zabavne otrokom skrivalnice. Spet je obedovala v_ prikupni gostilnici, kjer jo je bil včeraj ogovoril, toda to pot se ji ni pokazal. Pohitel je na skromen obed v bližnji avtomatski , bufet in se jadrno vrnil, da mu ne bi ušla. Ne, še je sedela za svojo mizico ii1*^istala po nekem kopalne obleke in bele gumijaste čepice, ki jo je bila dopoldne kupila. Ozrla se je v nebo. Prepredlo se ie bilo z lahnimi oblački sopare, toda kazalo je, da bo lepo vreme ostalo. Z vzdihom olajšanja je krenila domov. Doslej je sicer večeriala v gostilni, kakor je bila sklenila ob začetku dopusta, toda danes je bila še vsa prepolna spominov, da bi zavila tjakaj. Zato si je rajši mimogrede kupila v trgovini z delikatesami škat lico sardin, nekaj presnega masla in nekaj mrzlega narezka. Nekoliko zdvojena in zmedena nad svojim novim počutjem se je po živahnih pariških buljvarjih vračala v okraj, kjer je stanovala. VII Kopališča ob Seini so bila tisto leto prenapolnjena. Ljudem srednjega sloja socialna kriza ni dovolila, da bi potovali v razkošna letovišča, v gore ali na Sinjo obalo, zato so se morali zadovoljiti z zvesto, zanesljivo Šemo. Parižan ne bi bil Parižan, če si ne bi znal tudi v skromnih mejah urediti življenja vedro in udobno. In tako si tisto poletje ob bregovih Sei-ne spoznal, kaj vse lahko tudi iz prozaičnega okolja ustvarita dobra volja in domišljija. Vroči dnevi avgusta so pričarali na sivozelene valove bleščavico južnega morja, kadar ga obliva sonce. Zeleni bregovi so bili polni zagorelih, zdravih kopalcev, ki so se zabavali s športom ali pa lenobno pohajkovali v travi. Oživele so čolnarne, klubske in zasebne počitniške hišice; na kopališčih, kjer so leseni bazeni segali v sredino struge, je mrgolela živahna, čebljajoča, vriskajoča množica. Kdaj pa kdaj je po strugi pridrsel navzdol čoln: vesla so udarjala ob gladino, od njih je kapljala sivo-srebrna voda in puščala za seboj mehko sled. Iz čolnov si slišal smeh. pogledala na zapestno uro, kakor da ne bi mogla pričakati časa, ko bo vstala in odšla. Ko je naposled plačala in krenila proti izhodu, se je skril za umetnim cvetličnim nasadom, da ga ni opazila. Bila je že dobršen konec pred njim. ko ji je spet pričel počasi in previdno slediti. Kako lahno in prikunno hojo je imela! V desnici je nosila veliko živordečo slamnato torbico, ki se je zdela kakor živahen madež ob sivini njene svilene obleke. Imela je vitke visoke noge in tenke, nežne narti; zdelo se je. da je njena polt tako nežna in bela. da sluti pod nje mehko svilo sinje žilice, po katerih kipi mlada, neukrotljiva kri. Pierre — dovolite, da ga tudi mi tako imenujemo — se je nehote vznejevoljil, kadar je opazil. da se je kdo izmed mimogredočih radovedno ozrl od strani za mlado že-,10j čeprav 111 to v Parizu nič nenavadnega. Vendar se mu je zdelo, da ima on in samo on do nje neko skrivno, nezapisano pravico, zato se mu je zdelo sleherno zanimanje drugih moških neupravičeno. Na nekem vogalu sredi mesta — Pierru je bilo že hudo vroče, saj je bila zgodnja popoldanska ura — se je sešla s svojimi tovarišicami, ki so jo ze čakale. Nato so se s tramvajem odpeljale v okolico mesta. Pierre je komaj še uiel odprti voz in se stisnil v kot. da ga niso onazile. Ko so izstopile se je sam peljal dalje in skočil sele nekaj metrov pozneje iz tramvaja; te.dai so mu bile že obrnile hrbet in jo čebDaioč iji smejoč se ubirale proti kopališču. Le kako da se ni bil domislil na kopan je! V veliki slamnati torbici kajpak ne more nositi drugega kakor kopalno obleko! Sam ie pa pozabil kopalno obleko doma! Zdaj ga je pa se posebno zamikalo, da bi šel za dekleti v kopališče. Morda pa posojajo kopalno obleko pri blagajni? Dalje vrihoftniič HUMOR= Poznavalec oper Nekaj minut pred osmo sreča gospod Bahač svojega prijatelja Bolho, ki se *nu strašno mudi. »Kam pa, kam tako naglo?« »K .Pigarojevi svatbi-«. »Za kaj takšnega bi si pa že lahko najel avto!« Nerodno Piškur priteče brez sape na policij, ■ko stražnico in pove: »Denarnico so •ni ukradli!« »Kakšna je pa bila?« vpraša stražnik »Vitka in svetlolasa!« škoda Sodnik: »Ali ste vi tisti, ki je pred *jom dni osleparil bankirja Zehto za Pol milijona lir?« Obtoženec: »Zal, ne.« Bobra duša »Dovolite, gospod zdravnik, kako ie ■nogoče, da zmerom svarite svoje patente pred alkoholom, sami pa vsak a:) spijete vsaj pol litra vina?« »Dragi prijatelj, pravi človek misli ***»e nazadnje!« Nepotrebna skrb »Gospod zdravnik, te negotovosti ne •"»rem več prenašati.« toži bodoči oče. »Le potolažite se« ga pomiri zdrav-Jr*- »2e stokrat sem pomagal pii roj. «VU\ se mi še nikdar ni zgodilo, a oi umrl otrokov oče!« Znanstven dokaz »P.ivej ral dokaz to, da je zemlja « ‘Krožni vozni lutki.« Čudno »Gospod Bradač, ali imate kakšnega brata?« »Da, enega.« »čudno, včeraj sem o tem vprašal vašo sestro, pa je dejala, da ima dva.« Zagovoril se je Profesor zaloti učenca, da med njegovo razlago gleda skozi okno, in ga pouči: »Kadar razlagam o oslu, ne c’ejte skozi okno, temveč vame!« Pri zdravniku »Kaj vas boli?« »Ne vem, slabo se počutim.« »Kako pa živite?« iph. gospod zdravnik, delam ko konj. jem ko volk, pijem ko žolna, zvečer sem truden ko pes, potem pa spim ko krava.« »Potem pa pojdite k živinozdrav-niku!« Vsaj nekaj i Ubožec, že spet ne moreš spati,« pravi žena možu, ki pestuje otroka. »Zdaj mi je vsaj leva roka zaspala,« jo potolaži mož. Izprememba Pisatelj (svoji ženi, s katero ni nič kaj srečno poročen): »Ko si bila še dekle, sem o tebi pisal pesmi, takoj po poroki novele, zdaj pa skoraj vsak dan tragedijo:« Samogovor V »Moja žf>na tehta a^mdeset kil. Vsako >to gre na počitnice v toplice, kjer utrudi <«sem kil. V desetih letih bom vdovec I« O vroči juhi Malo pomešaj, malo popihaj! Lačni sedemo za mizo, kjer se vabljivo kadi juha. Zajamemo z žlico, malo popihamo in previdno srknemo. Bolečina nam ukroti neučakanost. Vržemo se na korenitejše mešanje in pihanje. Iz izkušnje že vemo, da se tako jed hitreje ohladi. Večina bi utegnila misliti, da se to zgodi zato, ker zaveje hladnejši zrak preko krožnikov in žlic. V tem prepričanju tudi nehote opihamo opeklino, a hitro občutimo, da topli dih le poveča bolečino. Ne gre pa za to, ali je zrak hladnejši ali toplejši. Stvar je drugačna. Najbrže je znano, da se vsaka tekočina ohlaja, če se izpareva, in sicer tem bojj, čim hitreje se spreminja v paro. če se 1 g, t. j. 1 kubični cm vode segreje za 1° C, pravimo, da sprejme eno kalorijo, če se pa za 1° C ohladi, jo odda. Da izparimo 1 g vode je treba približno 500 kalorii, ki jih mora sama oddati, če ji jih prepočasi ali snloh ne dovaiamo. Ako od 1 1 ali 1000 g vode izhlapi le 1 g, izgubi torej voda kakih 500 kalorij. Na vsak posamezen tisočeri gram odpade tako pol kalorije toplote. Čim hitreje voda izpuhteva, tem sploh hladnejša od tekočine. Povrnimo se spet k naši juhi, saj bo /.daj razlaga prav lahka. Ko se juha ohlaja, se nakopičijo nad krožnikom ali žlico vodile pare v oblak. Ker je ozračje v sobi mirno, se ta sopara prav počasi širi po prostoru m ?r*k ",a(i ’uh„o je kmalu par tako iiasi^pn, (ia jih že ne more več spre-jeti. Hlapen je ukora j --------i--- juha se le težko še ohlaja. S pihanjem odganjamo pare, tako da jih more novi nenasičeni zrak spet vsr kavati. Tako pospešujemo izparevanje in hlajenje. Veter tudi najhitreje osuši mokro zemljo in ceste. . Iz nasprotnih razlogov pokrivamo jedi, ki naj ostanejo dalje časa tople. Pokrov zadržuje nasičene vodne hlape nad jedjo in s tem preprečuje nadaljnje izpuhtevanje in hlajenje. Hrustajoča skorja povzroči, da ostanejo žemlje (izraz se poznate?) znotraj še dolgo tople. Nekaj drugega Je s termovkami, katerih stene prav počasi propuščajo toploto in so tudi same na zunaj prav malo tople. Pokrovi pri jedeh pa se, kakor posode same, zelo ogrejejo in manj zadržujejo ohlajevanje. Kadar obedujemo na vrtu, se jedi hitreje ohlajajo ko v hladni sobi, saj vsaka najmanjša sapica že odganja hlape iznad posod, krožnikov in žlic. Gospodinje naj tedaj dobro pokrijejo jedila na vrtu, pa naj sonce še tako pripeka! Z vročo govejo juho imamo še drugo težavo. Le priznajmo, da si s prvo žlico skoraj vedno malo usta opečemo! Mast, ki je lažja ko voda in zato po vrhu plava, zadržuje kakor kak pokrov« izhlapevanje. Tudi mast si ohlaja, a silno počasi ju tako razu- Nekateri se takoj vržejo nad glavnega sovražnika in kakor minolovci poloviio najprej vse cinke. Potem se juhe že m več bati. Drugi jo pa divje mešajo, da tolšča iM/rade na silno drobne kroglice, ki -»n enakomerno porazdelijo po tekočini. I.aki J bomo tako hitreje kos; treba pa bo fjtet pomešati in popihati, saj se prestane in maščoba počasi znova zbere na vrhu. Pa tudi drugače je pri vročih tekočinah mešanje priporočljivo. Ker je seveda hlapenje na površini najmoc-nejse, je gornja plast vedno najhladnejša^ prav je, da jo pomešamo med toplejše, ki s tem pridejo na površje in se ohlade. Naša koža prav za prav slabo razlikuje med toplim in hladnim. Le pri toplinah, ki se približujejo telesni toploti, razpozna tudi manjše stopnje. Vroči in mrzli prostor pač dobro locmio zaradi prerazličnih učinkov na naš celotni organizem, če pa se dotaknemo kože z zelo vročim ali zelo mrzlim predmetom, ne moremo niti približno označiti stopnje, še več! Curek tekočega zraka z —200° zbudi na koži enake občutke in mehurje kakor vrela voda. Občutek, kadar jemo sladoled, ni dosti drugačen od onega, kadar si opečemo usta. Te podrobnosti se ko-maj zavedamo, saj predobro poznamo stvarno stanje. Vendar nas ta sličnost zapelje, da premrzel led nehote pihamo kakor vrelo jed. Prav gotovo ste se pri čem takem že zasačili. To pa nikakor ni priporočljivo, kajti pi-hanje more kvečjemu pospešiti hlape-iye ledne površine in s tem ohladitev *!i ločneje rečeno, počasno postekli-tev. Nekaj malega se ogreje led edino teoaj, če n»lahko dihamo vanj s toplo sapo. i's*j toliko naj bi vedel vsak jedec o oii’H,ji-valni tehniki vročih tekočih jedil, se boljše je seveda, če nam gospodinja pred jed.m prihrani tak napor in skrb za zdravje. Da vroče Jedi in pijače škodujejo zobem in zelodr«, so z;iravniki menda že zadostno razložili. V javnih kuhinjah pa se ;ed- s prenaSanjem navadno še preveč ohladijo. Marsikatera naša navada in predsodek sta pač potrebna poštene razlage iw koren:tens pobo!)i»njs. DRUŽINSKI TEDNIK Kako negujem trajno nakodrane iase? Trajno nakodrani lasje potrebujejo več nege kakor navadno nakodrani. Ali so vaši lasje po trajnem kodra-nju suhi in krhki? Potem jih negujte takole: Prvi teden morate trajno nakodrane lase vsak ali pa vsaj vsak drugi dan dobro namastiti z briljantino. Črne ali rjave lase gladite vsak dan z lasno ščetko, ki ste jo prej namastile z briljantino. Z njo ščetkajte koder za kodrom, posebno pažnjo pa gosvetite koncem las, ki največ trpe. vetlih las ne smete drgniti s takšno ščetko, ker bi sicer potemneli. Za nego trajno nakodranih svetlih las si pomagajte z razpršilcem za briljantino. Z njim si naškropite vsak dan konce las ter vsak tretji dan vso glavo. Tako bodo lasje ostali svetli in se ne bodo lomili. Ko si boste trajno nakodrane lase prvič umili, se boste morda prestrašili, ker bodo kodri izginili. Nič hudega! Samo nekaj dni in spet boste imeli prejšnjo pričesko. Suhe lase naškropite z briljantino in navijte konce las vsaj za pol ure na navijače. Ko jih boste spet odvili, bodo iasje spet dobili svojo prejšnjo obliko. Kodri bodo pa videti naravni — in to vendar želite! Urejuje A. Premfalk Problem št. 179. Sestavil G. Heatlieole (Prager Press- 1930.) 'V'/''; Mat v 3 potezah Lepo brez nasilja! Zakaj ne, če je moderno 1 Kako je Aljehin izgubil z Junge jem Upamo, da bomo lahko v kratke® postregli z marsikakšno partijo s .v>i-nograškega turnirja. Do tedaj pa naj za silo zadovolji pozicija, v kateri s® je dr. Aljehin znašel po 26. potezi proti Jimgeju: Dr. Aljehin kot beli je ‘mel takole razvrščeno vojsko: Kgl, Db3; Tal in dl; Le2 in e3; Sal in g3; kmetje bi, b5, f3, g'2, h2. Junge (črni) pa je imel- Kg*, Dc7; Ta* in f*; Ld5 in 16; Sd7 in e5 ter kmete e6. 17, g7, h7. Ta pozicija se je razvila iz neke ne; navadne variante damskega gambita. Aljehin ima kmeta več, toda položaj njegove dame, konja a 4 in Tal ni prav srečen, črni je to jadrno izkoristil in ravnokar napadel z lovcem damo. Po daljšem premišljevanju se j® svetovni prvak odločil žrvtovati kvaliteto, s tem da je s trdnjavo vzel neprijetnega lovca na d5. Toda črni j® tudi vse nadaljnje nevarnosti srečno prebrodil in kvaliteto končno uveljavil do zmage. V gornji poziciji je Aljehin spoznal, da je še slabše umakniti damo na bi ali a3. — I. 26. Dbl. SXf3 + l 27. LXf3, LXal. 28. LXd5 (DXal, Dc2) ed5. 29. DXal, Dc2 Ur nesrečni skakač a4 je izgubljen. — II. 26 TrtSS/ Sc4! 27. Taci! (LXc4. DXj4. 28. Taci. DXb5 dobi), Sde5! 28. f4! S