Kaj storiti s smleškim gradom?
Pozabljene škrbine
Med srednjeveškimi gradovi v ljubljanskl kotlini gre, odkar so se lotili očiščevalnih del, nedvomno prvo mesto staremu Smledniku. S katerekoli smeri prideš v Smlednik in uzreš njegovo razgibano zeleno panoramo, ti po-gled nevede uide še na hrib z razvalino, ki odločno dominira nad celotnim področjem. Pobuda turističnega društva Smlednik, da uredi grajski hrib z razvalinami, je ponov-no oživela zanimanje za skoraj pozabljeni stari grad. Neugledna in nepristopna razvali-na je čez noč postala tudi turistično privlač-ua. Odkopane razvaline predstavljajo skro-ment koncept srednjeveškega gradu, ki ni doživel kasnejših prezidav. Razvalina stare-ga smleškega gradu nam v najčistejši obliki predstavlja zasnovo srednjeveškega gradu, ki se opira na izbran, po naravi in umetno zavarovan položaj z osrednjim stolpom, ob-zidjem in na obzidje navezujočimi stavbni-mi členi.
Kdo se bo usmilil razvalin?    ¦'¦
Že pri začetku izkopavanj sta izstopali dve težnji: ali razvaline popolnoma odkopati in jih restavrirati, ali pa grad obnoviti. Zma-gala je druga težnja in »grad so začeli na novo graditi«. Potem je zmanjkalo denarja in grad je sedaj podoben velikemu gradbi-šču, napol zgrajeni hiši, ki so jo zidarji prav hitro zapustili. V nebo pa žalostno štrli na-pol obdelana »škrbina« glavnega stolpa.
Razen redkih posameznikov se drugi de-javniki v krajevni skupnosti niso pozanima-li, niti se niso potegovali za začetek, za po-spešitev obnovitvenih del. Nihče tudi ni dal pripomb k predlogu finančnega načrta ljub-ljanske kulturne skupnosti, zakaj v akcijah spomeniškega varstva za leto 78 ni vključen Smlednik. V bodoče bi bilo primerno zasta-viti delegatsko' vprašanje o tem problemu, hkrati pa izdelati študijo o celotnem razvo-ju turizma na smledniškem področju, v ka-terem bi imel zagotovo pomembno mesto tudi obnovljeni Stari grad nad Smlednikom.
A. Tršan F. Rozman