OBISK GORIČANSKEGA GRADU
Pravijo, da poletje ni pri-meren čas za obiskovanje mu-zejev, saj sonce vabi h kopa-nju in izletom v naravo in človek si zaželi zraka, ne pa starih zaprtih prostorov in dvoran, kjer kraljuje pretek-lost. Da bi demantirali te go-vorice, smo obiskali grad v Goričanah, kjer so razstavlje-ne zbirke muzejskih predme-tov izvenevropskih kultur.
Grad sam je iz 18. stoletja in spada med najlepše baročne spomenike v Sloveniji. Do druge svetovne vojne je bil škofijska poletna rezidenca, zelo pa je pomemben za našo narodno in politično zgodovi-no, saj je bila v septembru leta 1934 v tem gradu četrta pokrajinska konferenca Ko-munlstične partije, ki se jeje udeležil tudi Josip Broz Tito. Prav ob trideseti obletnici te-ga dogodka, ki je eden izmed najvažnejših v zgodovini KP Slovenije in delavskega gi-banja pred ljudsko revoluci-jo na Slovenskem, so odprli v gradu Goričane muzej iz-vonevropskih kultur.
Pričnimo obhod z obiskom kapele. V njej opazimo Men-cingerjevo delo iz 18. stoletja, nekaj drugih njegovih del pa bo hranila Narodna galerija vse do takrat, ko bo grajska kapela popolnoma dograjena. Od tu se napotimo v prostore, kjer so razstavljene zbirke dr. Frančka in Klare Kos. Dr. Kos je bil umetnostni zgo-dovinar in jugoslovanski am-basador na Japonskem.
Njegova zbirka prikazuje dolg in ploden razvoj te de-žele od prvih lončarskih iz-delkov vse do umetniško po-slikanih predmetov visoke umetniškc vrednosti. Zelo pomembne so bile keramične delavnice v 16. stoletju, ki so jih ustanovili korejski moj-stri. Ob prihodu teh mojstrov je bilo povpraševanje po čaj-nih skodelicah veliko, kajti verovanje sen — budizem je tesno povezano s čajnim kul-tom.
V  naslednji  sobi  razstavlja skupina umetnikov iz Kyota, od   katerih   moramo   omeniti dela Kaka Morina, ki je slo-vel kot barvni eksperimenta-tor.   Edinemu  mu   je   namreč uspelo izdelati vazo v sclado-nu, tej najžlahtnejši barvi ki-tajskega   porcelana.   Namesto rdeče  barve  je  dobil  krasno zeleno barvo. Kenkichi Tomi-toto  pa  se  odlikuje  z  belim porcelanom   z   ornamenti,   ki Imajo   svoj   izvor   na   Japon-skem.
V  japonski zbirki keramič-nih izdelkov (ta zbirka je sa-mo občasna in jo bodo v krat-kem  nadomestili  z  drugo)  je še  mnogo  drugih   dragocenih primerkov,    toda    prav    tako vabljiva    je    kitajska    stalna zbirka.   V   tej   zbirki   je   obi-skovalcem najbolj všeč kitaj-sko pohištvo, ki je večinoma iz   19.   stoletja.   To   pohištvo je   zbrala   Marija   Skušek   in sodijo,   da   je   iz   cosarskega dvora, saj  kitajsko preprosto
(Nadaljevanje na 8. strani)
Nadaljevanje s 7. strani
ljudstvo pohištva sploh ni poznalo. Značilnost tega po-hištva je v tem, da je njego-va prednja ploskev umetniško rezljana, vse ostale stene pa so gladke. V tej zbirki bi omenili še skupino keramič-nih kipcev, imenovanih streš-ni jezdeci. Ti izvirajo iz 16. in 17. stoletja. Brcz dvoma pa je eden najbolj privlačnih predmetov izredno lepo izde-lana uradna dvorna moška obleka iz kitajske svile, veze-na z zlato nitjo. Po vsem oblačilu so izvezeni kitajski simboli in zmaji. Ta plašč je iz 19. stoletja. Obiskovalčevo pozornost  privleče  tudi  bob-
nič tibetanskih lamaistov, ki je narejen iz dveh zgornjih dclov človcške lobanje. V po-scbni vitrini je razstavljena japonska ženska obutev. To so nenavadno majhni čevlji, ki so seveda pristojali le zelo deformirani nožici japonske dame.
Pri naštevanju znamenitosti ne gre pozabiti spominske sobe IV. pokrajinske konfe-rence KP, ki je bila v teh prostorih, ter viteške dvora-ne, kjer so fazstavljene zelo lepo restavrirano Jelovškove freske in prvo polovice 18. stoletja.                        J. P.