Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Nareenino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija, Poljanska cesta h. štev. 32. Vredništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Političen list za slovenski narofl. Po pošti prejemali veljii: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji veljii: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na loto. Posamezne štev. veljajo 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemši ae-delje in praznike, ob '/aC popoldne,' .. Državni zbor. Z Dunaja, 11. decembra. Volitev I. podpredsednika. Prvi podpredsednik državne zbornice, knez Jurij L ob kovic, ki je letos postal višji deželni maršal češki, je danes odložil poslanstvo ter bo med božičnimi počitnicami poklican v gospodsko zbornico. Ze v prihodnji soji, v četrtek 13. t. m., bode volitev prvega podpredsednika, ki bode po dogovoru večine vzet iz kluba češkega, čigar ud je bil tudi Jurij Lob-kovic. Pravijo, da češki klub namerava za to mesto priporočati grofa E i h a r da C1 a m - M a r-tinica, vendar pa se čujejo tudi nasprotni glasovi. Kterega kandidata si bode izbrala levica, se še ne ve, gotovo pa bode skušala kterega svojih spraviti v predsedništvo. V soboto po razhodu bode tudi baron Pfeil odložil poslanstvo, ker zarad opravil pri deželnem odboru nima časa hoditi v državni zbor. Danes sta bila še oba v zbornici; sploh so bili pa danes prišli skoraj vsi poslanci, kterih dozdaj še ni bilo videti na Dunaji, ker je bilo čuti, da hočejo liberalci v današnji seji nasvetovati razgovor o nekterih interpelacijah, na ktere je v zadnji seji odgovoril ministerski predsednik. Tudi je že iz prejšnjih let znano, da levičarji trdovratno glasujejo zoper pobiranje davkov, ki je danes stalo na dnevnem redu. Prazno besedovanje. Pred pričetkom današnjega dnevnega reda oglasi se poslanec Wiesenburg ter zahteva, da naj se prične obravnava o odgovoru, ki ga je v zadnji seji dal ministerski predsednik na njegovo interpelacijo. Za ta predlog niso glasovali samo levičarji, ampak tudi grof C o ro n i n i s svojim klubom, pa je vendar padel s 151 glasovi proti 120. Ko bi bil ta nasvet obveljal, bi se bilo danes zastonj besedovalo in upanje bi bilo šlo po vodi, da bi bila že v četrtek zadnja seja pred Božičem. Pa liberalci so bili za danes uabrusili svojo jezike. Po vsaki ceni so hoteli govoriti, in ker Wiesenburgov predlog ni obveljal, porabili so v ta namen postavo o pobiranji davkov v prvem četrtletji 1884. Prvi se je zoper to postavo oglasil poslanec Menger, ki je ščipal vlado in večino, rekši, da to večino mora čuvati policija. Tovariši njegovi so mu ploskali, ko je rekel, da so liberalci med seboj edini in da bodo tudi v prihodnje odločno nasprotovali tej vladi, večini pa je pri vsem govoru najbolj dopadalo, da je Menger, ki navadno govori ne le dolgočasno, ampak tudi dolgo, danes proti svoji navadi govoril kratko. Pa to veselje ni dolgo trajalo. Komaj umolkne Menger, se oglasi Ftirnkranz, ter premeljuje čenče, ki smo jih že sto- in stokrat slišali v stari zbornici. Furnkranz je hotel menda le poskušati, kako se kaj govori v novi dvorani; druzega pomena njegov govor menda ni imel. Prav dobro je denarni minister I) u n a j e v-ski zavračal Mengerjeve čenče. Omenivši nekterih številk v državnem proračunu je kazal, da se izvanredni, za železnice odmenjeni stroški ne morejo prištevati zgubi, konečno pa je mod splošno pohvalo poslancev na desnici rekel, da mu rad verjame, kar je govoril o nasprotovanji liberalne stranke proti sedanji vladi, a ravno tako naj Menger njemu, ministru, verjame, da bode vlada ostala pri svoji dosedanji politiki, ker je prepričana, da je v Avstriji le ta politika mogoča, namreč politika ravnopravnosti med vsemi narodi. Za ministrom oglasil se je zoper postavo tretji enako dolgočasni govornik baron S c h a r-"' schmidt, ki je vladi očital, da ravna po geslu : divide et impora (ločuj in gospoduj), da se pa to ne godi državi na korist, ampak na škodo. Po nasvetu poslanca Gablerja se sprejme konec obravnave, pa Menger ni mogel strpeti, da bi se ne bil še enkrat oglasil k besedi in vladi, zlasti pa g. denarnemu ministru, še nekterih reči očital. Izmed večine je govoril edini poročevalec grof Henrik 01 a m-Mar ti nic, ki je omenjal, da se pač o posameznih točkah letnega proračuna ne more govoriti, dokler jih človek na drobno nima pred seboj. Ker so pa nasprotniki omenjali raznoterih reči, moral se jih je spominjati tudi g. poročevalec, ki so mu pa levičarji z glasnimi „oho!a ugovarjali, ko je omenjal, da se Nemcem ni treba pritoževati o kakem zatiranji. Pri glasovanji bil je načrt sprejet za podlago posebne obravnave z veliko večino, ker je zanj glasoval tudi Coroninijev klub. Pri posebni razpravi hotel je dr. K i n-dermann vnovič segati v splošno obravnavo ter govoriti o zatiranji Nemcev itd., pa g. predsednik ga je opominjal, da naj ostane pri predmetu, kar ga je tako speklo, da se je vsedel, rekši, da bi imel veliko povedati. Postava bila je potem sprejeta brez vse spremembe. Ko so bili zadnjič izročeni predlogi razdeljeni dotičnim odsekom, pričele so se volitve za razne odseke. Te volitve se vrše po dogovoru raznoterih klubov tako, da vsak klub izbere število udov, ki njega zadevajo, ter jih naznani kaneeliji, ki da njih imena natisniti na posebne volilne listke. Izmed današnjih volitev omenjam le dopolnilne volitve za pravni ali justični odsek. V tem odseku so se bili namreč lani liberalci Vlada Leopolda I. (Daljo.) 3. febr, 1. 1682 se poda Kaprara z obi-lim spremstvom, bilo je vseh skupaj 82 oseb, na 17 ladijah na daljno pot. Pa žo med potjo se je Kaprara prepričal, da bode njegova pot zastonj. Na Ogerskem vidi mnoge vojaške priprave za daljšo vojsko in ko pride v Bolgrad, zve, da je prišel iz Carigrada ukaz, delati mostove čez Savo. I I. aprila 1682 pride Kaprara v Carigrad. Njegov prihod je bil žo Kari Mustafi napovedan. Ibrahim paša namreč je bil poslal vezirju naslednje poročilo: „Naznanjam V. V. prihod cesarjevega poslanca, da se vrže pred svete in častitljive noge našega sultana in prosi za mir. Tudi bode prav ponižno prišel pred noge V. V." Tii vprašam, dragi čitatelj, ali Ti ne utrip-Ije srce, ko bereš te oholo besede turškega roparja in požigalca? Pa tudi Tokoly jo bil poslal svoje poslance že koncem 1. 1681 v Carigrad. Njih ponudba se je glasila: Sultan naj proglasi Tokoly-ja ogerskim kraljem; za to mu hoče plačevati visok davek in v dveh letih se mu bodo pokorila vsa Ogerska. Kakor smo že videli, bila je prošnja To-koly-jeva uslišana, ker 10. avg. 1682 je bil proglašen ogerskim kraljem. Vsa poročila poslanca Kaprare so zatrjevala gotovo vojsko s Turki. Tako na pr. poroča Kaprara na Dunaj kmalo po svojem prihodu v Carigrad: „Veliki vezir je popolnoma za vojsko, in dasiravno so drugi bolj za mir, vso to nič ne pomaga: ker on je neomejen gospod, proti kteremu se nikdo ne upa povzdigniti glasu, in ki vse to kuje, kolikor mogoče skrivaj. Ta sklep izvira iz množili vzrokov. Prvič jo že staro turško načelo, vedno biti na oni strani v boji. Drugi vzrok je dobiček, ki ga vstaši obetajo, da se bode za-nje vsa ogerska vzdignila, ko pride turška armada. Na vsak način ondotne razmere bolje poznajo od nas. Veliki vezir je zapovedal Tokoly-ju in Apaffy-ju, da naj gresta v Hudo, kjer do-bota ukaze Ibrahima paše. Tretji vzrok se tiče osobe velikega vezirja, ki je toraj za-nj najvažnejši. Po njegovih mislih odvisi od vojske njegovo življenje in služba. Na dvoru sultanovem ima toliko zavistnikov in protiv-nikov, da je v strahu, da bodo nekega dne sultana pregovorili in njega (Karo Mustalo) za glavo prikrajšali. V vojski pa bi bili ti protivniki pod njegovim poveljem, in on bi imel priložnost jih pogubiti. In četrti vzrok je slednjič, da so že daleč prišli ter pripravili mnogovrstnih in obilih zalog za vojsko." Kaprara nasvetuje, da naj cesar- vstaše se silo pomiri in so pripravi za boj proti Turku, ki sili na dan. Toda vsi opomini gorečega patrijota so bili zastonj; njegovih nasvetov na popolnoma skujali in izstopili. A sedaj so se premislili in so se vsi prejšnji udje dali vnovič voliti, češ, da je reč, zarad ktere so bili izstopili. poravnana. Med predlogi, ki so se danes razdelili, je bil tudi predlog za spremembo neke določbe eksekutivnega reda in pa poziv do vlade, da naj skoraj predloži postavo, po kteri se bode vravnal zemljišni davek za posestnike, ki so po novi vravnavi njegovi preveč plačali. Konečno še omenjam, da je bil k današnji seji prišel tudi poslanec Tonner, ki jo bil včeraj namesto umrlega Neubaura izvoljen. Predno je g. predsednik današnjo sejo sklenil, zahteval je poslanec Stourzh razgovor o odgovoru ministerskega predsednika na njegovo interpelacijo, pa je ostal s svojim predlogom v manjšini. Zatem se je prebralo pismo kneza Lobkovica, s kterim se odpoveduje poslanstvu. Ob treh bila je seja sklonjena in prihodnja seja napovedana na jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 12. decembra. Avstrijske dežele. Nra Hrvaškem snide se deželni zbor 17. t. m. Baron g. k. Ramberg izjavil se je proti uradnikom, ki so se pri njem poslovili, da je prepričan, da ne bo več potreba javnega miru z orožjem v roci podpirati. Nadškof in kardinal Mihajlovič napravil je na čast novemu banu veliko obed, pri kterem so bili pričujoči novi ban grof Kuhen, g. k. baron Ramberg, predsednik deželnega zbora in načelniki oblastnij. Novi ban sprejemal je 10. t. m. oblastnije. Sprejem je bil jako formalen in hladen. Kakor se čuje, vsiljujejo se mu ljudje, ki so očividno unionisti in so že iz Rauclio-vih časov v jako žalostnem spominu. Ogersko. Telegram je prinesel novico, da so v ogerski gosposki zbornici zavrgli načrt postave o judovsko-krščanskih zakonih. Ta novica nas je veselo iznenadila; da bodo cerkveni knezi zoper tako postavo govorili in glasovali, smo lahko vedeli, ker nasprotnega si ne moremo misliti, a da bodo tudi ogerski plemenitaši zoper take zakonske zveze glasovali, skoro nismo pričakovali, ker tla na Ogerskem so vsa razrita po frajmavrarskem tihotapskem rovanji, denarstvo v judovskih rokah, ljudstvo toliko da ne brez vsacega varstva izročeno liharjem vsake vrste, srednjega stanu tako mkoč ni, a niže plemstvo večidel zadolženo in gine. Pri teh okoliščinah bi se ne bili prav nič čudili, da je zmagala vlada — z načrtom judovsko-krščanskega zakona, ker malo kje je parlamentna večina tako kompaktna Dunaji niso poslušali, ker so bili duhovi preveč razburjeni zoper Ludovika XIV. Ravno ta čas si je grof Jurij Friderik Valdeški mnogo prizadeval, da bi združil nemške kneze zoper Ludovika. Hitel je, da si že 62 let star, od dvora do dvora, da bi se združili s cesarjem v prid cele države. Podpiral ga je princ Oranski in pa grof Neubur-ški. In posreči se mu; 10. junija 1682 se v Laksenburgu zveza sklene. Cesar postavi s pomočjo kneza bavarskega na noge 30.000 mož, južno- in srednjenemški zavezniki 20.000, vojvoda Ernst Avgust Braunsclnveig-Liinebur-ški pa 20.000. Valdek je delal zoper kralja francoskega in se ni nikakor nadejal, da bode drugo leto ravno to armado vodil proti Turku, namesto proti Ludoviku. Zveza laksenburška toraj je bila sklenjena v srečo cesarjevo in njegovih zvestih narodov. (I)ftljo prih.) in se take slepo uklanja glasilom stranke, kakor na Ogerskem, in Tisza se sme ponašati, da vse doseže, kar hoče. Da jo vendar glasovanje tako izpalo, nam vzbuja upanje, da se bode vendar enkrat na Ogerskem začelo daniti, in bode ljudstvo spregledalo, kam pride, ako jaha na konji brez uzde, na nevernem liberalizmu. Telegram nam sicer le v obrisih označuje govore konservativnih govornikov, vendar toliko se vidi, da veje iz njih dobrodojna sapa, ki preganja goste oblake teme in nevednosti, ktero so razširjali puhli govori liberalnih vitezov. Zmed vseh fraz, ki smo jih slišali pre-mlevati v ogerskem zboru, se nam je najbolj smešna videla tista, ki prerokuje, da bodo vsled tacih zakonov judje in kristjani postali jeden sam narod. Zoper to frazo je govoril posebno kardinal Simor. ki jo rekel v sklepu svojega govora: judovstvo se ni vtopilo s pa-ganstvom, pa se tudi ne bodo v krščanstvu. Posamezni so sicer prestopili h krščanstvu, ker so prejeli krščansko vero. Vtopiti in pomešati se moreta kristjan in jud le tako-le, da kristjan neha biti kristjan, a jud neha biti jud. A potem porečetaoba: cena je previsoka, kupčija taka je nepoštena ... O ti zanimivi debati morda prilično kaj več. Vnanje države. Iz Srbije dohajajo strašne reči preko Save o delovanji hitre sodbe, ki ima v Zajčarji svoj sedež. Srbska vlada sicer skrbno čuva pošto in brzojav in jako težavno je od ondi kaj zanesljivega zvedeti. Tako se poroča, da so bile konec meseca novembra ondi obravnave proti nekterim upornikom iz Knjaževca, ki so se predrznih osnovati uporniško vlado. V dotičnem odboru je bil tudi bogat šestde-setleten Srb Gavra Aničič, ki ima več ko 60.000 cekinov premoženja. Pri tej priložnosti omenimo, da se v Srbiji vse po avstrijskih cekinih ceni, kterih je doli v javnem prometu toliko, kakor pri nas petakov ali desetakov in se vse veče svote z avstrijskimi cekini plačujejo. Gavra Aničič je bil toraj na smrt obsojen in še tisti dan vstreljen. Minuli teden stali so pred sodbo kolovodje aleksinškega upora in 14 obsodilo se jih je na smrt, ktero so v resnici štirje prestali, deset se jih je pa pomilostilo in pojdejo v hude ječe, kjer bodo v železje zakovani. Kaj da se je z belgrad-škimi kolovodji radikalcev zgodilo, smo poročali pred včerajšnjem. Obsojena sta bila namreč Todorovič in Milaševič na smrt, trgovec s duhanom Tavšauovič na 8 let ječe in Paja Mihajlovič na 5 let ječe. Kralj je pa prvima dvema smrtno kazen odpustil, ter so ju na 10 let hude ječe obsodili. F pruskem državnem zbora je bila dva dni pri posvetovanji o budgetu precej viharna debata, ker se je govorilo o bedah kmečkega prebivalstva in o judovskem liharstvu. — Minister našteva vzroke, zakaj da kmetijstvo propada: 1. Srednje in slabe letine preteklih let; 2. večjo plače kmečkim delavcem; 3. preveliki davki, državni in občinski; 4. zadolženje kmetov. Za pripomoček priporoča podpiranje kmečkih posojilnic in pregledavanje davkov. Liberalci so zanikali splošno bedo, rekli so, da je beda le posamezna, svetovali so, naj se prodajo državna posestva. Zoper to je minister odločno govoril, ter je rekel, naj se ohrani stan, ki je sedaj, a ne kaže stvariti novega, ki bi ravno tako liharstvu zapadel. Poslanec prof. Wagner je govoril o liharstvu po judih. S tom je zbudil velik vihar; reklo se mu je, da so kristjanje ravno taki oderuhi ali pa še veči; judje so dobri državljani, a Wagner liujska in draži, je antisemit. \Vagner je odgovoril, da se sme v parlamentu o slabosti vseh narodov govoriti, le o judih ne, v nemškem parlamentu se bode vendar smelo govoriti o posebnostih pri judih, vsled kterih prav občutljivo oškodujejo blagor nemškega ljudstva. Od-sihmal vse liberalno časopisje Wagnerja napada. Vse te debate pa v senco stavija nasvet Sternov zarad tajnega glasovanja. Vlada je sicer zmagala in nasvet je bil zavržen, a poglavitno se bodo s tem okoristili liberalci na levi strani. Liberalno časopisje je že izdalo glasilo, da je tajno glasovanje v državi v ne- varnosti, kaj bodo delavci rekli, ker je odpravljeno tajno glasovanje, lahko se razume. Vlada je tedaj sama liberalcem v roke dala zastavo, pod ktero se bodo zbirali. časopisi sedaj na široko in dolgo pretre-sujejo potovanje pruskega cesarjevima v llim. Ker nihče no ve, kaj se prav za prav namerava, je toliko več ugibanja, in široko polje se odpira vsem mogočnim govoricam in razpravljajo se posledice tacega obiskovanja za katolike. Druga stvar pa je pomiloščenje lim-burškega škofa. Že od maja sem so je pričakovalo. da se škof povrne. Katoliki se sicer tega vesele, a v načelih se vendar stvar ni zboljšala. Močno se vara vsakdo, ako misli, da bode sedaj središče odstopilo od svojega nasveta, da se namreč zavleče predlog, kterega je stavilo, da se zopet vzorno v vstavo članki, ki zahtevajo prostost in avtonomijo vsakemu veroizpovedanju. Izvirni dopisi. Iz Boh. Bistrice, dec. Kakor je bilo že enkrat omenjeno v ,,Slovencu", bili so naš pre-ljubljeni gosp. župnik od Njih. Velič. presvit. cesarja popolnoma oprosteni in pomilosteni, tako naj še danes le nekoliko omenim, kako je ta vesela novica našo farane tudi v resnici razveselila. Se tisti dan, ko so novico čuli, da so pomilosteni g. župnik, začelo se je razpravljati. kako bi zvesti farani njih veselje nad to novico tudi v djanji ljubljenemu svojemu duhovnemu očetu izrazili. Ni se dolgo sklepalo, ampak hitro so odločili, naj so mu še tisti večer napravi kolikor je mogoče velika slovesnost. In res naši, že od davno dobro znani pevci zbrali so se z njih pevovodjo Lovrencem Ravnikom pred župnijsko hišo ter mu zapeli prelepe slovensko pesmi. Vsak izmed njih imel je v roki prižgano svečo in že na obrazu se jim je videlo, da radosti in veselja polno je njih srce nad to novico, ker njih močni in dobro izurjeni glasovi so doneli po vsi naši dolini. Res človek ne bi pričakoval od pripro-stega kmeta, da se toliko izuri v petji, in čuditi sem se moral, ko sem prvikrat slišal njih pre-milo petje, čudil se posebno temu, da so vsi pevci, kterih število je že do osemnajst narastlo, pojo čveterospevno, in to „ex notis", pa ne le samo posvetnih in domačih gorenjskih, ampak (še prav) posebno dobro tudi cerkvene in kar je še največ vredno, pojo celo najnovejše Ceci-lijanske, česar se dragi bralec zamoreš vsako nedeljo in praznik v naši cerkvi lahko prepričati, kar se silno slehernemu dopada, ker stara cerkev nima nobenih orgelj. Kako toraj naši vrli in pridni pevci povzdigujejo službo božjo pri vseh cerkvenih slovesnostih, se je marsikteri že čudil. Prav lepa hvala toraj vsem pevcem, posebno pa marljivemu pevovodji Lovrencu. Med lepim petjem pokali so možnarji, da je odmevalo od vseh strani iu kar je še bolj povzdignilo to svečanost, bilo je, da tudi prav umetno narejene rakete so dolgo v noč razsvetljevale nebo. Se ve samo po sebi, da tudi radodarni g. župnik je v zahvalo povabil vse pevce in streljalce k sebi in jim po svoji moči prav dobro postregel. Med kapljico dobrega vina slišal si prelepe napitnice na Njih. Velič. presvitl. cesarja, na premil. knozoškofa in nam dobrega našega deželnega predsednika barona \Vinklerja, kteri se je prav posebno potegoval za g. župnika. Hvala Bogu za prelep večer! Z Gorenjskega, 4. novembra. (Nekoliko o sedanji mladini.) (Konec.) No bom preiskava!, od kod taka spnčenost izvira. Največ je pač kriva slaba izreja, kar se posebno pokaže pri ubozih družinah. Zanikarni stariši, gospodarji, mojstri največ pripomorejo k razuzdanosti mladine. Strašen bo njih odgovor pri sodbi, ker svoje otroke naravnost pohujšujejo in jih posebno ob nedeljah brez nadzorstva puste. Akoravno vem, da se mi bo na vse strani oporekalo, si upam vendar tudi trditi, da po trgih in mestih sedanje čitalnice ne žlahtnijo srca mladih ljudi, pač pa jih v marsikterem oziru pačijo in pohujšujejo. Čitalnice morale bi biti učilnice, a postale so tu in tam le — plesal nice! Priprosta dekleta sklepajo znanja tu na odru s študenti, z rokodelskimi pomočniki, mnogokrat s spridenimi mladenči, in nasledek je, da matere jokajo in so očetje togote. Cemu pa vlačite otroke tje, kjer jih je najmanj treba? Ce so tudi nekteri stariši sila zanikarni in kratkovidni, bi se vendar še zmeraj dalo kaj storiti, da bi so mladina razuzdanosti varovala, da bi se spridenost mladih ljudi zmanjševala, naj bile bi čitalnice res učilnice in ne plesal-nice. Tedaj prestrojitev! Mislim, da bi tukaj prav veliko pomagala nedeljska šola, kakoršna je nekdaj bila. Neki skušen ljudski učitelj je že nekterikrat sprožil misel, naj bi se sedanja ponavljavna šola ob četrtkih in nedeljah prestrojila v nedeljsko šolo, ktera naj bi trajala skoz celo šolsko leto in ktero naj bi obiskovali otroci do 16. leta, ali če so rokodelski učenci, tako dolgo, da postanejo pomočniki. Na vedno obiskovanje naj bi so pazilo s toliko ojstrostjo, kakor pri obiskovanji vsakdanje šole. Ta predlog kaže, da je omenjeni učitelj res skušen mož, ki ve, česa je mladini treba. Če bi otroci do 16. leta nedeljsko šolo obiskovali, bi gotovo prejšnjo tvarino dobro ponovili in vednost tudi razširili, ker znano je, da se razum otrok, posebno dečkov, od 12. do 16. leta zelo razvija. Kar je pa največ vredno, je to, da bi otroci do 16. leta bili pod nadzorstvom učenika in kateheta. Marsikaj slabega bi se tako zabranilo, marsikaj za lepo obnašanje storilo. V krajih s štirirazrednicami ponavljavna šola sedaj odpade. A jaz mislim, da v tacih krajih je še najbolj potrebna. Otroci so od 12., tudi žo od 11. leta brez vsacega nadzorstva, kakor zgubljene ovčice, zapeljevanju in slabim zgledom izpostavljeni. Vse dobro, česar so se v vsakdanji šoli navzeli, se hitro zgubi, in če še stariši svoje dolžnosti ne store, so otroci zgubljeni. Le čudim se, da n. pr. v Loki mestni očetje tega ne spoznajo in nedeljske šole za mestne in rokodelske učence ne vpeljejo. Gotovo bi ne bilo toliko pritožb zarad razuzdanosti in surovosti mladine. Mojstrom bi se moralo zapovodati, da naj za vedno obiskovanje nedeljske šole pri svojih učencih skrbe, in da ne smejo nobenega oprostiti, če se ni skazal s spričalom lepega obnašanja in pridnosti, posebno v krščanskem nauku. Marsikaj hudega bi pri mladini zabraniti zamogle tudi občinske oblasti. One morajo skrbeti za javni mir, za nravnost in varstvo. A občine v tej zadevi redkokrat svojo dolžnost store. Nihče se rad ne puli z ljudmi. Zupan si ne mara sovraštva nakopavati, se boji, da bi mu oken ne pobili ali sicer kaj škodovali; tako se redarska dolžnost popolnoma zanemarja. Zandarmarija pa pravi: za red naj županstvo skrbi! Mladi ljudje to dobro vedo in brez strahu hudobije počenjajo in soseskam sramoto delajo. Mislim pa, da bi zares resnobno postopanje občinskih mož veliko pomagalo; saj so mladi ljudje kmalo v kozji rog vgnani, če so jim le parkrat ojstrost pokaže. Postopačem in vlačugam naj bi preskrbeli stanovanje v posilnih delavnicah. Tudi stariši bi postali potem bolj skrbni, če bi videli, kako županstvo za občinsko čast skrbi. Pač bi bilo tudi pametno, da bi se žandarmariji redarstvo izročilo; za to naj bi se župani kolikor mogoče poganjali. Upati je tudi, da bodo rokodelske zadruge, kakor so sedaj snujejo, dobro vplivale na svoje učence, in da bodo skrbele za njih dalnje iz-obraženje in lepo vedenje. Bog daj! Saj po mladini prihaja nam srečna ali nesrečna prihodnost. Domače novice. (Pogreb ranjcega č. g. misijonarja J. Kulcoviča) bil je včeraj popoludne jako sijajen. Sprevod so vodili vis. č. g. kanonik in stolni župnik A. Urbas, obdani od mnogoštevilnega spremstva. Petje je prevzel spretni kor gg. bogoslovcev. častite sestre milosrčnico s svojo prednico in s prednico ženske kaznilnico v Begunjah, veliko ljubljanskega duhovstva, meščanov in drugega ljudstva, tudi sirotnišnica deška in dekliška spremljali so visokocenjenega ranjcega k zadnjemu počitku. Bodi mu blag spomin! (Potrjenje zaplenenja.) „Laibacherica" naznanja, da je zaplenenje 204. štev. „Slovenca" potrdila deželna sodnija v Ljubljani, češ, da se je z dopisom „lzpod Dobrača na Koroškem" pregrešil zoper § 300 kaz. post. (kalenje javnega miru in reda.) (Promoviran za doktorja) je bil 7. t. m. na dauajski univerzi profesor g. Karol Glaser, rodoljub, rojen v Kočah na Stajarskem. Dr. Glaser je jako marljiv in vstrajen jezikoslovec ter se posebno v sanskritu odlikuje; njegova sanskriška dela izdala je akademija znanosti in so po celi Evropi občudovanje izbndila. Dasitudi ubožen, ni se bal trudapolnega popotovanja po inostranstvu (tujih deželah), le da si je nabiral in množil zaklad učenosti. Slava mu! (Popravek), zakasnjen sicer, pa še o pravem času: V štev. 196 od ponedeljka 26. nov. 1883 berem čisto neresničen članek zarad „tur-nerskega večera". Da resnici čast dam, je g. prof. B. tako govoril: „Meine Herren, glaubeu Sie mir, aus roth-blau-weissen Fahnen-Biin-dern, vverden Schniirre gepflochten, um uns Deutsche aus dem Lande zu jagen." Tako je govoril, pa ne kakor neresnično v vašem listu stoji — poročevalec je bil gvišno takrat kje drugej, kakor v dvorani. Le resnico pisati, pa ne v svet hujskarije trobiti. — Abonnentino Turner. G. L. Ne zamerite, gosp. pisatelj, da so nam je bila listnica res prav po čudnem primerljeji odtegnila, upamo pa, da ne bode ničesa zamujenega. Kakor vidite, smo Vaš dopis prinesli od besede do besede. Badi pripoznamo, da po črki je bil dopis v „Slovencu" štev. 196 neresničen, kako se je dopisnik tako zmotil, ne vemo; a prašamo Vas: kaj ste pa s tem Vašim dopisom opravili? Resnici spričevanjo dali! Da, res po črki; pa le edino po črki; besedico »hujskarije" Vam damo pa nazaj, ker je v Vašem logu zrastla. Da, hujskači ste res, bodi si že, da iz rudeče-modro-belih zastav pletene motozo na slovenske ali na svoje nemške hrbte vihtite. Tedaj resnice po duhu niste ovrgli, kar je pisano, jo pisano. (Želja.) Nek posestnik iz Podturjaka naprosil nas je, naj priobčimo to-le nadlogo, ki zadeva ves laški (veliko-laški) sodnijski okraj. Ta okraj spada namreč k okrožni sodniji novomeški, toraj morajo tudi porotniki hoditi v Novomesto, kar jim je jako nepriležno, ker imajo v Ljubljano komaj par ur, v Novomesto pa po 10 do 14 ur ali z vozom po sedem ur. Omenjeni posestnik se do Ljubljane pripelje v pičlih dveh urah, včeraj pa se je k porotnim obravnavam peljal v Novomesto, kamor ima z vozom 7 ur. Tudi drugi so nam tožili o tej neugodnosti. Občna želja prebivalcev laškega sodnijskega okraja jo toraj ta, da bi se ta okraj odkrušil od novomeške okrožno sod-nije ter pridal ljubljanski in da bi tako vsaj porotniki hodili v Ljubljano, kamor jim je več ko na pol bliže, tako bi ne potratili toliko časa in prihranjena bi jim bila tudi dolga in težavna pot. Naj bi ta želja naletela na po-slušeno uho in voljno srce! Razne reči. — Cesarjev dar. Za cerkev na Premu na Notranjskem so presvitli cesar podarili iz svojega 200 gold. — Duhovske spremembe v 1 a valiti n s k i škofiji: Paro Dramlje je dobil č. g. Jos. Jurčič; lokalijo Spodnjo sv. Jungerto pa Franc Pignar, kaplan v Hočali.—Preč. g. Matija Fric, dekan v Veliki nedelji, je umrl 9. t. m. — Dunajski nadškof Ga n gib auer bode neki o Božičnih praznikih za kardinala imenovan. — Davica ali d i f t e r i t i k a po Stajarskem hudo razsaja; nad Slivnem laške fare umorila je v 24 urah od 8 oseb 5 in med temi gospodarja. Dva mrliča so nesli iz hiše, ko tretja osoba umrje in četrta (gospodar) precej po sv. odvezi izdihne; čez eno uro umrje še eno dekle. — Tudi pri nas v Ljubljani je ta bolezen jako razširjena. -—Ne naročujte židovskih časnikov in segajte rajši po domačih slovenskih. Nedavno je dvorni pridigar Stocker v zboru nad 0000 mož nekaj enacega povedal, ter rekel, da noben pošten kristjan bi židovskega lista še v roke vzeti ne smel, še manj pa si ga naročiti. Židovski listi so iz treh ozirov sprideni; prvič oziroma na javno življenje, ker resnico kaze in pačijo; drugič glede posameznih oseb, ker so strankarski, in tretjič iz ozira na postave, ki so tudi popolnoma spridene in pokažene in vendar jih tako redko kdaj roka pravice doseže. Kakor bistro oko postave nad slovenskimi listi ojstro čuje in jih spravi v peč, tudi če so resnico pisali, tako moralo bi paziti teru bolj na židovske laži in obrekovanja polne liste, ter jih dan na dan zatirati, ker ne pišejo nikdar resnice ali le malokdaj. In vendar bodo tako malokdaj kaznovani. — Kaj se vse lahko cesarju prigodi. Minoli teden bil je cesar v Budapeštu na lovu. Psi so bili na sledu divjačine v divjem diru in tik za njimi pa cesar skokoma na čilem konji. Kar mu zastavi vojak z nasajenim bodalom pot rekoč: „Nazaj, tukaj ne sme nihče jezditi!" Ko ga cesar vpraša po vzroku, zakaj da ne, vojak kratko odgovori: „Ker se tukaj strelja in gospod stotnik je tako zapovedal!" Mene boš pa le dalje pustil, moj sinko?" „Ne, in če bi tudi sam cesar bili!" odreže se pogumno prostak. Cesarju ni druzega kazalo, kakor konja obrniti, ter po ovinkih za divjačino hiteti. Čian lovske družbe podal so je potem k vojaku ter ga vprašal, zakaj ni skazal cesarju predpisane časti. Hrabri vojak prebledi in meni stoijeuo zamudo s tem popraviti, da se proti strani obrne, kamor je cesar odjalial, se postavi in — prezentira. Na cesarja je dogodba tako komičen vpliv napravila, da se ni zamogel smeha zdržati pripovedujoč jo lovskemu spremstvu. — Iz Dalmacije in Bosne poročajo se potresi, ki so se v poslednjih 14 dneh po-gostoma jako silno javljali in to v Žepčah pri Travniku. — Sv. oče so odločili dva dni v tednu za splošne avdijence glede obilnega pritoka tujcev v Rim in to v sredo iu soboto. Od ke-daj da se nova določba vpelje, ni še določeno. — Poslopje za zbornične seje v Bruselj u, ki je pretočeni teden doloma zgorelo. jo bilo postavljeno pod cesarico Marijo Terezijo 1. 1779 do 1783. V pritličji krasnega poslopja je bila lepa veža iu od tod vhod na desno k zbornici poslaniški, na levo v prostore za seje starešinstva odločene. V predvežji jo bilo cela vrsta izvrstnih kipov. — V sobah za komisije so bile krasne slike. V dvorani za poslance je bila podoba Leopolda I. V dvorani starešinstva je bilo .15 slik slovečih nizozemskih slikarjev. Kakor že povedano, je bil ogenj ustavljen v četrtek ob 8 zvečer. — Goreti je začelo v kupli nad poslaniško zbornico, zarad priprav za prezračevanje in ker je vlekel sever, se je ogenj hitro širil. — Zabavnika „ I) e u t s c h e r H a u s-schatz" je ravnokar izšla 3. številka 10. tečaja s sledečim obsegom: Text: Der Holder-hof. Eine Geschichte aus dem Volksleben von August Butscher (Fortsetzung und Schluss). — Memonto mori. Von Bruder Norbert. — Wie Hieronimus Hasenfell endlich doch einen guten Rath erhielt. Von M. A. Lerei in Tiflis. — P. Kari Erhard Schmoger aus der Congre-gation des allerheiligsten Erlosers. — Drei Briefe iiber die internationale Ivunstausstellung in Milnchen 1883. II. und III. Brief. Von To-bias Schvvefler. — Ein moderner chinesischer Diplomat. — Spruch. Von Franz Bonn. — Luthers Antipoden. Vou Dr. Otto. — Aus der kleinen Welt. Von M. Herbert. — Die verhiingnissvolle Cigarre. Humoristische Skizze von J. O. —Frauenlob. Von Franc H. Quetsch. — Korea, ein neuersehlossenes Land. — Zur Geschichte des Postvvesens. Von W. M. in Mainz. II. Mittelalter. — Protessor Dr. Alban Stolz. — Der Gebrauch der Hof- und Haus-markeu nach altdeutscher Rechtsgewohnheit. Von Dr. S. — An den Dichter von „Dreizehn-linden" zum siebzigsten Geburtstage. (26. De-zember 1883.) Gedicht von Friedrich Beck. — Kin vergessenes Kapitel aus der Pitdagogik. Von Dr. von der Hart. — Allerlei. — IIIu-strationen: P. Kari Erhard Schmoger. — Gestorte Wilddiebe. Gemalt von M. Corregio. — Marquis Tseng. — An der Zuvdersee. Gemalt von R. Jordan. — Die koreanisehe Ge-sandtschaft in AVashington. — Aus dem Cirkus. Von L. Fehrenbach. — Professor Dr. Alban Stolz. — ABC-Schfltzen. Gemalt von 0. Pilz. — Aus dem Zircus: Das Compliment. Von L. Fehrenbach. Telesnimi ,,Slovnica'4. Budapešt, 12. decem. Neodvisnežev stranka sklenila je, pritrditi, da se Ver-hovay in Onodv izročita sodniji. Serclin, 12. dec. Poročila nekterih listov o toni. da ho naučni minister potoval s krilnim adjutantom cesarjevim, grofom Lehndorffom, na Laško, so popolnem prazna. — „Nord. allg. Ztg." pravi, da jo nemški prestolonaslednik obiskal kralja laškega le zavoljo navadne vljudnosti, to obiskovanje toraj nima nobenega političnega pomena; ravno to velja o obiskovanji papeža. T uj <• i. 10. decembra. Pri Malici: Ho 1 zor. Hradetz. L6wy, Angel, lllass in Miillnor. kupci, z Uiinajn. — Kraut, kupec, i/. Prage. Pri y'oiiu: Prokop Alban, tovarnar, s Franco-kega. Viljem 1'ungc, kup. potovalec, z Dunaja. -Vitez pl. \Vildauor, nadporočnik. iz Pazna. — Karolina Fiebinger, gostiln, soproga, iz Trbiža. Pri 1'ararsJem drinit: Ignacij Ueisehok. to- varnar, iz Linca. — Antonija Manner, zasebnica, iz Gradca. — Josip Spazapan, konjski kupec, z Gorice. — Kramar, posestnik, iz II. Bistrice. — Janez Saxer, kupec, iz Vorarlberga. — Bayorhofer, posestnik, s soprogo, iz Poldkirchna. IJuirl! so: 10. dec. Marija Košar, gostija, 47 let, Karlovska cesta št, 7, spridenjo krvi. V bolnišnici: 7. dec. Miha Kadivec, gruntarjev sin, (1 let. vsled občnega krča. 8. dee. Anton Stigel, gostač, 73 let, vsled raka v želodci. 9. dec. Prane Jurič, gostač, 02 let, pljučni oden. — Martin Gorjanc, gostač, 59 let, jetika. 10. dec. Janez Aličin, gostač, 50 let, kron. pljučnica. — Prane Žabjek, mizar, 37 let, kron. pljučne tuberkuloza. l>imaj.Hka borza. 11. decembra. Papirna renta po 100 gld. 79 gl 15 kr Sreberna „ „ „ „ . . 4% avstr. zlata renta, davka prosta . 79 75 98 60 Papirna renta, davka prosta . - 93 B 85 n Ogerska zlata renta 6% 120 40 „ 4% 87 65 n „ papirna renta 5% 85 35 Kreditne akcije . .100 gld. 282 n — it Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 107 25 „ avstr.-ogerske banke 836 _ „ Liinderbanke 107 60 „ avst.-oger. Llo.vda v Trstu 615 — „ državne železnice . 310 60 „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 218 20 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 121 _ „ „ ., „ 1860 500 „ 134 70 Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 167 _ ...... „ 1864 50 „ 166 50 Kreditne srečke . 100 „ 172 75 Ljubljanske srečke . 20 „ 23 _ Kudolfove srečke . . 10 „ 19 _ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice 104 _ 102 90 „ „ Ferdinandove sev. „ 104 50 London ...... 120 80 Srebro ...... _ _ Ces. cekini..... 5 71 Francoski napoleond. 9 59 Nemške marko ..... 59 it 25 n M Gr. a Piooo I i, homeopatičen in aleo- patičen iekar ,,I?i*i Anjjolu" v Ljubljani, na D u najski cesti, priporoča p. n. občinstvu po 10 letni skušnji sledeče izborne zdravila. Antirrheumon, najboljšo zdravilo proti pre-hlajenji. kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Dr. Mora-vo sredstvo zoper mrzlico jo najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr. Marija pomagaj želodečne kapljice. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo. ako gn napenja. ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dola komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili. in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr. Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramo-riei, rhahitisi, plučnici, kašlju itd. Steklenica 00 kr. Pastile iz sladnega ekstrakta orsch) najboljše vrste, izbo.ao zoper bramore, pljučnico, kožno izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 00 kr. Salicilmi ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 stekle- I niča 50 kr. Kričistilne krogljice, o. li. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 0 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj. g^T" Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirotn frišne dobivajo. Naročila iz dežele izvrše se takoj v Sfkann |>H , .samorogu" Jul. i>l. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. Š553Ž.VI. mszzsEim (18) papir za dgarette | LE HOtlBLONl (Francoski izdelek.) Pred poiiarejcnjem se svari. /:) -ledino prav jo ta papir, ako je j0 na vsakem papirji vtisnjeno ime i '1$ LE HOUBLON in ima vsak karton vVi spodaj stoječo varstveno marko. (/, I Propettt Jirevct' CAWLBV HRKRviaUoInlgo ratoihate«, PARIŠ K ,'.".: r. ■ " '■^•jSSikfiU