sto VII., štev. 70 Ljubljana, petek 26. marca 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din liha]» ob 4. «jiitwl. ca Stane mesečno Din 15—; za ino-semstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulic« Ste*. 5/L Telefon itev. 71, ponoči tud' itev. 34- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (Jpravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica »t. $4. — Telefon ftt 36. inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St 4.. — Telefon it. 49s Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Ccfte, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavoda : Ljub-)апа St. 11.841 • Praha čisio 78.180. Wien,Nr. ioj.141. Ljubljana. 25. marca. Z napetostjo pričakovani eksooze nagega zunanjega ministra ne bo zadovoljil jugoslovenske javnostL Ne morda ■ato. ker se morda ne bi strinjali 1 ne-iateriml njegovi izvajanji, temveč za-0. ker dr. Ninčič ni povedal tistega, iar smo vsi upravičeno pričakovali, da nam bo oovedal. Njegova razlaga o važnih političnih dogodkih zadnjega časa. kistorijat locarnskega pakta in potek zrednega zasedanja v Ženevi bi bil Iz-jroen in dokaj zanimiv, če ne bi bilo vsega tega že davno poročalo celokup-10 časopisje ... .... Dr. Ninčič nam torej ni povedal nič lovega. ostaja nam le nezanesljivo in j v sečno opravilo, da ugibamo po tem. ar je opustil m da izluščujemo indicije tona njegovih izvajanj o posameznih zadevah. To ogromno pomanjkljivost îq opazili vsi poslanci, posebno ostro na jo je pograjal Svetozar Pribičevič. " je zahteval, da mora minister jasno povedati kako so zaščiteni naši interesi inozemstvu. Dr. Ninčič ni povedal parlamentu, kaj i» počel v Italiji, čeprav dobro ve. da je iesova pot v Rim poleg strastnega za-limanja celokupnega naroda izzvala •adi ogromno razburjenje zlasti v za-■■adnem delu države Ono malo informacije. ki io Je privoščil poslancem, ne nore pomiriti našega razburjenja in nas prepričati, da se zunanja politika Jugo-avije nahaja na pravem ootu in v sigurnih rokah. Gospod minister je sicer omenil, da jša država vztraja pri očuvanju svo-e?a položaja in svojega vpliva v sred-fivropi. ni pa povedal, kako naj se -> strinja s čisto jasno tendenco Italije, nas usmeri izključno na Balkan. Be-ki jih Je povedal o Mali antantL ;ako suhe, kot da gre za republiko , ivijo. ne pa za države, s katerimi as veže ozka zveza in precizen skup-; cilj. Tudi niso zadostne, da bi mode staviti govorice o oslabitvi Male an-inte. Zato je Svetozar Pribičevič uora-eno opozoril dr. Ninčiča na vznemirit :e. ki ga je na Češkoslovaškem iz-la vest o našem novem sporazumu alijo in je zahteval pojasnilo o de-ttskih razmerah v Mali antantL 'ave dr. Ninčiča o Zvezi narodov so no rožnate. Razumljivo, da ne more .anii minister povedati nred celim ■tom vsesa svojega mnenja o dogod-V Ženevi. Toda po tako očitnem ne-ehu. kot je bilo marčno zasedanje, katerem bi morala biti Nemčija sore-ia v Zvezo narodov in v njen vrhov-ndbor, pa se ie vsled odpora Nemčije r ; t i poljskim upravičenim aspiracijam vsled veta Brazilije cela zadeva od-odiia na jesen, je pač pogumno risati iložai v Zvezi s tako rožnatimi bo-rni. Kar .ie omenil dr. Ninčič o nekem ,em ugledu in uspehih v Ženevi, bi rda zadovoljilo svobodno zamorsko tnubliko Liberijo, ne pa najmočnejše Iržave v Podonavju in na Balkanu. Li-;r:-a .ie namreč tudi že opravljala slič-. funkcije na raznih Zvezinih zase-mjih. Culi smo šc enkrat že mnogokrat -etovano razveseljivo ugotovitev o ivi. izvrstnih odnošaiih z Avstrijo, ni--,ar pa nismo zvedeli o nameravanem kleca arbitražne pogodbe z našo sodo onstran Mure. In ravno to ie tisto, r bi nam bil dr. Ninčič moral povest1. Vse drugo ni za nas nobena nori r. Ninčič bi bil storil prav. če bi kot • !:a naše zunanje politike spregovoril položaju jugoslovenskilr narodnih anjšin v sosedstvu energično besedo, do drugi naj se bolj merodajno in ^ešnejše zavzema za nje? Niti on sam ti n;egovi organi niso v tem vprašaju storili onega, kar bi bili morali in osrli storiti. Pred Zvezo narodov so lava dno molčali kot grob tudi tedaj, o ie bilo to vprašanje pereče, na ne vnem redu. Semtertja so branili na-0 državo, češ da dobro postopa s tuji-ii manjšinami. To je resnica in prav. iiso pa opozarjali, da sosedje ne po-račajo našega spoštovanja mednarodni nogodb z enako mero ln da jugo-'venske manjšine v inozemstvu trpe vnosno gorje. Tudi v svojem današ-v^ri eksoozeju je dr. Ninčič molčal o nih delih našega naroda, ki so nadB o J tuje gospostvo, kot da iih ni. Prehuda zgovornost gotovo ni ime-; trta čednost. Zgovoren minister mora irevečkrat preklicati in utaiiti tisto, kar pravkar oznanjal z velikim glasom. ■ > priča svarilni vzgled g. Stjepana ?a -ča. Iz te splošno priznane resnice :'t nikakor ne sledi, da se mora ravno uši državi držati zunanji minister •iarikave in danes nemogoče metode aine diplomacije in da mu mora biti •robni molk vrhunec državniške umet-losti. V vseh modernih državah ob*to-parlamentarni odbori za ?"лзше nadeve, pred katerimi morajo odgovor-h ministri polagati račun o »voli ooli-ki. v kolikor tega ne store nred ple-;'umom parlamenta. Pri nas takega od-'ora sploh ni. a parlamentu pove mJ-lister kvečjemu nekaj tistega, kar so »oslanci že davno izvedeli Iz dnevnega asopisja. Ostra kritika Ninčičevega ekspozeja Včeraj popoldne se je pričela v parlamentu debata o zunanji politiki. — Velik govor Svetozarja Pribičeviča. (Glej tudi poročilo na 2. strani.) Beograd, 35. marca. p. Ninčičev ekspozé le splošno razočaral. V debati je prvi govoril klerikalec dr. Hohnjec, potem pa ie dobil besedo Svetozar Pribičevič. Uvodoma je za merij dr. Ninčiču, da tako malo obvešča Narodno skupščino o smernicah zunanje politike. Dr. Ninčič je že skoraj šest let zunanji minister in ga gotovo ni nihče motil V njegovem delu. Zlasti je potrebno, da Izvemo neka! o njegovih poslednjih potovanjih po Evropi, ki so dvignile toliko prahu. V drugih državah dobe zunanji ministri v parlamentih gotova navodila, kadar potujejo na važne konference. Pri nas Pa minister niti Po povrat-kn ničesar ni povedal. Reči bi nam moral, kaj Je dosegel v Rimu, ker se je irancosko-angleško časopisje tako zelo zanimalo za to stvar. Ugotoviti je treba, da je minister odpotoval v Italijo takoj po takozvanern brennerskem sporu. Takrat je imel Mussolini govor, kier je ostro napadal Nemčijo. Ta Mussolinijeva izvajanja toi mači vsa Evropa kot rožljanje s sabijo proti Nemčiji. Neposredno potovanje g. Ninčiča v Rim, je kakor vse kaže, posledica nastopa Italije proti Nemčiji. Italiji je mnogo na tem, da demonstrira z našo državo proti Nemčiji in da pokaže, da smo mi skupaj proti Nemčiji. Tega vsega ne bi bilo treba in bi se čisto lahko opustilo. O rimskem paktu obstojata dve verziji. Po govoru zunanjega ministTa imamo vtis. da se v Rimu rti ničesar zgodilo. Govornik se le dotaknil v svojih nadalinih izvajanjih naziranja Stjepana Radiča o rimskem paktu. Prosvetni minister je svojčas napisal v »Do mu« članek pod naslovom »Mussolinijeva sramota in Pašičevo izdajstvo«. Vprašam predsednika viade, ali ie minister Stjepan Radič spremenil svoje mnenje o našem razmerju do Italije? Ali pa vodi zunanji minister morda svoio politiko brez sporazuma z vlado? Vprašanje odnošajev do Italije je gotovo najvažnejše vprašanje naše zunanje po lltike. Nimamo ničesar Proti prijateljstvu s to državo. Toda Italija .nora pokazati s svo jo politiko napram našim rojakom, da hoče iskreno prijateljstvo. Opozoriti je treba tudi na to, da Mussolini ni tako optimističnega naziranja glede Zveze narodov, kakor je naš zunanji minister. Mussolini se zanaša boli na svoje bajonete. Tako je dejal v enem svojih govorov glede Brennerja. Opozori! je vlado, naj pazi na korake, ki jih dela naš Italijanski sosed, ker hoče napraviti Italija po svetu utis, kot da smo ml palica na bobnu Italijanske politike. To pa nikakor noče mo biti. Povodom Ninčičevega potovanja je objavil ugleden angleški list vest, da sta dr. Ninčič in Mussolini razpravljala o razdelitvi Avstrije, Vlada bl se morala o tem iskreno razjasniti. Govornik zamer a tudi ministru, ker ni poča kal, da mu predsednik italijanske vlade naj prej vrne obisk v Beogradu. Saj je znano, da sta se svoj čas odpeljala dr. Ninčič in Pašič v Rim. Ako je šel starček 80 let, kot je g- Pašič, na tako dolgo pot, bl mogel mladi Mussolini to veliko lažje storiti in priti k nam Ozirati se moramo tudi na ugled in samoljubje našega naroda. Svetozar Pribičevič je razpravljal nato o krizi Zveze narodov tn ugotovii, da druge države nikakor niso tako optimistične, kakor ie naš iunanji mini ster. Omenjal js govor bivšega ministrskega predsednika Macdonalda v angleški spodnii zbornici, ki ie reke! da je poslednje zasedanje ženevske konfrence naravnost žalosten zaključek Zveze narodov. Govornik je ugotovil, da so Angleži brez razlike stranke ve-ffid patriotje, kadar gre za zunanjo politiko in da od mnenja Macdonalda ni daleč do oficiletoega naziranja Anglije. Citiral je tudi mnenje uglednega franooskega politika Lou-Isa Marina, ki je dejai, da pomenja neuspeh v Ženevi smrten udarec Zvezi narodov. Vse to dokazuje, da svet nikakor ni optimističen. Saj je bil celo francoski ministrski predsednik Briand zelo rezerviran v svojih govorih. Priznati je treba, da je bil konec že nevske konterence res tragičen in da pomenja katastrofalen neuspeh za to institucijo, ker se v njej ne nahajajo ne Nemčija, ne Rusija in ne Amerika. Glasi k) zunanjega ministra v Beograda je lansiralo vest, da bo dr. Nmčič Izvoljen za Tako ne more iti dalje. Zunanje ministrstvo je eden najvažnejših resorov. ker sklepa mednarodne pogodbe in določa razmerje do sosedov in stališče države napram svetovnim problemom. Zunanji minister ima usodepolno funkcijo. Zato mora odgovarjati 1'"dskemn zastopstvu. Pri nas se to ne godi Toda naša zunanja politika ne le nI demokratična, temveč ie tudi njen aparat izredno pomanjkljiv. Naše zastopstvo v inozemstvu ie na nizki stopnji, naša propaganda v tujini čudovito slaba In vendar ima naš zunaniJ minister na razpolago ogromne milijone dispozi-cijskega fonda. Ta denar se mora bolje In pravilneje obrniti. Zunanja politika je ena izmed zlih strani jugoslovenskega parlamentarizma, ki kriči no remeduri. predsednika tokratnega zasedanja ženevske konference. Minister pa je moral sani to vest demantirati. Glede vstopa Poljske v Zvezo narodov je govornik ugotovil, da ima Mala antanta veliko večjo moč kot Poljska. Zato se vprašuje, kakšno je naše stališče in zakaj je odstopil dr. Bsneš od svoje gj čian-stva v Svetu Zveze narodov. Vprašuje se, čemu je moral dr. Bents doprinesti to žrtev. G. Pribičevič je za tem govoril o potovanju grškega zunanjega ministra Rufosa v Rim in konstatiral, da je izzvalo komentarje dejstvo, da hoče 'meti Italija ulogo razsodnika med Jugoslavijo in Grčijo. Ka; se ima vmešavati Italija v zadeve balkanskih držav? Odnošaje do Grčije bomo sami uredili. Govornik je zahteval od dr. Ninčiča pojasnila o balkanskem paktu, o katerem je rekei grški zunanji minister, da je godba bodočnosti. Protestiral je proti temu, da naše narodna manjšine v Grčiji niso zaščitene in je preše! nato na vprašanje naših manjšin v Avstriji Naša vlada naj zahteva od Avstrije, da spoštuje načela pravice manjšin. Ni dovolj, da vodimo pacifistično politiko, ampak je treba tudi energično nastopiti, kier iu kadar je potrebno. Qlede Bolgarske je konstatiral Pribičevič, da bolgarska družba ne soglaša z oficijelnimi izjavami sofijske vlade o potrebi prijateljstva z nami. Vprašuje Pašiča, ali soglaša z žeijo, ki jo prosvetni minister Radič stalno izraža in ki gre za združitvijo naše kraljevine z Bolgar sko. Stjepan Radič ie prevedel knjigo »Makedonija«, ki jo je spisala Sonja Boševa in v kateri pravi, da je Makedonija polna Bolgarov. Radič je to knjigo prevedel in sedaj zahteva njegova Slavenska knjigarna v Zagrebu od prosvetnega ministra, da ji to knjigo odkupi. Govornik vprašuje ministrskega predsednika, ali je to v duhu sporazuma? Pribičevič se je nato dotaknil potovanja Ra-dičevega v Rusijo in dejstva, da je Stjepan Radič pisal v «Dom.u» svoječasno, da priznava, da je za aneksiiško krize svetoval Rusiji, naj dovoli Avstriji anektirati Bosno ta Hercegovino, ker je bolje, da tamkaj vlada kulturna Avstrija kot divjaška Srbija. Pribičevič je potem ugotovil slabo organizacijo zunanje službe In naše zunanje propagande. Češkoslovaška vlada je izdala pravilnik, po katerem ne more biti nihče zastopnik v inozemstvu, dokler ne napravi izpita iz jezika dotične države. Kaj nam n. pr. koristi naš poslanik v Rimu, ki ne zna italijanski, ampak !e francoski? S svojo francoščino more priti le v dotiko z uradnimi krogi, imorma-ciie pa, ki jih dobi od »jih, niso točne. Nam bi veliko bolj koristilo, ako bi prišel v dotiko s trgovci in industrijci in sploh z jav uostjo dotične države, da si lahko ustvarimo pravilno razpoloženje dotične ga naroda. Naša zunanja propaganda je izredno slaba. Govornik ie vprašal zunanjega ministTa, kakšno Je razmerje med državami Male an-tante. Ugotovil je, da je sklenjenih več posebnih sporazumov. Naš sporazum z Italijo Je poslabšal odnošaje do Češkoslovaške. V Javnosti se širijo glasovi, da Je Mala antanta oslabljena. Glasilo najmočnejše češkoslovaške stranke g. Švehle ie prineslo vest o balkanskem paktu, ki je zbudila v češkoslovaški javnosti veliko vznemirjenje. Zato zahteva tudi od ministra, da sploh .informira. Narodno skupščino, saj ima tako velik proračun. Dejstvo je, da ie naša Narodna skupščina edini parlament v Evropi, ki nima odbora za zunanje stvari. Od ministra se mora zahtevati, da nam lasno pove, kako so zaščiteni naši interesi v Inozemstvu. Minister mora г močno roko voditi našo zunanjo polkiko do stavljenega cilja, da se zagotovi mir, hkrati pa tudi dostojanstvo naše države. Govornik je Izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Seja Narodne skupščine je bila zaključena ob 20.15. Prihodnja seja jutri dopoldne z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. Prijavljenih je precejšnje število govornikov. Računajo, da bo proračun zunanjega ministr stva sprejet iutri pozno ponoči. Konflikt med Pašičem in Jovanovičem se razvija naprej Alarmantne vesti o stanju v radikalski stranki — Govorice o neposredno predstoječi demisiji vlade. — Pašič in Jovanovic konîerirata s svojimi prijatelji — Razburjenje v Beogradu. mizi. Govori se rudi, da vsled vseb teh dogodkov ni izključena, da bo proslava Pa*i-čeve osemdesetletnice sploh odložena. Ta_ Boograd, 25. marca p. Javni spor med Pašičem rn Jovanovičem, ki se odigrava na ozadju tako muine korupcijiske alere, Je potisnil seveda vse druge dogodke v ozadje. Današnji list: mu posvečajo cele stolpce razmotrivanj in bt-iež jo vse mogoče koimbinaciej o njegovem nadaljnjem raz-vc»!u. Novo senzacijo so vzbudile izjave mladega Pašiča o ukradenih državnih aktih, k da so skriti v hiši Ljube Jivanovi-če kombinacije > njegovem nadalnjetn raz. videti iz dejstva, da so se danes iz samih radikalskih vrst širile vesti da je za Jutri pričakovati demesijo vlade. V vbdnih krogih se ta verzija demantira ln aktiven radikalski minister Je danes izjavil: »Tudi jaiz čulem. da namerava g. Paš!č podati demiisijo, a ne verjaimein. G. Pašič je odločen sprejeti borbo z g. .1 '.vanovičetn ter jo debojevati do konoa. Nikakor n! prprav-Ijcn spus-iti oblasti Lz svojih rok. Od dobro ve, da bi Jo mcgel izgubiti za vedno, aiko le za minuto spusti krmilo iz rok. Treba da se pripravimo na silne pol tične potrese.« V zvezi s temi govoricami le tudi mišllenle, da se politična s;tuacîja tako zapleta, da bo preostal kf>t edim Izhod le razpust parlamenta. To raznašajo zlasti oni krogi, ki smatrajo, da se bi radikalska stranka hotela sa vsako ceno izogniti parlamentarni razpravi žalostne knnrocljske afere, ki se vedno bolj razvija v škandal cele stramike. Snočtti dogodek v pripravljalnem odboru za Pašičevo proslavo Je predmet najžfvah-nejših komentarjev. Kakor se d-znava, je pre^sednSk rrdikalskeea kluba 2'vkovič obtožil Lh*o Jovanoviča po njegovem odhodu iz seje. da je v neposredm zvezi z aikcijo DragKe Stoiadr.ovičo, svejega zeta, s katerim stanuje v isti hiši in sedi pri teti ko se je izjavil baje tudi sam FaSid. Alarmantne vesti o stanju v radikalski stranki napovedujejo velke dogodke. Mnogi predvidevajo, da se bo dvoboj Paiič _ Jovanovič končal z razpadom radlcalske stranke. Radikali sami smai-rajo, da leži spas le v tem, da se Ljuba Jovanovič poniža m kapitulira. To se pa »di zaenkrat malo verjetno. Nasprotno se širijo vesti, da Išče Jovanovič stikov z Nasta&cn» Petrovičem za skupno akcijo proti PaSiôu. Nocoj se je vršila na Jovaaov čeveni stanovanju dolga konferenca njegovih najož. jih prijateljev, o kateri se naravno ne da Izvedeti ničesar konkretnega. Zdi pa se, da je bilo sklenjeno, se ne uda*i Paiiču . . . Pašič sam je ves dan konferirai s svojimi prijatelji o nadaljnji takt&l napraim LJ. Jovanoviču. Odločen je z vso energijo nadaljevati borbo ta prijatelji so mu nasve-tovali naj se ne plaši nobenega ukrepa, češ ogromna večina kluba se mu bo brezpogojno pokorila. Iz Pašičeve okolice se Siri tud vest, da LJ. Jovanovič, kakor nikoli poprej, tudi tokrat ne bo todržal borbe do kraja, temveč bo preje kapituliral. Med tem se bliža proračunska raaprava svojemu koncu. Verjetno le, da bo situacija vendar tako dolgo držala, da bo proračun pod streho. A niikdo tega x eotovo. stjo trditi ne more, ker nikdo ne ve, katera presenečenja prinesejo pribodefl dnevi. Karakteristiko je vsekakor, da se danes zopet govori o Ninčiču kot bodočem šefu vlade ter se delalo celo kombinacije o sestavi kabineta, v katerem naj W prevzei finančni por del j neparlamentarec. Odmev Ninčičevih rimskih razgovorov v angleškem parlamentu London, 25. marca. L Na včerajšnji seji spodnje zbornice je odgovoril zunanji mi» nister Chamberlain na interpelacijo glede jugoelovenske pogodbe, ki se je baje skic« nila z Italijo, da ničesar ne ve o tej pogod» bi. Zato je tudi absurdna zahteva in ter. pelanta, da bi se morala pogajanja vršiti pod okriljem Zveze narodov in da bi se sklepi morali predložiti v Ženevi v potT» dilo. Preseljevanje razkraljev Dunaj, 25. marca. s. »Die Stunde« poroča, da se namerava bivši bolgarski kralj Ferdi» nand, ki živi sedaj v Koburgu, stalno nase» liti na Dunaju. Tozadevno prošnjo je baje že oredložU avstriiski vladi. Nove težave Briandove vlade Pred odstopom notranjega ministra Malvyja? — Odpor proti Peretovemu Hnančnemu načrta. — Grožnja uradniške stavke. Pariz, 25. marca n. Dogodki zadnjih dni kažejo da se približuje za Briandov kabinet nova kriza. Notranji minister Malvy, kl je padel po dramatični razpravi v parlamentu o njegovem delovanju med vojno v nezavest in se še do danes ni popolnoma popravil, se ie podal na daljši oddih na deželo. Njegov resor je za enkrat prevzel Briand sam, verjetno pa je, da ga izroči te dni v začasno upravo trgovinskemu ministru Danielu Vin-centu. V levičarskih krogih je napravil Malvy jev odhod na dopust slab utis, ker se boje, da bo Briand navzlic temu, da se ie v parlamentu prav toplo zavzemal za Malvyja tega nazadnje Ie žrtvoval, da pomiri razburjenje na desnici. Malvy ie sam stavil ministrskemu predsedniku pred svojim odhodom portfelj na razpolago. Če bl bil Malvy izločen lz vlade, bi prišlo do nove rekon strukciJe Brlandovega kabineta, ki bl bil po tem oriieutiran šR bolj desno. Kriza preti tudi radi novih finančnih načrtov, ki pridejo v petek pred zbornico. Radikali se upirajo poslovnemu davku. Ravno-tako Hm ni simpatičen predlog, da se zvišajo vsi davki za nadaljno desetino, ker se spominjajo, da ie bil radi takega zvlšaija Poincaré i 1924. poražen pri volitvah. Briand napenja vse moči, da pregovori poslance k popuščanju in da zasigura večino za načrte finančnega ministra Pereta. Med tem je vrednost franka zopet padla in je funt Sterling dosegel višino 139.-18 frankov. Položaj se še bolj zapleta radi nezadovoll stva med uradništvom, ker Je zbondca odklonila načrt za avtomatično zvišanje dra-ginsblh doklad. Briand je dal zagotovila uradniški deputaciji. vendar še ni izključena stavka uradnikov, katerim b) se Pridružili tu di poštarji ta železničarji Pariz, 25. marca s. Ministrski predsednik Briand in finančni minister Peret bosta Jetrl v finančni komisiji zbornice obrazložila stališče vlade. Nekateri Usti naznanjajo padec vlade že za pondeljek ali torek. Kot Brian do va naslednika se imenujeta Herriot ta De Monzie. Herriot se Je včeraj izjavil za staro politiko kartela in za udeležbo socialistov v vladi. Govor Herriota se smatra kot znak, da je pripravljen prevzeti nasledstvo Brianda. vendar pa ne bl vzel v vlado Poin caréja. Zbornica je danes končala finančno debato ter je sprejela finančne zakone s 415 pro ti 128 glasovom. Daljšo debato so povzročili le nekateri členi o uporabi anuitet iz Dawe-sovega načrta. Zbornica ie sprejela kredite za vrhovni komisarljat v Porenju ki so po predlogu komisije zmanjšani za dva milijona Pri kreditu za graditev novih letal je izjavil vojni minister Painlevé, da je zahtevani kre dit 100 milijonov frankov neobhodno potreben. Zbornica ie nato odobrila ta kredit. Finančni zakoni izkazujejo celokupne izdatke 36.451,937.815 frankov. Sociialistična frakcija zbornice je danes dopoldne sklenila, da bo napram davčnim za konom finančnega ministra Pereta za sedaj zavzela čakajoče stališče. Soglasno je bil sprejet dnevni red, ki pozivlje zastopnike socijaHstične frakcije v finančnem odboru, naj iščejo ravnovesje v proračunu izven načrta, ki ga Je postavil iinančn; minister Peret ter naj na vsak način odklonijo poslovni davek. Vprašanje amandmanov rešeno Mesto 1360 le 229 milijonov. Nekatera zanimiva pooblastila Iz finančnega zakona. Beograd, 25. marca p. Ministrski svet je Imel zvečer sejo, po kateri je finančni minister dr. StojadtaJv komisije, tedaj se predlo?! spor v rešStev Zvezi narodov. čegar skleipu se potem morajo vsi pokoriti. Od tega nfeo izvzeta niti vprašanja, ki se tičejo suveren ftete. ali vprašanja, k! se tičejo vitalnih interesov kake pogodbene stranke. Izvršite'.7 pogodbe o arbitraži med Tlelgijo in Nemčijo ali Francijo ln Nemčijo, garantirata raaven medsebojne garancije še Volka Britanija in Italija. Franciji tudi Poljska in češkoslovaška, dočim garantira Izvršitev češko - nemške in pol'sko - nem. ške pogodbe o arbitraži CehoelOvakom in Poljakom s3mo Francija. Ta pogodba podpisana v Lcc-arnu, je rzzva la v vsem svetu, posebno v Evropi, upravi, če no nado in zaupanje v kkreno željo za ohranitev miru v Evropi. T.ocarneki duh vzbuja nado, da so nevarnosti in strahote novih vojn v znatni mer; odstranjene in da se bližamo pravi -poti, ki vodi k iskrenemu pomirj en ju narodov in kor.soAtdaoiji Ev. rope. čeprav je ta pogodba omejena samo na zapadni del Evrope in le deloma na Srednjo Evropo, smo jo iskreno pozdravili, ker smo videli v njej nova pota, po katerih bodo morali iti tudi ostali evropski narodi. tJpamo, da bomo z našimi tceedi razčistili teren in ustvajriTli ugodno atmosfero za sklenitev nove posoclbe v duhu locarnskega spo raznma, ki nr.m bo dovoljevala, da kot močna država v Sradnji Evropi posvetimo vse svoje sile in energije samo gospodarskim in kulturnim stremljenjem naše države. Nato je zunanji minister dr. Ninčič razpravljal o izrednem zasedanju Zveze narodov, ki Je bilo sklicano povodom prošnje Nemčije dne 8. februarja za sprejem v Zvezo. Že na predkonferencah vlasti, ki so podpisale locamsko pogodbo, se je pokazalo mnogo dobre volje za ugoditev Nemčiji Sprejem Nemčije bi bil ogromnega pomena. Na žalost pa je nastopila v trenotku, ko je bfl na zasedanju Zveze narodov sporazum že skoro perfekten, Brazilija in neomajno zahtevala tudi zase stalno mesto v Svetu Zveze narodov. Zagrozfla je, da bo glasovala proti sprejemu Nemčije, ako se ne ugodi njen! zahtevi. Ker pa morajo biti toeadevni sklepi soglasni, je Mo vprašanje sprejema Nemčije odgodeno na redno zasedanje Zve. ze narodov, ki se bo vršilo septembra meseca- čeprav je pretrpela Zveza narodov pri zadnjem izrednem zasedanju teiko krizo. vendar че nikakor ne more govoriti, da bi Zveza narodov izgubila vsled tega kaj na svoj; avtoriteti. Tudi focarneftJ duh ni prav nič oslabljen. Istotako Je bfl začasni nesporazum med Nemčijo m Francijo fcma. voril, a malo povedal, lu odstranjen in vladajo sedaj med obema državama najboljši odnošaji Zunanji minister je podal nato kratek opis pomena Zveze narodov, fci postaja vedno močnejši faktor v mednarodnem političnem položaju. Dejstvo, da ед veleefle obvezane, da tudi najtežje svoie spore predlože Zvezi narodov, je najboljši dokaz o velikem pomenu in važnosti te institucije. Zveza narodov ima neizmerne za. sluge za vzdrževanje miru tn mirno rešitev tudi onih sporov, kjer je IzgledaJa vojna že kot neizogibno zadnje sredstvo. Veliko av. toriteto Zveze narodov dokazuje tudi svo. ječaani grško - bolgarski spor. Nič manj važno ni delovanje Zveze narodov na soc.-jalnem. humanitarnem, zdravstvenem, eko nemškem, finančnem in prometnem polju. Sodelovanje Jugoslavije v Zvezi narodov poetaja vedno intenzivnejše in aktivnejše Naša država je zastopana povsod, kier gre za koristi splošnostl. že na drugi konferea-ci smo dobili svojega zastopnika v odboru za nadziranje trgovanja z orožjem ln voj. ntan materïjalcm, na sedmi mednarodni kon ferenci dela, svojega zastopnika v odboru za ureditev rečne plovbe itd Naši delegati bo pri vsaki priliki čuvali interese naše dr-žave. Priznati je treba, da naš ugled v Zve. zi narodov vedno bolj narašča Na zadnjem zasedanju Zveze smo dobili svoje zastopnike v številnih stalnih orcanih te Institucije. Naša država bo IzvoHena na prihod, njem zasedanju tudi v komisijo za prlpra. vo konference za razeroženje Ta politika odgovarja naSi tradicijonalnl mirolmbnosti. Sodelovati hočemo namreč na rešitvi tega važnega vprašanja, cd katerega je v mnogem oziru odvipen splošni mir. Naša kraljevska vlada bo v kratkem pred'efi-a Narodni skupščini v ratifikacijo večje številk) pogodb, sklenjenih pod okriljem Zveze narodov. V prvi vrsti bo vlada predložila v ratifika. cijo spremembe v paktu Zveze narodov. potem razne delavske, prometne in konvencije za pobijanje nemoralnih publikacij in tr-rovine z dekleti. Mmieter navaie važne odločitve Sveta Zveze narodov glede na. rodnih manjšin V to svrho je bil ustanov. Ijen poseben nepristranski svet. ki bo upo-števal vse peticije ln jih reševal v duh'i pravičnosti in brez strasti v mirnem oeračMt. Minister razpravlja potem v daljših izvajanjih o važnosti locamskega pakta in o naši zunanji politiki Govori o splošnem po. loža ju v Evropi, b! je nastal po vojni ln o stremljenjih za ohranitev miru. Dr Ninčič naglaša ulogo. ki jo je Imela naša kralje, vina in pravi, da naša vlada stori vse, кат je v njenih močeh, da ohrani mir. Glede Male antante veli dr. Ninčič, da se uspešno nadaljuje. Zaradi notranjih razmer v Rumuniji je mo. lal letos odpasti sestanek zunanjih ministrov Male antante v naši državi. Zato чо se dne 10 februarja sestali v Temišvaru na kratko zasedanje Minister razpravlja o novem položaju po vojni in o novih pogodbah. Izkazalo se je, da ne zadostujejo več stare metode, ampak da je treba pogostejših sestankov zaradi Izmenjave misli. Sestanek zunanjih ministrov Male antante j na noša politika do Italije v to, da se to prijateljstvo in sodelovanje izkažeta v prak si in pri reševanju še odprtih vprašanj. Mi kažemo pravilno razumevanje neobhodne potrebe na eni in drugi strani. In teh vpras šanj je mnogo, ker ne smemo pozabiti, da smo si razdelili kraje, ki so bili stoletja po» litična in upravna celota. Korakajoč po tej poti, smo sklenili po daljših in resnih in hkrati prijateljskih pogajanjih veliko šte» vilo pogodiš in konvcncij, ki jih preveva občutek miru, obojestranskega razumeva» nja in spoštovanja med «bojnih interesov. Sedaj bi se moglo reči, da so vsa važnejša vprašanja med našo državo in Italijo reše» na alt da so na potu rešitve ter da začneta obe sosednji in prijateljski državi, ki sta druga na drugo navezani s tolikimi interesi, novo perijodo prijateljskega sodelovanja na vseh poljih, na katerih se naši interesi uje» majo ali spopolnjujejo. Izmena misli, ki sem jo imel v ozračju prijateljstva in za» upanja v Rimu z ministrskim predsedni» kom Mussolinijem, je mogla le znova potri diti, koliko važnih interesov navezuje našo kialjevino na prijateljstvo in sodelovanje z Italijo in kako zelo obstoja na obeh straneh najboljše razpoloženje v tem pogledu. Mit nister se čudi komentarjem, ki jih je po» vzročilo njegovo potovanje v izvestnemu delu evropskega tiska. Potreba perijodične izmenjave misli naših službenih pred-stavni» kov z zastopniki Italije in Francije je po» polnoma naravna in razumljiva. Naravno je tudi, da se od časa do časa preišče možnost političnega sporazumevanja in stališča gle» de novega položaja. Dosedanja politika Ita» lijc in Francije, potrjena s podpisom locarn skega pakta ter naša neomajna, tolikokrat dokazana želja po vzdrževanju čim najbolj» ših odnošajev z vsemi ostalimi državami, jamčita za to, da je vsa naša izmena misli, vse razpravljanje o političnem položaju usmerjena le na to. da se odnošaji miru in mednarodne solidarnosti v Evropi čimbolj poglobijo. O odnosa jih do Bolgarske veli dr. Ninčič, da so dobri. Naglasa dobro voljo naše države, da sprejmemo vsak ko» rak Z3 zboljšanje političnega in gospodar» skega razmerja do tega naše«a soseda. Isto velja tudi za Grško. Kar se tiče razmerja do Avstrije pravi minister, da smo s to državo sklenili precejšnje število konvencij, ki potom kom promisa urejujejo mnogo novih, vsled med» narodnih pogodb nastalih vprašanj, z dru» gimi pa se urejujejo obojestranski odnošaji, kakor je to pač najbolj mogoče. To velja tudi za Madžarsko, s katero smo že sklenili nekaj koristnih konvencij, o drugih pa razpravljamo. Dr. Ninčič omenja zadevo ponarejanja naših, češkoslovaških in francoskih novčanic, ki jc izzvalo mučen vtis. Mala antanta se je v Temišvaru sporazumela, da je treba počai kati na izid postopanja v tej zadevi. Mini» s ter govori nato o odnošajih do Albanije, ki so tudi dobri. Sedaj smo na potu sklenit» ve normalne trgovinske pogodbe s to dr» j žavo. To velja tudi za akcijo za izsuševanje Skadrskcga jezera. Minister preide nato na Turčijo, do ka» terc smo obnovili odnošaje. Lani smo skle» nili z njo pogodbo o miru. V kratkem skle» nemo trgovinsko pogodbo, konvencije o emigrantih itd. Dr. Ninčič nadaljuje: Naša kraljevina je precej velika in njeni interesi se širijo na vso Evropo. Postala je sedaj faktor v sploš» n; evropski politiki. Zato so za nas tudi vržni odnošaji do ostalih evropskih držav, zlasti pa z evropskimi velesilami. Kakor vedno, obstoja tudi sedaj neomahljivo razmerje trdnega prijateljstva s Francijo, ki ss ie zopet potrdilo pri mojem potova» nju v Pariz in stik:h s francosko vlado. Od* kritosrčna in popolna izmena misli, ki sem jo Imel s predsednikom francoske vlade g. Briandom, je znovà pokazala soglasnost pri presoji položaja in skladnost v zadržanju v vseh vnrašanjih, ki zanimajo naši dve dr s žavi. (Burno ploskanje v dvorani in vzkli» kanje Franciji. Francoski poslan'k se v svo» ji loži priklanja.) Tudi razmerje do Anglh je in' Nemčije je vedno boljše. Dr. Ninčič razpravlja potem o odnošofih do Vatikana in pravi : Tekom lanskega leta so se vodili piegovori med zastopniki Svete stolice in nošo delegacijo v svrho sklenitve konkor» data. Tekom teh pogajanj se jc mogla jas» no ugotoviti obojestranska dobra volja in odkritosrčna želja, da se končno rešijo vsa še odprta vprašanja, ki interesirajo katolt» ško cerkev in našo državo. Tekom prego» vorov so se pojavile razne težave, ki smo jih pa z obojestransko dobro voljo deloma odstranili. Da šc ni prišlo do končnoveljav» r.ega sporazuma, mislim, da tiči vzrok v obsežnosti in delikatnosti posla. Z izmeno n isli med našo delegacijo in Sveto stolico jc že končan del posla in razčiščen je te» rcn na potu k sporazumni definitivni ure» ditvi našega razmerja v skorajšnji bodočno» sti. V interesu naše države se pripisuje tej stvari velika važnost, ki jo zasluži. Minister zaključuje svoj ekspoze in veli: Bilanca naše zunanje politike je bilanca de» lovanja miroljubnega in poslom udanega gespodarja, ki ne ustvtria svoje bodočnosti na z!u in nesreči drugih, da si pripravlja čim lepše dni in stremi za tem, da s svojim delom koristi tudi drugim. Dr. Ninčič prosi zbornico, naj sprejme proračun njegovega n inistrstva. Omenil je, da bo dal rade vo» Ije Narodni skupščini vsa potrebna poja» stila. Za dr. Ninčičem je povzel besedo dr. Hoh njec, potem pa je govoril Svetozar Pribi» čevič. Senzacionalne obtožbe Rade Pašica Ukradeni državni akti, ki kompromitirajo radikalske ministre v hiši Ljube Jovanoviča. gi državni akti, ki so se nanašali na de- p. Beograd, 25. marca. V današnji «Politiki» obiavlja Rade Pašič izjavo, v kateri grozi Dragiši Sto-jadinoviču, naj si vse. kar se godi in kar se bo zgodilo, pripiše sebi in svoji okolici. Rade Pašič pravi, naj Dragiša Stojadinovič ne pozabi, da ga obtožuje kakor človeka težkega kriminalnega tiDa. ki si ie kot tak upal vreči mu rokavico, katero sicer s težkim srcem, toda de-finitivno sprejema. Radi Pašič Dravi nadalje: «G. Stojadinovič. iz tega boja boste prišli kot zmagovalec, ali Da si boste morali pognati kroglo skozi čelo. Tretjega izhoda za vas ni. Vendar pa se pred odločilnim trenutkom bitke še enkrat hočem pokazati kavalirja. Dopuščam vam. da izbirate orožje. Ali hočete definitivno stooiti Dred forum in sodišče javnosti? V tem slučaiu bodo stobci «Politike» torišče bitke. Ako se na tem terenu ne čutite dovoli močnega, potem imejte potrplienie in oočakaite na odločitev državnega sodišča, ki bo povedalo. da ste vi izsiljevalec ali pa ob-rekovalec.» Rade Pašič vprašuje nato Dra^šo Stojadinoviča. ali mu Je znano, da so se v h:ši. v kateri stanuje skupno s svojim zetom Ljubo Jovanovičem, nahajali ukradeni mnogi in mnogi državni akti iz raznih ministrstev, ki so vsebovali obtožno gradivo proti gotovim članom radikalske stranke in ki so bili svoie-časno tudi predmet razprave pred Narodno skupščino, kakor tudi mnogi dru- lo mnogih radikalsklh ministrov in prvakov radikalske stranke. «Ako vam je to znano», pravi Rade Pašič. «ali bi mogli reči g. Stojadinovič. v kateri sobi vašega skupnega stanovanja so se nahajali ti državni akti? Ako veste to. ali morete povedati, na katerem mestu v zidu te sobe so bili skriti?» Potem vprašuje Rade Pašič: «Kaj mislite g. Stojadinovič. zakaj vam do~ stavliam ta vDrašania? Kako sladko ste se morali smejati, dragi moj inšpektor. ko ie Dred nekoliko meseci minister dr Kraiač. ki vas ie sumil gotovih kaznivih dejanj, odredil posebni komisiji. naj Dregleda vašo pisarno v ministrstvu trgovine?! Kako ie mogel gospod minister sanjati, da in take državne uradnike, ki kooliejo luknje v zidovih svo'ih stanovanj in skrivajo v njih državne akte?!» Te izjave Rade Pašiča so izzvale novo mučno senzacijo. Smatrati iih ie kot pričetek R. Pašičeve ofenzive, ki hoče očividno potegniti Ljubo Jovanoviča v vrtinec žalostne afere ter tega prvaka radikalske stranke prikazati v na's'abši luči. Očitek tatvine državnih aktov v namen, da se iih po potrebi i"'--proti raznim veljakom lastne stranke in namigovanje, da se ie to že zgodilo v enem slučaju (očividno v aferi dr. Laze Markoviča). ie izzval v radikalskih krogih pravo konsternacijo. -ss- Proračun ministrstva za izenačenje zakonov sprejet Izjave ministra Srskfča. Poziv vladi naj odstopi. Beograd, 25. marca, r. Na dopoldanski seji Narodne skupščine je bila zaključena debata o proračunu ministrstva za izenačenje zakonov. Sam. demokrat posl. Vilder se je v svojem govoru m. dr. bavil tudi z afero Rade Pašica in Dragiše Stojadinoviča. Ta afera je škandal, ki se tiče parlamenta in poslovanja vlade. Posl. Vilder ie izrazil svoie začudenie. da Pašič še ni naDovedal svoje demisiie. Govornik ie ODOzarjal na članke «Političnega glasnika», ki uživa Dodoore iz tamih fondov. Droti Darla-mentarizmu. Naislabši Dar'a"-«nt ie boljši kakor nobeden in sedania vlada ie baš radi tega imnotentna. ker ne temelji na načelih parlamentarizma. f!na izmed vladnih strank smatra za svoj program, da ie vedno Dri krmi1«, ^-'itra vladna stranka pa ie zaradi oblasti izdala svoj program. Vladni stranki nimata nobenega programa, ali pa se oust:ta voditi od tajnih tendenc. Vlada ne izvaja ustave, vsled česar se oiačuieio v državi centrifugalne in separatistične tendence. Govornik se ie iziavil proti odDravi ministrstvi za izen^enie zakonov. ki ie snomin na vidovdansko ustavo in bi imelo vršiti osrromen in važen Dosel. V ostalem Da naj se število ministrstev kar naiboli zmaniša. Po govoru posl Milutina Dragoviča ie dobil zaključno besedo minister dr. j Milan Srskič. čigar govor so spremljali j medklici opozicije in seveda odobrava- ! r.je vladne večine Dr. SrskLč ie nagla- j šal. da ie zakon o centralni upravi do- ; ber. ne more pa se prehitro izvesti re- | dukciia uprave. Tiskovni zakon ima na j videz gotove pomanikliivosti. v sploš- j nem pa ie dober. Ustava bo v kratkem j popolnoma izvedena., ako pa se to do- i slej še ni zgodilo, so temu vzrok neure- \ jene razmere v državi. Da ustava še ni i izvedena, so krivi ravno oni. ki naj- i bolj nacadaio vlado. Spor med posameznimi deli naroda ie obstojal, ker se je skušalo med narodom sejati neza-upanie proti radikalski stranki.O) Ob-znana je bila v interesu države notreb-na. Izvajati se ie morala žal proti stranki. ki ie zastopala hrvatski de! "aroda. Radikalska stranka bo v potrebi uporabila obznano proti vsakomur, naj bo Srb. Hrvat ali Slovène. HSS ie priznala vidovdansko ustavo, kar ii ne bo škodovalo. Kadar se bo izved'a ustava se bo spoznala tudi mena vrednost Ustava nudi široke samouprave HSS ie s priznanjem ustave na.ibolie Dokazala, da pravilno pojmuje interese vsega naroda. V nadalinem govoru dr. Srskiča je na- pravil radikal Bingulac medklic, vsled katerega je prišlo do burnih prepirov. Predsednik je kaznoval posl. Tadiča s pismenim opominom. Hrup je trajal skoro 10 minut Dr. Srskič ie nadalje opisoval delokrog samoupravnih korporacij ter naglašal. da bo z oživotvorjenjem samouprav zadobil narod zaupanje v oblastva in da se bo obenem utrdila zavest, da more narod postati močen samo v enotni državi. K tem izvajanjem je posebno živahno ploskal St. Radič. Po govoru ministra dr. Srskiča je bil Droračun ministrstva za izenačenje zakonov sprejet ter je bila seja zaključena. Politične beležke Nov dokaz poštenosti škofovega dnevnika Včeraj je «Jutro» priobčilo interpelaciji, ki sta bili vloženi v Narodni skupščini od strani opozicije v aferi Rade Pašič » Dra« giša Stojadinovič. Iz našega poročila je raž« vidno v čem se razlikuje interpelacija SDS od interpelacije ostale opozicije. Včeraj» šnji «Slovenec» pa poroča tako, kakor da bi samostojni demokrati sploh ne vložili interpelacije v tej stvari, češ: «Samostojni demokrati po mnenju političnih krogov in» terpelacije zaradi tega niso hoteli podpisati, da si ne bi vezali rok v bližnji krizi. (Pod» črtal škofov list.) Še vedno gojijo nade, da se jim bo posrečilo priti v vlado. Ta njiho» va pripravljenost se da razumeti iz izjav posameznih radikalnih ministrov, da je sprejetje proračuna v vsakem slučaju zasi» gurano. Misli sc, da imajo radikalni mini» stri natančne podatke o tem, da so samos stojni demokrati takoj pripravljeni glaso: vati za proračun..., (podčrtal «Slovenec»), Ze v slučaju, da bi «Slovcnec», odnosno nje» gov beograjski informator ne bil povsem fc>čno poučen o tem, da so poslanci SDS vložili svojo interpelacijo, bi bilo poroča, nje škofovega lista v gorenjem smislu ten--denciozr.o ter izmišljeno»z!obno. Ker pa je «Slovencev» informator dobil avtentično obvestilo o poteku seje opozicijskih strank — katere se je udeležil tudi zastopnik SDS — ter tako doznal tudi zato, da sta bili vlo» ženi dve interpelaciji — ena in sicer širša, principielnejša in ostrejša tudi od SDS _ sledi iz tega, da je «Slovenec» zavedno in zlohotno falzificira! poročilo o vloženih in» tcrpelacijah. Povrh ie še storil tudi to lo» povstvo, da je samostojne demokrate obdol žil, da niso podp:sa!i interpelacije iž poli» tične špekulacije. Nt torej dneva, da ne bi katoliški list «Slovcnec», ki sc tiska v ti» skarni ljubljanskega škofa ne lagal in ob» rekovai, vse to menda v čast božjo ter v slavo ljubljanske škofije in pa. da se izka» žejo škofove besede o resnicoljubnosti «ka» toliškega» tiska, Nepoboljšljivi obrekovalci »Slovenski Gospodar« mora sedaj zdru. žiti vso lainivo silo mariborskih k.er kal-cev. Dne 25. L m. poroča »iz Beograda., da se je namigovalo in govor lo, da so li. beralci od TPD na leto dobili več milijo-nov in' da ie L 1925 liberalna stranka v ;o svrho dobila izpiačanib več milijonov d. narjev. Dalje seveda s slastjo poroča, da je »radičevec dr. Mikič razkrival, kako je ministroval dr Žerjav ..« Vse se Je zgra. žalo. piše »Slov. Gospodar«. Članek pa podpisuje previdoma — poslanec Žebot n torej zanj ne odgovarja urednik »Sloven. skega Gospodarja«. Klerikalni žumalisti v Mariboru so svoj čas pisal: tudi, da sem na Koroškem kradel konje Ko pa sem ijb prijel, so falotje zle®K za immrneio p . slanca. En Zebot ni več v stanu raizžalitj me m se moti, kd >r misli, da bo »sodba, o mojem ministrovanju bjš merodajna. če Jo izrečeta on ali pa dr. Niklč, kateri se je naenkra« sprijaznil s tistimi, ki so mu nedavno očitali, da Je oktobra 1925 vzel v svoi žep od »Trboveljske« 2 ta pol mili. iona dnarjev. — Ta čas sem Jaz tožil beograjski »Radikal«, ki mi Je očita) slabo po. godbo z družbo »N hag«. Če pa bo v Mariboru aH v LJubljani podpisal napad d stojen človek, ki se ne skriva za imuniteto, bo istotako d bi priliko zagovarjali se in nastopiti dokaz resnice pred sodnijo. Kar pa se tiče »Trboveljske«, pa Izjavljam naprej, da br>m. ako bo »Slovenski Gospo, dar« tako prijazen, da obdoteitve izven imunitete v konezni obliki in v zvez: z mojo crsebo ponovi, vse ditične milijone, ki bi Jih moji obrekovalci dokazali, izr čil tiskovnemu fondu SLS Več se pač od mc. ne zahtevati ne more. Med tem pa oet?ne na čelu »Slovenskega Gosipodaija« in Že. bota anova žig »Vatoli'Skl'h« hanpov it obrekovalcev. — Dr. Žerjav. Klerikalno demagoŠtvo âkofiw list za poneumnevanje slovenskega ljudstva »Domoljub« piše v svoji zadnj: štev.tki, da je trguvmska pogodba z Av. širijo zato slaba, ker se je vLda sama pogajala z Avstrijo, ne da bi vpra&aia slovenske gospodarske strokovnjake. To je prokletstvo Žerjavovega centralizma, zakaj, ako bi imeli avtonomijo, bi imeli Slovenci glavno besedo pn pogajanjih. Sedanjo p -godbo bo seveda Narodna skupšč na sprejela, zakaj dr. Žerjavov centralizem ne pozna Slovencev, niti njihovih potreb, p zna samo slovenske groše. — Ne zagovarjamo pomanjkljivost, trgovinske pogodbe z Avstrijo, saj so se ravno zastopniki SDS največ trudili, da bi b la ugodnejša za nas, niti ue zagovarjamo centralizma, o katerem trdi škoiov tednik iz demagoôkih namenov, da je dr. Žerjavov, ugotavljamo pa na podlagi »Dum^ljiijove« pisave, da za. htevajo klerikalci take avtooomjo, v kateri bi Slovenija lanko samostojno sklepala trgovinske in carinske pjgudbe z drug mi državami, ker je izključno, da bi spričo avtonomne Slovenje v okviru Jugoslavije imeli Slovenci kot najmanjši del gla/vno besedo pri zaključevanju trgovinskih pogodb za celo državu. Avtonomija, kakršno zahteva »Domoljub« pomenja torej odce. pi'tev Slovenije od Jugoslavije, ustvaritev samostojne Jugoslovenske drž a v ce. Z ozirom na to zahtevo bo mel seveda »Domn. ljub« še dostikrat priliko, zgražati se nad »dr. Zerjavovhn centralizmom«. Scer ne trdimo, da le omenjena klerikalna zahteva zapisana v programu klerikalne s;ranke, vendar pa ie dovolj značilna kot dokaz, kakšnih sredstev se poslužuje klerikalna deinagog. Ja v političnem boju. Radikali proti radičevski agrarni reformi V zadnjem času se med radikali opaža čim dabe večje nezadovoljstvo nad radi-čevskim izvajanjem agrarne reforme. To nezadovoljstvo je zlasti ve1 ko med pre. čanskimi radikali, ki so često sami morali Izkusiti slabe posledice nes-cijame agrarne politike ministra Pavla Radiča, k. je doslej odvzel ogromnemu številu dobrovoljcev in kolonistov na zakoniti način in z velikimi žrtvami prid.bljeno zemljo. Iz bos ve kakih razlogov vrača mm ster agrarne reforme Pavle Radič zemljo prejšnjim lastnikom, veleposestnikom. Med prizadeti mi kolonisti se nahajajo seveda tudi radikali n na njihove neprestane pritožbe so bili nekateri radikalni puslunci prisiljen: protestirati pri predsedstvu svojega poslanskega kluba proti agrarn. polt.iki Pavla Radiča. Najznačilnejši ie vsekakor protest, ki ga Je te dni pos'al predsedniku rad k. i. nega kluba Ljubi Zivkoviču državni pod tajnik v minstrstvu agrarne reforme dt. M. Ivkovič, ki zahteva sklicanje klubove seje, na kateri naj bi se obsodila agrarna poliiika P. Radiča, ki preganja d brovolj. ce ter postavlja na njihovo mesto Nemce in Madžare. Dr M. Ivkovč grozi, da bo govoril o stvari v skupščini, ako se ne usodi njegovi zahtevi. Obliž St. Radiča Na trdovratne zahteve radičevcev, nai se zamenjajo veliki župani v Mos arju, Splitu in Vukovarju, je Pašič odgovarja' doslej z zavlačevanjem radikal pa so v'J-gali energične proteste pri predsedstvu svojega poslanskega kluba ter pri notranjem ministru. Končn pa so moroli radikali vseeno ugoditi rad.čevcem do gotove mere ;er se Je tako d osegel sporazum o zamenjav splitskega velikega župana. To vprašanje Je rešeno na ta način, da od Js splitski veliki župan na daljši d pust, njegovo delo pa bo vrSil namestnik radičevec. Splitski velik župan se bržkone ne bo vei vrnil na svoje mesto, ako bo ostala koa. licija RR tudi po spreje Ju pr računa še nadalje na površju Seveda so dalmatinski rad kali nezadovoljni s to rešitvij ki nai predstavlja malo koncesijo napram radi-čevskm zahtevam Rešitev vprašanja mo-siarskega in vukovarskega župana je začasno odloženo, vendar pa rad čevci kiji* splitskemu obližu niso odnehali od svoj® tozadevnih zahtev. Vodnikova družba v v Ljubljani znanja vsem poverjenikom, da je vpi-ovanje v družbo podaljšano preko aprila. Vsem onim posameznikom, ki se ogla-ajo iz posameznih krajev kot člani, ljamo. da bomo v kratkem razglasili se kraje, kjer se nahajajo naša pover-ništva in kjer se naj zglasijo kot čla-Ako bi za kak kraj ne bilo pover-ništva. bomo origlašencem poslali potnice, da vplačajo članarino in poštno za knjige. Knjige izidejo v jeseni. Vse one gospode, ki smo jih naprosili, j prevzamejo poverjeništvo za svoje raje, pa se še do danes niso odzvali, rosirno. da store to čim preje, oziroma, [a nam javijo druge osebe, ki bi prežele poverjeništvo. ako sami tega ne norejo storiti. Poverjenike prosimo, da do prvem prilu takoj pobero članarino in nam jo fišljek) z vpisnicami vred. Predavanje o otroških boleznih in vražah Včeraj se je vršilo v elitnem kinu Hatici predavanje g. dr. Ambrožiča o ornji temi. Po vsej pravici lahko trdijo. da je bilo to predavanje eno naj-pših v tej seziji. kar jih je priredila veza kulturnih društev. Ker pa žalibog biio spremljano po filmu, naval ob-nstva ni bil tolik, kakor pri dosedanjih redavanjih. vendar bi bilo nujno po-rebno. da bi cula to predavanje vsaka lati, vsaka žena. Lahko trdimo, da je i;la vsaka beseda, vsak opomin in nasvet :. predavatelja vreden zlata in potreben ^ vsaki materi. G.' predavatelj je najprej orisal glav-; otroške infekcijske bolezni, kakor [avica, škrlatinka, oslovski kašelj, ošpi-e in koze ter razlaga! napredek medice na polju zdravljenja teh bolezni, anašnja znanost je omejila obseg teh ikdaj tako strašnih bolezni, zlasti da-icn. na majhno število, da se jih pri 'iičkai pazljivosti in hitri zdravniški /moči ne bojimo več. Poudarjati pa loramo seveda, da mati otrokovo bo-zen spozna, išče pravočasno zdravniku pomoči ter se po zdravnikovih na-odilih točno ravna in ne naseda vra-am. ki so žalibog danes razširjene v iki> velikem številu tudi med našimi laterami, ki se prištevajo k inteligenci ;• izobraženim krogom. Dandanes mati vedno veruje raznim vražam, da bora otrok na glistah, na zobeh, dočim rave bolezni ne vidi. Kako globoko je anoanes razširjena še vera v božjast! e otrok v spanju odpira oči. malo več rca. ali se zvija v krčih, je že božjasten i tedaj pomaga po mnenju teh mater Jino še kolomonov žegen in vraže, ki o smešne. Kolikokrat se vsaka indisoo-pri otroku, temperatura predpisuje listam, dasiravno iste. tudi če obstoia-). otrokovemu zdravju daleč ne škodu-;:o. temveč ie temperatura navadno le riprava kaki drugi bolezni. In kljub .■mu še dandanes operirajo vse naše afere s česnom, brinjevim oljem itd.. leprav je dokazano, da ta sredstva sr niti najmanj ne preženeio. Zirode c slučaji, da je otrok v vročici in ne-esti in naše ljudstvo je prepričano, a ni hudega, temveč da boleh.' le na kozvanih «zaspanih glistah». Da so ■ Ji po ljudski veri zob.ie krivi najpo-»stejšim otroškim boleznim, ie tudi :nano. Skratka, g. predavatelj je dal občin-i'v;i toliko poučnih misli in navodil, da Lfuš3 en'-a vseh moških Ш. ш ljubiš; en ec vseh žensk je uprav neprecenljiva škoda, da se občinstvo. zlasti pa matere, niso udeležile v bolj častnem številu. G. predavatelj, ki je izvrsten pedagog in govornik, bo predaval v nedeljo o na-daljni temi: O pravilni prehrani naše de-ce. Tudi na tem polju naši stariši silno greše. Upamo, da se bo naše občinstvo tokrat bolj zavedalo svojih koristi, ki jih ima od takega predavanja ter prišlo v večjem številu. Začetek ie točno ob 10. dopoldne, vstopnice se dobiio v predprodaji Nova elektrarna v Mariboru? .Maribor, 25. marca Svoječasno smo že poročali, da ima mariborska mestna občina tudi svojo koncesijo za elektrarno pri Felberjevih otokih na Dravi tik nad Mar borom. Načrt je b i izdelan pred vojno in so hoteli taiko elektri-ficirati Maribor in tudi grašk; okrožje. Hitrejši kot Mariborčan: pa so b.li-Švicarji, ki so med tem v vojnih le.ih dovršili Fatoki) elektrarno, s čemer je posta! načrt elektrarne pri Felberjevcm otoku za enkrat brezpredmeten. Kakor izvemo, je postalo vprašanje tega projekta sedaj zopet aktualno. Zmima se zanj zagrebška občina, ki ma znane težave s svojim načrtom elektrifikacije na Savi pri Krškem. Zagreb bi pa lahko ceneje d bival elektriko, če bi se realiziral načrt h drocemrale pri Mariboru, od kv der bi lahko po daljnovodu napeljali strujo v Zagreb in jo oddajali seveda tudi Mariboru in krajem v bližini tega daljnovoda. Zagrebški kr .«i se živahno pečajo z gornjim ti-črtom. Mariborski občinski svet Gradbena akcija — Delavska borza — Kazinska dvorana — Olepševalno društvo — Nov rotovž. V sredo jc imel mariborski občinski svet važno izredno sejo, na kateri je poročal podžupan dr. Lipold o gradbeni akciji, de» lavski borzi, preureditvi kazinske dvorane in razmerju do Olepševalnega društva ter o gradbi novega rotovža. Stanovanjsko bedo občina deloma že re» šuje, deloma pa bo pomagala pri njeni ubla» žitvi še naprej v lastnem delokrogu in z dis rektno podporo raznih gradbenih akcij ob» čanov oziroma zadevnih zadrug. Občina je že postavila eno poslopje, drugo pa se pri» čenja sedaj graditi. Nadaljnih hiš ne more občina trenotno zidati, pač pa je pripravljen na omogočiti zidavo hiš občanom na ta na» čin. da jim sezida hiše proti odplačilu. Re» flektanti naj bi položili v naprej 20 odst. predvidenih gradbenih stroškov. Amortiza» cija ostalih stroškov je predvidena za pet» najst let. Dolg 100.000 dinarjev pri 8 odst. obrestovanju bi se odplačal v mesečnih obrokih po 900 dinarjev. Tako bi postal rt-flektant lastnik hiše. Te hiše bi se zidale v Betnavski. Vrbanovi in Smetanovi ulici. Tu* di sicer bo občina podpirala zasebne grad» bene akcije, zlasti stavbnih zadrug po ljub« ijanskem vzorcu. Dajala bo garancije za kredit: če bo zadružnik plačal eno tretjino stroškov, dobi od občine garancijo za osta» 1: dve tretjini. V debato so stvarno posegli občinski svet nik dr Kukovec, Behitn, Ošlak in dr. Je< rovšek. Delavsko borzo v Mariboru je finančni odbor sklenil razpustiti. Občina bi prevzela delavsko borzo v svoje agende. če ji De» lavska zbornica v Ljubljani odstopi 70 ti» soč dinarjev, ki jih dobi vsako leto za de» lavsko borzo mariborske oblasti na račun podpore za brezposelne. Lepa koncertna dvorana v Kazini je po» trebna renoviranja. kar je občinski svet odo bril. Preuredili bodo zlasti električno raz» svetljavo in galerije. Za ureditev razmerja do Olepševalnega društva v Mariboru sta bila določena pod» ! župan dr. Lipold in nadsvetnik inž. Čeme, vodja stavbnega urada, ki bo odslej vodil olepševanje mesta Mesto potrebuje nov rotovž. Obč. svet je v načelu odobril zidavo novo mestne hi» še, odložil pa je sklepanje o prostoru in fi» naneiranju. Akcija se bo izvedla s sodelo» j vanjem meščanov in bo občina priredila tu» di plebiscit, kje naj bi stal novi rotovž. Izredna seja mariborskega občinskega sveta je bila tedaj dalekosežnega pomena za bodoči razvoj Maribora in je pokazala, da se občinski svet zaveda svojih velikih nalog. Roparski napad na Sv. Petra nasipu pojasnjen Liubliana, 25. marca Zagonetni napad na brezposelnega natakarja Rudolfa Pavšerja na Sv. Petra nasipu ie dal preiekle d:ii policijskim organom mnogo posla i:i brige. Radi napada so bili tudi ljudje v mestu upravičeno v skrbeh. Marsikdo je sk.maval z glavo in premišljeval o nevarnosti, ki jih je polna nočna ulica. Policijski organi so te dni begali semin-tja in se zglas.li v vseh številnih beznicah v mestu in predmestj i], kjer se zadržujejo navadno sumljivi elementi, vendar niso mogli izsledid nikogar, ki bi bi sumljiv, da je izvršil napad na Pavšerja. Končno se ie pričela že prva misel, da je Pavšer napr.d fingiral, čim dalje bolj utrjevat . Pavšerja so ponovno zaslišali, vendar je ostal pri prvotni izpovedi, da ie bil napaden. Slednjič pa je prišla resnica vendarle na dan. Ker je Pavšer sam priznal, da je bi že delj časa brez posla, se je pričelo domnevati, da denarja sploh ni imel. Policijski nadizornik Zajdela se je odpeljal predvčerajšnjim v Zagreb in v Tratinsk; ulici zaslišal gospodinjo, p-ri kateri je Pavšer stanoval. Na mestu v Ljubljani, kjer naj bi se izvršil napad, so našli, kakor znane, razen samokresa .ud pisan robec, ki ga je baje izgubil napadalec. Pavšerjeva gospodinja v Zagrebu pa je policijskemu nadzorniku Zajdelu pokazala več Pavšer-jevih robcev, k: so bili popolnima enaki onemu, ki je ležal poleg najdenega samo. MUBUÀftHKB DVOR Danes eb 4., pol 6., pol 8. in 9. wr LILI OAMITA -w nepozabna krasotica iz .Igračka Pariza* je privabila včeiaj veliko ljub.teljev k iL velikemu .Sascha* filmu Dunaj: ii „FIJAKER št. 13 TCMFOM VYBV*|30* ali „Otrok pariškega predmestja". , 1 i н-ii ri„..i Pomne. Moderna režija Mihael Kettes^a. Sijajne insce- ™ humorja. Tragično in vese.o do Varkony Beinh ird Gôtzke, Rina de Liguoto _____ prideta v enem filmu v Kino «Dvor». Cvetni teden v Ljubljani Članice Kola jugoslovenskih sester pod vodstvom predsednice gospe Franje dr. Tavčarjeve (X) prodajajo v najslabšem vremenu pred Prešernovim spomenikom oljko v dobrodelne namene, občinstvo pa s preplačili splošno odobrava požrtvovalno agilnost naših dam. kresa. Že to ie bil jasen doka,z, da Pavšer laže. Danes dopoldne pa je Pavšer končno priznal resnico. Izjavil je, da le skušal izvršiti samomor, Iz Zagreba je odpotoval že 15. t. m. in sicer z namenom, da gre v Avstrijo lečit svoj , kronično želodčno bolezen. Zadržal se ie nekaj dn: v Mariboru in Celju, v soboto dne 20. t. m. pa se le pripeljal z vlakom v Ljubljano, kjer se je nato na Sv. Petra nasipu ob 11. ponoči sam obstrelil s samokresom, ki mu ga je dal pred mesec; v zastavo, neki gost, ki ni mogel plačati svojega zapitka. Samomor ie hotel izvršiti Pavšer po lastni izjavi iz obupa, ker ni dobil službe, dalje vsled trajne bolehnosti in pa vsled tega, ker ni bilo upanja, da bi mogel v doglednem času popeljati pred oltar svojo zaročenko S., ki jo ima v Zagicbu. Zagoneten umor bogatega berača Berač s 50.000 Din v žepu. Eden izmed osumljencev zaprt v Mariboru. 2e 13. oktobra lanskega leta so našli, kakor smo svoječasno poročali, na livadah grofa Kulmerja v Krugih truplo umorjenega berača čegar ime ni ugotovljeno. Preiskava je takoj dognala, da je bil izvršen na njem roparski umor, vendar pa se kliub marljivemu poizvedovanju zločincev dolge mesece ni posrečilo izslediti. Šele sedaj je prišlo v zagonetni dogodek malo več luči in vsa znamenja kažejo, da so oblasti na pravi poti. Zagrebška policija je namreč te dni aretirala nekega Tomičiča iz Lovinca, ki se je že dolgo skrival in se znal vedno spretno izogniti nevarnosti, ki mu je bila stalno za petami. Na policiji je Tomičič kmalu priznal, da je sodeloval pri umoru berača, izjavil pa je obenem, da je glavni krivec pravzaprav Simon Novak iz Rogaške Slatine, ki pa se nahaja sedai v zaporih mariborskega sodišča, к;ет ima odsedeti večmesečno kazen radi tatvine. Težišče težavne preiskave o skrivnostnem umoru neznanega berača se prenese tako v Maribor in je upati, da bo zadeva kmalu popolnoma pojasnjena. Umorjeni berač je po najnovejših ugotovit vali zahajal svoječasno stalno v Uzuroviče-vo gostilno na sejmišču v Zagrebu. Po izjavi gostilničarja je bil bled in zelo slaboten, rmel pa je v svoji denarnici nenavadno veliko denarja. Gostilničar je mnenja, da najmanj 50.000 Din. Ravno radi tega mu je nekega dne nasvetoval, naj mu pred dvema pričama izroči denar, da ga naloži v Srpsko banko, kamor ga ie nalagal tudi on sam. Berač je bil s tem načrtom popolnoma zadovoljen in je izjavil, da bo izročil svoj denar g klub. ki združuje duhovnike, ki službo božio v planinskih cerkvah. 0. Lojze Stra.šnik ie prevzel mesto eos~ • darja v Mariborski koči. na*elstvG markaciiskega odseka na Škofi-. titve odbora se niso vršile. PoroČHa îe' predlog revizorjev, da se da odbori: a solutorii in aeïlnemu načelnik" doktor* Senioriu posebej s pohvalo, so bila soglasno sprejeta. Pri sluča-nnstih ie izrekel srečki glavar g. Polianec pozdrave ISSK Maribora in nriiavil nriston kluba k c!r štvu. Govorili so še zg kapetan Nova za skavte, trgovec Novak in Kopina o raznih društvenih vprašanjih. Maši onstran grame p— Fašlstovska pripravljalna šola. V Ro« vinju otvorijo pri vodstvu fašistovske orga« nizacije šolo, v kateri se bodo pripravljali mladi fantje za sprejem v fašistovsko stran ko in njene institucije. Pouk se vrši zvečer za sedaj trikrat na teden. Čitali bodo med drugimi spisi tudi Mussolinijev «vojni dnevnik». p— V Bukov\c\ so pristopili k fašistovske mu sindikatu slovenski delavci v tamošnjih opekarnah. p— Drago žganje. Na Pečinah so bili za» sačeni, da kuhajo žganje brez potrebnega oblastnega privoljenja, Tereza in Josip Pisk ter Ivan Jaklin. Pred sodnijo v Go» rici so bili obsojeni: prva dva vsak na 2 meseca in 15 dni zapora, tretji pa na 1 me» sec in 7 dni zapora. Poleg tega imajo pla» četi vsi trije 1190.60 Нт globe. p— V Dutovljah na Krasu deluje azil »Lese« od jan. dalje. Sedaj je v azilu že 40 otrok. V kratkem otvori »Lesa» v Dutovljah dopolnilno šolo za dečke in deklice. Za »Lenine« zavode se trudijo sežanski pod-prefekt, občinski tajnik v Dutovljah in fašisti. V azilu dobivajo otroci tudi kosilo. To vleče. p— Kolegij Dante Alighieri v Gorici. Vlada je ustanovila v kolegiju Dante Alighlerl ki nadomešča prešnji furlanski konvikt, 60 prostih mest za goience iz Julijske Krajine, ne glede na narodnost. Na ta mesta se sprejemajo revni učenci, o katerih se sodi, da so sposobni za srednješolski študij. Kolegij bo nameščen v mestnem poslopju blizu »rdeče hiše«, kjer so bili nastanjeni stari reveži. Poslopje se razširi, da bo prostora za več nego 100 gojencev. Zavod bo služil ondi raznarodovalnim namenom-: zato ho sprejetih najbrže tudi več slovenskih gojencev. p— Iz Avč poročajo: «Izobraževalno dru« Stvo» je razpuščeno na temelju prefektove odredbe iz Vidma. Razpust se utemeljuje tako. da je društvo zbirališče slovenskih irredentistov in se v njem razvija protiiiali» jatTska kampanja po predsedniku A. Kova» čiču. Društvo je usmerjeno za gojitev so» vraštva proti Italijanom in državi z vidno nevarnostjo za javno varnost... Razpustit» геш dekret je bil izročen predsedniku dru» čtva »Dom«, ker je izobraževalno društvo lani izpremenilo svoj naslov. Razpust iz» vršen na podiagi podlih ovadb in neki sta» r. pijanec Erjavec, ki je vpisan pri fašistih, je obdolžil Kovačiča, da ga je pretepel. Pri preiskavi se kaže, da Kovačiča sploh ni bilo zraven in da je Erjavec padel in se pobil. p— Silno razkačen ie bil Јасчг Da'dtn v Cerknem, ko so prišM tja neki eospodje fašisti iz Gorice Pa s» v gostilni niti zmenili niso za njega, ki je tajnik fašija na Cerkljanskem. Odšel je in se čez čas vračal kar s štirimi orožniki Prečili so 3o-!čans na cesti. Ti so se morali legitimirati. Окчг-čenie, protestiranje. Sredi hrupa je zakričal Daldan z nasnenom .Hviva Jrgosla-via*, Ooričani so odgovorili »Eviva llalia«. Prerekanje, vik In krik. (driska nodpreiek-tura ie nekaj preiskovala, ali Daldina se ne zsodi nič za njegovo šili. sami :4iž ija meja se je nekoliko zmajala ob njegovem vzkliku. p— Dve kravi in enega vola so odgnali neznani tatovi Iz hleva posestnika Sironiča sredi Kanfanara v Istri. Živina ie vredna 10.000 lir. Pred dvema letoma ie bilo ukradenih Sirotriču 25 ovac. Tatvine živine se vrše danes v tej, jutri v drugi vasi. Kmetje imajo sicer straže pa tatovi so očitno bolj pretkani kakor oni, ki varujejo živino. Tatove Iščejo pa jih ne najdeio. p— Prošnje za mesta «podeštatov». Po dispozicijah zakona z dne 4. februarja t. L se sedaj lahko vlagajo prošnje za mesta «podeštatov». Prošnje se vlagajo pri prefek» turah in podprefekturah pa morajo biti vedno kolkovane (kolek 2 lire). Priloženi morajo biti tudi taki dokumenti, ki prosil» ca zadostno priporočajo za me3to «pod ešta» ta». Posebno prednost za podeštatsks rae< sta imajo invalidni častniki... No, obeta st lepa občinska uprava! p— Otvoritev azila «Lege» v Bazovici. Italijani hitijo z ustanavljanjem Leginih za» vodov med Slovenci. Pravijo, da je to m» ralno in patrijotično delo. V zadnjih dveh tednih so bili otvorjeni kar trije azili: v To. maju, v Dutovljah in sedaj v Bazovici. Azil je nameščen v lepi vili z vrtom, ki je izbor» no urejena za vse potrebe. Velika svečanost jt bila v nedeljo v Bazovici in iz Trsta je došla italijanska gospoda. Vihrale so zasta« ve, svirala je godba, sledili so slavnostni govori. Župnik je blagoslovil šolo*potujče« vslnico. V azil je vstopilo takoj 36 sloven» skih otrok. p— Iz Soče v Kobarid preko PortsArtur> ja. Dne 7. decembra lani je neki domačin v Soči odposlal nekemu trgovcu v Kobari« du pismo z naročilom blaga. V naslovu je napisal Kobarid in je pozabil dostaviti Ca» poretto. Vas Soča je oddaljena od Kobarida 30 km. Pismo je došio v Kobarid dne 24. fe. bruarja t. 1. potem, ko je romalo po svetu in prišlo celo v Mandžurijo. Pismo ima poštne pečate Harbin, Port»Artur, ŠangaJ in še številne druge. Tako je, da na Kitaj« skem vedo, kje je Kobarid, v Julijski Kra» jini pa italijanska pošta tega ne ve Pri naslovih treba oisati torej tudi italijanska imena slovenskih krajev! p— Likvidacija pokojninskega zavoda. Pri zasebnih uradnikih je bila zavladala bo« jazen, kako in kaj bo z rezervami zavoda po likvidaciji. Sedaj razglaša poslanec Ba» ntlli, da je dobil iz Rima obvestilo, da je gos roda rsko ministrstvo že dalo navodila glede uprave rezerv bivšega pokojninskega zavoda. p_ poštne razmere so po deželi vedno slabše. V sežanskem okraju je poštni pro« met silno omejen. Ljudje dobivajo pošto kvečjemu trikrat na teden in zahteva se od nekaterih oddaljenih vasi. da naj hodijo ljudje po pošto sami v Sežano. Mnogo bliž» je jim je Štanjel p— Iz ljubosumnosti. Delavec S. Mirone je v tržaškem starem mestu težko ranil svojo ljubico 23Ietno Valerijo Petronio. Po noči ga je šla iskat, ker ga ni bilo domov, živela sta že dve leti skupaj. Slučajno se ji je na cesti pridružil neki moški. V tem tre* nutku je prišel Mirone, zdivjal nad njo in jo zabodel z nožem. Mirone je sedaj v za« poru, Valerija pa v bolnici. p— Za izvoz sadja in zelenjave se je vr« šilo posvetovanje v trgovsko«obrtni zbor« niči v Gorici. Izvozničarji so poudarjali, da je zadnji čas, da se to vprašanje, ki tako globoko zadeva gospodarstvo v deželi, reši ugodno. Nov izvozni trg je res potreben, predvsem pa se morajo urediti železniške zveze, da hodo odgovarjale kakor pred voj» no izvoznim zahtevam. p— V Zagorju na Pivki je umrl gosp. Matija Fatur, tamoSnji dolgoletni župan, predsednik gasilnega društva, podpredsed» nik pevskega društva, sploh zelo agilen, na roden mož, ki je zapustil za seboj najboljši spomin. Naj počiva v miru! p— V Nabrežini priredi dramatični od» sek javne ljudske knjižnice na velikonočni pondeljek ljudsko igro «Krivoprisežnik>. !z Trbovelj t— Avanture mladega Trboveljčana. Pre« tekle dni se je vrnil s triletnega potovanja po svetu 271etni Rudolf Klima, nečak mest. ntga stavbenika g. Ročaka v Trbovljah. — Pred leti je odšel na lastno inicijativo na študijsko potovanje, da prouči praktično, kako je s skavtizmom. Sedaj je končal svo» je potovanje in se vrnil v Trbovlje, odko* der bo odšel v Češkoslovaško k svojim so« rodnikom. Mladi Klima je prepotoval Sr» bijo, Bolgarijo, evropsko Turčijo, Anatoli» jo, francosko Sirijo, Palestino, Egipt, Indi» jo m Abesinijo. S parnikom se je napotil v Francijo in skozi Italijo v Jugoslavijo. Na potovanju se je preživljal deloma s pri» hranki, deloma pa z lastnim delom, tako n. pr. kot najemnik kinematografa, kot krmi« lar pri ladjah, ker je služil v vojni pri mor» narici. V Abesiniji je bil lovec in upravitelj plantaže za kavo. Kot lovec se je proslavil zlasti v pogonih na leoparde in druge divje zveri. Njegov album slik in njegove trofeje v tem oziru so zelo zanimive. Na potovanje je odšel Klima s tovarišem Štembero, po po klicu bančnim uradnikom, ki pa je ostal v Abesiniji, kjer se je seznanil z neko Cehi» njo in otvoril nato konfekcijski zavod. t— Poraz klerikalcev zagotovljen. Kakor so doživeli klerikalci v trboveljski občini občuten poraz pri volitvah v Delavsko zbor nico in se je pokazalo, da so znatno na« zadovali. tako se jim obeta poraz tudi v nedeljo. Delavstvo jim namreč ne zaupa, ker vidi na eni strani, kako se mu dohrika« jo, na drugi strani pa delajo proti delavskim interesom. Vse rušenje podplatov po de» lavskih stanovanjih in kmečkih hišah ne ho torej nič pomagalo, česar se zavedajo tudi že klerikalci sami in se omejujejo vedno bolj na ag:tacijo v časopisju. t— Odškodnina za umaknitev zidu Pri zidavi nove hiše v Trbovljah je g. Omerzu umaknil zid stare hiše v svrho olepšave glavnega trga. Gerentski sosvet je zato sklenil da mu izplača odškodnino v izmeri stroškov, ki jih je imel s tem. Odškodnina se mu bo dala v cementu in pesku. t— Pospeševanje sadjarstva v Trbov Ijah. Šolski vrt v Trbovljah se bo razširil v svrho pospeševanja sadjarstva v izmeri 20 a. Iz Prekmurja Umor finančnega stražnika na meji. V pondeljek 22. t. m. proti jutru Je prišlo na mej. pri Martinju v severnem Prekmurju zopet do boja s tihotapci. Spopadla sta se pripravnik finančne kontrole Anton Jug in dosedaj še neznani tihotapec. Med ruva« njem je tihotapec težko ranil finančnega pripravnika v trebuh. Ranjenca so sicer ta» koj prepeljali v soboško bolnico, vendar pa je še istega dne zvečer umrl. Jug je bil doma iz občine 2abjek pri Slov. Bistrici. Bil je lep fant, star 25 let. Tihotapec, ki ga je ranil, je ~ohegnil, vendar pa je upati, da ga kmalu izsledijo, ker ga je pokojni precej dobro opisal in ga je v boju baje tudi ranil na glavi. Tragična usoda mladiga moža, ki je našel v zvestem izpolnjevanju svoje dolžnosti prezgodnjo smrt, je vzbu» dila splošno sočutje. Dol. Lendava. «Nepujsag», ta najnovej» š: listič, o katerem smo že poročali, nada» liuje z napadi na naše uredništvo in se je dotaknil tudi že slovenskega jezika, ki ga podcenjuje kot neenakopravni jezik. Pozi» va ljudstvo, naj ohrani svoj madžarski je» zik. Iz vsakega članka se opaža mržnja proti slovenstvu. Po odhodu kaplana Vin» tra iz Beltincev na Madžarsko, mu je napi» sal list v slovo sledeče: Ker je bil po rodu Hrvat, si je pridobil tukajšnje državljan» stvo. Ko pa je uvidel, da ni bodočnosti, je šel tja, kamor ga je srce vleklo. Da bi le vsi že enkrat šli tja, kamor jih vleče srce, namreč v domeno škofa Zadravca, poma» gača pri potvarianiu bankovcev. Urednik tega lista je še vedno katehet Holsedl. Pri» poročamo temu gospodu cekinovo milo ene ali druge znamke. Kaplan in učitelj. Koncem tekočega me« seca se bo vršila v Dol. Lendavi pri sodi« šču razprava proti učitelju Horvatu, ki ga toži kaplan Tivadar, katerega je učitelj Horvat v uradnem poročilu na šolskega nadzornika označil kot madžarona, češ, da ni hotel maševati na državni praznik. Uči« telj g. Horvat je odličen nacijonalni dela» vec, ki je ob priliki prevrata pomagal tudi organizirati domače prostovoljce, ki so po« tem sodelovali pri zasedbi Prekmurja. Gospodarstvo Sport Včerajšnje nogometne tekme v Ljubljani ASK Primorje : ISSK Maribor 11 : 0 (6 : 0). Pri svoji letošnji prvi tekmi z zunanjim klubom Primorje ni naletelo na baš nevar» nega nasprotnika. Moštvo Maribora je od akademikov doživelo občuten poraz. Mari» horčani niso izpolnili tega, kar se je pri« čakovalo. Predvsem velja to za obrambo, ki je bila nekoč glavni steber moštva. Res je sicer, da je krilska vrsta v defenzivnem oziru razven mogoče Berganta zatajila, ker je smatrala za svojo edino nalogo, da poma« ga napadu. V krilski vrsti smo opazili ne« kaj novih mladih moči, katerim pa manjka predvsem trening. Najboljši od njih je bil Bergant. Srednji krilec se je sicer zelo tru« dil, vendar pa je žogo samo odbijal. V na» padu je ugajala desna zveza in levo krilo. Leva zveza Vodeb se ni pokazal v svoji obi» čajni formi. Vratar je precej šibka točka moštva, vendar pa je večkrat z uspehom in» terveniral. Skoraj nikake opore ni imel od branilcev, katerima manjka start in pravil» no plasiranje. Tudi moštvo Primorja ni igralo v oni for» mi, kakor smo ga videli v pokalni tekmi proti Iliriji. To velja v prvi vrsti za napa» dalno vrsto, v kateri so nekateri pokazali, da ne znajo ceniti homogene igre. Erman, v kolikor je izboren šuter, v toliko je preveč sam svoj. Po nepotrebnem dribla in s tem zapravi lepe situacije svojih soigračev. Ako hoče koristiti sebi in svojemu moštvu, se mora tega odvaditi. Uršič je bil najslabši v napadu: mogoče mu manjka trening. Pred* vsem se mora odvaditi dolgih pasov, ki jih daje in ki skoraj vedno postanejo plen na» sprotnikove obrambe. Glavič bo sčasoma dober vodja napada, le nekoliko neokreten je še. Krili sta bili dobri. V krilski vrsti je ugajal neumorni Buljevič. Pozna se mu, da se je vzgojil pri Haiduku. Od obeh stran« skih krilcev je bil boljši Zemljak. Branilca sta bila na mestu, vratar Erman pa ni imel prevelikega posla. Začetkoma je bila igra precej izravnana. V 8. minuti zabije po lepem predložku Ca» mernika Erman prvi gol. ki je bil neubran» Ijiv. Primorje ostro napada. V 11. min. sle» di po Ermanu drugi gol in v 14. min. zabije isti igrač vsled napake Wagnerja tretjega, Mariborčani vračajo napade, a brez uspeha. V 29. min. odda Érman v lepši poziciji sto» ječemu Uršiču, ki zviša score na 4 : 0. V 35. min. seorta zopet Erman ter postavi v 36. min. izid prvega polčasa na 6 : 0. V drugem polčasu absolutna premoč Pri« morjašev. Napadi Mariborčanov so le spo» radični. V 2. min. seorta Glavič. Direktno streljani prosti strel proti Primorju drži vra tar Erman. Lep center od leve pretvori Er» man v osmi gol. Mariborčanom se nudita dve ugodni šansi, ki ju pa ne izrabijo. V 20. min. diktira sodnik enajstmetrovko pro» t: Primorju, toda Maribor strelja v preč» ko. Sodnik odredi ponovitev enajstmetrov» ke, ker vratar baje ni stal na gol črti. Tu» di te Maribor ne izrabi, temveč zabije pre» ko gola. V 30. min. zopet napaka Wagnerja in Glavič odbije žogo z glavo v mrežo. De« seti gol zabije Erman neubranljivo v 32. min. ter postavi v 36. min. končni izid na 11 : 0. Igralo se je v ostrem tempu, ki ga Mari» borčani niso vzdržali, vendar pa je bila igra obojestransko fair. Sodil je dokaj dobro g. Deržaj, ki pa je spregledal nekoliko handsov Maribora v kazenskem prostoru. Publike mnogo. SK Ilirija : SK Slavija 14 : 1 (3 : 1). Dopoldne se je vršila tekma za pokal LNP med navedenima kluboma. Ilirija je nastopila z 9 rezervami, vendar pa je pred» vedla lepo in vzorno igro. Začetkom prvega polčasa se je Slavija dobro držala, zlasti vratar je pokazal pre» cejšnje zmožnosti. Kasneje pa je vedno bolj popuščala ter predvedla dosti slabšo igro kot v svojih dosedanjih tekmah. Ilirija je bila v absolutni premoči. Ugajal je njen napad in oba branilca, pri Slaviji pa je bila dobra obramba. Ostalim manjka skupna igra. Sodil je dobro g. Kemperle. SK Slovan : SK Svoboda 3 : 0. Svoboda ni nastopial k tekmi za pokal, vsled česar izgubi s 3 : 0. Ostale včerajšnje tekme ZAGREB: Gradjanski : Sturm (Gradec) 2 : 2 (1 : 0). PRAGA: DFC. : Nemzeti 3 : 2 (2 : 2). DUNAJ: Pokalna: Floridsdorfer A. C. : Slovan 1 : 0. Floridsdorfer A. C. je zmagal šele v podaljšani igri. Slovan je nastopil le z 10 igrači ter je kasneje igral le z 9, ker je bil eden izključen. Prvenstveni: Vienna : Hertha 5 : 1 (1 : 0), Hakoah : Rudolfs» hiigel 3 : 2 (1 : 1). BUDIMPEŠTA: MTK : Rapid (Dunaj) 3 : 1 (1 : 0), Sparta (Praga) : UTC 2 : 1 (2 : 1). Hazena AŠK (Zagreb) : TKD Atena 7 : 3 (5 : 1). Včeraj je gostovala v Ljubljani proti dru» žini Atene ena najmočnejših družin v dr« žavi AŠK iz Zagreba. Ob tej priliki mora» mo konstatirati veselo dejstvo, da je druži« na Atene znatno napredovala in nudila AŠKu najmočnejši odbor. Akoravno je v tehničnem in taktičnem oziru zaostajala,^ je to pomanjkanje nadomestila s svojo požrt» vovalnostjo. Rezultat je malo prevelik, ker je' Ateno spremljala precejšnja smola. Pri malo večji sreči bi bil namreč rezultat za Ateno gotovo ugodnejši. Tekma je bila ze» lo zanimiva in se je igrala v ostrem tem« pu. Vendar pa hazenašice niso v splošnem prekoračile dovoljenih mej. Pri družini AŠKa je prišel do veljave predvsem na. pad s krasno kombinacijsko igro, ki jo je pred golom zaključil z razantnim «šrau« bami» na gol, obramba v prvem polčasu slabša, se je šele v drugem delu drugega polčasa uveljavila in uspešno zaustavljala ostre napade Atene. Vratarica je v drugem polčasu odlično branila svoje svetišče in bila v vsakem oziru enakovredna svoji re» prezentativni družici v nasprotnem golu. V družini Atene so bile najboljše napa« dalke in vratarica Cimpennanova. Napad je sicer vsled svoje neodločnosti pred golom kakor tudi gotovega egoizma zamudil mar» sikatero zrelo šanso. Dejstvo pa je tudi, da ga je v streljanju spremljala smola, ker se je več ostrih strelov odbilo od vratnic. Dobro sta se tudi uveljavili juniorki Saplje« va in Šifrerjeva. Kratek potek igre: AŠK je takoj v fronti in doseže dva le» po plasirana strela po Tomijenovičevi. Ate« na se znajde in zabije po Cernetovi v krat» kem presledku dva gola, ki jih sodnik vsled prestopa ne prizna. V popolnoma odprti ig» ri zviša Baranav B. za AŠK rezultat na 5 : 0 Proti koncu polčasa strelja Černetova že davno zasluženi gol za Ateno. V drugem polčasu prevzame inicijativo Atena in doseže po Petričevi in Zupančiče« v; dva efektna gola. AŠK. *e odtrga ter za« bije po Tomljcnovičevi in Baranayjevi dva regularna gola, ki ju sodnik iz neznanega razloga ne prizna. V nadaljni igri. ki je popolnoma odprta, doseže ASK. po Tomi je« novičevi še dva gola. Zadnjih 10 minut pri» tiskati obe družini, da bi dosegli uspeh, ven dar zaman, ker sta obe vratarici v odlični formi. Sodil je g. Baltesar. Trener S. K. Ilirije. Ilirija si je dobila novega trenerja v osebi g. Zankla, ki je včeraj pričel s treningom ilirijanskega mo« štva. G. Zanki, ki je v zadnjem času igral za dunajski International, je bil svoičas član dunajskega Sportkluba. V interesu na» šega nogometnega športa mu želimo prav mnogo uspeha. Klub kolesarjev in motoclklistov Zvons ček v Ptuju vabi vse člane na redni občni zbor, ki se vrši dne 28. marca v Narodnem domu zgornja dvorana z običajnim dnevnim redom. Začetek je točno ob 9. uri dopoldne. Prosimo da se članstvo drži točnosti. — Odbor. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (24. t. m.). Vepodbujajoča poročila z ame-rtških borz eo povzročila zboljšanje tendence na Dunaju. Kupčija v žftu pa nI kljub temu mogla zavzeti večjega obsega, ker se Je razpečevanje moke zopet rananjšalo. No-tlrajo vključno blagovnoprometnl davek brez carine za 100 kg v šElngih: pšenl. ca: domača 40—10.50, marchfeldska lin druga 38.25—38.75, maidžarska potieka 43 do 45.50; rž: marchfeldska 26.75—27.25; Ječ-men: domači 30—35; tnrSčlca: 19.50 do 20.50; oves: domači 27.75—28.25; moka: «0,: domača 74—77, madžarska 73.50 do 77, jttgosloveneka 70—74.50. = Za odpravo uvozne carine na čilski sollter. Finančni odbor je bil pred meseci pri proučavanju raznih postavk uvoznih carin med drugim Sklenil, naj se uvozna carina na čilski sollter popolnoma odpravi, ker je nesmiselno, da se ovira uvoz tega za na šo agrarno državo važnega umetnega gnojila. Tudi v finančnem ministrstvu se Je interesentom že ugotavljalo, da se bo ta neumestna uvozna carina odpravila, vendar se doslej še nf izpolnila. Nerazumljivo je. zakaj se z rešenjem tega vprašanja odlaša. Skrajni čas? je. da se uvozna carina na čilski sollter odpravi, daei se za letošnje leto odprava te carine ne bo mogla več v večji meri Izkoristiti. = Ponudba posojila za zgradbo proge Kraljevo Raška. V ministrstvu za promet se nahaja ponudba Inozemske finančne skupine za posojilo v znesku 1.5 milijarde dinarjev. Uporabila naj M se ta svota za graidbo železniške proge Kraljevo - Raška aH pa po drugem predlogu za podaljšanje proge od Raške za Kosovsko Mitrovlco. = Pogajanja za trgovinsko pogodbe s Tur čljo Iz Beograda poročaio: Med Jugoslavijo in Turčijo Ee nameravajo v najkrajšem ča-su začeti preliminarna pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Ta pogajanja se bodo vršila najbrže v Beogradu Za enkrat bi se sklenil le začasen trgovinski dogovor med našo kraljevino In Turčijo. = Velik davčni zaostanek Subotice. Pa podatkih okrožne finančne uprave v Subo-tlcl tzkaizuje mesto Subotlca za dobo od 1918. do konca 1925. okrog 121 milijonov (U. narjev davčnega zaostanka. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30 t. m ponudbe za dobavo 5000 kg Jekla. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direk ci j a državnega m d nik a v Brezi eprejetna do 20. aprila ponudbe za dobavo 1 koipirnega aiparata (LIctvt>pa«skoplerapparat). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 3. aprila pri ekonomSkerai odelenju generalne direkcije državnih železnic v Beogradu glede dobave 335.000 kg ctlinderskega ln 119.200 kg repičnega olja tesr 246.000 kalcijevega karbida: 19 aprfla pri glavnem sanitetnem siklaidišču v Zemunu glede dobave 10.000 m platna; 21. aiprila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa ter glede dobave Jekla; 23. aprila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za signalne tn varnostne naprave. Predmetni oglasi v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m ponudbe za dobavo 2000 kg karbida; do 2. aiprila za dobavo 6000 komadov mazalnih blazin; do 6. aiprila za dobavo 400.000 kg drv ter za dobavo gornjegradbenega železniškega materijala. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Breal sipreje-ma do 20. aprila ponudbe za dobavo žeb-ljev za tračnice In vijakov. — Vršile se bodo naslednje ofert.alne licitacije: 22. arprlla pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave spojk za vakuum zvezne cevi; 27. aprila pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave desk ln lestev. Pred metni oglasi v Zbornici za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani na vpogled. = Dobava čevljev za varnostno stražo Osrednje poveljništvo državne varnostne straže za Slovenijo razpisuje dobavo čevljev in podplatov za zbor varnostne straže. Ponudbe je staviti do 7. aprila. Natančneje glej številko «Uradnega lista», M bo Izšla 28. t. m. = Zborovanje nemške sekcije Zveze hme-Ijarev v žatcu Iz žatca (Češkoslovaška) poročajo, da se je 21. L m. vršilo tamkaj zborovanje zastopnikov nemške sekcije Zveze češkoslovaških hmeljarjev. Med drugtra se je na zborovanju razpravljalo zlaetl o vprašanjih zaslguranja odjemalcev žateškega hm«lja bn pridelovanja prvovrstnega blaga. Končno se je sklenilo ponovno pozvati hmeljarje žateškega okrožja, naj strogo pazijo na to. da ne pridejo njihovi hmeljski sadeži v Inozemstvo ter v druga hmeljarska okrožja češkoslovaške. Tudi naj se hmeljski sadeži oddajajo le onim kmetovalcem, ki so že hmeljarji Hmeljekl sadeži so last hmeljarja in naj ee osebe, ki si na krivičen način prflasttjo sadeže, brezobzirno zasledujejo sodnijsklm potom zaradi tatvine. Na zborovanju se Je tudi povdarjala škodlji. vost predprodaje hmelja. Onlni hmeljarjem, ki kljub svarilom Zveze hmeljarjev prodajo hmelj naprej, se imata v primeru sporov odre« zaščita lin pomoč s strani organizacije. = X. dunajski mednarodni velesejem. Pre Jeli smo: Prvi jubilej Dunalekega velesej-, ma, kl se Je vršil od 7. do 13 t. m„ je pokazal važnost prirejanja teh velesejmov za gosipodarsko življenje Evrope. To spričuje že dejstvo, da so na letošnjo prireditev pri- speli Inozemski razstavljalci in kupci v mno go večjem številu kakor doslej. Največ ino-zemsklh razstavijalcev je bilo iz Nemčije, potem tz češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Francije, Anglije, Italije, Švice, Nizozemske, Švedske, Danske, Grčije, Rusije in Zedlnjentb držav. = Prodaje. Dne 7. aprila se bo vršila v vojašnlei kTalja Aleksandra I. v Ljubljani ofertalna Ucitaolja glede oddaje v zakup konjskega gnoja za čas od 15 aprila do 31 decembra 1926. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani na vpogled. = Carinska povišanja v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se bodo povišale nekatere uvoznocarinske postavke. Predvsem je računati na povišanje uvozne carine za sladkor in železo Dalje se nameravajo uvesti precej visoke uvozne carine na superfosfat. živino In mleko. = Mednarodni kengres trgovcev z usnjem Iz Budimpešte poročajo: Deželno društvo trgovcev z usnjem je sklicalo za 17. aprila t. 1. mednarodni kongres v Budimpešti. Na kongresu se bodo obravnavala vsa vprašanja, ki so sedaj akutna v trgovini z usnjeni, zlasti glede na odnešaje s sosednimi državami. = Ustavljeno delo v koncernu «Vikto-ria». Iz Budimpešte poročajo, da se je 16. t. m ustavilo delo v vseh mlinih koncema «Viktoria» Pogajanja okrog likvidacije bodo po časopisnih vesteh trajala še dolgo časa. = Preureditev bolgarske carinske tarife. Bolgarska vlada je predložila sobranju zakonski načrt, po katerem se sedanja bolgarska carinska tarifa pTeuredi tako, da se uvedejo na uvoz luksuznih predmetov pro-hibitlvne carine, a izvozne carine se znatno znižajo. = Mednarodni sejem v Solunu bo od 15. do 31. шаја Na sejem se zlasti opozarjajo lesni producentl, ker jim bo sejem nudil najugodnejšo priliko za navezanie novih poslovnih stikov. Sejem je pa tudi važen za uvoznike, ld uvažajo danes mnogo blaga Iz Grčije s posredovanjem Italije. = Slaba tendenca na svetovnem sladkornem trgu. Na svetovnih Sladkornih tržiščih je položaj vedno slabši Spričo obilnih zalog so ponudbe veSike. a kupcev je malo. Kriva tem razmeram je največ velika produkcija sladkorja na Kubi. Cene nazadujejo. Položaj se najbrže tudi v poletnih mesecih ne bo zboljšal. 25. marca. ZAGREB. Od bančnih papirjev sta tendl. rali Eskomptna in Praštediona malo čvr-siteje. Vojna škoda, promptna se je trgovala po 284 — Na deviznem tržišču je ostala tendenca nespremenjeno čvrsta. Vendar je bila privatna ponudba nekoliko ve*-ja. Narodna banka Je intervenirala z manjšimi količinami blaga. Promet 4.7 milijona dinarjev Notirale so devize: Dunaj 801 do 805, ček 800.65—804.65, Berlin 1352 do 1356, Italija 22S.02—229.22, Oslo 1203 do 1207! London 276.15—277.35, New York ček 56.7—57, Pariz 200—202, Praga 168.16 do 169 16, Švica 1093 516—1097.516; efekti: bančni: Eskomntna 118—118.5. Poljo 17.5 do 19, Kreditna, Zagreb 114—116, Jugo 107 do 108, Ljubljanska kreditna 190—0, Slaven Fka 50—51. Praštediona 867.5—870; industrijski: Eksiploataclja 24—25, Oceanla 241—0, Isl* 60.5—61.5, Gtrtmann 260—290. Slavonija 42—43, Trbovlje ЗГ0—355, Vevče 100—0; državni: investicijsko 75.75—76 5, идгвгае 44—44.5, Vojna škoda, promptna 284.25—284.5, marc 283.5—284.5, aipril 2S6 do 287. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2279 do 2281. Dunaj 802—802.5, Berlin 1353.5 do 1354, Bruselj 228—230, Budimpešta 0.07975 do 0.07985, Bukarešta 23.5—24, Italija 228.25—228.4, London 276.45—276.5, Nev York 56.81—56.83, Pariz 199 5—200, Praga 168.5—168.6, Švica 1094.75—1095. CUR1H. Beograd 9.14. Berlin 123.65. New-York 519 50. London 25.2575, Pariz 18.135, Milan 208875, Praga 15.39, Budimpešta 0.007285. Bukarešta 2.155, Sofija 3.7375, Dunaj 73.27. TRST. Devize: Beograd 43.75—44, Du. naj 350—353, Praoa 73.65—74. Pariz 86.75 do 87.25. London 120.90—121, New York 24.80—24.90. Curih 477.50—479 50, Budimpešta 0.0348—0.0351, Bukarešta 10.25—11. Valute: dinarji 43.50—43.90, dolarji 24.70 do 24.85, 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 479.37. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4425 'lo 12.4825, Berlin 168.41—168.91, Budimpeg'a 99.10—99.40, Bukarešta 2.91—2.93, London 34.4025—34.5025, MIlan 28.44—28.51. New York 707.35—709.85, Pariz 24.76—24.86, Praga 20.95—21.03 Sofija 3.085—3.125, Varšava 88.75—89.25, Curih 136.10—136.60. Valu, t e: dinarji 12.42—12.48, dolarji 706.75 do 710.75. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Prn. gl 59.55, v Berlinu 7.3S5, v Londonu (opol dne) 276. Ste turist Potem Vas bo zanimalo dejstvo da se v Ljubljani dobijo sijajno izdelane, trpežne „gojzerce" ki Vam ohranijo noge zdrave le v špecijalni izdelavnici gojzerc J. BRfllER, Breg štev. 1. Ш2-3 Vremensko poročilo Heteoro'olki zavod s LluWlam. 25 marra 1925 Višin i barnmf-tta 308 h Kraj Ca Ззгот. Temecr. Re). visse « 0/0 Smet vetra m brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavine i od ooazovan u j t лв « î ure opazovanja r 7 7b2 3 29 87 mirno 10 0 Ljubljana . .1 8 761-9 3-0 85 NNW 0.5 10 (dvorec) I 14 761 8 50 80 SSW 2.5 10 21 762 6 38 82 SSE 3 10 Zagreb . . . 8. 761 9 40 80 ENE 5 10 0 Brograd . . . 8. 7601 1-0 95 ESE 10 sneg sn^g 4.0 Saraievo ... 8. 7606 1-0 92 mirno 10 sneg sneg 16.0 Skoplje . . . 8 760-1 9-0 83 VVNNV 15 10 dež 21.0 Dubrovnik . . 7. 757-5 10 0 8» E 1.5 9 dež dež 23.0 Praga .... 7 /61-7 —10 - ESE 1.5 10 0 V Ljubljani je povprečni barometer nižj. kot včeraj za 2.4 mm. Solnce v?haja ob 5'54 zali ja ob 1819 'una vzha a ob 1521, ^abaia ob 4 SV Dunajska vremenska napoved za petek: Boli oblačno; na zaDadu in јики nejasno in topleje, najbrže tudi dež. Temperatura se ne bo bistveno izpremenila. Evropa pred ledeno dobo Vemo. da se ima evropski kontinent zahvaliti za milo podnebje, katerega je deležen, blagoslovljenemu delovanju zalivskega toka. Začenja se ta tok blizu zapadne afriške obale, kjer ga imenujejo «gvinejski tok», krene proti vzhodni obali Mehike, kjer dobi ime «zalivskega toka», se v mehikanskem zalivu obrne proti severu, jo ubere med otokoma Florido in Kubo. nakar zapusti Ameriko in struji skozi Tihi ocean v Evropo. ki jo zaliva od Španije pa do severnonor-veških krajev. Do zadnjega časa se Američani niso brigali za ta tok; pojavil pa se je inže-njer Sleater. ki je razodel, da je Evropa zalivski tok ukradla Ameriki. Odtlej narašča v Ameriki ogorčenje proti tej «tatvini» in tehnični strokovnjaki resno pretehtavajo. kako bi nam odvzeli zalivski tok ter ž njim milo podnebje. Za kai takega so potrebne tri reči: velike tehnične zmožnosti, neumorna marljivost ter obilo, obilo denarja. Američani hočejo preprečiti zalivski tok v evropsko smer z graditvijo ogromnih jezov in kanalov, ki bi odvrnili tok od našega kontinenta. Pripravljajo načrt za zidavo ogromnega zidu med Florido in Kubo. ki bi bii 250 kilometrov dolg, 50 kilometrov širok in 500 metrov globok, nedvomno torej tako močan, da bi se lahko upirali zalivskemu toku in ga prisilil kreniti v smer proti severo-ameriški obali. To je prvi načrt Obstoji pa še drugi projekt za zidavo mogočnega. -100 kilometrov dolgega jezu. ki ie zamišljen kot podaljšek Nove Fundlandije. S tem jezom bi se odvrnile množine hladne votle. ki prihaja od Grenlandije. Istočasno bi jez iovil zalivski tok in ga prisili;. da se obrne proti ameriški obali. Jezo v je bi moralo biti neverjetno močno. kajti naval zalivskega toka bi se zelo povečal, saj je že zdaj na tem mestu izrediio silen. Širok je 65 kilometrov. dere pa v globini 3S0. metrov ter moravi v enem dnevu 30 mili poti. Brzina toka pa se ob projektiranem od-ooru lahko štirikratno poveča. In to je \ baš tisto, kar zadaja Američanom naj- ! . ei 'e brige. Ce pa se ameriški načrti vzlic vsemu 5l-.:stinijo. tedaj se lahko Evropa pripra-vi na žalosten konec. Z odtegnitvijo toplega zalivskega toka bi zavladalo v naših krajih mrzlo podnebje, ki bi naglo ugonabljalo vsa živa bitja, vso favno in floro na evropskem kontinentu in na njem bi končno zavladala puščoba kakor v ledeni dobi. Prerokovanje misijonarja Pavla Neefa t> novi svetovni vojni, ki bo izbruhnila 9. junija 1926. Misijonar Pavel Neef v Stertinu je lani 1. decembra sestavil in napisal prerokovanje o novi svetovni vojni in ga je letos 11. januarja razglasil v ŽheiTKiitzu pred dva tisoč vernimi poslušalci. Nato je bila ta senzacijonama napoved tiskana in razposiaoa v 53 dežel — vsem univerzam, knjižnicam, znanstvenim institutom in teološkim krogom. Uvodno priporočilo navaja, da ie J misijonar Pavel Neef v imenu Je- j ziba Kristusa izdal to prerokovanje, j osnovano na nezmotljivih časovnih po- ! datkiii Janezovega Razodetja in jam- j ii za absolutno izvirnost in točnost.« Prekrižajmo se in čitajmo, kaj nam razodeva vidoviti misijonar Pavel Neef: »Azijatska-evrofska svet. vna v, jaa, simbolično naznačena kot šesta poravna v Razodetju evangelista Jane-bo izbruhnila v letu i926. Številke tega l_ a imajo preroški pomen ter z nedvoumno gotovostjo naznačnjejo uro, Jan, i .den in mesec izbruha vojne. Pomenijo namreč: I. uro. 9. dan, 2. teden in 6. mesec leta 1926. Po tem tolmačenju. ki ie popolnoma zanesljivo, bo nova svetovna vojna izbruhnila prvo uro 9. junija 1926.« Kai 'e nadalje razodeva misijonar Pavel Neef, nas ne zanima. Za paniko je že to dovolj, kar smo citirali. Preden pa se te-le mesece pripravimo, da F. Ž.: Appa in Gela, krepostni dve deklici (Zgled iz domače zgodovine.) Ko je človek postal siv. tačas šele prav izprevidi. kako ničemurna ie4 vsa ničemurnost N. pr. ženska krila po sedanjih modah. ki jih vse preveč razkošno zgoraj manjka in spodaj. O, kako zelo je odobravati vnemo, ki se z njo bore visoki izvenposvetni krogi zoper krila, koder jih ni! Pa ie tudi res. Klavrne pare zbiramo v svoji revščini in znamke in stanijol in po kavarnah čike. da ž njimi oblačimo uboge zainorčke v vroči Afriki. V Afriki oblačimo zamorčke in iih potom sramežljivih srajčk in hlačk privajamo v varno naročje matere cerkve. Isti čas nam pa doma. sredi naše sredine, bohotno kakor Ijulika poganjajo domači neeblečeni zamorčki. naše ženstvo. ta-liorekoč dame. in s svojo pregrešno goloto zgoraj in spodaj v nevarnost snrav-lia;o v ero, ki jo rešujemo v daljni Afriki. Kajti čim pičleiša so krila, tem pič-lejša ie vera. Kakor rečeno, pri za-morčkih se vera pričenja pri srajčkah ln 9. junija po polnoči dočaikamo klanje med Evropo in Azijo, lahko premislimo, da smo se doslej že mnogokrat smejali preroštvom starih žensk in razodetjem histeričnih profetov. Toda to, kar oznanja misijonar Pavel Neef, ni smešna kolobocija, maveč tragična blaznost, ki ravno »v imenu Jezusa Kristusa« zasluži globoko pomilovanje. Tutankamen bo rônt-geniziran Že nekaj tednov se nahaja v muzeju v Kairu dragocena rakev z mumijo egipčanskega faraona Tutan'kamna. Na tisoče in tisoče radovednih ljudi vseh narodnosti prihaja v Kairo in se oglaša v muzeju, želeč ugledati čudo davnih tisočletij. Toda le redkim se posreči izposlovati dostop do mumije. Carter sikrbno čuva svoj zaklad. Pravi, da hoče niumlio najprej rontgenizirati. Ker je Tutankarronova mumija ena izmed najboljše ohranjenih mumij vob-če, predstavlja tudi za znanstvenike veleinteresanten objekt. Zelo hvaležno delo bi opravil tisti, ki bi jo seciral. Zdravnike predvsem zanima vprašanje, na kaikšni bolezni je umrl faraon Tutankamen. Interesira jih dalje tudi način baizamiranja mrtvecev pri starih narodih, ki so bili v tem poslu tako izurjeni, da moderna veda še ni pojasnila skrivnosti, katero so ji zapustili. O seciranju pa seveda ni govora, ker ne dovoli nihče, da bi se tako dragocen objekt spravil v nič Zato preostaja edina možnost — rontgenizira-nje. Že pokojni lord Carnarvon je imel v mislih rontgeniziranje Tutankamnove-ga trupla. Vabil je slovitega londonskega rentgenologa Ralleya. naj pride v Luk so r in izvrši potrebno delo. Ral-iey je na poziv pristal, toda ravno en dan pred odhodom v Egipt je zbolei radi opeklin z Rontgenovimi žarki. Njegovo stanje se je naglo slabšalo in čez dva tedna je mož umrl. Njegova smrt je prav krepko podprla legendo o osvemiški mumiji, tragična smrt lorda Carnarvona oa je legendo naravnost frapantno potrdila. Bojazen, ki ie nastala radi teh dogodkov, še vedno ni izginila. Še danes se resni možje znanosti branijo rontgenizirati Tutan'kamna in komisija v Kairu zaman išče rentgenologa, ki bi prevzel odgovornost, da pravilno izvrši potrebno in nujno delo. Niti ameriški, niti angleški rentgenologi se ne upajo mumiji blizu. Verjetno pa je. da ne store tega zgolj iz praznoverja in radi odgovornosti, marveč iz strahu, da se ne bi zastrupili. Stari Egipčani so bili v prirejanju strupov naravnost nedosegljivi mojstri in kdo bi vedel, kakšne sestavine so uporabljali pri sestavljanju mazil za mumificira nje faraonovega trupla! Senzacijonalen umor Žrtev zadavljena ln cropana V Budimpešti je te dni zbudil splošno pozornost umor prostitutke Suzane Kohlerjeve. Pokojnica je bila rodom iz Gradca in je imela prejšnje čase v bližini Budimtpešte lastno hišo. Pred kratkim jo je prodala in se je preselila v stanovanje nad neko garažo, kjer so bila stanovalcem ua razpolago čisto majhna stanovanja z eno sobo. Kôhler-jeva je tukaj sprejemala posete svojih obiskovalcev Sobo ji je snažila in pospravljala neka ženska, ki ie prejemala mezdo vsak teden sproti. Te dni je ženska prišla po običajni denar. Potrkala je na vrata. Ker ni bilo nobenega odgovora in so sosedi pripovedovali, da niso videli Kohlerjeve že kake štiri dni, je šla na policijo, ki je nasilnim potom vdrla v stanovanje. Ženska je povedala, da je pogledala ikozi klittčavnico in da je videla kvišku štr-lečo nogo, ki je bila vsa plava. Obenem so prihajali iz sobe smrdljivi pUni, ki so v nji zbudili sum, da gre za skrivnostno stvar. Policija je prišla in odredila preiskavo. Cim so stopili v sobo njeni funkci- lilačkah. Sploh je stvar taka: brez obleke ne bi bilo ne papežev ne kardinalov. ne nunic, ne škofov — še mež-narjev ne in ministrantov. V taki meri so za vero važna oblačila sploh in krila posebe! Nai bi naše dame to uvaževale! Druga ničemurnost. ki jo nai bi uvaževale. namreč uvaževale v tem smislu, da ie ne bi preveč uvaževale. so dišave in parfumi. Nekatere duhté že tako. da se ne da več reči. da duhté. Ampak nasprotno. Kar pa duhti nasprotno, spada pod paragrafe in kulturo. Ni davno tega. kar smo čitali v ljubljanskih novinah. kako strogo je nastopila oblast zoper konjski gnoj in ga zašila v občutno kazen, to pa samo in baš zaradi dišav. tki jih ie širil in šopiril po njivah v Trnovem. Taki so paragrafi in se mi ti paragrafi nikakor ne zde krivični. Zgraža se pa mimo paragrafov tudi ves kulturni svet n. pr. nad dušljlvimi plini in jih šteje med najzopernejše dišave. Za časa vojne bo niih prodaja sploh prepovedana, pravijo. Toda so zoprni in nehigijenični tndi v tnlrn. V naši družini Imamo devet let starega fantka, ki je drugače čisto ljubezniv. Zlasti ie edini izmed naših otrok, ki se jonarji, je zbežala s postelje mačka, ki se je valjala ob mrliču. Truplo pokoj-nice je že začelo razpadati. Posteljnina je bila deloma okrvavljena, Kôhler-jeva pa je imela okrog vratu ovito vrv, pod posteljo pa je ležala stekleničica kloratila, s katerim je zločinec svojo žrtev očividno omamil. Vse v sobi je bilo razmetano, predali prebrskani, omare odprte. Na podlagi odtiskov pri Kôhlerjevi se je ugotovilo, da je bila prostitutka najprej omamljena, potem pa zadavljena. Čudno je le, da se je umor izvršil tako skrivnostno in da nI niti eden sosed vedel kako je reč potekla. Policija je takoj poslala agente, da po možnosti izsledijo storilca, imela pa ni do sedaj nobenega uspeha. Znano je samo to, da je bil zadnji obiskovalec Kôhlerjeve oblečen v kožuh in da mu je bilo okrog 30 let. Na podlagi teh podatkov bodo kriminalni organi raziskovali dalje. Nevarna služba Nedavno je stal pred pariško sodni-jo Gruzinec Melidze. ki je pretepel v februarju tajnika sovjetskega konzulata v Parizu Jakubovskcga. Obtoženec je odgovoril na vprašanje, če se čuti krivega: »Kriv sem in mi ni žal, da sem to storil. Obžalujem samo to da Se ie to zgodilo v Franciji.« Jakubovski je kot priča izpovedal, da so pretepi ua sovjetskem konzulatu v Parizu na dnevnem redu. Večkrat jih povzročijo skupine vročekrvnih Kavkazijcev. Armencev ii Gruzincev. Francoska policija je morala že večkrat pomagati žrtvam napadalcev. Pri sovjetskih nastav-Ijencih velja konzulat kot nevarna služba. Melidze je pojasnil, da nj bil osebno znan z Jakubovskim. Napadel je samo zastopnika osovraženih sovjetov. Poslanik Rakovski ie zahteval zanj strogo kazen. Sodnija te pa obsodila Melidze-ja na mesec dni ječe. Ker pa se mu je vštel preiskovalni zaoor, so ga takoj r-ostavili na prosto. Plačal je povrhu le še en frank globe za moralno škodo, katero ip napravil sovjetski vladi. X Kongres sufrùietk v Parizu. Letos med 23. in 30. majem se bo vršil v Parizu deseti mednarodni kongres sufražetk, na katerega so sklenile poslati svoje zastopnice ženske 36ih narodov. Kongres bo posebnega po» mena za francosko ženstvo, ker bo posebno obširno razpravljal o pravicah ženstva na Francoskem. X Zaroka italijanskega pre .i toi o našle d n /» ka, lz Rima poročajo, da za velikonočne praznike obišče italijansko prestolico bel» gijska princezinja Marija. Ves čas svojega bivanja v Rimu bo gost italijanske kralje« ve družine, ki bo ob tej priliki obhajala zaroko med njo iti prestolonaslednikom Humbcrtoro. X Protest ruske carske obitetji. Ameriški list «New York Herald» poroča, da so se pripadniki ruske carske obitelji pritožili pri vladah v Ameriki, v Londonu, Franciji in na Nizozemskem radi prodaje carskih bise» rov in drugih dragocenosti Izjavili so, da ic sovjetska kupčija z dragotinami protipo« stavna in da ie radi tega ne priznavajo X Hohenzollernska kolonija v Švici, (z Pariza poročajo, da se pogaja bivši nemški cesar Viljem glede nakupa nekega gradiča v bližini Luzerna, kamor se mis1: preseliti, če bi tej nameri ne nasprotovale evropske države. Svojo preselitev utemeljuje s slabim zdravjem svoje žene. ki ii podnebje v Doornu ne ugaja. X Psihologija zobnega zdravnika. Neki rijujorški zdravnik objavlja v ameriškem glasilu zobnih zdravnikov interesantne bes ležke iz svoje prakse, ki se nanašajo na pacilente moškega in ženskega spola. Ta zdravnik i.na navado, da pozove po šestih mesecih zdravljenja vsakcnje vsakega kval fciranega članstva za družin" sko zavarovanje, katero drugod znaša vsaj 4 tedne. Vso krizo sedanjega stanja zavarovanja pa so v največji meri povzročiti zobozdrav. nlSkj m stroški za zofoovje. Ti stroški so znašat D!n 2.0*2.862.60 ali 6.59%, dočim bi smet! znašati najvel 2% ali 600.000 Dn. Te vrsoke tadatke Je ravnatelj utemeljeval predvsem z dejstvom, da so tozadevni predir>tei preveč liberalni, zlasti za mlado zavarovanje, fc: ne more presoditi raivoja svolffi financ. Druge države priznavajo zofrne naprave šele po večletnem članstvu. V tem podedu je potrebna takošnja in temeljita sprememba in to kljub dejstvu, da Je članstvo po dosedanji praks! razvajeno. V nezgodnem zavarovanju Je bilo pred. psano Din 7,773.510.66 premij; za Delavsko zbornčo Din 2,440.972.60, z?. Bnrzo dela Din 1,526.565.70. To znači, da Je znašal skupni letni predpis te naslova vseh socialnih dajatev D!n 42,563.250.93. Zaostanek na neiroiačanih prispevkih od 1. Ju!. 1922 dalje je znašal koncem !. 1925 17.553.150.19 Din. Iz b -inrške stattst£ke posnemamo: obilen) (brez svojcev) Je bilo 22.793, kar pomeni. da je vsak tretji član obolel. Porodniških slučajev ie bilo 516 (brez svojk), zdravljenj v bolnicah 2559, povprečna doba enega obolenja 19 dni, oskrbna doba 1 porodnice 65 dni. Skupino število bolezenskih dni 446.315 dni V zdravilišča je bilo oddana 28 oseb s skupno 1389 oskrbnih dni a!i na osebo 50 dni (tuberkulozni slučaji!). Zobozdravnišfcih dajatev Je bilo deležnih 8401 oseba, tako da odpade na er.o osebo povprečno 24« Dm zdatkov. Od teh oseb je bilo preko 40 odstotkov služkinj. V kopališča je bilo oddanih 80 oseb z 1608 oskrb. dni ali povprečno 20 dni na oseb... Nezgodnih slučajev je bilo prijavljenih 1912 od teh odškodovanih 237 n sicer 1.04 odstotka smrtnih, 9.98 otfcot. začasnih- oiisk dnin in 1.41 odsot. trajnih. Računski zaključek rn poročilo je ravnateljstvo po daljši debati odobrilo- V debati je g. Cobal povdaril, da more kr tika biti naperjena le proti zakonu ra centralizmu v upravi, di ugani usmerjena kritika more !e škodovat:. prekrasne hčere. Le-te so si k srcu vzele materino usodo in so bile neusmiljeno krepostne. Prvi je bilo ime Gela, ''-ugi Appa —- kako sta se imenovali ostali dve. zaslužni gospod pisatelj žalibos ne vé. toda iz imen prvih dveh po pravici sklepa, da sta se tudi te dve imenovali, in sicer kakorkoli. Pa so nesramni Obri mislili in želeli, da jim bodo tudi pri teh hčerih šle poroke tako gladko od rok kakor pri materi. in so se lotili besed in dejanj, da prekrasnim deklicam ponudiio svoje srce in ljubezen in sploh. Komaj pa so se jim približali, že se je vsak prijel za nos in se kruto pridu-šil. Velika je bila lepota krepostnih deklic, da se ni dala z besedo dopovedati; toda še večji ie bi! smrad, k; jih ;e obdajal in iih je čuval kakor jeklen oklep, da je vsakomur koj vse ponehalo, srce in ljubezen m sploh. Zakaj? Zato. ker so si bile krepostne štiri deklice nabasale v deviško čisto nedrje mesa od zaklanih mladih piščet — to je pričelo gniti in ie širilo zoprne dišave. Jako zoprne Tako zoprne, da je celo obrske vojake minila linbezen in srce in sploh in so se kruto pridušili: «kak. ni mogoče!» in so raznesli glas. da snloh vse langobardske žene tako zo- VTO. vsesokolski zlet Tako z vami Strahovski lomi v predme, etju Prage, kjer je že vse pripravljeno za ogromno sokolsko telovadilšče, so zadnje dn! zelo spremenlîi lice. šele zdaj se vidi, kako težko tn obsežno delo je že dovršeno. Na telovadiSCu je zaposlenih 1200 delav. cev, ki delajo v treh skuipinah. Stavbni odbor izjavlja, da delo uspešno napreduje. Tribune so večinoma že dograjene. V Ce-ški javnosti eo krožile zadnje čase vesti, rta telovadišče ne bo pravočasno priprav. Ijeno in da je vsesokolski zlet ogrožen. Zletni pripravljalni odbor izjavlja, da priprave uspešno napredujejo ln da je vsaka nevarnost, da bi se zlet ne mogel pravo, časno vršiti, izključena. Tudi glede tesarskih del se nI treba bati. Proste vaje moškega in ženskega članstva dokazujejo, da so se češki Sokoli za letošnji zlet zelo dobro prrpravtll Pri prostih vajah nastopijo tud! starejši Sokoli, med njimi več nad SO let starih mož. Tudi naraščaj se je dobro pripravil. V Tyrëevem domu se sestajajo zdaj vsi zletni odbori, k' jih je 17. V teh odborih deluje nad 10f>0 članov. Zletni plakati ln prapagandietični plakat sokolskega velesejma bodo te dni nalepljeni po Pragi, železniški odbor ima že mnogo prijav za prevoz po železnici članov se je priglasilo 68.000, naraščaja pa 29.300. Udeleženci iz Jugoslavije niso šteti Odbor računa da se udeleži zleta 7000 Ju-oroslovenov. Za prevoz naraščaja bo treba 7"50 vagonov odnosno 31 posebnih vlakov, za članstvo pa 1SOO vagonov ali 82 posebnih vlakov. Ker prispe mnogo udeležen, rev tudi z rednimi vlaki, je jasno, da bo treba promet med z'etam dobro organizirati in izpopolniti. Prometno ministrstvo je že odredilo, naj se direkcije pripravijo za prevoz udeležencev po izkušnjah, H eo jih iinele povodom VII. vsesokolskega zleta. Ministrstvo narodne obrambe je naprošeno. naj ne poziva ob tem času železničarjev na orožne vaje. Prometno ministrstvo je ci rodilo, naj bodo med 27. januarjem ta 1Î julije®» na razpolago vsi osebni in za osebni promet prikladni tovorni vagoni. Na ^•katerih progah bo med zletom omejen tovorni promet. Za proge, kjer je priča 4o. ■ .-ul posebnega navala, bo najbrž izdelan posebni vozni red. Novost letošnjega zleta bo zletni velesejem. Prireditveni odbor je poslal vabila precej pozno, vendar se je pa oglasilo že toliko razstavijalcev, da bo težko vse raz-mestiti kljub temu. da znaša površina novih paviljonov nad 3000 m«. Največ se je priglasEo tvrdk. ki izdelujejo telovadno orodje. Tudi arhitekti In stavbeniki se udeleže zletnega velesejma. Razstavljeni bodo relo načrti vzorno urejenih letnih telova-tiižč in igrišče. Priglasilo se je tudi več tvrdk, ki razstavijo opremo pisarn in knjiž nic. kakor tudi dekorativne predmete. Proti alkoholni ookret v jugoslo-venskem Sokolstvu Snkolstvo že dalj časa propagira proti-alkoholno gibanje med svojim članstvom in je zlasti med mlajšimi člani že lepo število takih, ki so popolni abstinenti, mnogo je pa tudi strogih zmernikov. Polagoma se šiTi prcrtialkoholni pokret v veeh vrstah Sokaistva. vendar nI mogoče naenkrat uvesti popolne abstinence posebno pri starejših članih, zato se obvezna abstinenca uvaja postopoma. Letošnja glavna skupščina JSS v P Jakovem je storila nove sklepe,, ki so protiallcohotal pofcret v sokolski organizaciji razširili zopet za korak naprej. S popolno abstinenco je pričelo Sokol-stvo pri deci ter jo bo širilo od leta do leta dalje, tako da bo prišla zapoved po. polne abstinence polagoma na naraščaj in preko tega na članstvo. Ta načdm širjenja po-olne abstinence je gotovo najpriklad-neiši in obeta najboljših uspehov, zakaj pričakovati od starejših, ki so alkohola že vajeni — popolne zdržnosti, ne kaže, pač pa smemo upati na mladino, ki se bo od mladih nog zavedala obljube popotne abstinence. Isto velja glede nikotina. Novi predpisi so nastopni: Sokolski dec! je obvezno in stalno prepovedano uživanje alkoholnih pijač in pušenje. Deca se svečano zaobljubi, da se b o-" popolnoma vzdržaiti alkohola ln nikotina, in sicer na način kakor je v posameznih krajih običajen ter se o tem ob. vestijo starši oziroma njihovi namestniki in javnost sploh. Načrt zaobljube izdelata ravezni tehnični odbor in zdravniški odsek. Zadnji skrbi tudi za primerne poučne članke o škodljivosti alkohola in nikotina ter jih bo prinašal list za deco »Naša ra-dcet.« Sokolskemu naraščaju, ki prihaja od de-ce in je torej že abstinenten, in onemu naraščaju, ki nanovo vstopa v sokolski krog, je obvezno tn stalno prepovedano uživanje alkoholnih pijač in pušenje, med tem ko veljajo za sedanji naraščaj, še vsi dosedanji predpisi. Ti predpisi določujejo, da je uži vanje alkohola In pušenje za hranjeno v prno duhté in da je sleherno resno znanje z njimi izključeno. Krepostne štiri device so torej tudi uporabile dišave, t-da ne. da bi vabile dedce, kakor to počno sedanji parnimi, nego da se jih ubranijo. Tako ie prav in jih je pohvalila tudi naša teta. ki ji. kakor rečeno, včasi kako čisto pametna uide. Pa se je krepostnim deklicar- krepost tudi obnesla. Dve sta nan-avili sijajni partiji: Gelo je vzel bavarski vojvoda Gerbold. Appo oa alemanski k'alj — ime sem mu že pozabil. Ostali dve gotovo tudi nista ostali brez. — Bilo srečno! času, ko je naraščaj pod nadzorstvom so-kolskth voditeljev. Naraščajniki abstinenti (seveda velja vse to tudi za naraščajnice) tvorijo pod vodstvom člana, oziroma članice, ki je abstinent ali vsaj strog zmerniik, posebno družino, ki bo propagirala abstinenčno gibanje ter bo posebna odifka m vrlina za one. ki bodo člani te družine. Savezni zdravniški odsek bo skrbel za propagando potom naraščajskega lista »Sokolič.« Članstva za enkrat še ni siliti k temu pokretu, ne sme se ga pa ovîrati. ako želi postiti zmernili ali popolni abstinent. V tem pogledu veljajo nastopni predpisi: Dništva ne smejo sprejemati v svoje vrste judi, ki niso moralno noporečeni. Kaz. no vati morajo vsakega člana, ki je v pijanem stanju zagrešil kako nedostojnosl ne glede na to, če je v času dejanja nosil znak ali kroj. Ako društvo v tem pogledu ne izpolni svoje dolžnosti, sme zahtevati župa od društva odklonitev prijavljenega člana ali pa kaznovanje člana. Ici se je pregrešil Da se omeji uživanje alkohola pri sokol, skih prireditvah, ne smejo telovadni nastopi in akademije, četudi so v zvezi z za-bavami, trajati prefko 12. ure ponoči Sa kolska deca in naraščaj sme biti tudi v sprepaetvu staršev ali namestnikov le do 9. ure zvečer na podobnih prireditvah. Ker je med javno telovadbo strogo prepovedano točiti alkoholne pijače, morajo društvo opremiti točilnice s potrebnimi napisi, da se posetnilta seznanijo s temi predpisi. Za širjenje protialkoholnega gibanja mo. ra vsako sokolsko društvo prirediti v letu vsaj eno protialkoholno ln protinikotlnsko predavanje Tudi v Sokolskem Glasniku bodo priobčene razprave o tem pokretu V svrho Izvajanja protialkoholnega in protinlkotinskega polkreta Imenujejo dru. štveni upravni odbori, župno in savezno starešinstvo posebnega referenta za absti nenco. Ta je- člam zdravniškega odseka 'ji njegov zastopnik v tehničnem odboru in prosvetnem odboru V načrte za pred n laške tečaie in šole se uvede poseben predmet o abstinenci, o proti alkoholnem ln protiniko tinskem gibanju, da se zlasti prednjaki, ki so nosilci in vršilci sokolske ideje, dobr(o poučijo o teh predmetih. Vse zadevne okrožnice, navodila in raz prave morajo biti izdane \z centrale naj kasneje do 1. avgusta tekočega leta. Sklepi in predpisi pa stopijo v veljavo dne 1. oktobra 1926. Predstoječi sklepi zadnje glavne skupščine ta ai o posebno važnost za sokolska društva v Sloveniji, kjer se v tem pogledu sfkoraj največ prestopkov izvrši. V južnih krajih je proti alkoholno gibanje že dosednj precej razširjeno med Sokolstvom. Opozarjate so. da eden pat nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato) „ključ" traja kakor Štirje pari dragih. Kupite eden par in prepričajte ie. — Nogavice brez žiga Turnir m Semmeringu K partiji dr. Vidmar : dr. Aljehin. O senzacijonalnem in gigantskem boju med dr. Vidmarjem in dr. Aljehmom, ki se je vršil v sredo, v X111. kolu, nam poroča ljubljanski šahist, ki je slučajno prisostvo» val igri, še sledeče podrobnosti: Dr. Aljehin in dr. Vidmar po soglasnem mnenju šahovskih strokovnjakov daleč pre kašata vse ostale udeležence turnirja in sta «razred zase». Aljehin je kot beli igral po otvoritvi previdno pozicijsko igro, vendar je dobil Vidmar kmalu premoč — za kvali» teto dve figuri. Vendar pa je bilo to premoč izredno težko uveljaviti, ker se je Ahehin branil nenavadno srdito in žilavo. Ob pre« kinitvi igre je bil položaj tak, da sta bila oba svetovna matadorja prepričana, da do* bita partijo. Na obeh je bilo opažati precej» šnjo nervoznost. Zlasti Aljehin je po vsaki potezi vstal in hodil semintja. Vidmar pa je globoko zamišljen neprestano sedel pri svojih figurah. Popoldne se je nadaljevala igra ob velikanskem navalu občinstva. Po osemurnem, silno težkem in napetem boju je moral končno ruski velemojster vsled jfklene Vidmarjeve igre položiti orožje. Zmaga dr. Vidmarja, ki je trpel v prvi polovici turnirja na močnem bronhijalnem katarju, je učinkovala senzacijonalno. Vsi udeleženci turnirja smatrajo dr. Vidmarja že danes kot moraličnega zmagovalca, kajti porazil je v drugi polovici turnirja v siiaj» nem stilu zaporedoma kar vse štiri najpro» minentnejše in najtežje igralce: Retija, Tar takowerja, Niemcovič« in Aljehina. Znani nemški šahovski mojster Mieses, ki prisost» vuje turnirju na Semmeringu kot šahovski poročevalec za več listov v Nemčiji, je iz» javil, da spada dr. Vidmar na vsak način v isto vrsto s svetovnima prvakoma Capa» blanco in dr. Laskerjem. V naslednjem prinašamo partijo Aljehin : dr. Vidmar, dosedaj najtežja partija sem« merinškega turnirja: Beli: Aljehin Črni: dr. Vidmar Češka obramba damskega gambita. 1.) d4, Sf6. 2.) Sf3, d5, 3.) c4, c6, 4.) e3, еб, 5.) Sd2, c5, 6.) Le2, Sc6, 7.) 0»0, Ld6, 8.) a3, cd4:, 9.) ed4:, a5 (prepreči napredova« nje belih damskih kmetov). 10.) Ld3, 0*0, 11.) Tel, (oba igrata silno previdno) b6, 12.) b3 (zadnje poteze so potrebne za razvoj obeh damskih tekačev). Lb7. 13.) Lb2, Sl7 14.) Se5. Sg6, 15.) Sdf3, Se4, 16.) cd5:, ed5:, 17.) Lb5, (grozi Sd7 z izgubo kmeta b6) De7, (dr. Vidmar tu provocira komplikaci» jo, ki spravi Aljehina v prvo zadrego). 18.) Sd7. TfdS, 19.) Sb6:, Tab8. 20.) Sc5. Le5:, 21.) de5:, Dc5! (v sredini divjih in napornih kombinacij) 22.) Dd4. Db5:, 23.) e6, Sf6, j 24.) Sd7, Td7:, 25.) ed7:, Dd7:, 26.) Taci. ! h6, 27.) f3, Te8, 28.) Te8:, De8: 29.) Kf2. D'o5, 30.) De3, (pozicija je silno težka in zahteva dobrih živcev) La6, 31.) a4, Db7. 32.) Tc5, Sh5, 33.) g3. Dd7. 34.) Kel, Dh3. 35.) Ta5.\ Dh2:, 36.) Df2. Dhl+. 37.) Kd2, Dbl, 38.) Dd4, Dfl, 39.) Dd5:, De2 + , 40.) Kc3, Lb7Il (črni zapleta belega v venec kra« snih kombinacij, med katerimi prihaja pre. moč črnega vedno bolj do izraza), 41.) Db7: Del + , 42.) Kc4. Da5:, 43.) Db8+. Kh7. 44.) Lc3, Df5, 45.) a5, Df3:, 46.) Dc7, Sg3:, 47.) Kb4, Sf4, 48.) K*3. Se6l, 49.) De5. Se4. 50.) I,b4. Dd3, 51.) Ka4, Sd4! (zanjka se stiska .ključ" so ponarejene «3.» a Da najboljši je to Colombo CeyJon 140 vedno bolj) 52.) Dd5, f5, 53.) Dc4, DJ1, • 54.) La3, Dal, 55.) a6 (poslednji napor) Sc3+, 56.) Kb4, Sc2+, 57.) Kc5, Da3+, 57.) Kb6, Se3 ln črni dobi. Ta partija predstav« Ija velikansko borbo dveh enakovrednih nasprotnikov. Spielmann vodi Čimbolj se bliža turnir zaključku, tem hujši postaja boj. Vsak dan prinese za do» sedanje voditelje nova presenečenja. Danes se bodo odigrale viseče partije, v soboto pti se prične med petimi konkurenti odlo» čilna borba za prvo nagrado. V včerajšnjem XIV. kolu je bil prvi go* tov dr. Vidmar, ki je občinstvo s svojo si« jajno igro in železno energijo že naravnost zadivil. V damskem gambitu je predrl Gil» goto fronto, obkolil kmalu sovražno kralje» vo postojanko in Gilga že po 21. potezi di» rektno stri. Aljehin je dobil še pred pavzo proti Kino chu s holand^ko igro. Po več slabejših Kmo» chovih potezah je prešel ruski velemojster takoj v energičen r.apad in nasprotnika kmalu prisilil h kapitulaciji. Z elegantnim žrtvovanjem stolpa jo dr. Tarrasch v indij» ski igri porazil Rosellija, Davidson je v le» pi končnici premagal dr. Michela. Ob 7. zvečer je bil končan damski gambit dr. Tartakower : Spielmann. Po ostrem bo» ju se je razvila končnica, v kateri je imel Spielmann stolp, tekača in odprtega kmeta na sedmi liniji, Tartakower pa samo kralji« co. nakar je kapituliral. Spielmann je s to zmago iztrgal Tartakoverju vodstvo. Interesantna je bila igra Vayda : Rubin» stein. Slednji je imel zmago že skoro v ro» kf.h, ko je nepričakovano prezrl figuro, na» kar je igro celo izgubil. Partija Reti : Niem covič (Retijeva otvoritev) se je razvila v težko končnico z raznobarvnimi tekači. V boju je končno podlegel Reti. Igra Griin» ftld : Treybal je končala remis. Izid partije Yates : Janovski še ni znan, vendar pa je slednji v ugodnejši poziciji. Stanje po XIV. kolu je sledeče: Spiel» mann 10 in pol, Aljehin, Niemcovič in Tar» tskower 10, dr. Vidmar 9 in pol, dr. Tar» raseh 8 in pol, Rfeti 7 in pol, Rubinstein 7 (1), Griinfeld in Trevbal 7. Vavda 6 in pol, Janovski 6 (1), Gilg in Davidson 5 in pol, Yates 5 (2), Michel 4 in pol, Kmoch 3 in pol, Roselli pol. V soboto igrajo: dr. Michel : Yates, dr. Tarrasch : Trevbal, Griinfeld : Davidson, dr. Vidmar : Roselli, Kmoch : Gilg, Reti : Aljehin, dr. Tartakower : Niemcovič, Spiel» mann : Vayda, Rubinstein : Janovski. 1S1 GORJE PRI BLEDU. Zadnji »Kmetijski list« je moral poročevalec vsekakor grdo potegniti s poročilom o shodu Pucljeve stranke, ki se Je vrši v nedelje 21. februarja v Zumrovi gostilni v Sp. G .irjah. Pripoveduje nekaj, kar se tej stranki v Gorjah ne bo nikdar zgodilo, t j. o veliki ude. iežbi njenih som.šljenskov, velkanskem navdušenju za njo, kako so krepke r-vke metale pubče iz shoda pri odprtini, ki Jo je pustil zidar itd. Torej vse prvovrstno. Resnici na ljubo povedano, pa tako kia-verno in porazno še ni nastopila nobena stranka v Gorjah. Pa saj ni čuda, ker ta stranka se je pri nas že izživela. Naš kmet je uvidel, da od te stranke nitna ai>.>ulu.no drugega kot ŠAOdo m tudi ta shod se je vršil popolnoma v tem znamenju. Kljub silni večtedenski agitaciji, zlasti po gos.il-nah, se je sil.da udeležilo v občini s 3000 prebivalci do sto pusluiJcev; med njimi njenih pr.stašev 6 iiz Podholma in 3 iz Zasipa, vse ostalo pa po večini delavci, pristaši drugih strank, da slišijo, kakšne načrte ima .a stranka kot vladna stranka za odpravo davka na ročno delo, preprečenje industrijske kriize, katero močno občutjo tudi Gorjanci, ker je morala tovarna tia Dobravi odpustiti večje število svojih delavcev. Na shod sta prispela kar dva govornika in sicer poki eni govornik Ažman (Medved iz Hraš pri Lescah) in g. dr. Ma. rušič iz Ljubljane. G dr. Marušič kol prvi poročevalec je najprvo opeval sp,razum, mesto da opraviči previsne davke. Industrijsko krizo, proračun. Ker pa se seveda to ne da, je za vse to krivil radikale, demokrate, klerikalce, ustavo* samo oni kot vladna stranka niso ničesar krivL Seveda iudi Gorjanci vemo, da je s tem najlepše priznal, da ta stranka za svoje volilce ni absolutno n česar napravila. Govorn k Ažman je ponavljal kot gramoLtisika plošča, ter d,.dal še nekaj napadov oa univerze in učiteljstvo in to na tak surov in obias.en način, kakršnega je menda samo AAman zmožen. V »Kmet. l.stu« imenovani pu-bič-delavec Bregant tz Zas.pa je »Pozoril, da je nemogoče, da b.. vladna stranka ne mogla n.česar napraviti. Ta sjamka ljudi samo vara, ne stori pa koristnega zanje ničesar. Ker je Bregani to precej objeituvno razlagal, so mu posku-šali pod pritiskom Aimana vzeti besedj. 1'oda poslušalci so enoglasno zahtevali, da nadaljuje, kar se je seveda lud, moralo zgoditi. Dobi je še besedo tud. nek, učitelj, ki je poéteno zavrnil napade na učiieijstvo ra apeliral na govornike, naj se stori kaj za delavski stan, da bo živel človeka dostojno življenje. Vse jima je pr trjevalo iako, da sta dobre vtise od sho-Ja odnesla le ta dva, najslabše pa Pucljeva stranka tako, da- smo prepričan., da Ažmana ne b j več dolgo med Gorjance. Trdnjava na devet.h stebrih se je roočnj ta dan zmajala in eden glavnih se je še v posebni sobi po shodu na-g.bal. Kaj ne samostojni P.dhotncI m Za. sp'ian.! Pripomnl.i pa je še to: »Ce bi bili poslušalci takšni, kot oni v »Kmetijskem listu«, ki so pubča vrgli tam, kjer je zdar pustil odprtino, bi se ta dan shod Pucljeve stranke v Gorjah sploh ne mogel vršiti. KOČEVJE. Srednješolska mladina drž. realne gimnazije je pod vodstvom profesorskega zbora pr redila v soboto dne 20. marca v hotelu »Trst« v Kočevju krasno uspelo akademijo. Vse vsitopn ee so b le že v predprodaj, zasežene in je nešteto ljudi moralo oditi. Navzoči pa so biii od t č-ke do točke bo!) navdušeni ln so Izkazovali srvoja priznanja z mog čn m aplavzom. Gotovo ne sme kritik nas aviti za proizva. 1 Janja naše mladine enakega merHa, kakor Lva Mara Alfons Frylîffld ki iih ns pozdravljamo Režija: F3IED3ICH SSLNîS SenzaC' Otie'ni veletilm 'mbavi in ljubosumnosti ter bogastva (n velikodušnosti — Kiasna vsebina — lepi igralci — razkošna oprema — naimoder-neiše toalete — lahkoumno živlien e v razkešnih nočnih zabaviščih moč denara — sijaj in bogastvo — krasote morja — moč in zmaga č.ste ljubezni Najboljši doseda: izdelani Lya — Mara-Zelnik lilm — ♦♦♦»♦»♦ф«»»<«♦♦*♦♦♦«♦♦♦♦♦♦« Predstave ob 4, pol 6, pol 8, 9. ELITNI KINO MAT.CA pri odraslih, toda za ta slučaj smelo trdimo, da se takega nastopa tudi odrasli ne bi sramovali V prvi vrsti velja io za vzorno disciplino, ki jo kažejo mladi pevci m pevke pod taktirko svojega pevovodje g. profesorja Sivca. Le redkokaterl se skriva za svojimi notami, pretežna večna pa gleda vedno nepremično dirigentu v oči. Vzorna ie po večini tudi razločna izgovarjava. Posebno Je ugajalo občinstvu med pevskimi točkami »rsem troglasnih«, k. jih je zapel s svojimi nežnimi, čistimi glasovi mladinski zbor I. in II. razreda. Pri ostalih zbor h ie bilo slišati vmes nekaj že precej doeoretih glasov, n. pr. med soprani in tenorji. Deklamiral je zelo k.-rajino in lepo prvošolec M. Jerman Gregorčičevo »Soči«, s pravilno interpretacijo in naglasom pa petošoiec J. Prek »Smrt majke Ju-gnviča«. Mali Trostov Mirko Je že znan umemk pri klavirju in harmoniju, d ber njegov partner pa g. Za vodnik, sedmošo. lec Lesjak, ki smo ga prvič slišali, pa ima kaj dobro hi lepo podlago za izbornega go. slača ter rrou je t-plo priporočati nadal). no gojitev tega instrumenta. Vsekakor Je d bro Izpričevalo za glasbeno šolo našega glasbenega društva. Bil le lep večer, ki naj bo v impodbudo našim nadebudnim mladim za nadaljmio udefcrvovamle na polju napredka .umetnosti h) kulture. ČRNOMELJ. Poverjeništtvo Vodnikove družbe je prevzel za Črnomelj g. Anton Stolcer. Ze dosedanji uspeh vipsovam-ja je zelo lep. Ker pa poverjen k ne more vseh strank ob skati na njihovem domu, prosimo vse prijatelje te važne druébe. da poverjenika sami posetijo tn se vpiiejo pri nlem kot člani. Poverjenik uraduje tudi ob nedeljah doma in prnsi vse prijatelje dobrih knjig, naj ne zamude ugodne priložnosti Kntige b'idi doiHkane v avgustu ter Jih d'Vhe naročniki pri svojem poverjeniku. Opozarjamo p~isebno kmete in delavce, da dobe za bornih 20 Din krasne štfr knlige, ki b^do ponos vsaki h;ši ter duševna hrana družini, mladini ta starim. HRASTNIK. Preteklo nedeljo je priredil ttikaijšnji veleposestnik, gietilnčar, mesar, posestnik mlina hi žage ter odličen pristaš SLS g. A. Logar koncert Koroščevega kvarteta itz Zagorja, po koncertu pa ples. Beležimo to. da ne bo poeneje nepotrebnega razburjanja med hrastniškimi pravovernih, ako si bo tudi kak napreden gostilničar ali neklerikalno društvo omislilo v postnem času enako plesno prireditev. ZAGORJE OB SAVI. Brez posebnega pompa, pač pa z mnogim ovirami eo začele naée vrle učiteljice z gospodinjskim tečajem. Kdor pozna zagorske razmere, ve, da je SHkotski dom za take in slične prireditve najprimernejši in vendar se najdejo ljudje, ki J^m je go6:o'jibnost sokolskega krova trn v peti Občina Je p kazala veliko razumevanja ta ravno tako drugI razni dobrotniki, ki so pomogli, da je končal tečaj naravnost triumfalno, kakor Je pokazala gospodinjska razstava ob zaključku tečaja. Aranžma razs ave je bil zelo posreden in vso nedeljo je b'la taka gnje-ča. kakor na kakem velikem p deželskem sejmu. Dvajset naših deklet nam obeta postati dvajset dobrih gospodinj ln to Je prva zasluga tečaja Čast p žrtvovalnim učiteljicam. ki so vztraiale kljub raenim zaprekam do konca. Odlični uspeh razstave je venčal ni'hovo ;de?lno tiho narodno dela Zanimanje za prihodnji tečaj je veliko In PTav bi bilo, če bi se priredil m goče poleti, ko je dovolj zelenjave in sočivja. Strok "vrv pouk in gospodarsko delo ie pit v kmečka srca. Tega naj bi se zavedati vsi oni, ki se ne morejo sprijazniti s podrobnim izobraževalnim del~*n. Vedeli nas. da so ravno zagorske učiteUxe prelom le stare tradicije, dos'ej tam ukoreninjene ln so stopile med zatrorski ženski svet — ter ga — osvojile. Hvala vami LOČE PRI KONJICAH. Učiteljstvo v Ločab ie priredilo s sode'ovanjem učltelj-stva h Sv. Jerneja in Zč ter d-mačih kmečk'h fantov na šolskem odru htro »Deseti brat«, ki so lo ob obiltt udeležbi ob- činstva ponovili trikrat Vse vloge so bile več ali manj v spretnih rokah, posebno se je odlikoval »Deseti brat«, ki je bil v mask: kakor v igri na višku, Krjavelj pa je zabaval občinstvo, da se je kar krivilo od smeha. Le žal, da je prav ta zabava motila pretresljivi prizor, ko umira »Deseti brat«. OSLUŠEVCI PRI VELIKI NEDELJI. Pri nas že 5 let gradimo postajališče — z besedo in propagando namreč. Kako; pa je podoba, lahko z goiovostjo trdimo, da se stavljeni cilj tekom maja tekočega leta uresniči, k čemer je zlasti izdatno pripomogel g. veliki župan dr. Pirkmajer, kateri je na prošnjo zainteresiranih občin naklonil 10.500 Din podpore, za kar je občinstvo imenovanemu gospodu prav hvaležno. Tudi občinski odboT Gve.kovci je za prvo silo naklonil 5000 Din s pristavkom, da to še ni vse. Kakor slišimo, so Lenarčani vredni posnemalci; prispevali b^do namreč enako vsoto v to svrho iz občinske blagajne. Pohvalno moramo omeniti Samužance, ki so na stvari deloma des nteresirani, pa zraven prostovoljnih prispevkov iiz občinske blagajne dado lep zinesek. Kaj pa Formin, ki je zraven Oslitševec in Sv. Lenarta glavni inieresent? G. župan hi odborniki naj se zganejo In dokažejo dobro voljo za napredek prebivalstva. Zanašati se na to, da bodo drugi brez njih zgradili ter da imaîo brez prispevkov enako pravico na novo po, stajališče, ni lepo. Gosp dje iz Formina naj dokaželo, da žive v 20. veku! I A. Kune, Lfn&ïfana S priporoča svojo bogato izbero Sinih površnikov za gospode po prav zmernih cenah, 81 виваишвииввииививи ADRIA prašek za pecivo, vanilin sladkor Edino pravi in zanesljivi. Okrajni zastop ormoški razpisuje na podlagi čl. 86 — 105 zakona o državnem računovodstvu dobavo: do 3000 m8 okroglega (rečnega ali nafeopanega) In do 1000 m* trtega gramoza, i»"* Dobava se izvrši potom ustmene manjševalne javne dražbe, ki se bo vršila v soboto, dae !0. aprila 1.1. ob 9. nri dopoldne v prostorih okrajnega zastopa v Ormožu. Pogoji dražbe, kakor razdelitev dobav gramoza po posameznih cestnih progah se objavijo pri licitaciji ; na zahtevo se tudi dostavilo proti povračilu faktičnih stroškov. Okrajni zastop v Ormožu, Samo dva dni 29. io I marca 1.1. Prodaja vsakovrstnih otrožkib obiehc, piaičev, klobučkov 1832 itd. v trgovini perila HED ŠARC Ljubljana Šeienburgova ulica čtev. 5, Ne zamudite ogledati S' izložbo Gaston Leroux : 2 -rikazen v Operi L Ali je to fantom? Na večer poslovilne predstave v čast odstopivšima ravnateljema Opere gg. Debienne-u in Poligyju je pol ducata baletk, ki so se vračale z odra, potem ko so «odplesale» P o 1 y e -u c t a, nenadoma preplavilo ložo gospodične Sorellijeve, ene izmi-d prvih plesalk. Pridrvele so vse zmešane, ene smejoč se pretirano in dokaj nenaravno, druge pa kriče od groze. Gospodično Sorellijevo, ki si je želela trenotek samote, da porovi slavnostni nagovor, ki bi ga morala kmalu nato izreči v plesni dvorani pred gospodoma Debienneom in Poligtiyjem, je ozlovoljila ta zaglušna dirka. Obrnila se je k svojim tovarlšicam in jih vznemirjeno vprašala, čemu to hrupno razburjenje. Mala Jamiiies, — nosek, kakršni so všeč Grévinu, z očmi potočnice, rožnih lic, z grlom lilije — je povedala z drhtečim glasom, zadušenim od gToze vzrok z dvema besedama: «Fantom gre!» In je zaključila brž vrata. Gospodična Sorellijeva je bila zelo babjeverna. Ko je čula malo Jammes govoriti o fantomu, se je stresla in rekla: «Ti neumnica!» Ker pa je sama najbolj verjela v prikazni sploh, v prikazen v Operi pa še prav posebej, se je hotela takoj poučiti. »Ali ste ga videle?« je spraševala. «Kakor vas vidim!» je zastokala mala Jammes, ki je noge niso več držale in se je sesedla na stol. ïn takoj je dodala mala Giry: «Če je to on, je zelo grd!» «Tisto pa!» je pritrdil zbor plesalk. In govorile so vse hkrati. Fantom se jim je prikazal v podobi gospoda v fraku, ki je naenkrat zrastel pred njimi na hodniku, ne da bi mogle vedeti, odkod je prišel. Njegovo pojavljenje je bilo tako nenadno, da bi se dalo misliti, da je stopil iz zidu. «O, seveda,» je dejala ena med njimi, ki je še nekako ohranila hiadno kri, «ve povsod vidite fantoma». In res se v Operi več mesecev ni govorilo o ničemer drugem kot o tem fantomu v fraku, ki se je sprehajal kot senca po zgradbi, ki ni nagovarjal nikogar, ki si ga nihče ni drznil ustaviti in ki je itak vselej takoj izginil, čim ga je kdo ugledal, ne da bi bilo mogoče vedeti, kod in kako. Pri hoji ni delal šuma. kot se spodobi za pravo prikazen. V začetku so se mu smejali in zbijali šale iz tega strahu, ki je bil oblečen kot človek iz dobre družbe alï pa kot po- grebec, toda legenda o fantomu je med baletnim zborom kmalu na-rastla do orjaškega razmerja. Vse so zatrjevale, da so več ali manj srečale to izvennaravno bitje in da so postale žrtve njegovih urokov. In one, ki so se najglasneje smejale, niso bile ravno najbolj neustrašene. Kadar S2 ni prikazal, je razodeval svojo navzočnost ali svoj prihod s smešnimi ali zlonosnimi dogodki, za katere ga je dolžilo malone splošno praznoverje. Ce se je pripetila kaka nezgoda, če je kaka baletka storila porednost svoji tovarišici, če se je izgubila kvasta za puder, je bil vsega kriv fantom, fantom iz Opere! Kdo pa ga je prav za prav videl? V Operi morete srečati toliko frakov, ki niso prikazni. Toda ta je imel neko posebnost, ki je nimajo vsi fraki. Vanj je bil oblečen okostnjak. Gospodične baletke so vsaj trdile tako. Imel je seveda glavo mrliča. Ali je bilo vse to resno? Resnica je, da se je domislek o okostnjaku rodil iz opisa, kakršnega jo dal o fantomu Jožef Buquet. nadstrojnik, ki ga je dejansko videl. On je trčil — ne more se reči «z nosom v nos», ker ga fantom ni imel — v ta.iinstveno osebo na malih stopnicah blizu rampe. Ici vodijo naravnost v podzemlje Opazii ga je le za hip — zakaj fantom je pobegnil - in je ohranil neizbrisen spomin na to vizijo. To-le je pripovedoval Jožef Buquet o fantomu: »On je čudovito mršav in njegov frak mahedra na ogrodju okostnjaka. Skratka, vidita se samo dve veliki črni luknji kot pri lobanjah mrličev. Njegova koža. ki je razpeta na okostju kot koža na bobnu, ni nikakor bela. marveč grdo rumena. Njegov nos je tako neznaten, da je od strani neviden, in odsotnost tega nosu je grozna za pogled. Trije ali štirje dolgi temno-rjavi šopi na čelu in za ušesi opravljajo službo las.« »Zaman je Jožef Buquet zasledoval čudno prikazen. Izginila je liki začarana in sledu ji ni bilo več mogoče najti. Ta nadstrojnik je bil resen, uravnotežen človek s počasno domišljijo. in bil je trezen. Njegovo pripovedovanje so poslušali z zanimanjem in osuplostjo in takoj so se oglasil; še drugi, ki so trdili, da so srečali frak z mrtvaško glavo. Razumne osebe, katerim je dospela ta zgodba na uho, so najprej zagotavljale, da si je Jožefa Buqueta privoščil kak njemu podrejeni šaljivec. Za tem pa so se dogaja» zmeraj novi, tako čudni in nerazložljivi pripetljali, da so se začeli vznemirjati tudi največji navihanci. Gasilski poročnik je gotovo pogumna oseba! Tak se ne boji ničesar, tak se posebno ne boji ognja. In vendar se je neki gasilski poročnik*, ki je pri nadzorstvenem obhodu po podzemlju zašel menda malo dalje kakor po navadi, nenadoma zopet pojavil na površju, bled, preplašen, trepetajoč, izbuljenih oči in je takorekoč omedlel v naročju žlahtne matere male *) To čisto verodostojno anekdoto sem zvedel od samega gospoda Pedra Gailharda, bivšega ravnatelja Opere. Jammes. In zakaj? Zato, ker je bil videl, kako se pomika proti njemu v višini glave, a brez telesa, ognjena glava! In ponavljam: »Gasilski poročnik, ta se ognja ne boji.« Ta gasilski poročnik se je imenoval Papin. Baletni zbor je bil ves osupel. Predvsem se ta ognjena glava ni nikakor vjemala z opisom, ki ga ie bil podal o fantomu Jožef Buquet. Spraševale so gasilca, spraševale so še enkrat nadstrojnika z edinim uspehom, da so bile gospodične baletke navsezadnje prepričane, da ima fantom več glav, ki jih menja, kakor hoče. Seveda so si takoj zamislile, da jim grozi najhujša nevarnost. Ce gasilski poročnik ni smatral za neumestno, da se onesvesti, so tudi baletne korifeje in miške imele dovolj tehtnih razlogov, da jim je groza vselej temeljito nabrusila pétice, kadar so morale mimo kake temne luknje v slabo razsvet'jenem hodniku. Laliko si predočimo. kako je bilo pri srcu tem gospodičnam oni večer, ko so vdrle v Sorellijino ložo. «Fantom gre!» je torej zavpila mala Jammes. Nemir med plesalkami je vidno naraščal. V loži je vladal tesnoben molk. Slišal se je le šum zasoplega dihanja. Končno se je Jammes vrgia z znaki odkritosrčne groze v najoddaljenejši kot in je zašepetala to-lc edino besedo: »Poslušajte!« V is.snid se je zdelo vsem, da se je zunaj nekaj oplazilo ob vrata. Nobenega šuma korakov. Rekel bi, da drsi lahka svila po tlaku. Nato ničesar več. Sorellijeva se je skušala pokazati manj malodušno kot njene tovarišice. Približala se je durim in je vprašala komaj slišno: »Kdo je tu?« » Toda nihče ji ni odgovoril. Čuteč, da vise na njej vse oči in zalezujejo njeno najmanjšo kretnjo, se je /. največjim naporom ohrabrila in dejala prav glasno: »Ali je kdo za vrati?« »O. da, da! Gotovo je nekdo za vrati,« je ponovila ta suha sli-vica, Meg Giry. ki se je držala za Sorellijino koprenasto krilo... »Predvsem, ne odprite! Moj Bog, ne odprite!« Toda Sorellijeva, oborožena z bodalcem, od katerega se m nikoli ločila, se je osrčila. zavrtela ključ v ključavnici ln odprla vrata, med tem ko so se plesalke umikale do umivalnice in je Meg Giry vzdihovala: »Mama. mama!« Sorellijeva je pogledala pogumno na hodnik. Bi' je prazen. Plesalka je živo zaprla vrata in se globoko oddihnila. »Ne,« je dejala, »nikogar ni.« »In vendar smo ga videle,« je še vedno trdila Jammes. ki je plašno prikoracala do Sorellijeve. »Gotovo lazi tod v bližini. Jaz se že ne grem več napravljat. Najboljše je, da gremo vse skupaj kar takoj doli v dvorano na »priklon«, in da se potem skupaj vrnemo.« Mali oglasi, kl služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. ?enitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Oln I '— Najmanjši metih Din 10--% Recitacijski večer pravljic za odrasle, balad in legend, ki ga priredi Acena 9 sodelovanjem reri-tatorke g'J4. Sturnmve, naših priznanih opcriûh pevcev g. Banovca in p. Sub-Ija ter pianistke gdč. Vo-gelnikove, se vrSi danes zvečer ob И 9. nri v mali dvorani Narodnega doma. — Prostovoljni prispevki v kritje stroâkev se hvalf-ïno sprejemajo. 7682 Pezor! Pozor! Vsi gostilničarji Slovenije, ki ielite dobro l-elo vino, kupaite vivodin-fkega in draÉiëkc-ga. Na zahtevo se prineso vzorci osebno kupcu. Cena vina ie izredno nizka in за do-i.ro kvaliteto blaja se jamči. — Naslov pove nprava «Jutra». 7677 a 4Г Posredovalnico za služkinje Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4 1'Oi^i zmajskega mostu je otvorila Pavla Mrak, preje v posredovalnici Novotny, ter se najtoplej« priporoča. 72 Izvežbana natakarica • dobrimi izpričevali, ee ►r.rejmc takoj v hotel Štrukelj. 7073 Delavci ta izdelavo cementnih i*-ilulkov se ižčejo. Kje, pove uprava «Jutra». 7636 Mlajši šofer ia majhen avto, v večjem kraju blizu Ljubljane, se »prejme t-akoj. Oglasiti se r»ri tvrdki A. Lampret v Ljubljani, Dunajska c. 22. 7810 Pekovski vajenec priden in pošten, ne pod 15 Itrt star, se sprejme. Naslov v upravi «Jutra». 7594 Pisarniška moč prvovrstna in samostojna 9 slovenski in nemSki korespondenci, se takoj sprejme Ponudbe z navedbo zahtev na upr. «Jutra» pod Šifro «1000 K». 7521 Korespondenta perfektnega. išče га takojšen nastop industrijsko podjetje v Sloveniji. — Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe z navedbo jezikov na upravo «Jutra» pod «Perfekte» K». 7517 Svileni klobuki aajmodernejSi, v vseh modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z Маћшб-Gorjanc, Kopitarjev« ul 1. Istota« se sprejmejo v e a popravila. 7174 Tovorno dvigalo (Lastenaufzug) za 500 kjj teže, za transmisijski ali motorni pogon, se p r o d a. Dopise na upravo «Jutra» pod «Priložnost». 5840 Inštruktorja iščem r.a prvoSolra. Naslov na upr. «Jntra» pod Šifro «Po Veliki noči» 7681 tfe- Radio-klinika popravlja eestave, le, slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev J Go^ec Ljblj kreditna banka 25-a II Več dobrih krojaških pomočnikov тл veliko delo sprejme konfekcijska tovarna Fran IVreada & Cie., Ljubljana, Emoneka cesta 8. 6040 Brusač «s nož« in laee (Kmter u. Sajren-ScbleHer) se iWe za tvornico ia£ ia »trojnih rožev «Korona» v Karlov-• u. Stalno аатеббипје, re-ilPhtira »e вл mirn«va in marljivega delavca. Nastop Ključavničar razumen — za izdelovanje preeizijskeça orodja, se išče. Le reenifcno samostojne in dobre mo& naj se blagovolijo oglasiti pri Splošni stavba» dmihi Tezno pri Maribora. 7b75 Potnika zmoinega in poštenega, za Slovenijo in Hrvatsko, ižfce domača tvornica erodja. — Piamene ponudbe z zahtevkom place in referencami na upr. «Jutra» pod oglasno Itev. 7979. 7679 (iSiešo? Skušen vinogradnik Жс1јаН»1 s praktâfaa iz-azbo. poročen, išče alup 2bo oskrbnika na kakem vinogradniškem večjem posestva. Gre tudi kot logar na večje gozdno posestvo. Nasiov pove uprava «Jutra» 7003 300 Din nagrade dam tistemu, ki ml preekrbi stalno sluibo pri Železniškem prometu. Najraje bi lel sa savirača ali v skladišče proti mesečni plači, i^koj. — Pismene ponudbe ! 8em priden, laaeeljr — • -ki"-- " — . T. RABIČ *) :jy Ljubljana ^VORSKbS? Pekarijo s stanovanjem dam 2 leti zaetonj z vsem inventarjem onemu, kdor posodi 50.000 Din. Nahaja te na prometnem kraju. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zastonj 4160» 7584 *ч ravnost na tvorni»©! čes 80 let star. Naelev v «K o r d u n» v Karlorcn. • upravi «Jntra». 7687 DRVA - ČEBIN Wolfova 1/П Telefon: 56 ■181/11 Moderna spalnica iz čeSnjevega lesa. jedilnica iz orphovega lesa, kompletna kuhinjska oprava, se poceni proda radi selitve. — Naslov pove uprava «Jntra» 7633 Iz konkurzne mase se proda manufakturno, galanterijsko bl^go in oprema po skrajno nizki ceni. — Ponudbe na upr.ivo «Jutra» ped «Zelo poceni» 7627 Suhih orehov 1—S vacona srednjo kvalitete franko vagon Debej (Bosna) po 6'50 kg brutto za nett«, •• preda. — Ponudbe na upravo «Juira» 7635 2 krasni spalnici en» črellnjeva in ena hrastova, obe masivni, politi-rani, s psiho in hrastova, črno politirana jedilnica ntprodaj. — Naslov pove uprava «Jutra». 7600 Divjih kostanjev več sto in vse vrste sadnih drevesc prodaja po nizki coni Jakob Pintar, sadjere-jec, Sv Tomal, p. Skofja Loka 7511 Pisalni stroj s cirilskiml pismenkaml, popolnoma nov, je naprodaj — Ponudbe na direkcijo listov konzorcija «Jutra» v Ljubljani. 7615 Vodel za cementne cevi v premeru 13 cm se kupi. Poimdbe na upravo «Jntra» pod Šifro «Cevi» 7635 Kupim fotosr. aparat 10 X 15 Opis in ceno na upravo «Jutra» pod ?ifro «Foto 4000» 7Б37 Zlata očala kupi 50 let etar. daljnoviden gospod. — Ponudbe s navedbo cene na uprav» «Jutra» pod Šifro «Očala». 7684 Lokal primeren ta manjSo mehanično delavuico, se i86e. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Prostor 240». 7541 Lokal z izložbo, v Ljubljeni, išče Rtcfimovič. Zamikov» ulic» St. 8/П. 7497 Skladišče event. delavnica, ratdelje-ла ali v celem ca. 400—6Л0 m s velika, ta ureditev industrijskega podjetja, ee iSče za takoj. Prostori morajo biti svitli in suhi Dopise «e prosi na naelov: Jot. Baumeister, Maribor. Aleksandrova cefta 20. 74C7 Dve veliki sobi primerni ta pisarno, se od-dasta v sredini mesta v najem. Ponudbe pod tnačko «Pisarniški prostori» na upravo «Jutra». 7.")6d Soliden pospod iSče tračno sobo. opremljeno ali prazno. Najraje s kopalnico. — Ponudbe ca upravo «Jutra» pod tnačko «Dr A K.» 7429 Gdč. ali dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje Naslov v upravi «Jntra. 7646 1? restavracij pod „Skale©44 Mestni trg št. 11. se ločijo pristna ter pitna vina. Preko ulice Din Г- cenejše. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure salon ski koncert Ob nedeljah od 9. do 13. ure zajtrkovalni koncert 1736 ^ eselje in 5956 A nimo pri R adio T elefonskih A paratih obstoji v dobrem sprejemanju, katero ie mogoče edino s pomočjo „Varta" . Kumulatorjev. Britev ee je izgubila od 8koflje do Bleiweisove ceste. — ToSten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi Metelkovi ulici 13. 2 trgovska lokala kraena. poeebno pripravna za modno ln manufaktnm» trgovino, na irlavni promenadi v sredini letovišč» na Bledu se od dasta. Pojasnila dnje A. Weifling, H led. 767» 7000 Din posojila i i 8 e m ta S mesece proti visokim obreetim in garanciji. — Ponudbe pod iifro «Nujno 99» na upr. «Jutra» 7629 L. Družabn Ki lahko tud. sodeluie z vlogo Din 500 OOO»— aH več, IŠČE prvovrstno industrijske podjetje v Mariboru v svrho povečanja obrata. Ponudbe pod „Industrij* na upravo I sta 1501-a & 15 r- >« ;П B 0) Q E E E E E E L! 0 C Cf F L- D. n u- zanesljiv, energičen, z večletno prakso se sprejme za večje podjetje drobnih železnih izdelkov v Sloveniji ; podjetje redno zaposluje do 200 delavcev. Pogoji : Popolnoma samostojno vodstvo tovarne in drugih delavnic, izvežbanost v pisarni kakor tudi v dobri sistematični razdelitvi dela, kalkulacijah, itd. ter primeren nastop v svrho ohranitev reda in discipline isei a Prednost imajo domačini, ki so bili zaposleni v sličnih podjetjih in so zmožni založiti primerno kavcijo. Nastop takoj, oziroma čimpreje. Ponudbe s prepisi izpričeval o dosedanjem službovanju, navedbo referenc, zahtevo plače in drugimi pogoji na Žebljarsho in ielezoobrino za-dfuijo v Kropi ln Eamni gorici, Kropa. Vsem znancem ln prijateljem sporočamo tužno vest. da ie danes preminul gospod MAKS WINTER mesarski pomočnik Pogreb se bo vršil v petek, dne 26. marca, cb 14. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. L|ubljana. 24. marca 1926. Žalujoči prijatelji. Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige: Dr. Josip Tičari Cena s poštnino vred Din 1950 Naročila na knjigarno TtsUovne cadrage v Ljabltanl. охшзшшсс 1860-a Sodarska zadruga, reg. zadr. ж om. zav. v Železnikih naznanja v globoki žalosti pre-tužno vest, da je njen nepozabni, dolgoletni član, gospod GHBRÎJEL THALER posestnik, trgovec, gostilničar, ob:, svetovalec Itd. v nedeljo, dne 21. marca 1926 ob 10. uri zvečer preminul. > Sodarska zadruga, kateri je bil pokojnik od prvega dne obstanka tudi član načeistva, pa mu ohtani trajno hvaležen in časten spomin. V ŽELEZNIKIH, dne 22. marca 1926. Na&elstvo. -'«"v x-»Г\7- ; ' ... '-'.■*• . * ' ; . - . ч .IvvSrSf G C -V U . .„r ' -- '.{': Bret poeebnetm obvestila Globoko potrti naznanjamo, da je naš dobri nepozabni soprog, oče, ded, brat, svak in tast, gospod Anton Lenarčič dvorni svetnik v pokoju danes po kratki bolezn: nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboio, dne 27 t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti Tavčarjeva ulica štev. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnlca se bo brala dne 29. t. m. ob 10. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 25. marca 1925 Žalujoči ostali. шза r, reditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, PreS^rnova ulica 50 (v lastnem poslo^fu). Obrestovania vlog, nakan in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomnt in mkaso menic 1er nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Bnojairitt: Krtdl'. tjubliana Telefon 40. 457. 548. 805 in 806 Urejuje dr. Albert Kramei. todaja ха Ков*>гсЦ «Jutra» Adoll Ribnika». Za Narodno tialurno dd. kot tiakaroarja Fran Jezeriek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani.