Št. 228 (16.265) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cen - - -^množen na ciklostil. Od 5. do 17. sept-: ■ ' se} •‘skal v tiskarni 'Doberdob' v G • ebuši. od 18. sep- .embr ’944 / tiskarni‘Slovenija' pod Vor1, *aja 1945 pa v __^odč" u, —. iudnja številka. i.artizanski DNEVNIK v za- Tfti, - Ul Monteccrt 6-Tel. OtO 7786300 GORICA - Drevaed 24 moggb 1 - Tel. 0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_________ PO$H#iA PLAČANA V GOTOVH | 5C/V LIK Spedizlone In abbonamento poslale 45% Art 2, comma20b,legge 66296-Fiate dl Trieste C/ \RSO II t -A last. Giraldi R. // \\ SPECIALIZIRANA TRGOVINA // \\ ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA r ' \ OKRASNE PECI i—i /LUČE \ VGRADNE PECI ZA KAMINE mm NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 SOBOTA, 26. SEPTEMBRA 1998 Kakšne karte so v igri? Vlasta Bernard Politična stabilnost je za Italijo v tem prelomnem Času, ko lovi korak z Evropo, tako pomembna, da si ne more privoščiti vladne krize ali celo predčasnih volitev. Ce bi zdaj popustili, bi to po-nienilo zavreči kapital, ki se je nabral v vseh teh letih zategovanja pasu, nerganja in upanja, da bo nekega dne vendarle konec odpovedovanja. No - ta dan je zdaj že na obzorju, kajti prvič po dolgih letih smo priče proračunskega maneva, ki predvideva le Štiri tisoč milijard novih prihodkov, vse ostalo pa sloni na krCenju javne Porabe. Morda res Se ne takemu, kot bi ga potrebovali, torej strukturnemu, ki zagotavlja dolgoročno zdrave raCune, pa vendar prvemu, omejenemu zasuku v novo smer. Prvemu osnutku finančnega zakona - brez popravkov zadnjega trenutka - so poleg Oljke pritrdili tako sindikati kot delodajalci in Ce ne bi bilo Bertinottija, bi bile letos proračunske okoliščine skoraj idilične. Celo opozicija je bila Prvi hip v zadregi, dok-lor ji ni tajnik Komunistične prenove ponudil terena, na katerem se je lahko razbohotila. Tistih 1-200 milijard lir veC od načrtovane vrednosti Proračunskega posega je dobilo tako veliko veCjo težo od tiste, ki si jo v resnici zasluži, saj vlada namerava dodatna sredstva zbrati s poostritvijo boja proti davčnemu utajevanju. Ozadje igre je torej Cisto politično, kot je politična karta, na katero igra Bertinotti. Izid pa je odvisen od tega, kakšna je ta karta: Ce je posredi res samo finančni zakon, potem je omenjenih 1.200 milijard lir kritje, ki ga je tajniku SKP ponudila vlada za Častni umik; Ce pa ima Bertinotti za bregom kaj drugega, potem bo to roko dokončno zavrnil. Zadnja stvar, ki si jo lahko v tem trenutku želimo, je kriza vlade. Prodi je Italijo privedel na prag Evrope in zdaj, ko ga je treba prestopiti, bi bilo res pogubno odnehati. Se posebno, ker si lahko država po dolgem Času spet privošči misliti na svoje šibke sloje in na razvoj območij, ki so bolj kot Evropi podobna Afriki. Ali pa je morda prav to tisto, kar nekaterim ne ustreza? ITALIJA / MINISTRSKI SVET SPREJEL FINANČNI ZAKON Z MANEVROM V VREDNOSTI 14.700 MILIJARD LIR Glavni proračunski cilji so razvoj, zaposlovanje in boj proti revščni Prodi: To je največ, kor lahko storimo - Bertinottiju 1.200 milijard več ne zadostuje KOSOVO / KONEC SRBSKE OFENZIVE Miloševič spet uspel prelisičiti Zahod BEOGRAD - Srbski viri so včeraj navajali, da so srbske varnostne sile pred-sinoci končale ofenzivo proti položajem privržencev Osvobodilne vojske Kosova (UCK) v osrednjem in severnem delu Kosova, v dolini Drenice in na Planini CiCavica. MiloSeviCu je kot kaže ponovno uspelo prelisičiti svetovno diplomacijo, saj je na dlani, da bo v nekaj dneh s svojo vojaško premočjo strl še zadnje žepe kosovskega odpora pri Podujevu in Mališevu. Pokrajina bo »pomirjena« in ne bo torej veC razlogov za vojaški poseg zveze Nato. Glede ti-soCev beguncev in razseljenih se Miloševič ne dela skrbi, saj ima podporo večine Srbov, za katere je Kosovo zibelka srbske državnosti. Tudi geopolitični položaj na Balkanu z zmago nacionalistov v BiH koristi MiloSeviCu. Na 9. strani RIM / PRETRESLJIVO ODKRITJE Umrl je oče Susanne Tamaro RIM - V stanovanju znane tržaške pisateljice Susanne Tamaro v Ul. del Lago Terrione so včeraj zvečer našli mrtvega moškega. Izkazalo se je, da gre za njenega očeta, za Giovannija Tamara, rojenega 1. ’28. Ni še znano, kaj se je pravzaprav zgodilo, vsekakor je sodni zdravnik potrdil, da gre za naravno smrt, ki pa naj bi nastopila že dopoldne ali celo pred dnevi. Truplo so našli v spalnici, moški je ležal na tleh blizu postelje, na trebuhu in bil je gol, ob truplu in še drugje v malem stanovanju pa so bili krvavi madeži. Kaže, da na truplu niso zasledili znakov nasilja. Agente je zvečer poklicala pisateljičina prijateljica (ali sodelavec), ker se ni na dolgotrajno zvenenje nihče oglasil. Susanna Tamaro, ki ze dolgo ne živi veC v Trstu, je zaslovela predvsem s knjigo Va’ dove ti porta il cuore, po kateri so posneli tudi film. RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel finančni zakon, ki vsebuje pomembno karto v igri o usodi vlade: 1.200 milijard lir veC za najšibkejše družbene sloje. Namesto napovedanih 13.500 milijard je namreč proračunski manever vreden 14.700 milijard lir, kar pomeni, da se je vlada v zadnjem trenutku odločila, da dodatno poseže v državno blagajno in skuša tako ustreči Bertinottiju oziroma mu omogočiti Častni umik od grožnje s krizo. Njegovega imena sicer premier Prodi na tiskovni konferenci, na kateri je predstavil proračunske dokumente, ni nikoli omenil, paC pa je podčrtal, da je »korekcija« namenjena oljašanju položaja najrevnejših plasti prebivalstva in kot taka nedvomno odgovarja na zahteve SKP. Prvi Bertinottijev ko-metar ni ravno spodbuden (dejal je, da 1.200 milijard ničesar ne spreminja), vendar tajnik SKP vrat ni popolnoma zaloputnil. Prepričevalna akcija je medtem še vedno v polnem teku, vanjo pa se s poti po Južni Ameriki vključuje tudi D’Ale-ma, ki vabi Bertinottija, naj razmisli o tem, da njegov ne ni namenjen le finančnemu zakonu, ampak tudi bodočemu sodelovanju z levo sredino. Opozicijske sile so po sprejetju proračunskega manevra še zaostrile kritiko, češ da je finančni zakon le fasada, za katero se skriva popuščanje Ber-tinottijevemu izsiljevanju. Confindustria si je zaenkrat pridržala - sprva pozitivno - oceno, nejevoljo pa je bilo včeraj slišati tudi iz nekaterih sindikalnih vrst, ker je vlada v zadnjem trenutku spremenila postavke, ki so bile Ze dogovorjene s socialnimi partnerji. Na 2. strani Kmalu občinska računalniška mreža TRST - Tržaška občina bo uredila računalniško mrežo, v kateri bodo gostili informacije ustanov in neprofitnih organizacij, za katere bo dostop v svetovni splet internet brezplačen. Javnosti bodo na razpolago najrazličnejše informacije, od mape občinskega urbanističnega načrta do seznama osmič; uvedli bodo tudi forume za javno soočanje med občani. Postopoma bodo občani lahko sporočali občinski upravi svoje prošnje kar prek računalnika. Na 4. strani Predstavili zbornik Standrež 1927-1947 STANDREŽ - Dr. Damjan Paulin je avtor novega zbornika iz polepreteklosti Standreža. Knjiga obravnava obdobje dobrih dvajset let, od razpustitve samostojne občine in najhujšegA obdobja fašizma, do vojnih let, nacistične okupacije in do ljudske oblasti po vojni in konca »zavezniške vojaške uprave. Zbornik, ki ga je izdalo PD Standrež so predstavili v Četrtek v župnijskem domu. Na 10. strani Dežela naj poseže pri upravi železnic TRST - Nadaljuje se val protestov proti okrnjenim železniškim zvezam med Trstom in Riftrom ter drugimi italijanskimi mesti. Po tržaškem županu Illyju in drugih politikih je včeraj posegel pri rimski vladi tudi tržaški prefekt De Feis. Deželni sindikati prevoznikov pa so predlagali, naj Dežela zahteva resno soočenje z Državnimi železnicami. Na 4. strani Camerini v podporo gledališču Verdi RIM - Sen. Camerini je v senat vložil zakonski osnutek za spodbujanje glasbene dejavnosti italijanskih gledališč v tujini. Na osnovi predloga bi tržaškemu gledališču Verdi in drugim tovrstnim ustanovam namenila posebna sredstva. V konkretnem bi tržaškemu gledališču, ki že veC let redno gostuje v bližnjih državah, dodelili 4 milijarde lir letno. Na 5. strani RUSIJA / NOV ZAPLET Jelcin potrdil Zadomova, Šohin iz protesta odstopil MOSKVA - Ker je ruski predsednik Boris Jelcin med včerajšnjim imenovanjem desetih ministrov nove Primakovove vlade za finančnega ministra potrdil dosedanjega minista Mihaila Zadomova, je podpredsednik vlade Aleksander Sohin, ki se pogaja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) napovedal svoj odstop. To bo povzročilo Se dodatne težave pri sestavi vlade, v katero še vedno niso imenovali ministra za jedrsko energijo, prav tako niso imenovali načelnike pomembnih resorjev, kot sta državni odbor za davke in odbor za privatizacije, ki sta bistvene važnosti za izvedbo reform. Sohin je sinoči pojasnil, da je odstopil, ker je Zadornov že enkrat prevaral investitorje, sam pa bi se zato le s težavo pogajal z IMF. Na 9. strani TRST UL TORREBIANCA 37 ip. fmmm ;Z7 —J V K Danes, 26. in jutri'27. septembra' ' HgF' PRAZNIK JESENI SEZONSKE PONUDBE ZT Av\popusti do _ , _ RASTLINE k a /i / -z i - . 7,7 30%& 3%, \ferde Sgaravatti OBALNA CESTA 6/1 TRST TEL 040/224177 URNIK M&k 9-13 15.30-19 OB PONEDEUKIH ZAPRTO /IR - FINANČNI ZAKON / MINISTRSKI SVET SPREJEL PRORAČUNSKI MANEVER V VREDNOSTI 14.700 MILIJARD LIR Boj proti revščini in brezposelnosti s pozornostjo za jug deave in za šolo To so nosilni elementi javnega proračuna s spremnimi ukrepi - Potrjena delna vrnitev evrodavka RIM - Ministrski svet je včeraj soglasno sprejel dokumente finančnega zakona 1999 in si v želji, da bi preprečil vladno krizo, privoščil tudi prelomiti besedo: namesto obljubljenih 13.500 milijard lir proračunskega manevra, je njegovo vrednost zvišal na 14.700 milijard in dodatnih 1.200 milijard v celoti namenil zaščiti najšibkejših družbenih slojev. Novi prihodki sicer ostajajo na predvideni ravni 4.000 milijard lir, vse ostalo pa namerava vlada pokriti s prihranki v javni porabi. Poglejmo na kratko glavna poglavja proračunskega posega. Za razbremenitev stroškov za prvo stanovanje je vlada namenila 1.150 milijard: 1.000 za znižanje davka Irpef najrevnejšim slojem in 150 milijard za znižanje registrskega davka pri nakupu prvega stanovanja. Finančni zakon odpravlja kolek za potni list (stal je 60.000 lir), medtem ko predvideva postopno prilagajanje cene neosvinčenega bencina (višji) ceni bencina super. Na zdravstvenem področju bodo odpravljeni fiksni ticketi v znesku 6.000 lir za diagnostične in specialistične storitve, na socialnem pa se bo znižal davčni pritisk na minimalne pokojnine. Za šolo bo vlada v naslednjem triletju odrinila 4.300 milijard, katerim je treba prišeti še 1.500 milijard v treh letih za izvajanje pravice do študija (štipendije) in za brezplačne učbenike otrokom iz najrevnejših družin. Za socialne pokojnine se obeta zvišanje 80.000 Ib, pri Čemer je Prodi proiz-nal, da »s 600 tisoč lirami mesečno res ni mogoče živeti, vendar je bilo to zvišanje največ, kar si je lahko vlada dovolila«. Ob tem gre zabeležiti tudi poseg v zvezi z italijanskimi pokojninami osebam, ki živijo v tujini: več deset tisoč prejemnikov italijanskih pokojnin v tujini od 1. januarja 1999 ne bo vec deležno dodatka do minimalne pokojnine, kar pomeni, da bodo deležne le normalne revalutacije osnovne pokojnine. Do tod skrb za reve-nejše družbene sloje, drugi sklop ukrepov pa je namenjen razvoju juga države in boju proti brezposelnosti. Predvidena je odprava nenamenskih bremen, ki gravitirajo na ceno dela, povišanje sklada za skrajšanje delovnega časa, preureditev sistema spodbujevalnikov in triletna odprava prispevkov za novozaposle-no delovno silo na jugu države. Pripravljena so tudi nova pravila in olajšave za legaliziranje sive ekonomije, predvideno nadaljevanje metode območnih paktov in pogodb za spodbujanje investicij ter določeni novi skladi za finansbanje velikih javnih del in za ustanovitev agencije za jug, ki se bo imenovala Sviluppo Italia (Razvoj Italija). Vlada namerava velik del odhodkov, ki jih predvideva finančni zakon, kriti s prihodki od boja proti utajevanju davkov, nekaj pa bo v državne blagajne prišlo s tim. carbon tax, to je davek na onesnaževanje, ki naj bi državljanom zagotavlja bolj zdrav zrak. Potrjena je tudi vrnitev 60 odstotkov davka, ki ga je posamezni davkoplačevalec žrtvoval za Evropo. Vlada popravila predvidevanje o rasti BDP: letos le 1,7 in ne 2,5% RIM - Ministrski svet je vCeraj poleg proračunskega manevra odobril tudi Programsko in napovedno poročilo, s katerim je popravil makroekonomska predvidevanja v Ekonomsko-financnem programskem dokumentu. Glavni popravki se nanašajo na bruto domači proizvod (BDP). ki bo letos zrasel za 1, 8 in ne za 2, 5 odstotka, kot je bilo predvideno aprila, na rast porabe družin (+1, 5 in ne 2, 2 odstotka) iin na rast stopnje zaposlenosti (+0, 3 namesto prvotno predvidenega 0, 5 odstotka). Za prihodnje leto pa vladina predvidevanja ne vsebujejo večjih popravkov, saj je bila rast BDP popravljena le za dve desetinki odstotka (2, 5 namesto 2, 7 odstotka). Vlada ob tem zagotavlja, da se raz- merje med proračunskim primanjkljajem in BDP (ki je eden od temeljnih kriterijev za uvedbo evra) letos ne bo spremenilo in bo ostalo na predvideni ravni 2, 6 odstotka. Minister Ciam-pi je vCeraj potrdil, da se z novim finančnim zakonom javni računi ne bodo poslabšali, izvedenci pa dodajajo, da bo zmanjšano gospodarsko rast uravnovesilo nižanje obrestnih stopenj in prihodki od privatizacij. Zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi je sinoči pobdil, da ga je Evropska unija kandidirala za predsednika turnusnega odbora Mednarodnega denarnega sklada. Njegovo imenovanje bo moralo dobiti potrditev na bližnji letni skupščini MDS v VVashingtonu. Fazio: Za gospodarski razvoj je neobhodna stabilnost FERRARA - V urah ko je vlada sprejemala finančni zakon, je guverner Banke Italije Antonio Fazio pozival k stabilnosti. »Razvojne perspektive našega gospodarstva, kot tudi bančnega sistema, se morajo nujno naslanjati na razmere stabilnosti,« je dejal guverner na slovesnosti ob 160. obletnici hranilnice v Ferrari. V moCno motenem mednarodnem kontekstu je monetarna politika zagotovila znižanje inflacije in pomagala pri ustvarjanju pogojev za zagon proizvodnih dejavnosti in za urejeno razvijanje finančne dejavnosti, ki je pogoj za zaščito prihrankov, je dejal guverner in pristavil, da so prihranki dragocena »surovina«, na kateri temelji prosperiteta nekega naroda. V analizi notranjih gospodarskih razmer je Fazio dejal, da je bilo v zadnjih letih doseženo pomerpbno znižanje inflacije, uravnovešenje plačilne bilance s tujino in omejitev javnega primanjkljaja, medtem ko ostajajo problemi selitve podjetniških dejavnosti v tujino, brezposelnosti, premajhne investicijske dejavnosti in vrednotenja Človeških resurzov. Velik del svojega posega je guverner posvetil bančnemu sistemu in podčrtal, da je treba cimprej odobriti osnutek zakona o reformi javnih fundacij, ki so lastnice nekdanjih hranilnic, in da je treba nasploh pohiteti s procesom privatizacije bank, ki jih z evrom Čaka tudi močna rast kompeticije. r RIM / IMELI SO SREČO Potniški vlak se je silovito zaletel v traktor: samo ena oseba težje ranjena ROVIGO - Cerprav se je zaletel v traktor, medmestni vlak Benetke - Rim ni iztiril,-Čemur se je treba zah-vahti, da posledice včerajšnje železniške nesreče med Rovigom in Ferraro niso terjale hujših posledic: strojevodje so se rešili brez poškodb, tudi med potniki ni bilo ranjencev, le nekateri so se pritoževali zaradi udarcev. Huje poškodovan je bil samo šofera traktorja, za katerega so si zaradi zlomov in opeklin pridržali prognozo. Zaenkrat ni jasno, zakaj se je traktor znašel na tračnicah, saj tam ni nobenega prehoda, naokrog so samo njive. Moški, ki ga je upravlcjal, je delal prav na svojih njivah ob progi. Pri trčenju se je traktor vnel. Poškodovano progo so zaprli -za promet, nekaj Časa je bila zaprta tudi bližnja vzporedna proga, a slednjo so po nekaj urah spet odprli. Potnike so prevažali z avtobusi. VCeraj pa niso uspeli identificirati mladeniča, ki ga je vlak do smrti povozil približno kilometer od Barlette. Pri sebi je imel dokument, iz katerega je izhajalo, da gre za 15-letnega albanskega državljana, vendar preiskovalci niso prepričani, da je dokument res pripadal žrtvi. Ne izključujejo možnosti, da je šlo za samomor. PALERMO / PO INCIDENTU Z LIBIJCI Tniplo umitega strojnika doma Drugi strojniki zahtevajo ustrezne korake italijanskih oblasti PALERMO - Včeraj popoldne so v Mazaro del Valle pripeljali truplo Ro-saria Margiotta, nesrečnega strojnika italijanske ribiške ladje, v katero se je namerno zaletel libijski patruljni Čoln. V znak solidarnosti in v zadnji pozdrav so se vsi ribiški Čolni iz Mazara del Valle vrnili v pristanišče, kjer se je na pomolih zbralo okrog tisoC oseb, med katerimi so bili prijatelji in sorodniki umrlega Margiotta. Včeraj so se oglasili strojniki, elani združenja »Assiciazione motoristi di Mazara del Vallo«, ki ostro obsojajo početje Libijcev, obenem pa pravijo, da jih vlada ne šCiti v zadostni meri in od nje zahtevajo, da podvzame ustrezne diplomatske in mednarodne korake. GIOIA TAURO / ZASEDA Zdravnika ubili pred ambulanto Nepojasnjeni razlogi za umor Zdravnik ni imel opravka s sodišči GIOIA TAURO (REG-GIO CALABRIA) - Morilec ga je počakal pred vrati ambulante ali mu je sledil po stopnicah in dvakrat ustrelil vanj, zadel ga je v glavo in v prsi ter zbežal: nesrečnega Luigija luculana, 57-letnega zdravnika, uslužbenca skrbstvene ustanove, so sicer odpeljali v bolnišnico v Gioia Tauru, vendar je kmalu zatem izdihnil. Sprva so sicer dejali, da se mu je morilec približal na ulici in da so luculanu poriskocili na pomoč mimoidoči, kasneje pa so karabinjerji potrdili, da se je krvavi dogodek pripetil v poslopju, kjer je zdravnik imel ambulanto. Zaenkrat ni jasno, kdo je zapisal smrtno obsodbo. luculano, ki je zapustil ženo in otroke, nikoli ni bil vpleten v kazniva dejanja, ni imel poznanstev v krogih kriminala, a njegovo družinsko življenje je bilo povsem vzorno. Brat upravlja lekarno v Gioia Tauro, v dosedanji preiskavi pa so ugotovili, da noben elan družine ni imel opravka s sodišči. RIM / SREČANJE KOPER / MESTNA OBČINA Antonione in Fassino o odnosih FJK-Slovenija Govorila sta tudi o osnutku zakona za zaščito Slovencev Zahteva po novi ustavni obravnavi Skupščina ne sprejema razsodbe ustavnega sodišča in zahteva reden sklic volitev Roberto Antonione RIM - Med svojim dvodnevnim obiskom v Rimu, kjer se je v četrtek udeležil konference o državi, deželah in krajevnih upravah, se je predsednik deželnega odbora Roberto Antonione srečal tudi s podtajnikom v ministrstvu za zunanje zadeve Pierom Fassinom. Včeraj sta analizirala nekatere aspekte odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, govor pa je bil tudi o začetku obravnave zakonskega predloga za zaščito Slovencev v Italiji v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice. Fassino je Antonioneju nadalje potrdil, da je pripravljen na dialog z deželno vlado glede možnih mednarodnih odpiranj Furlanije-Julijske krajine. Antonione se je - čeprav le za kratek čas - srečal tudi s predsednikom vlade Romanom Prodijem. Slednji ga je povabil na nadaljnje srečanje, na katerem naj bi razpravljali o najbolj perečih problemih obmejne dežele, Poleg tega se je Antonione udeležil srečanja z ministrskim svetom, da bi iznesel svoje mnenje glede odloka o finančnih odnosih med državo in Furla- nijo-Julijsko krajino v letih od 1993 do 1996. Predsednik deželne vlade je potrdil dogovor z zakladnim ministrstvom, ki bo omogočil poravnavo dajatev brez nadaljnih bremen za deželno bilanco. Predsedniki dežel s posebnim statutom in avtonomnih pokrajin so se nato 'seznanili s finančnim manevrom za prihodnje leto. Osnutek tokratnega finančnega zakona z razliko od zakonov iz prejšnjih let ne predvideva krčenja deželne bilance, pa čeprav je predvideno, da bodo morale dežele prispevati k zmanjšanju javnega dolga. Skratka: dežele, pokrajine in občine bodo morale omogočiti znižanje javnega dolga za približno 2 tisoč milijard lir. S tem v zvezi je Antonione spet podčrtal, da ostaja ključno vprašanje davčni federalizem, ki naj bi omogočil avtonomno upravljanje decenraliziranih javnih uprav. Predsedniki dežel s posebnim statutom so ministrskemu svetu sporočili, da bodo izrekli svoje dokončno mnenje o finančnem zakonu po poglobljeni oceni besedila. KOPER - Občinski svet Mestne občine Koper je na dnevni red četrtkove redne seje naknadno uvrstil tudi obravnavo odločbe ustavnega sodišča o preoblikovanju sedanje občine v več manjših. Po razpravi so občinski svetniki v z veliko večino sprejetih ugotovitvah napovedali nadaljnje ukrepe za zagotovitev volilne pravice občanov koprske občine na novembrskih lokalnih volitvah. V razpravi o predlaganih ugotovitvah so predstavniki večine strankarskih klubov svetnikov izrazili ogorčenje ali vsaj nestrinjanje z odločbo ustavnega sodišča glede delitve sedanje mestne občine ter z v njej vsebovanimi utemeljitvami. Sklicujoč se na potrebo po upoštevanju obeh vrhovnih volj - volje prebivalcev in volje ustavnega sodišča - so svoje zadržke izrazili le krščanski demokrati in se zavzeli za skupno iskanje takih rešitev zapleta, ki bi bile rezultat kar najširšega političnega konsenza v občini. Z 21 glasovi za in 4 vzdržanimi je koprski občinski svet sprejel ugotovitev, da ustavno sodišče v nasprotju z veljavni zakonodajo v svoji odločbi v ničemer ne ugotavlja pravnega interesa pobudnikov postopka za oceno ustavnosti. V konkretnem primeru naj bi ustavno sodišče po mnenju sveta presojalo ustavnost zakona o ustanovitvi občin, v Mestni občini Koper pa zadržalo izvajanje zakona o lokalnih volitvah ter zakona o lokalni samoupravi. Pri tem naj ne bi za svoje ugotovitve v odločbi navajalo nobenih utemeljitev glede domnevne odsotnosti zavesti o povezanosti in pripadnosti prebivalcev sedanji lokalni skupnosti. Občinski svet je še ugotovil, da ustava in zakonodaja ustavnemu sodišču ne dajeta nikakršnih pristojnosti za podaljševanje mandata sedanjim izvoljenim organom lokalne skupnosti. Na koncu je občinski svet tudi ugotovil, da občina Koper v postopku pred ustavnim sodiščem doslej ni bila udeležena kot stranka in se torej ni imela možnost izja-snenjevati o pobudi oz. zastopati jasno izraženega nasprotnega mnenja. Glede na vse naštete ugotovitve je občinski svet pozval ustavno sodišče, naj obnovi postopek in spremeni svojo odločitev. Predsednika državnega zbora pa je pozval, naj pisno pojasni veljavnost razpisa lokalnih volitev, v katerem Mestna občina Koper sedaj ni izvzeta. (STA) DEŽELE / DVODNEVNA KONFERENCA POSOČJE / OBNOVA NOVICE Vrh predsednikov deželnih svetov Na srečanju tudi novi predsednik deželnega sveta FJK Martini Začeli so obnavljati tudi infrastrukturne objekte NEAPELJ - V kraljevi palači v Neaplju se je včeraj zaključila dvodnevna konferenca predsednikov deželnih svetov in svetov avtonomnih pokrajin. Povod za srečanje je dalo zasedanje deželnih zakonodajnih teles držav članic EU, ki je sklicano za 6. in 7. oktober v Salzburgu na Avstrijskem. Toda na neapeljskem srečanju je bil govor tudi o številnih drugih zadevah skupnega interesa. Na njem so najprej izrazili dobrodoš-hco dvema novima članoma konference, Ul sicer predsednikoma deželnih svetov Aoste Robertu Louvinu in Furlanije-Ju-ujske krajine Antoniu Martinu, ki sta bi-*a Pred nedavnim izvoljena na to mesto. Martini je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil, da je Furlanija-Julijska krajina mejna dežela. Kot taka je v zadnjih časih posebno izpostavljena vabi priseljevanja iz revnejših držav Evro- pe in drugih kontinentov. Martini pa se je zavzel za to, da bi priseljence sprejemali v znamenju čim večje solidarnosti. Furlanija-Julisjka krajina, je dejal, bo to skušala napraviti tudi upoštevajoč svojo preteklost dežele izseljevanja in pa svojo kulturno raznolikost. Sicer pa je bil na neaplejski konferenci govor predvsem o možnostih decentralizacije državne uprave, ki jo omogoča tako imenovani Bassaninijev zakon. O tem je poročal predsednik parlamentarne dvodomne komisije za deželne zadeve Mario Pepe. Pristavimo naj, da bo slednji na vabilo predsednika Martinija v kratkem obiskal deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Na konferenci so predstavili tudi osnutek zakonskega besedila, ki naj bi urejal status in naloge deželnih pravobranilcev po vsej Italiji. LJUBLJANA. - Posebni prispevek za popotresno obnovo objektov in spodbujanje razvoja v Posočju je do 22. septembra plačalo 373.206 zavezancev, in sicer v skupnem znesku 1.627.136.798 tolarjev, je sporočila Davčna uprava Republike Slovenije. Državna tehnična pisarna ministrstva za okolje in prostor pa je sporočila, da so v Posočju ze opravili nekatera najnujnejša dela pri popotresni obnovi, med drugim je izdanih 378 projektnih nalog za projektante, podpisanih 107 gradbenih pogodb med občani, izvajalci in ministrstvom, 80 pogodb pa se podpisuje. Izšel je slovenski prevod dela »Mračna leta Benečije« LJUBLJANA - Cankarjeva založba je izdala sl venski prevod knjige MraCna leta Benečije, ki je italijanskem izvirniku izšel pri založniški zadru Dom iz zamejskega Čedada. Pred Šestimi leti je javnost Furlanije-Julijsl krajine pretreslo odkritje obsežne dokumentacije dejavnosti tajne organizacije v okviru zveže NAT> id jo je Italija vzpostavila ob koncu H. svetovne vi »e, da bi branila obmejna območja pred moreb nim napadom komunističnih sil Vzhodne Evrope. Organizacija, ki je ostala dejavna tudi po prel mu Tita s Stalinom leta 1948, ko je njen obstoj izg bil smisel, je ves Cas, posebej neizprosno pa vsaj i leta 1955, pod krinko "komunistične nevarnosti" i vrsevala posebno nalogo: zastraševanje in razna: dovanje slovenskega prebivalstva v Benečiji. Zar di nesmiselnega vzdrževanja napetosti, predsodki in močnega verskega ter domovinskega naboja je umetno ustvarjala klima, v kateri so komunize njene metode in potek dogajanja, Id je s pomo pričevanj in dokumentov iz državnega arhivi Vidmu nesporno dokazuje njene skrite politic cilje ter posledice, Id jih je imela za slovenski živ v Benečiji. Knjigo bodo uredniki Cankarjeve založbe, p llUl I Kfl \/ir1n fZrvmtm DrvanlmmZ' in nr-nnofmm • L^i uajskegci Doma predstavili v ponedeljek obli. i Društvu slovensldh pisateljev v Ljubljani. (STA) KOROŠKA / AUSSERVVINKLER V Celovcu obnovili nekoč zelo sporno Koligovo dvorano v deželni hiši CELOVEC - Obnova ti. Koligove dvorane v deželni hiši v Celovcu, ki je zaradi protestnih akcij Haiderjevih svobodnjakov zadnjih mesecev močno burila duhove na Koroškem, je zaključena! Umetniško delo je po soglasni odločitvi strokovne žirije realiziral Koligov nečak, likovnik Comelius Kolig. Dvorano s freskami znanega umetnika in člana ziljskega krožka Antona Koliga so jeseni leta 1938 uničili nacisti, češ da gre za »izrojeno umetnost«. Comelius Koligov je svoje delo - projekt je realiziral v petih tednih - včeraj predstavil najvišjim koroškim politikom, krškemu škofu Egonu Kapellariju in medijem. Ob tej priliki se je posebej zahvalil vsem Ustim, ki so ga ščitih pred nekvalificiranimi napadi svobodnjakov na čelu s Haiderjem in nekaterih medijev in preprečih številne poskuse, da se ustavi obnova dvorane v hiši, v kateri zaseda koroški deželni zbor. Kot smo poročah, so svobodnjaki na čelu s Haiderjem takoj po dodelitvi del Koligovemu nečaku začeli z akcijami proti umetniku. Zbrah so nad desettisoč podpisov, ga označili za »fekalnega umetnika« ter nazadnje zahtevah izredno sejo deželnega zbora, katero je spremljala celo anonimna grožnja, da ho odjeknila bomba. Referent za kulturo pri koroški deželni vladi in namestnik deželnega glavarja Michael Aussenvinkler je včeraj vnovič poudaril, da je dežela Koroška zdaj zaključeno obnovo Koligove dvorane dala jasen signal, da se končno popravi s strani koroških nacistov leta 1938 storjena krivica. Ivan Lukan Poleg del intenzivno potekajo tudi osebni pogovori z oškodovanci. Med preostalimi opravljenimi obnovitvenimi deh, ki so že zaključena ah v teku izvedbe, je 439 vlog za priglasitev del, od tega so že izdali 376 odločb; vloženih je bilo 215 vlog za gradbeno dovoljenje, opravljenih 118 lokacijskih obravnav, podpisanih je 257 vlog za državno pomoč, v izvajanju je 54 objektov, 25 objektov pa so že izvedli. Poleg omenjenih večjih pregledov so opravili tudi 503 preglede objektov za manjše sanacije (strehe, dimniki). Sicer pa se je v Zgornjem Posočju ob sanaciji ob potresu poškodovanih hiš začela tudi obnova infrastrukturnih objektov. Kot je poročal Radio Slovenija, so v vseh treh posoških občinah te dni stekle obsežne priprave projektne dokumentacije, ponekod pa že tudi obnovitvena dela na komunalni in cestni infrastrukturi ter javnih ustanovah, ki jih je poškodoval velikonočni potres. Po podatkih državne tehnične pisarne so doslej opravili že 80 odstotkov posnetkov poškodovanih objektov, izdelali skoraj prav toliko potrebnih zemljiškoknjižnih izpisov in mapnih kopij, vlog za priglasitev del in izdanih odločb, zanje pa je izdelanih že za polovico objektov, katerih sanacija je predvidena še letos. Izvedenci gradbene stroke so pregledali tudi 503 objekte, na katerih bo treba izvesti manjša popravila. Z vsemi tistimi oškodovanci v vaseh Krn, Bovec in Magozd, ki še nimajo podpisanih vlog za dodelitev državnih nepovratnih sredstev, pa se je državni sekretar ministrstva za okolja in prostor Radovan Tavzes začel pogovarjati včeraj in bo s pogovori nadaljeval danes. (STA) Slovenija bo v Monoštru odprla konzulat in kulturni center BUDIMPEŠTA - Slovenska veleposlanica na Madžarskem Ida Močivnik je med uradnim obiskom v Szombathelyju v četrtek povedala, da bodo v začetku novembra v Monoštru odprli slovenski konzulat in novi slovenski kulturni center. Veleposlanica je predsedniku lokalnega sveta okrožja Vas Gyuli Pusztaiju izrazila priznanje za zgledno manjšinsko politiko. (STA/MTI) Reški župan o slovenskem avtocestnem načrtu ZAGREB - Načrti o povezovanju slovenskih prometnih smeri z istrskim "ipsilonom" vodijo v popolno prometno uničenje reške luke, je izjavil reški župan Slavko Linič. Pri tem je komentiral izjavo, ki jo je hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Maštmko dal za Globus, poroča petkov Jutamji list. Maštmko je v pogovom za Globus izjavil, da Slovenija razmišlja o možnostih gradnje avtoceste od mejnega prehoda Rupa preko Ilirske Bistrice in Pivke do Sežane, kjer bi se spojila z avtocesto Ljubljana - Koper - Trst. To je po besedah veleposlanika Maštruka skladno z obstoječim hrvaškim istrskim ipsilonom. Reški Zupan pa to ocenjuje kot najhujši možni razplet. "Realizacija tega projekta bi pripeljala do popolnega uničenja gospodarstva na Reki in marginalizacije reške luke, ker bi Reka ostala zunaj vseh prometnih smeri," je izjavil župan Linič. Edina sprejemljiva rešitev bi bila po njegovem mnenju vztrajanje pri gradnji avtoceste Reka - Trst preko Pasjaka in Kozine. Za promoviranje te prometne smeri je Linič najavil skorajšnje osnovanje delniške družbe Avtocesta Reka - Trst. Med stiki, ki jih imamo te dni s slovensko stranjo, so nam dali jasno vedeti, da Slovenija te poti ne bo realizirala, ampak bo v daljni prihodnosti gradila "obvozno" avtocesto Reka - Trst preko Pivke in Sežane, je po pisanju zagrebškega dnevnika Jutamji list dejal reški župan Slavko Linič. (STA) POJASNILO V zvezi s člankom o posvetu SSO o zaščitnem zakonu, ki smo ga objavili včeraj na 2. strani, nas je poročevalec na devinskem srečanju Ivo Jevnikar prosil za objavo pojasnila, da je glede 4. člena Masellijeve-ga osnutka kritiziral dejstvo, da bi se morali po njegovem o področju, kjer naj bi veljala zaščita, izrekati posamezne občine, nato pa še deželni svet s svojim zakonom. To bi pomenilo, da bi bilo uživanje naših ustavnih pravic odvisno od dobrohotnosti večine, poleg tega pa bi bila nevarnost ostre nacionalistične kampanje po vsem dvojezičnem ozemlju, ki bi škodovala sožitju. Glasovi o tem, da bo Maselli namesto deželnega zakona predlagal odobritev seznama, ki bi ga po posvetu z občinami sestavila »paritetna komisija«, z odlokom predsednika republike, so sicer pozitivnejši, vendar še vedno nezadovoljivi, saj je nevarnost gonje nacionalistov še vedno prisotna, razmerje sil v metu in vrsti občin pa nikakor ni naklonjeno dobri rešitvi. Poleg tega ostaja vprašanje zelo dolgega postopka, da bi prišli do seznama. Zato se je Jevnikar zavzel za to, da bi imel tudi Masellijev osnutek, pobobno kot skupno besedilo manjšinskih komponent, že izpisan seznam občin, kjer veljajo zaščitna določila. RAČUNALNIŠTVO / VČERAJ JAVNA PREDSTAVITEV PREVOZI / PROTESTI ZARADI NOVEGA URNIKA DŽ Občinska mreža za mestni elektronski trg Brezplačni dostop zo nepridobitniške orgonizocije »Pri upravi železnic naj nastopi Dežela« Tako zahtevajo sindikati prevoznikov - Tudi tržaški prefekt De Feis posegel pri vladi Kmalu bo Trst razpolagal z novim trgom, s sodobnim javnim zbirališčem, sicer samo v svetu računalniške navidezne resničnosti. Slo bo za občinsko mrežo, ki bo na razpolago vsej javnosti in še zlasti vsem neprofitnim organizacijam, ki jih bodo brezplačno gostili v mreži. Mrežo že urejujejo na osnovi dosedanje občinske računalniške strukture, ki že štiri leta deluje in razpolaga s približno tisoč priključki v občinskih uradih. Tržaška občina je sicer že dostopna javnosti na svetovnem računalniškem spletu internet, dosedanjo prisotnost pa bodo grafično in vsebinsko popolnoma preuredili. Pobudo so včeraj predstavili v avditoriju muzeja Revoltella predstavnikom številnih organizacij, katerim so naCrt orisali pristojni odbornik Mauro Tommasini, odgovorna urada za odnose z janostjo Maila Za-rattini, izvedenec inž. Lorenzo Bandelli in direktor občinske računalniške službe Paolo Mar-ras (na sliki, foto KROMA). Osnovni namen II-lyjeve uprave je uvesti tudi v Trstu najsodobnejšo obliko »telede-mokracije«, torej neposredno povezavo, prek katere so občanom dostopne informacije, pa rete tivica di trieste muoversi a trieste mL tudi sporočanje v drugo smer, s strani državljana do javne ustanove. Sistem so okvirno že izdelali (podobni sistemi že delujejo v številnih mestih, prva sta bila v Milanu in Bologni), nova mreža bo pričela delovati postopoma od prihodnjega meseca dalje z vstavljanjem vedno večjega števila informacij v mrežo. Osnovne podatke bo vstavila sama občinska uprava, ki bo vnesla v mrežo vse informacije o svojih uradih in storitvah, pa tudi mape urbanističnega načrta, sklepe občinskega sveta in odloke odbora; v doglednem Času bodo uvedli NOVICE Praznik komunističnega tiska v Podlonjerju Krožek Skp »1. maj« organizira v ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masacdo 24) praznik komunističnega tiska (liberazione, Iskra, A Sinistra). Danes ob 19. uri bosta na temo »Proti kakšni deželi?« govorila načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Roberto Anto-naz ter deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič. Večer bo z glasbo popestrila skupina »I muli de una volta«. Praznik se bo nadaljeval tudi jutri, 27. septembra. Delegacija Cgil na manifestaciji v Trevisu Pokrajinsko tajništvo tržaške Cgil se pridružuje manifestaciji enotnih sindikatov iz Veneta, ki se zavzemajo za zmanjšanje delovnega umika, varnost in ustrezne zdravstvene pogoje na delovnih mestih, za boljšo kvaliteto življenja nas vseh in so proti nizkim plačam ter nezajamCenim delovnim odnosom. V torek morda težave pri oskrbi z vodo Acegas obvešCa, da bo v torek, 29. t.m. od 8.30 do 18. ure zaradi del na vodovodnem omrežju lahko prišlo do motenj pri oskrbi s pitno vodo na spodnjem območju Sv. Ivana in pri Sv. Alojziju, in sicer v naslednjih ulicah: Beato Angelico, S. Cilino, Brandesia, Bonomo, Pinturicchio, Brunelleschi, Crispi, Drevored Sanzio, Vrdelska cesta, na vrhu Ul. Fameto in v Ul. Chiadino. Oktobra »lov na zaklad« prostovoljcev Rdečega križa Prostovoljci pokrajinskega odbora Rdečega križa iz Trsta prirejajo v nedeljo, 18. oktobra po mestnih ulicah 3. izvedbo »lova na zaklad«. Odhod s Trga Unita bo ob 9. uri, nagrajevanje bo ob koncu tekmovanja, a med nagradami sta tudi potovanje v Kitzbuehel in prenosni telefon GSM. Namen pobude je zbiranje sredstev za nakup sanitetnega materiala. Za podrobnejše informacije se lahko obrnemo na Rdeti križ, prostovoljci za pomoč, Trg Sansovino 3, D. nadstropje, vsak dan od 18. do 20. ure (tel. 040-308850). tudi sporočanje v dmgo smer, tako da bodo občani lahko sporočali z občinsko upravo, vlagali prošnje ipd. kar prek računalnika. V mreži pa bodo dostopne tudi druge informacije, ki jih bodo nudile številne javne in zasebne ustanove, kakor tudi razne organizacije in celo posamezniki. Tako bodo na računalniškem zaslonu dostopni avtobusni in železniški urniki, kinematografski spored, pa tudi seznam odprtih osmič in večernih prireditev. Organizatorji nameravajo tudi uvesti nekaj specializiranih forumov za prosto soočanje med občani, kjer bodo vodili razprave, v katere se bo lahko vključil vsak, o tematikah, ki jih bodo lahko predlagal vsakdo, Ce bo le naletel na zadostno zanimanje. Organizacije brez pri-dobitniškega namena bodo lahko vnesle svoje informacije brez stroškov, preprosto tako, da jih bodo sporočile pristojnemu uradu, torej tudi Ce ne razpolagajo z lastnim računalnikom; v tem primeru lahko posredujejo samo pisno informacijo, ki jo bo občinska služba vnesla v svoj server. Za tiste pa, ki že razpolagajo s svojimi internetnimi stranmi, bodo v občinski mreži objavli povezavo za hitri dostop. Za vstop v digitalno mesto se morajo organizacije prijaviti po telefonu številka 6758421, te-lefaxu št. 6752000 ali na računalniškem naslovu infoassociazioni@reteci-vica.trieste.it, medtem ko so občinske strani dostopne na naslovu www.comune.trieste.it. Iste organizacije bodo prek občinske mreže imele tudi brezplačni vstop v svetovni splet interneta, posamezni občani pa si bodo lahko ogledali strani prek interneta, Ce imajo dostop do interneta, ali pa brezplačno na posebni telefonski številki (seveda Ce razpolagajo z računalnikom in modemom). V bistvu gre torej za povsem odprt program, za sodobno sredstvo, katerega pravo ureditev in vsebino bodo določili sami uporabniki s svojimi predlogi in prispevki. To velja tudi za nas: na primerkih strani, ki so jih predstavili vCeraj, nismo opazili nobene slovenske organizacije ali stvarnosti. Verejetno pa je tokrat predvsem na nas samih, da bomo prisotni v mreži, Ce bodo ustanove slovenske manjšine znale predlagati svojo pristnost na občinski mreži z bolj ali manj privlačnimi predstavitvami in Ce bodo te informacije drugi občani črpali z večjim ali manjšim zanimanjem. Nadaljuje se val protestov proti okrnitvi železniških zvez med Trstom in osrednjo Italijo ter še posebej med Trstom in Rimom, kakršno predvideva novi zimski urnik Državnih železnic, ki bo zaCel veljati to nedeljo.Po tržaškem Zupanu Riccar-du Illyju in po predstavnikih raznih političnih strank je včeraj v zadevo posegel tudi tržaški prefekt Michele De Feis. Pisal je ministru za prevoze in pooblaščenemu upravitelju Državnih železnic, naj vendarle kaj ukreneta, da bi Trst ne bil izrinjen na obrobje italijanskega železniškega omrežja. O zadevi pa so včeraj priredili posebno tiskovno konferenco deželni voditelji sindikatov prevoznikov FILT-CGIL Dodamo, FIT-CISL Peroncini, UIL-TRASPORTI Foni-gliulo in FISAFS-CISAL Maltese. Sindikalni predstavniki so zadnje spremembe urnika, ki ukinja oziroma poslabša nekatere zveze z Rimom in Milanom, uokvirili v širši kontekst. Povedali so, da je Trst v zadnjih letih iz različnih razlogov izgubil kopico neposrednih zvez. Vojne na Balkanu so okrnile zveze z Beogradom in Istambulom. NekoC so bile tudi neposredne zveze z Dunajem, Miinchnom in Parizom. Predvsem pa sta Trst in z PROCES / PODKUPNINSKE AFERE Ferelli spet pred sodniki Javni tožilec je zahteval skoraj 4 leta zapora Tri leta in devet mesecev zapora: to je kazen, ki jo je namestnik glavnega državnega pravdnika Pier-valerio Reinotti zahteval za bivšega pokrajinskega tajnika Psi Alessandra Perel-lija in bivšega goriškega de-mokršCanskega svetovalca, inženirja Pier Raimonda Cappello, ki ju dolžijo korupcije in motenja dražbe. Na prvostopenjski obravnavi, 12. novembra 1994, ju je tržaški tribunal obsodil na dve leti in osem mesecev ječe vsakega ob koncu procesa v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi ob dražbi za gradnjo greznične napeljave Ezita (ustanove za industrijsko cono) na območju med Zavljami in Orehom. V obsodbi je bilo še zapisano, da za enako obdobje ne bosta smela opravljati javnih funkcij, a zasebni stranki (Ezitu) bi morala poravnati škodo, katere višino mora določiti civilno sodišče. Tako Perellija kot Cappello je prijavil načelnik Konzorcija gradbenih zadrug iz Bologne, Paolo Mo-desti, ki je za konzorcij iskal dela na tržaškem področju. Modesti je pred tem stopil v stik s Perellijem, slednji mu je omenil Antonia Minnitija. podpredsednika Ezita in načelnika ko- misije, ki je sklepala o zakupu za gradnjo greznične napeljave v Zavljah. Modesti je spoznal tudi Cappello, ki je bil elan omenjene komisije in kateremu so zagotovili izdelavo baje povsem nepotrebne študije, za katero pa so mu plačali 70 milijonov lir. Nekaj vec, 90 milijonov lir, naj bi dobil Perelh. Minniti se je na sodišču odločil za skrajšani postopek in je bil maja 1994 obsojen na eno leto in 10 mesecev jeCe, Pe-relliju in Cappelli pa so novembra pred štirimi leti naložili višjo kazen. Sedaj so na vrsti prizivni sodniki, ki bodo proces nadaljevali prihodnji mesec, 16. oktobra. njim celotna Furlanija-Julijska krajina ostala izven hitrih železniških povezav vrste Eurostar, ki se danes širijo po vsej Evropi in bodo predvidoma kmalu delovale tudi v Sloveniji. Uprava Državnih železnic vse veCjo izrinjenost Trsta rada utem-lejuje z navajanjem ekonomskih razlogov. Število uporabnikov naj bi bilo v Trstu oziroma na območju Furlanije-Julijske krajine premajhno za rentabilno poslovanje. Deželni sindikati prevoznikov ne verjamejo v resničnost teh trditev. Na včerajšnji tiskovni konferenci so njihovi predstavniki brez dlak na jeziku povedali, da se za odločitvami strateškega pomena večkrat skrivajo kratkovidni lokalizmi. Tako npr. Benetke oziroma Mestre že dalj Časa koncentrirajo pri sebi Cim veC začetnih oziroma končnih postaj, ker to zahteva celo vrsto pomožnih služb, od vzdrževanja lokomotiv do čiščenja vozov, kar seveda pomeni konkretne ekonomske interese. D’Adamo, Peroncini, Fonigliulo in Maltese so dejali, da se bosta Trst in z njim celotna Furlanija-Julijska krajina lahko premaknila z mrtvega tira, na katerega sta zašla, samo z moCno politično akcijo, na Celo katere se mora nujno postaviti deželna uprava. Kot prioritetni cilj so predlagali, naj bi se zavzemali za vključitev Trsta v italijanski sistem Eurostar. »Ce se Rim ne bo zanimal za nas, se bo prav gotovo kdo drug,« so dejali, namigujoč na Ljubljano, ki je pred nedavnim nabavila veC hitrih vlakov ustreznih za sistem Eurostar. PISMO UREDNIŠTVU 0 začasnem Cenim za pribežnike v Križu Kot Križani ne moremo mimo tega, da izrazimo svoje mnenje o namestitvi pribežnikov v opuščeni kriški rekreatorij. Bojazni tistih, ki nasprotujejo Centru, so po naše neutemeljene, saj ne gre a priopri istovetiti beguncev z zločinci, ki bi jih bilo treba zapreti v strukturo podobno zaporu. Begunci prihajajo iz krajev, kjer divjata vojna in nasilje. To so ljudje v veliki življenjski stiski, ki so s svojimi otroki doživeli najhujša ponižanja in grozote, ki jih lahko povzročita nestrpnost in sovraštvo. Pred nekaj deseletji so mnogi Križani doživljali podobna grozodejstva in hrepeneli po svobodnem življenju. Na žalost je še mnogo nesrečnih, ki še vedno beži pred vojno morijo. Prepričani smo, da so strpnost, razumevanje in pomoč tistim, ki so nesrecnejši od nas, znak kulture in jamstvo za kvalitetnejše življenje. Rekreatorij je že vrsto let zapuščena struktura, neprimerna za katerokoli dejavnost. Prav zaradi tega ne nasprotujemo možnosti, da bi ga prilagodili novim predpisom za dostojanstveno namestitev teh ljudi, saj bi to omogočilo tudi poznejšo uporabo prostorov s strani vseh kriških organizacij. Menimo, da je pri obravnavanju bolečega problema ubežnikov potrebna velika mera človeške občutljivosti in globljega razmišljanja. Ce bomo znali prisluhniti klicu v stiski, bomo mogoče vsi srCno obogateni. P.S.: V zvezi z varnostjo menimo, da je vsekakor priporočljivo zaklepanje hišnih duri, saj so se lopovi pojavili v naših krajih že pred prihodom današnjih beguncev. S spoštovanjem Gabriella Bezin, Igor Gustinčič, Sonia Sirk, Soča Košuta, Liliana Bezin, Katarina Košuta, Matej Lachi, Nataša Sedmak, Aljoša Paulina, Saša Cossutta, David Bogateč, Dario Košuta, Ingrid Lozar, Alex Sedmak, Claudio Sterni, Angel Tence, Zdravko Babic POBUDA SEN. CAMERINIJA POSVET / 28. NA UNIVERZI OBČINA / PREDSTAVITEV Podpora aktivnosti Verdija na tujem V senatu je vložil zakonski osnutek Telekomunikacije in javne uprave v stvarnosti FJK Govorili bodo univ. profesorji, izvedenci Telecom in politiki Florest 98, na sejmišču bo dišalo po cvetju Prireditev od 2. do 4. oktobra Z zakonom spodbuditi in podpreti glasbeno dejavnost v drugih, predvsem v srednje in vzhodneevropskih državah in v tem okviru dodeliti tržaškemu gleda-hscu Verdi naslov ustanove nacionalnega Pomena. To je v skopen namen in po-menzakonskega osnutka, ki ga je včeraj v senatu vložil tržaški senator iz vrst Oljke Fulvio Camerini. V spremnem dopisu piše, da gledališče Verdi že vec let deluje oz. gostuje v sosednjih državah, saj so turneje v Slovenjo, Hrvaško in Madžarsko postale že tradicionalne. S prirejanjem vsakoletnega mednarodnega festivala operete pa prispeva k promociji kulturne tradicije Mit-televrope. Ob navedenem, pripominja Camerini v dopisu, pa je treba upoštevati še spremenjeno vlogo Trsta: po politični normalizaciji v vzhodnoevropskih drža-vah je mesto iz obrobnega središča prešlo na položaj osrednjega centra v novi poli-tično-gospodarski in kulturni ureditvi srednjo-vzhodne Evrope. Glavni cilj predloga, ki ga je podpisal tudi sen. Mitja Volčič, je zagotoviti oz. povečati obseg sredstev za produkcije v okviru in izven Evropske Unije, posebna pozornost pa je namenjena koprodukcijam. V zakonskem osnutku sen. Camerini predlaga, da bi opernim hišam in koncertnim ustanovam, ki se posvečajo tudi mednarodnemu delovanju, namenili posebne olajšave. V prvi vrsti bi jih morali nameniti gledališču Verdi, trdi Camerini v dopisu; tržaško gledališče je namreč gledena produkcijo, uspešnost upravljanja in prisotnost gledalcev na izredno dobrem Četrtem mestu v državi, vendar pa je povisini državnih prispevkov bil skoraj na repu lestvice, konkretno na predzadnjem mestu. Zato je v osnutku predlog, da bi Skladu Gledališče Verdi dodelili 4 milijarde lir letno kot izreden prispevek za delovanje-gostovanje v drugih državah, skupno pa osnutek predvideva 10 milijard lir zaostale sklade, ki na osnovi sedanjih zakonskih določil razvijajo svojo dejavnost tudi na tujem. S tem osnutkom, ki je podoben besedilu, ki ga je v poslanski zbornici vložil posl. drema, si sen. Camerini nadeja, da bo spodbudil delovanje gledališč, v prvi vrsti Verdija, na tujem. V dvorani Bachelet na Novi univerzi v Trstu, Trg Evropa 1, bo v ponedeljek, 28. t.m., posvet na temo »Telekomunikacije in javne uprave v Furlaniji-Julij-ski krajini«. Posvet prirejata Univerza v Trstu in telefonska družba Telecom Italia, pričel se bo predvidoma ob 9.30 ter se zaključil nekaj čez poldne. Na posvetu nameravajo predstaviti oziroma poglobiti številne možnosti, ki jih nudi nova telekomunikacijska tehnologija javnim upravam. Med temi naj omenimo tako imenovane »video konference«, ki omogočijo sodelovanje v pogovorih od daleč tudi prek optične prisotnosti na ekranih, »državljanove delavnice«, ki omogočajo neposreden stik državljanov z javnimi upravami, od občinskih svetov do Evropsklega parlamenta itd. Ponedeljkov posvet bosta uvedla prorektor tržaške univerze L. Cossar in predstavnik družbe Telecom Italia C. Trevisan, na njem pa bodo sodelovali univerzitetni profesorji (G. O. Longo, E. Kermol, F. Pira, A. Carli, F. Tommaseo), izvedenci družbe Telecom Italia (G. Pittino, L. Grandesso), predstavniki nekaterih specializiranih podjetij in združenj (G. Riem, M. Castel-larin), pa tudi javni upravitelji, med temi tržaški Zupan Riccardo Illy in predsednik komisije deželnega sveta FJK za proračun in finance R. Asquini. Sklepno besedo bo na posvetu imel podpredsednik deželnega odbora Paolo Ciani. NA VELIKEM TRGU / BLEŠČEČA SNE2NO BELA FASADA Obnovili občinsko palačo Te dni so odstranili zidar ski oder s tržaške občinske pa lace, ki je po veCmeseCnerr obnavljanju fasade izstopa St Prevec bleščeče s svojo snež-no belino. EkleptiCni arhitektonski slog občinske palače, k s° ji hudomušni Tržačani na-osli ime palače »cheba« (kletka), sicer ni zelo elegan-ton, vendar ima svojstven Sarm, ki so ga pri obnovitvi rahlo skalili z novimi okni, ze katera je kljub temnozeleni barvi očitno, da so iz pristnega aluminija. Sicer te kovine ne toanjka na trgu, kjer so postavili veliko aluminijasto verando pred restavracijo, vsem Pravilom spomeniškega varstva v brk. Danes akcija Očistimo svet na območju pri Sv. Ivanu Naravovarstvena organizacija Legambiente prireja danes v parku nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu akcijo Očistimo svet, ki se vključuje v okvir svetovne prostovoljne akcije Clean up the world. Udeleženci se bodo zbrali ob 9.30 pred vhodom v Ul. S. Cilino 16, čiščenje pa se bo zaCelo Četrt ure kasneje na glavni ploščadi v kompren-zoriju. Organizatorji želijo s tem opozoriti občane na velik naravni, arhitekt tonski in kulturni pomen tistega območja. Prihodnji teden, 2. oktobra, bodo v paviljonu A sejmišča na Montebel-lu odprli razstavo rastlinja, cvetja, naprav za vrtnarjenje in urejevanje javnih zelenih površin Florest 98. Gre za drugo tovrstno izvedbo po lanski povsem uspeli premieri, ko si je prireditev ogledalo kar 6 tisoC gledalcev. Florest 98 so predstavili vCeraj v občinski palači. Izbira sedeža ni naključna, saj je tržaška občina (skupno s sejemsko ustanovo) pobudnik prireditve. O slednji so spregovorili občinski odbornik za gospodarstvo Fabio Neri, odbornik za javno zelenje Umerto Fortuna Drossi, predsednik sejemske ustanove Savino ter predsednik združenja Confesercenti Giovarruscio in predsednik združenja Assofiori-sti Muzina. Letošnja izvedba bi morala biti po predvidevanjih bogatejša od lanske. Trajala bo tri dni (lanska je le dva).' Svojo prisotnost je najavilo že 80 razstavljalcev iz vse Italije in tudi iz tujine (med tujci bo najbolj številno nizozemsko predstavništvo), medtem ko jih je bilo lani kakih petdeset. Zanimanje za razstavo je precejšnje tudi v sosednjih državah, v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški. Novost letošnje izvedbe predstavlja prodajna razstava, saj bo udeležencem omogočen nakup razstavljenih rastlin in drugih proizvodov. Med predstavitvijo je odbornik Neri napovedal skorajšnjo ureditev velikega centra za prodajo na debelo na območju nekdanje tovarne Gasilni, kjer naj bi poleg ribarnice in zelenjadne tržnice namestili tudi prostor za prodajo rastlin. Odbornik Fortuna Drossi pa je podčrtal, da si bo občina - kljub omejenim finančnim sredstvom - še nadalje prizadevala za ureditev zelenih površin. Ta napor ni zaman, saj je prejel Trst prvo mesto (ex aequo s Turinom) na tekmovanju za najlepši ljudski vrt. Prestižno priznanje je osvojil za liCno ureditev vile Engel-mann. V UL. SAN MICHELE Podtaknili ogenj in uničili parkirana motoma kolesa Prejšnjo noC so se neznanci (ali neznanec) spravili na motorna kolesa, ki so bila parkirana v Ul. San Mi-chele in jih nekaj huodo poškodovala, ogenj jih je skoraj povsem uničil. Gasilce je poklical eden od mimoidočih, ki je tudi obvestil policijo. Plameni so zajeli štiri motorna kolesa pred anglikansko cerkvijo, na vogalu z Ul. Cereria, in sicer: »vespa piaggio« je mla skoraj povsem uničena na sprednjem delu in nemo na zadnjem, na »piaggio scooter« je bila škoda vidna na vsej desni strani, docela uničen je bil BMW 1000, a na četrtem motornem kolesu, prav tako »piaggio scooter«, sploh niso mogli razbrati tablice, vse je zgorelo. Lažjo škodo je utrpel motor znamke »honda Pariz - Dakar«. Očitno je, da je nekdo ogenj namerno podtaknil. Poškodovana vozila z izjemo omenjene honde so odpeljali v Ul. Campanelle, kjer 80 na razpolago sodni oblasti. Ilegalni priseljenci Železniška policija je ustavila dve skupini Romunov (v eni je bilo sedem, v drugi štirinajst oseb), ki sta ilegalno prestopili mejo. Tujce so odpeljali na Fernetiče oz. k Rabojezu, kjer so jih izročili pristojnim slovenskim organom. Gobarska razstava F' trgovskem centru 11. Gluha bodo v ponedeljt 28. septembra ob 17. uri odprli razstavo gob. Gre 23. krnsko mikološko razstavo, ki jo prireja mik osko združenje Bresadola pod pokroviteljstvo rzaske občine. Razstava bo odprta do 3. oktob vsak dan od 10. do 19.30. ______ŠKEDENJ_______ SKD Gibec z bogatimi načrti v novo sezono Ali je Sluga (NZ) odpotoval na partijsko srečanje na javne stroške? Pred dnevi je tržaška pokrajina izdala tiskovno sporočilo, v katerem je naznanjala, da se je pokrajinski odbornik Sluga udeležil nekega srečanja kot zastopnik pokrajine in »tudi« kot krajevni voditelj Nacionalnega zavezništva. Tisti »tudi« je sprožil val protestov iz opozicijskih vrst in botroval vprašanju (prvi podpisnik je bil načelnik SKP Dennis Visioli), ki so ga Stranka komunistične prenove, stranke Oljke in Severna liga naslovile na predsednika pokrajine Codarina. V njem želijo izvedeti, ali je pokrajina porabila javni denar za plačilo potnih Stroškov odbornika, ki se je udeležil strankarskega srečanja. Podpisniki zahtevajo Cim prejšnjo razciscenje, saj ne gre mešati plačevanja stroškov za institucionalne in partijske zadeve. Nasa društva so s polno paro stopila v novo delovno sezono. Ponekod so zaceli z vajami pevski zbori, drugje že potekajo priprave na nove gledališke predstave, spet v drugih društvih so pridno na delu godbeniki itd. Med društvi, ki so si Ze postavila okvirni naCrt za letošnje dejavnosti je tudi skedenj-sko KD Ivan Grbec, ki se je sestalo in nam tudi posredovalo svoje želje in misli o letošnji delovni sezoni. »Res smo že pridno na delu, Čeprav moram povedati, da smo tudi del počitniškega obdobja namenili raznim obnovitvenim delom na sedežu, predvsem obnovitvi kuhinje, v kateri se odvija delček nase ustvarjalnosti,« nam je po telefonu povedala Lama Sancin. Društvo namerava v tej sezoni nadaljevati s tečajem slovenščine, s plesnim tečajem in s tečajem za izdelavo narodnih nos. Prav tako ima v načrtu iz- vedbo zborovskega seminarja, namenjenega svojim pevkam, kot tudi ureditev društvene knjižnice v zgornjih prostorih društvene stavbe. »Seveda bomo imeli tudi letos že ustaljene prireditve, kot je sodelovanje na svečanosti ob 1. novembru, martinovanje, mik-lavževanje, božični koncert, pustno zabavo, Prešernovo proslavo, izvedbo občnega zbora, društveni izlet, sodelovanje na reviji Primorska poje in, za konec sezone, še članski družabni veCer.« »Nas Zenski zbor je že zaCel z vajami. Vodi nas Ksenija Kos, s katero smo se dogovorile, da bomo repertoar obogatile z devetimi novimi pesmimi. K zboru sta pristopili tudi dve novi pevki, tako da nas poje sedaj 27. Prvi nastop bomo imele prav 1. novembra na svečanosti pred spominskim obeležjem pri Sv. Ani.« Neva Lukes NOVICE Ob otvoritvi navtičnega središča tudi zasedanje Ob odprtju navtičnega produktivnega sredisca v plovnem kanalu v industrijski coni bo Združenje obrtnikov CNA danes priredilo zasedanje na temo »navtičnih podjetij v Trstu, od tradicije do novih priložnosti za razvoj«. Zasedanje bo na Nabrežju Giovanni di Verrazzano 1 s pričetkom ob 10. uri, ko bo posegel predsednik CNA Gianfranco Granara, uvodno poročilo bo imel Marino Quaiat (predsednik navtične grupe CNA), predvideni pa so posegi deželnega odbornika za industrijo jSergia Dressija, predsednika Pristaniške oblasti Lacalamite in predsednika Ezita Roberta Cosolinija. Zaključno besedo bo imel glavni tajnik CNA Giancarlo Sangalh. Nagrade revije »Promomusic« Ansambel »Teorica« in pevka Elisa Colummi sta zmagovalca medpokrajinske revije »Promomusic«, ki se je po številnih selekcijah zaključila v kavami San Marco v Ul. Battisti. »Nagrado kritike« so podelili glasbeni skupini »Zenith«, »nagrado javnomnenjske raziskave« pa so osvojili »Arsura Bunker«. Z dmgo nagrado kategorije solistov (prva je sla Colummijevi) sta se ex-aequo ponaSah pevki Silvia Bemetti in Linda. Prošnje za podpore Sklad Mario Morpurgo Nilma bo podelil 120 podpor po 800 tisoč lir vsaka, in sicer osebam, ki prebivajo v tržaški občini in ki so bili obrtniki, trgovci, profesionisti, trgovski zastopniki in podobno, njihovim vdovam ah mladoletnim sirotam, ki so v -gospodarski stiski. Prošnje je treba predstaviti do 29. oktobra na uradu sklada v Ul. Inibriani 5 (tel. 636114), kjer zainteresirani lahko dobijo tudi vse potrebne informacije, in sicer v torkih in Četrtkih od 17. do 19. ure. Podpore bodo podelili decembra. OUPA / 25-LETINICA V Sesljanu bodo danes splavili »novo«čupo Danes popoldne bo v Sesljanskem zalivu nadvse praznično, saj bodo pri Jadralnem klubu Cupa praznovali 25-letnico delovanja. Uradna slovesnost se bo začela ob 16.30 na društvenem sedežu. Bogat kulturni program predvideva krajši pozdravni nagovor predsednika Marina Košute, nakar bo uradno predstavljena priložnostna brošura, ki med drugim podaja v besedi in sliki zanimiv obračun Cetr-stoletnega delovanja pomorskega društva. Kot se za vsak jubilej spodobi, bodo ob tej priložnosti tudi pri Cupi podelili priznanja za zasluge in »zvestobo« društvu. Najbolj pričakovana točka programa pa je gotovo uradna splovitev novoizdelanega primerka starodavnega ribiškega plovila Cupe, ki so ga ribici naše obale uporabljali vse do začetka tega stoletja. Kot je bilo to v navadi, bo pred splovitvijo čupo blagoslovil domači duhovnik. Spored bo povezoval otroški pevski zbor, ki ga sestavljajo letošnji tečajniki jadralne šole, uradnemu delu prireditve pa bo seveda sledila družabnost, (gb) Danes Odprta meja in srečanje med mladimi iz Italije, Slovenije in Španije Danes in jutri, od 9. do 19. ure, bosta za prost prehod s kat' Hrnkoli osebnim dokumentom odprta kmetijska mejna prehoda v GroCa-ni in v BotaCu. Uradna otvoritev jesenske odprte meje, ki jo dolinska uprava prireja v tesnem sodelovanju z Občino Hrpelje-Kozina, bo danes dopoldne, ob 10. uri v Zelenem centru v Vrhpolju, kjer bo udeležence odprte meje v obeh dneh dobrodošlo sprejela tudi okrepčevalnica. Ob tej priložnosti bo v Zelenem centru tudi srečanje med mladimi iz Ibize v Španiji (Colla Folklorica de los Joves Pitinsos) iz Slovenije (Osnovna šola Dragomir Benčič -Brkin) in iz Italije (ARCI Ragazzi). S srečanjem želijo prireditelji { občini Hrpelje - Kozina in Dolina v sodelovanju s Slovenskim dijaškim domom Srečka Kosovela in ARCI Ragazzi iz Trsta) podčrtati prijateljstvo med narodi. Zaradi težav, ki so se pojavile v zadnjem trenutku, bo odpadlo strokovno predavanje o bolezni kostanja, ki je bilo napovedano v nedeljo dopoldne v srenjski hiši v GroCani. Uspešen slikarski vvorkshop v Devinu Prejšnji teden se je v Devinu, v okviru pobud PokrajinaSkupaj in v sodeloavnju z de-vinsko-nabrežinsko upravo ter združenjema »La Bavisella« in »Realta di Alpe-Adria« odvijal slikarski workshop, na katerem je sodelovalo kar enajst likovnih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Rezultati likovne delavnice, ki je v imenu umetnosti idealno združevala dober del območja Alpe-Jadrana, bodo na ogled v Brvarjevi hiši v Devinu še danes in jutri, med 18. in 20. uro. (gb) ZA MEDKRAJEVNE IN MEDNARODNE KLICE Z Infostrado cenejši telefon Do nadaljnega bo veljal Telecomov monopol za krajevne povezave Zelene telefonske govorilnice, ki nam jih kaže v zadnjih časih televizijska reklama, bo treba čakati še precej časa, vendar bo že od decembra dalje mogoCe izbrati tudi pri nas med dosedanjim Telecomom in novim telefonskim podjetjem Infostrado. Infostrada je za navadne telefone približno to, kar je Omnitel za mobitele: alternativna ponudba Telecomu s cenejšimi storitvami, kar bo zelo verjetno povzročilo padec tarif. Pred leti je bil mobitel drag simbol razkošnega življenja, po padcu Teleco-movega monopola pa se je izredno pocenil. Infostrada obljublja, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi za navadne telefone, tako v uradih kot tudi na domu. Poglejmo kako s pomočjo podatkov za domačega uporabnika, ki jih posreduje služba za informiranje Infostrade na brezplačni številki 155. Kdor se bo hotel posluževati Infostradinih storitev, bo moral ohraniti (in to vsaj do leta 2000) dosedanjo Teleco-movo telefonsko linijo in torej navadni telefon. Samo da moral treba odtipkati (do nedavnega bi rekli zavrteti) najprej brezplačno številko 1055, tako da se bo vklopil na Infostradin sistem, nato pa bo z od-tipkavanjem običajnih telefonskih številk sporočal pa prek alternativnih in cenejših Infostradinih linij, ki bodo nu- dile znatne prihranke pri medkrajevnih in mednarodnih telefonskih razgovorih. Za tarife Infostrade veljata dva časovna pasova: od ponedeljka do petka od 8. ure do 18.30 bodo tarife dražje, ves preostali Cas pa cenejše. Za telefonski razgovor v okviru dežele bo dražja tarifa znašala 230 lir na minuto, cenejša pa 95 lir (prišteti je treba davek Iva), za vse ostale kraje v Italiji bosta tarifi znašali 280 oziroma 130 lir na minuto, za povezavo z mobiteli vrste family 1.350 oz. 150 lir na minuto, za tiste vrste busi-ness pa 550 oz. 250 lir na minuto. Za mednarodne kriče bo veljala ista tarifa ob vsaki uri kateregakoli dne: za vse države Evropske unije s Švico in Norveško vred 500 lir na minuto, za ostale evropske države 750 lir na minuto, za Zda in Kanado 500 lir na minuto, za ostale celine pa od 1.250 do 2.000 lir na minuto. Se nekaj dodatnih informacij: Infostrada ne bo terjala mesečne naročnine, plačilo bo vsaka dva meseca tudi s kreditno kartico, Ce bo dvomesečni strošek znašal manj kot 20 tisoč lir, ga bodo zaračunali na koncu naslednjega dvomeseCja. Vse tarife so znatno nižje v primerjavi s sedanjimi Telecomovimi in dosedanji velikan-monopolist italijanske telefonije bo moral sprejeti izziv novega Evro, razširitev EU in socialne pravice Ob 50-letnici svoje ustanovitve prireja sindikat upokojencev SPI-CGIL danes, 26. t.m., v kongresni dvorani Znanstvenega parka pri Pa-dričah mednarodni posvet na temo: »Evro, razširitev EU in socialne pravice«. Na srečanju bo med drugimi govoril predstavnik Evropske konfederacije sindikatov Peter Seidenek, sodelovali pa bodo tudi predstavniki sindikatov upokojencev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Bolgarije in Romunije. tekmeca, ki sta ga ustanovili italijanski Olivetti in nemški Mannesmann z namenom, da spremeni naše telefonske navade (in stroške), vsaj kar zadeva medkrajevne razgovore, medtem ko bo vse ostalo pri starem glede navadnih t.j. mestnih razgovorov, za katere bo do nadaljnega Telecom še vedno v monopolnem položaju. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 26. septembra 1998 DAMIJAN Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.55 - Dolžina dneva 11.59 - Luna vzide ob 12.13 in zatone ob 22.09 Jutri, NEDELJA, 27. septembra 1998 VINCENCIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,9 stopinje, zračni tlak 1024 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugozahodnik, vlaga 57-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodila sta se: Mario Busetto in Ivan lamsig. Umrli so: 74-letni Ugo Esposito, 79-letni Giuseppe Cettina, 90-letna Lidia Pibrouz, 60-letna Maria Sabatini, 84-letni Antonio Perissutti, 79-letni Um-berto Carini. Oklici: delavec Renato Degrassi in uradnica Barbara Cotterle, elektrikar Alessandro Vitale in gospodinja Manuela Merk, delavec Luca Visconti in gospodinja Marianna Chieppa, trgovec Pierpao-lo Degrassi in poklicna bolničarka Letizia Feli-cian, delavec Luca Cosle-vaz in študentka Michela Cervai, delavec Fabrizio Sgura in Solnica Emanuela Tamburlini. I : LEKARNE Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. septembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 040 639042), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 040 633050), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15. Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 040 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »The Truman Show» r. Peter VVeir, i. Jim Carrey. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Dark City« r. Alex Proyas, i. Wil-liamHurt. EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 18.50, 20.25, 22.00 »II dottor Dolittle«, i. Eddie Murphy. AMBASOATORI -15.30, 17.45, 20.00, 22.20, 24.15 »God zilla«. NAZIONALE 1-15.15, 17.40, 20.00, 22.30, »Arma-geddon« i. Bruce VVillis, Liv Tyler. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.25, 22.15, 24.00 »Sliding Doors«, i. Gwyneth Paltrovv. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 24.15 »City of Angels«, i. Nicolas Gage, Meg Ryan. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15, 24.00 »I giardini deli'Eden«, r. D. DAIatri, i. Kirn Rossi Stuart. MIGNON - 16.00 - 18.00 »Scream 2« horror, prepovedan mladini pod 14. letom. Ob 20.30, 22.15 »Del perdu-to amore« r. M. Placido, i. E. Lo Verso. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Incontri proibi-ti«, i. A.Sordi. ALOONE - 18.30, 20.15, 22.00 »L’albero delle pere«, r. Francesca Archibugi, i. Va-leria Golino, Sergio Rubini. 50 jeseni je od tega, ko je naša Sonja na svet prišla. Najlepsa hvala za vse mama Roza, sestra Vijolica z družino, sin Igor, hči Tamara z Dragom in tasca Cvetka S PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert Pihalnega orkestra Lesce, danes, 26. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. SPORTNO-REKREACIJ-SKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT oraganizba svečanost ob 50. obletnici postavitve spomenika padlim v Praprotu, ki bo jutri, 27. septembra 1998 ob 15.30 pred spomenikom. OPENSKA GLASBENA SREČANJA - v nedeljo, 4., oktobra ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil Jiho Ceske kuarteto - godalni kvartet iz Čeških Budejovic. Na sporedu Antoniu Dvorak in Jiri Kosina. H SOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30. n_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENCEV MELJSKE OBČINE obvešča izletnike za Ljubljano in Ljubljansko barje, da bo odpeljal avtobus jutri, 27. t. m. ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Miljah. Izletniki naj počakajo na dogovorjenih mestih. Prijavi se lahko še nekaj oseb. Za informacije tel. na št. 271862 (Vesna) še danes, 26. 9. SLOMŠKOV DOM BAZOVICA organizira izlet v Rezijo v nedeljo, 4. oktobra. Sveta maša v Ravenci, ogled muzeja o življenju in delu tamkajšnjih ljudi, kosilo in ples z njihovo glasbo. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj. Ob vpisu se plača 50.000 lir. Na voljo je še nekaj prostih mest. Pokličite na tel. St. 040-226117 ah 040-226180. Vabljeni! 50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabrežina prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti Zal. Pokliči ob uri obedov na tel. št. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane. IZLET NA CAPRI, V NAPOLI IN SORRENTO je zaradi organizacijskih razlogov prestavljen na kasnejši datum in sicer od 7. do 11. oktobra. Kdor se želi vpisati, naj pokliče do 22. septembra na tel. 040-208989 (Car-men Kocman). A,. NOVI VOLVO S80 e ’ NAJBOLJ NAVDUŠUJOČA IN NAJBOLJ VARN AIŽBIRA- •M* * Novi Volvo S80; edini na svetu z varnostnim vzglavnikom (WHIPS) in airbagom pri stranskih okencih (IC). Pet motorjev ha bencin od 2000 do 2900 cc in * ehačica turbodizel od 2500 cc, z mpCmi do 272 C V. - DANES 26. IN M, 27. SEPTEMBRA PRI ZASTOPNIKU VOLVO - ;> A'-. * ,> Love-Cais s.r.l. TRST - Str. della Rosandra 50 (Ind. cona) - telefon 040 - 281365 - 830308 ZARJA-GAJAFeST NOGOM6TNO DRUŠTVO ZRRJR-GRJR 1997 danes, 26. in v jutri, 27. septembra V ŠPORTNEM CENTRU GAJE NA PADRIČAH PR n ZN IH POD ŠOTOROM Z VEČ KOT 1000 SEDEŽI! Vsak dan od 18. ure dalje dobro založeni kioski z raznimi jedmi na žaru, dobrim pivom in vinom ter osvežilnimi pijačami Danes, 26.9. bo igral ansambel CflUFORNIA Jutri, 27. 9. bo igral ansambel STATUS SVfiABOL CjOttBUO PZOSEK vatji na koncert PIHALNEGA ORKESTRA LESCE danes, 26. t. m. ob 20.30 u Kulturnem domu no Proseku Zadružna Kraška Banka ŠPORTNO-REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT oraganizira SVEČANOST OB 50. OBLETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V PRAPROTU jutri, 27. septembra 1998 ob 15.30 pred spomenikom (^)