Naslov — AddrtM NOVA DOBA 8117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio (Tei. HEnderson 3881) (NEW ERA) Bratstvo, poštenost In »eirblčaa ljubezen članstva do J. S. K. Jed-iioli? inore isto ouJržatl ■ » čaj tal viiini. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION .. ✓ Entered as Second Class Matter April lath. 1926. at The Post Officr *t Cleveland, O.. tinder the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailine at Special Rate of Postace, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 1917, Authorized March 15th, 1925. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JANUARY 30TH — SREDA 30. JANUARJA b'j NO. 5 — ŠTEV 5 >či* __ VOL. XL — LETNIK XI. 'RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA k, [PONOVNO SE JE POROČILA Anna Roosevelt Dali, hčer-Predsednika Roosevelta, ki 1°, ^rec| meseci dobila razporoko ,jf sv°-|e8'a prvega moža. Njen Vi?vv1- soprog je John Boettiger, JUs‘ Wftshingtonski korespon-a,lU1^ Za Chicago Tribune, sedaj fci lnteresiran v industriji pre-žjpucnjh slik v New Yorku. Po-vf0ci* te v Rooseveltovem do-+ p ^ew Yorku družinski pri-sodnik Frederic Kerno-ef an. pr; p0ro^j g0 j,j]j naVzoči f ^veatina mati in nekaj dru-'Pt' 1 članov rodbine. Oče, pred-nik Roosevelt, je poslal svo- J'lh'CRS*;^e U ^ashingtona. Cur-1 " • Dal^ prejšnji mož Anne (f>^]SeveJt, od katerega se je 'J*.,. a’ -ie novoporočencema iz 1CaSa brzojavno želel vso sre- cilj _____ ?l SENATOR COPELAND ^ 01'^a pripravlja predlogo, 4a ®re uzakonitev naj bi po-]•'• a s sleparskimi in maza-Limi Pravili. Po sedanjih po-Favah se vsako leto lahko pro-‘ ,Za neštete milijone dolarjev ‘('clvil,” ki so v mnogih slu-■j11 ^rez vsakih zdravilnih la-ni zakladi prehitro izčrpali. ^^ORD v hitrosti po-jt;, • J)leko ameriškega kontinen-4Cr,eTd0Segel znar,i letalec ma-L ‘*my Doolittle. Polet iz k:'f!en v Californiji do Floyd • letališča v New Yorku ffih V 11 urah in 59 minu- ^ io^STRUKCIJA države Ari-ark Pr°^ gradnji takozvanega ki l t1. ^eza na reki Colorado, je 2°Cl Arizono od Californije, V]ada enkrat končana. Zvezna s°diš- ,le dobila od najvišjega h1žu Ca dovoljenje, da izposluje ave a^-° napram upiranju dr-*a- r*zone proti gradnji je- '>nJen-leni jez namreč gradi Žjve V? vlada. Governer dr-r,ji • r‘zone se je upiral grad-b(jva]eZa’ da bo isti preskr-Dron, pleVeč vode Californiji in vAh Arizoni- Dne is- »°- 0dcleirtL ^ans^ega leta je poslal lfcrn 6 - (^avne milice na mati 0<,ilern Parniku, da preprede j.'1 n;i° jeza. Podjetniki so ai,iy0UZf!*’ Prenehali z delom na ?• strani in pospešili o-/;cjajClJe na califomijski strani. ' ,Se z delom nadaljevalo Arj2?Je straneh reke, država l;i prjpf Pa imela dne 1. apri-1<0> se požene za svoje ftVlCe na sodišču. f 1 efn^PaAVNI^KA REVIJA Mo-•iavi]. .^^^‘ue je nedavno ob-?draf C.as^no listo 25 ameriških klerr| nj ov, ki so se v prete-sv o i; Posebno izkazali v l0^'- Nekateri teh so < ine novf i° uspešnejše ’ na-dru«" ravl,enja raznih bolezni, s° izumili pripravnejše (Dalje na 2. strani) VPLIV ZDRAVJA OTROK ZA f RAZNI REKORDI IZ 1 tej h Z članek, ki ga v naslednjem priobčamo, je za Novo Dobo napisal dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote. Kakor v vseh materialnih stvareh, je tudi v človeški ekonomiji doba graditve, doba vzdrževanja in doba razpadanja. Doba graditve v človeškem stroju se razteza preko prvih dveh desetletij do periode, ko se oseba osamosvoji telesno, duševno in finančno. Doba vzdrževanja traja do časa, ko se efektivna energija začne manjšati in ko se začnejo moči manjšati. Doba gradnje je precej točno določena. Doba vzdrževanja in doba pojemajočih moči pa sta pri povprečnem človeku v glavnem odvisni od temeljev, ki so bili zgrajeni v dobi graditve. Mladostna doba ali doba graditve ima zelo določno zvezo za telesno zdravje sledečih dveh dob. Ni dvoma, da boljša oskrba otrok v mladosti mnogo pomaga k boljšemu zdravju v poznejših letih. Zveza med otroškimi boleznimi in umrljivostjo v srednji starosti je zelo določna. Klj^b naraščanja bolezni cardio-re-nal-vascular sistema v srednji starosti, kažejo statistike življenjskih zavarovalnic, da se življenjska doba daljša. Tifus, osepnice, vnetje slepega črevesa, nalezljiva griža, tuberkuloza, žolčne bolezni in mnoge druge bolezni, niso več, kakor nekdaj, glavne povzročiteljice smrti, kar se more pripisovati boljšemu preprečevalnemu zdravstvu. Pljučnica še vedno predstavlja največjo nevarnost za življenja odraslih ljudi, za njo pridejo rak, srčne bolezni in bolezni krvnih žil. Nevarnost pljučnice je skoro prav tako velika, kakor je bila pred leti, o kljub vsem raziskovanjem in naporom zdravniške vede. Rak še vedno ni podjarmljen; le če se ga spozna dovolj zgodaj, je precej upanja na uspešno zdravljenje. Največ žrtev med odraslimi zahtevajo bolezni krvnih žil, dasi so te bolezni do gotove meje preprečljive. Mnoge teh bolezni so posledice otroških bolezni, posebno škr-latinke, davice in dobrcev. Tudi lokalna vnetja, kot vnetja bezgavk, spadajo v to vrsto. Vzrok za višje število bolezni se more najti v kombinaciji delavskih razmer, stanovanjskih in drugih življenjskih razmer. Izboljšanje teh razmer z boljšo izobrazbo delavcev in delodajalcev z ozirom na ohranitev zdravja, bo nedvomno mnogo prispevalo k splošnemu podaljšanju človeškega življenja. Preprečenje in kontrola nevarnih nalezljivih bolezni v otroški dobi ter odstranjenje virov infekcije nedvomno mnogo pripomorejo k podaljšanju življenja odraslih oseb. Kadar bomo s preprečevalno medicino in s poukom staršev dvignili zdravje med otroci, bo to nedvomno mnogo vplivalo na boljše zdravje odraslih. Ako hočemo imeti zdrave in močne odrasle ljudi in ako hočemo, da se bo življenjska doba starejših raztegnila do najskrajnejših mej, je največje važnosti, ,da posvečamo vso mogočo skrb zdravju otrok. Strah, ki je nastal vsled znatnega naraščanja umrljivosti zaradi bolezni krvnih žil, (Dalje na 2. strani) MNOGE IZPREMEMBE Znana ameriška buča, imenovana squash, doseže včasi izredno velikost. V San Franciscu, Cal., jih je D. Lamson lani pridelal večje število, ki so bile nad pet čevljev dolge. V nekem gozdu v Indiani je G. F. Brazier našel jedilno gobo, ki je tehtala 23 funtow. Farmer Elmer Butts v Athens, O., lastuje kokoš, ki je lani znesla jajce, katerega obseg je bil po dolgem 10 palcev, drugi obseg pa sedem palcev. V notranjosti lupine je bil beljak in rumenjak in še eno jajce, ki je vsebovalo dva beljaka in tri rumenjake. Najmlajša mati v Zedinjenih državah je bila preteklo leto neka I I-letna deklica v mestecu Kodak, Tenn., ki je povila sedem in pol funta težko dete ženskega spola. V Delhiju, Indija, pa je baje sedem let stara deklica, ki je tehtala le 49 funtov, povila otroka; potrebna je bila sicer zdravniška pomoč, toda dete in mati sta ostala zdrava in dete je v devetih mesecih tehtalo že 11 funtov. Neka Mrs. Czarnokol v Ches-terju, Pa., je lani povila deklico, ki je ob rojstvu tehtala 18 in pol funta, kar je normalna teža za šestmeesčnega otroka. Mrs. Mlichele A. Magliaro v Worcestru, Mass., je svojega moža v letu 1934 “osrečila” kar s štirimi otroci; povila je dvojčke v januarju in potem zopet v decembru. Pa tudi v živalstvu se dobe posebnosti. Neka psica v Na-ticku, Mass., je istočasno porodila 21 zdravih mladičev. V Del Rio, Tex., lastuje farmer W. B. Burditt kravo jerseyske pasme, ki je že sedmič povrgla dvojčke; v devetih letih je dobila skupaj 15 teličkov. Najhudobnejši tat preteklega leta se je pojavil v mestu Jeanette, Pa., ki je ukradel berglje 13-letni Bernici Myers, katera trpi na otroški paralizi. Rekord “pridnega” delavca si je pridobil John Murphy, ki je bil vposlen kot klerk v new-yorskem mestnem departmentu za javna tržišča. Leta 1928 ga ni bilo na delo 211 dni, leta 1929 je izostal 300 dni, leto pozneje 290 dni, nato 265 dni, in leta 1933 zopet 2G1. Ves ta čas pa je vlekel plačo, ki je znašala $2,475 na leto. Ko so ga končno poklicali na odgovor, se je izgovarjal, da ni prihajal na delo, ker se ni dobro počutil. Mož pa tega ni mogel izkazati z zdravniškimi spričevali, zato so ga končno poslali po gobe. Bivši trgovec R. V. Windham v Millportu, Ala., nosi svoj površnik že 39 let in trdi, da je še sposoben za precej let službe. Močan fant je Henry L. Andrews v New Westminster, B. C., ki je šele šest let star in tehta 45 funtov, pa zamore baje dvigniti 207 funtov težkega moža. Ko je bil fantič star pet tednov, je baje že stal na lastnih nogah. Petletna Jeanne V. Cochrane v New Yorku že zna in razume 8000 besed. Salvatore Vitale v Beverly, Mass., je nedavno stal pred sodnikom že štiriindevetdese-tič. Največkrat je bil aretiran zaradi pijanosti in zaradi zanemarjanja družine. V Buenos Airesu, Argentina, živi mesar Pedro Cardozo, ki je 30 let star, pet in pol čevlja visok in tehta 638 funtov. Okoli (Dalje na 2. strani) Lansko leto je bilo priča mnogih izprememb v gospodarskem in političnem življenju narodov. Zedinjene države so pokazale resno voljo za ustanovitev dobrih sosedskih odnošajev na pram lat.inskim republikam ameriškega kontinenta. Iz republike Haiti so bile odpoklicane ameriške okupacijske čete po 15 letih. Republiki! Cub: je bila zagotovljena popolna neodvisnost, ker so se-’Zedinjene države odpovedale pravici vmešavanja v domače zadeve dežele. Nemški državni zbor je razpustil legislature posameznih provinc in jih je: podredil osrednji vladi. Predsednik Hindenburg je umrl in njegovo mesto je zavzel kancelar Adolf Hitler z naslovom voditelja države. V Avstriji je divjala civilna vojna v februarju in zopet v juliju. Španska provinca Catalonia S'? je skušala osamosvojiti, kar pa ji ni uspelo. V bojih, ki so se pri tej priliki vrš-jli, ,je bilo tisoče ubitih in ranjenih. Na Kitajskem so/SC vršili skoro neprestani boji med raznimi domačimi skupinami. Vojna med republikama Paraguay in Bolivia se še vednq nadaljuje. Vojna med Saudi-Arabijo in Jemenom je bila v dveh mesecih zaključena. Italija in Avstrija sfca postali “stanovski državi,” Brez parlamentov. Avstrija se ne imenuje več republika, ampak zvezna država. Avstrijski naciji so umorili avstrijskega diktatorja Dollfussa. Krogle atentatorja, ki so usmrtile jugoslovanskega kralja '.Aleksandra in francoskega vnanjega ministra Barthoua, so povzročile velik strah pred novo svetovno vojno. Sledi1 je resen spor med Jugoslavijo in Madžarsko, katerega pa je Liga narodov poravnala. Newfoundlandija je prenehala biti britiški dominij z lastno vlado in je zdaj vladana po komisiji, ki jo nastavi angleški kralj. V Južni Afriki pa je angleški generalni governor izgubil pravico veta. Bolgarski kralj Boris je postal diktator, istotako predsednik Estonije. Liga narodov je dobila tri nove članice, namreč Rusijo, Afganistan in Ecuador. Bivši kitajski cesar Pu-Ji je zasede! prestol nove države Mančukuo, ki so jo Japonci odtrgali Kitajcem. Japonska je odpovedala mednarodno pogodbo, ki je omejevala pomorsko oboroževanje. -------o------- MESEC JANUAR Meesc januar je dobil svoje ime po starem rimskem bogu Janušu, ime Januš pa izhaja iz latinske besede “janua,” ki pomeni vrata ali odprtje. Pri začetku vsakega važnega pod-vzetja so se stari Rimljani priporočili bogu Janušu. Začetek vsakega dneva je bil posvečen njemu, istotako tudi prvi mesec leta, januar. V Rimu je imel bog Januš v oskrbi vsa mestna vrata. Posebno pa so bila pod njegovim varstvom vrata, skozi katera so vojaške čete odhajale na vojno ali se zmagovite vračale domov. Ob času miru so bila vrata zaprta, v vojnem času pa odprta; teoretično odpiral in zapiral jih je bog Januš. Imel je dvojno glavo oziroma dva obraza, da je lahko istočasno gledal naprej in nazaj. OBVARUJTE SE DAVICE V naslednjem priobčamo članek, ki ga je napisal dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New Yorka.— Ako vaš otrok ni imuniziran proti difteriji ali davici, zaščitite ga takoj, in ne zgubite trenutka. Vsak dan odlaganja o-groža življenje vašega otroka. Letos je difterija (davica) hujše sorte kot v prošlosti. Le ono dete je sigurno pred difterijo, ki je bilo imunizirano. Novi način imunizacije zahteva le en obisk k družinskemu zdravniku, ako je otrok mlajši od šestih let. Ako vaš otrok dobi to injekcijo ta teden, bo obvarovan difterije in vas ne bo treba skrbeti radi te strašne bolezni. Ni dvoma, da ta čut brezbrižnosti, kar se tiče difterije, je vreden onih par minut, ki so potrebne za zaščito zdravja vašega otroka. Ni niti par let od tega, od kar je bilo to poenostavljeno postopanje iznajdeno. Pred tem je bilo treba trikrat obiskati zdravnika, po enkrat vsak teden, da se imunizira otrok vsake starosti, in ta imunizacija ni bila razvita prej kot pred šestimi meseci. Sedaj ena sama injekcija imunizira in imunizacija stopi v krepost za 6 do 8 tednov. Za starejše otroke se priporoča dve taki injekciji. V New Yorku in okolici je ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Nenavadno milo zimo so i-meli Gorenjci v pretekli božični in novoletni sezoni. Sneg je bil le po gorah, v dolinah in po sončnih rebrih pa prava pomlad. Bregovi so bili polni trobentic in tudi cvetje teloha je korajžno gledalo izmed zelenih listov. Telohu je delalo družbo sinje cvetje jetrnika, ob potokih pa so cvetele zlate kalažni-ee. V Vratih je včasi črni kos ubiral svoje strune čisto pomladansko. Tudi žabe so se oglašale. Blejci so se jezili na tako zimo, ker ni nudila nikakih prilik smučarjem, in tudi druge zimskošportne prireditve, ki navadno privabijo mnogo gostov na Bled, so bile v takem pomladnem vremenu nemogoče. stalnemu prizadevanju zdravstvenih oblasti, ki pripovedujejo potrebo injekcije proti difteriji. Radi tega imamo toliko smrtnih slučajev radi difterije med temi otroci. V nekaterih slučajih je kriva trdoglavost očeta, ki ne mara imunizacije za otroke, v drugih slučajih je mati kriva, čestokrat oba. Ti jako nespametni ljudje rajši poslušajo kake sosede, ki “ne verujejo v nikako imunizacijo.” Vsi najboljši zdravniki priporočajo imunizacijo proti difteriji, ker jim je izkušnja dokazala, da je ona dobra in ker je v teh zadnjih letih zmanjšala število smrtnih slučajev od difterije v mestu New York od 73u na leto na manj kot 100. Le to dejstvo li moralo zadostovati za vsakega ticiovratega očeta ali mater, da je imunizacija potrebna za otroka. Koze, ki so bile enkvat tako navadne, da'malokdo ni imel te strašne bolezni, so popolnoma izginile iz mesta New York. Za to se, moramo zahvaliti cepljenih koz, ki je po zakonu prisilno. V drugih pokrajinah, kjer ni takega zakona, je ta bolezen še vedno jako razširjena. Le Indija in Kitajsko imata več te bolezni kot Zedinjene države. Kjer pa je cepljenje koz strogo uvedeno, je bolezen izginila in dandanes malokdo izmed staršev se brani proti cepljenju koz. Pri tem pa je treba poudarjati, da je mogočnost okužen ja od koz mnogo manjša kot ona od difterije. Vsak otrok bi moral biti i-muniziran proti difteriji, čim je devet mesecev star. Zlasti je važno, da so vsi otroci pod šestim letom imunizirani, ker ravno v tej starosti je bolezen najbolj nevarna. 85 odsto vseh slučajev difterije nastaja pri otrocih pod šestim letom. Čemu riskirati? Imunizirajte svojega otroka še ta teden. Pojdite z njim k svojemu zdravniku, kajti potreben je le en obisk. 'J.WA. Izsiljevanje ni razširjeno samo v Ameriki, ampak se je v zadnjih letih zelo razpaslo tudi v Jugoslaviji. Razni sleparji, ki se izdajajo za novinarje in zastopnike raznih društev, so obiskovali trgovce, podjetnike in tudi privatne osebe ter jim pripovedovali, da imajo v uredništvu lista “Naše senzacije” razno gradivo in da bi bilo u-rednikom zelo mučno, če bi morali objaviti dostavljeni mate-l ial. Prestrašeni podjetniki so plačevali tisočake, da bi izostali napovedani napadi. Poleg rejverskega lista “Naše senzacije,” ki je res izhajal v Zagrebu, so sleparjem služile v izsiljevalne namene tudi razne izmišljene publikacije. V to lepo družbo izsiljevalcev je zdaj energično posegla policija. Na Silvestrov večer je požar skoro uničil dvonadstropno Polakovo vilo nad Grabnom pri Kamniku. Prihiteli gasilci so rešili večino pohištva in del pritličja in prvega nadstropja. Lastnik dr. Vendelin Megler trpi veliko škodo. V isti noči je požar uničil gospodarsko poslopje trgovca M. Slavka pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Gorelo je tudi v Dubravi na meji savske in dravske banovine. Bila je nevarnost, da ogenj objame vsi* vas. Ptujskim gasilcem se je posrečilo, da so požar omejili na goreče gospodarsko poslopje trgovca M. Hinka, ki je pogorelo do tal. V Zagorju ob Savi je nedavno praznoval 80-letnico svojega rojstva isterski rojak Benedikt Pavlinič, ki živi že od leta 1925 pri svojem sinu Niku, ki je zi darski podjetnik. Jubilant je 13 let služboval pri mornarici, potem pa je stopil v privatno brodarsko podjetje ter je med svojim službovanjem prepotoval skoro ves svet. V Ameriki je bil petnajstkrat. VSAK PO SVOJE Po 8 mesecev najdeno truplo okešenca. Lovski čuvaj, dvornega lovišča v Kamniški Bistrici, Lojze Kemperle, je nedavno na pohodu po revirju prišel nad Konjsko in je pod takozvono “kozjo potjo,” ki vodi proti Veliki planini, naletel na žalostno najdbo. Na drevesu- je viselo že napol razpadlo truplo starca, v katerem je spoznal posestnika Jožeta Kregarja iz Stahovice, ki je spomladi neznanokam izginil. Na Telovo pozno popoldne se je odpravil od doma in nikomur ni povedal, kam je namenjen. S seboj je vzel majhno sekiro in vrv, zato so bili domači prepričani, da jc najbrž odšel po drva v gozd. Ker je bil bos in brez suknjiča, so skle- (Dalje ca 2. strani) V Evropi je toliko vzrokov in pripravnih prostorov za novo vojno, da se pristojne oblasti ne morejo odločiti zakaj in kje bi jo pričele. Najbrž je to vzrok,, da vojna še ni izbruhnila. * Henry Ford, ki je pred leti trdil, da avtomobil in alkohol ne spadata skupaj, se je motil. Moderne nove avtomobile bodo v bodoče lakirali z alkoholom, izdelanim iz koruze. Gorje pešcem, ko se bosta avtomobil in nos avtomobilista svetila od alkohola,! * Včasi smo se norčevali iz Mehike, kjer je bila tako dobra letina za generale, da je na vsakega generala prišlo le po šest navadnih vojakov. Zadnje čase pa smo ga v naši lepi in krepostni deželi začeli še vse hujše lomiti. V New Yorku so nedavno pronašli, da je bilo pri nekem relifnem delu zaposlenih 91 mož, te delavce pa jo nadzorovalo 95 bosov. * Neki iznajditelj je patentiral stroj za reduciranje debelih ljudi. Meni se zdi, da če petletna depresija ni shujšala debeluhov, jih tudi nikak stroj ne bo. * Predsedniku Rooseveltu je neki državljan poslal po pošti papirnat dolar, pripet na navadno dopisnico, in pošiljka je srečno dogpela v Belo hišo.. To je malo' man j kakor čudež, če pomislimo, kako je v teh časih trda za denar. * V Philadelphiji se je nedavno splašil konj krušnega razva-žalca Conteja in je z vozom brez voznika zdirjal po cesti. Voznik je nekaj časa tekel za ubežnikom, pa mu je začelo zmanjkovati sape in že je mislil opustiti zasledovanje, ko je konj pridirjal do cestnega križišča. Tam se je v tistem hipu pokazala rdeča prometna luč in konj je obstal kot vkopan. Plebejski konjiček je s tem pokazal, da ima več “horse sense,” kakor marsikateri avtomobilist.. * Največ prebivalstva na svetu ima republika Chung-Hua Min-Kuo. Če bi slučajno kdo ne vedel, kje leži ta dežela, naj mu bo na tem mestu povedano, da gornje ime pomeni po naše: Republika Kitajska. * Nemčija baje išče vojno. To ni nič čudnega, ker nedavno je eno izgubila. * Neki filozof je mnenja, da bi bilo malo vojn na svetu, če bi izdelovalci orožja in municije in vojpi dobavitelji ne zaslužili nič več, kakor vojaki v strelskih jarkih. * Iz raznih krajev dežele se poroča o odkritju novih zalog premoga. To so vesela poročila, a še bolj vesela bi bila, če bi te zaloge ne bile v zemlji, ampak v kleteh hišnih gospodarjev. * Neki profesor trdi, da povprečna ženska zna le 800 besed. To ni dosti, zato jih mora pa vsak dan parstokrat ponoviti. * Ena n a j v e č j i h ameriških elektrarskih korporacij, ki ima svoje tovarne tudi na Japonskem, prodaja v Ameriki električne žarnice po nizkih cenah, (Dalje na 2. strani) "j/Vo^a Doha” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglaeov po dogovoru. huroinina e« člane 7te letno; ta nečlana $1.60; ta inotemstvo ft. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Bubseription for members $.7X per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement VSAK PO SVOJE Naslov ca vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. - - - ------------------------------------------------------ Cleveland, O. VOL. XI. NO. 5 O vremenu fNadalJevanle s Drve strani) ki jih omogočajo cene delavske moči na Japonskem. Ameriškim delavcem sicer ti ceni izdelki odjedajo delo in zaslužek, toda korporacija je kljub temu sto-procentno patriotična. * V Texasu so našli jajce velikega kuščarja, ki je po mnenju znanstvenikov staro 225 milijonov let. Kdo ve, če nekateri groceristi ne naročajo jajc iz Texasa! * Zvezni vremenski urad v Washingtonu je po preštudirani u tisočerih poročil iz vseh držav naše Unije podal izjavo, da je bilo lanske suše krivo izredno suho in vroče vreme. Nam se je tako zdelo že od vsega po-četka! H* Ko se je pred par leti zrušila mogočna utilitetna korporacija Samuela Insulla, v kateri je izgubilo vse prihranke stotisoče ameriških vlagateljev, se je mož zbal posledic in je pobegnil na Grško. Ameriška vlada je po dolgih pogajanjih in z velikimi stroški privedla Insulla nazaj in ga je postavila pred sodišče, kjer pa je bil oproščen. Mož baje namerava ponovno iti v biznes in, ko so bivši vlagatelji to izvedeli, so se začeli pripravljati, da pobegnejo na Grško. * V neki cerkvi v Bostonu plešejo na prižnici lepe deklice, v dolgih belih oblekah, razpuščenih las in bose. Verniki dotične kongregacije so nedvomno praktični ljudje, ki hočejo videti žive angele. * Astronomi na Mount Wilson observatoriju so pronašli, da je neka zvezda v nebuli Boote oddaljena od nas 1,300,000,000,-000,000,000,000 milj. Saj si menda vsak lahko predstavlja, kako daleč je to. * Znani ameriški pisatelj B. C. Forbes pravi, da bo Amerika v kratkem izgubila svoje najboljše rrtožgane. Prava reč; saj dežele itak ne vodijo najboljši možgani, ampak bankirji, kongresniki in politiki. * Nekdo, ki ima. dosti časa, je izračunal, da roka povprečnega moškega je 30 palcev dolga in povprečne deklice obseg čez pas da je tudi 30 palcev. Narava vse prav stori in prikroji! A. J. T. -------O-------- RAZNI REKORDI (Nadaljevanje s 1. strani) pasa meri sedem čevljev in de- iset palcev. Ako kam potuje z | vlakom, ne more v potniško j karo, ampak se mora voziti v ‘vozu za prtljago. Na nogah I more stati komaj po par minut in sploh mož najraje sedi in je. Victor Pustarfi v New Y6rku je že čez 700krat dal svoje krvi raznim bolnikom in ponesrečencem. Mož je zdrav in tehta 180 funtov. Za 100 kubičnih centimetrov krvi mu plačajo $7.00. Njegova kri se baje vjema s krvjo vsakega, ki jo potrebuje. Najbolj vsestranski mož pa je kapitan William A. Thomas, ki je inštruktor na vojaškem institutu v Germantownu, O, On je sposoben poučevati angleščino, španščino, nemščino, grščino, francoščino, hebrejščino, latinščino, matematiko, biolo-jgijo, kemijo, fiziko, zgodovino in godbo. Mož je posvečen pastor, samec, zna peti, kuhati, pomivati in šivati, skrbi za svojo invalidno sestro, zna pisati z obema rokama enako, pozna vse vojaške vede, zna popravljati ure, papirati sobe in izvrševati kleparska in hišna dela. Samo plesati mož ne zna. o------------------------ Povejte svojim prijateljem, da v tej deželi ni nobene holjše podporne organizacije kot je JSKJ. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) zdravniške instrumente in tode. me- FERDINAND PECORA, ki je kot pomožni državni pravd-nik v New Yorku zdrobil mogočni mlečni trust in rešil s tem nezdravega mleka newyorški> mladino in ki je spravil v ječo W. H. Andersona, svoječasnega načelnika Antisaloonske lige, zaradi ponaredb, se je posebno proslavil pred dobrim letom, ko je vodil preiskavo bančnega poslovanja mogočnih finančnikov iz Wall Streeta. Izboljšane bančne postave, katere je sprejel kongres, so največ zasluga tega poštenega in inteligentnega odvetnika. Nedavo je bil Pecora imenovan za člana najvišjega sodišča v državi New York. V CLEVELANDU, O., so nedavno zaprli nekega Georga Ru-cka, mladega fanta, ki je priznal, da je izvršil okrog 40 tatvin. Na sodišču je povedal, da mu v nobenem slučaju ni bilo treba udreti v hišo, ampak je izvajal svoje posle le tam, kjer je našel nezaklenjena vrata in okna v pritličjih. To je dobro, da si zapomnijo ljudje, ki se hočejo obvarovati tatvin. VPLIV ZDRAVJA OTROK ZA POZNEJE (Nadaljevanje s 1. strani) morda nima prave podlage, ako se to naraščanje tiče le starejših ljudskih skupin; zdi se, da je temu tako. Star pregovor, da človek je tako star, kakor stare so njegove žile, je važen in je v tem slučaju vreden upoštevanja. Ko se oseba začne starati se njene žile pričenjajo trditi vzporedno z izpremem-bami v važnih organih. To je vzrok normalnega staranja in slabljenja in se nadaljuje dokler telesne funkcije ne prenehajo vsled izrabe vsega telesnega mehanizma. ------o------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadallevanje lz 1. strani) pali, da ni šel daleč. Jože Kregar pa se od takrat ni več vrnil domov in domači so bili v strahu, da se mu ni pripetila kaka nesreča. Vse iskanje pa je o-stalo brezuspešno in šele zdaj je bila po naključju pojasnjena skrivnost njegovega zagonetnega odhoda od doma. Posestnik Jože Kregar je bil star že 09 let in je bogve iz kakšnega vzroka odšel tako daleč od doma in si vzel življenje na skritem kraju visoko v planinah. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki REFORMA koledarja je že dolgo na programu, toda prave rešitve še ni na vidiku. Ameriški znanstvenik Dietz piše, da za enkrat ima najboljše izglecle za sprejem načrt, ki je nazvan “svetovni koledar.” Po tem načrtu bi se obdržalo 12 mesecev v letu, ki bi bilo razdeljeno v štiri četrtletja po 91 dni. Januar bi se vedno začel na nedeljo in bi imel 31 dni; februar in marc bi imela po 30 dni. Drugo četrtletje bi se zopet pričelo z nedeljo 1. aprila itd. Vse to pa bi dalo le 364 dni ali en dan premalo in ta dan bi se vklučil med 30. december in 1. januar, brez datuma; imenoval >; se “zaključni dan leta’' ali “Y” december. Ob prestopnih letih bi se dodal en dan med 30. junijem in 1. julijem; dotični dan bi se imenoval “prestopni dan.” Baje ta načrt reforme koledarja dobiva največ pristašev. * * Marsikdo bo morda zmajal z glavo, češ: tak naslov za 1 uredniški članek! Pa ni tako nesmiselno govoriti ali pisati 1 o vremenu, kakor se morda zdi v prvem hipu. Saj je od ■ vremena v veliki meri odvisna dobra ali slaba letina, vreme vpliva na zdravje in duševno razpoloženje, vreme dostikrat : povzroča velike katastrofe. Vreme nas vedno in povsod obdaja in njegovim vplivom se ne moremo izogniti. Megleno, deževno, viharno ali snežno vreme malokomu ugaja; istotako nam ni všeč premrzlo ali prevroče vreme. Za lepo in prijetno vreme navadno smatramo ravno prav gorko sončno vreme. V takem vremenu se najbolje počutimo, takega vremena se najdalje ne naveličamo. Po suhem vremenu seveda narava potrebuje dežja, toda če dež pada dan ali dva skupaj, smo ga že siti. Še prej pa se naveličamo megle in snega. Vsa znanost moderne civilizacije si dosedaj še ni mogla podvreči vremena in je jako dvomljivo, da bi bilo to sploh kdaj mogoče. Vreme moramo torej vzeti tako kot pride. Moderni pripomočki nam le pomagajo, da lažje prenašamo vremenske nezgode. Seveda so na svetu kraji, ki imajo večino leta skoro perfektno vreme, celo v Zedinjenih državah je nekaj takih krajev toda vsi ne moremo živeti tam. Za večino nas je potrebno da skušamo izhajati tudi s slabim in neprijetnim vremenom, ki smo ga v večji ali manjši meri deležni, kakor najbolje vemo in znamo. Zimsko vreme v večjem delu Zedinjenih držav v splošnem ni nič kaj prijetno. Na programu so mraz, sneg, mrzla hurja, dež, megla, poledica itd. Ponekod se sneg in mraz trdovratno držita po tedne in mesece, drugod se mrzlo in suho vreme pogosto menjava z vlažnim in gorkejšim. Prijetno pa ni niti eno niti drugo. Mrzlo zimsko vreme prinaša razne bolezni in betežno-sti. Manjka nam sonca, manjka nam gibanja na prostem in lahko se prehladimo, ko gremo iz'gorkega stanovanja ali delavnice na mrzel zrak. Še bolj nezdravo pa je menda vreme, ki se naglo izpreminja iz mrzlega na gorkejše in obratno. Iz navedenega izhaja, da moramo biti v zimskem času dvakratno pazljivi na svoje zdravje. Zdravje je naše največje bogastvo. Dobro zdravje članov J. S. K. Jednote pa je tudi največje bogastvo za Jednoto. Zimski čas z neprijetnim m zdravju nevarnim vremenom nas mnogokrat zelo nazorno pouči, kako dobro je, če je človek za slučaj bolezni zavarovan pri dobri podporni organizaciji. Dobrim članom JSKJ pa naj bi bilo zimsko vreme v opomin, da je#zdaj najprimernejši čas za pridobivanje novih članov. Pogosti slučaji bolezni in smrti v zimskem času so sicer vsega obžalovanja vredni, toda obenem lahko služijo za reklamo pri pridobivanju novih članov. In vsi vemo, da se še nihče ni kesal, ki se je pravočasno zavaroval pri tako dobri podporni organizaciji kot je naša J. S. K. Jednota. Omenjeno je že bilo, da je zdravje naše največje bogastvo in da je zdravje ravno v neprijetnem zimskem vremenu najbolj ogroženo. Iz tega logično izhaja, da moramo to zdravje ravno sedaj čuvati bolj, nego v katerikoli drugi letni sezoni. K ohranitvi dobrega telesnega zdravja pa je ne-obhodno potrebno tudi dobro duševno razpoloženje. Zimsko vreme ni naklonjeno dobremu razpoloženju. V pustem in neprijetnem vremenu se nas loteva melanholija, obtož-nost in malodušnost, vsakdanje skrbi pa se nam kažejo v mnogo bolj grozečih oblikah, kakor je potrebno. Razvedrilo nam torej ni nikoli tako potrebno, kakor v tem času. Pomnimo, da prevelika skrb nikoli nič ne koristi, ampak navadno vselej škoduje. Pomnimo, da malodušnost, ki je duševna bolezen, uničuje odporno silo telesa in pripravlja kot raznim boleznim. Ako odganjamo težke, moreče skrbi z razvedrilom, ki je po našem okusu, odganjamo s tem tudi dostopnost za razne bolezni. Dobro razpoloženje in vedra duša sta pol našega zdravja. Ne pohabimo, da za zimo pride pomlad in da za slabimi časi pridejo boljši. Z vedro dušo in primerno skrbjo za telesno zdravje smemo upati, da bomo dočakali še mnogo pomladi in mnogo lepih časov. Tega si želimo vsi, vsaki zase, in to bo tudi v korist J. S. K. Jednoti, kajti dobro zdravje njenih članov je največje važnosti za njeno solventnost. --------------------------------o------------- Griša Koritnik: JANUAR Januš, dvoobrazni bog, je razklenil leta krog— naveličan polovice je oklenil k drugi lice. BOG JANUŠ Ta ljubezen, tam je črt, tu življenje, tamkaj smrt, tam je “maček” po nasladi, tukaj blizu čas pomladi. IZ PODGORICE v -Jugoslaviji poročajo, da je v snežnem blizardu izgubilo življenje 10 jugoslovanskih vojakov, ki so patruljirali ob jugoslovansko-albanski meji. Reševalno mo štvo je našlo trupla sedmih po nesrečencev, do ostalih treh pa ni moglo zaradi ponovnega močnega sneženja. Koroški rojak o avstrijskih beguncih v Hamburgu. V Hamburgu živi kot krojaški obrtnik slovenski rojak iz Roža, ki je poslal v svojo staro domovino zanimivo pismo o avstrijskih beguncih, ki so iz Varaždina dopotovali v Nemčijo. V pismu navaja med drugim: Radoveden ■icm bil, kako bo z njimi, in sem jih pričakoval, ko so dospeli iz Bremena na hamburški kolodvor. Ko je vlak došel, sem glasno klical po Rožanih, pa ni bilo nobenega odgovora. Naposled sem nekajkrat zaklical slovensko in glej; takoj je pristopilo k meni nekaj mož, ki so mi povedali, da so doma iz Roža in okolice. Izposloval sem oosebno dovoljenje, da sem jih ‘lihko odvedel na svoj dom, kjer iim je moja žena skuhala pra-\ ih koroških žgancev, jaz pa •em preskrbel tudi nekaj pija-:e. Dolgo smo sedeli in zapeli tudi nekaj rožanskih pesmi. Ti begunci so sedaj v taborišču Uberseeheim. IZ GENEVE se poroča, da je Madžarska odklonila vsako krivdo za umor jugoslovanskega kralja Aleksandra. V spomenici, katero je madžarska viada poslala Ligi narodov, je navedeno, da je temeljita preiskava pokazala, da Madžarska ii na nikak način moralno odgovorna za umor, četudi so se hrvatski teroristi mudili na njenih tleh. Splošno se sodi, da z vsebino spomenice Jugoslavija ne bo zadovoljna. Spomenica priznava, da nekateri nižji policijski organi niso dovolj pazno nadzorovali početja hrvatskih imigrantov, in da je bil vsled tega en orožniški kapitan odpuščen, trije policaji pa so bili obsojeni na 30 dni zapora. Vmes pa veže poli bog, Januš, dvoobrazen, strog: onim piše sodbo kleto—• nam pa srečno novo leto SOVJETSKA veljaka Grego-l i.i Zinovjev in Leo Kamenev, ki sta v prvih časih sovjetske vlade stala ob strani Nikolaja Jenina, sta bila obsojena prvi na deset, drugi pa na pet let ječe. Obsojena sta bila, ker sta bila zadnje čase zapletena v protirevolucijsko gibanje. Primeroma mila kazen, ki sta jo dobila Zinovjev in Kamenev, je presenetila inozemske kroge v Moskvi. ■It. Minnesota GLAV RI ODBOR a) Izvrševalnl odach: Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 13, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 1257 Norwood Rd. Cleveland, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUI8 J. KOMPAR«, Bly. Minn. Blagajnik: LOUTS CHAMPA, Ely. Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 818 Obcatnut St., Pittsburgh, Pa. Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVKO, «117 St. Clair A»e., Cleveland, O. b) Nadxoral odseki Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd 8t„ Loraln, O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O. 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1813 N. Center St., Jollet, Ul. 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Aye., Brooklyn. N. T. 3. porotnica: ROSS 6VETICH, Ely, Mic n. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN, Bex 331, Strabane, Pa. Jednotlno aradno claiiUo: NOVA DOBA. 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet. 111. 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minil. Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago. 111. Ve« stvari, tikajoč« b« uradnih nadev, naj »• pošiljajo na el«*n*g* tajnika. d«narna poliljatv« pa na glavnega blagajnika. Ve* pritoib« in priliv« naj na-■lori na predsednika porotnega odbora. Proinjt ra sprejem novih Članov, prošnje ca zvifianje zavarovalnine in bolniška spričevala naj ne poiiljajo na vrhovnega cdravnika. Dopisi, druitvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in ixpremembe naslovov naj se poiiljajo na naslov: Nov* Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejfie podpore svojim članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kdor boče postati njen Član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do lfi. leta in ostanejo lahko ▼ mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoienje znaša nad $1,600,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% aolventen, mladinski nad 2.000%. Dva Jugo s love n a v službi Društva narodov. Saarsko vprašanje, ki že več let vznemirja ves svet, je spadalo do plebiscitne odločitve v področje Društva narodov, ki je sestavilo u-pravo saarskega področja iz o-sebnosti mednarodnega slovesa. V tej upravi sta delovala tudi dva Jugoslovena. Dr. Milorad Stražnicky kot zastopnik vrhovnega plebiscitnega sodnika in predsednika najvažnejšega sodišča v mestu Saarbrucken. Drugi Jugosloven je bil dr. Milo-ven Zoričič, ki je vodil v komisiji saarskega področja resora pravosodja in prosvete. KAMPANJA ŠE NI ZAKLJUČENA Abo £e v (lica His iške too] !mp( “Tl 3sat net j ontl “Ti hole kha [k igs f but '‘Kar Ho t 1 Fit reat ls, . IAf jpnie j I t Q’oir ter e Bwa i: Kampanja za pridobivanje novih članov še ni zaključi na. Kdaj bo zaključena, bo članstvu naznanjeno v No''^11 Doni. Dokler ni zaključena, ostanejo v veljavi vse navede* t ^ ne nagrade. t ’ Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddelk9 tea je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. ' Ir Ugj Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so predl8'u()^ gatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nagračlei za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 nagrade* za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 nagrade! za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine. $3.50 nagrade! za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nagrade' Poleg označenih nagrad za posameznike bodo upravičen* do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje pridobijo pet ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva znaša ^ centov za novega člana odraslega ali mladinskega oddelka. Jubilej eiie najstarejših obrtniških zadrug. Obrtna zadruga v Ivanič gradu je nedavno proslavljala 150 letnico svojega delovanja po starih cehovskih običajih. Ta zadruga je namreč nadaljevanje nekdanjega krojaškega ceha, ki je bil ustanovljen leta 1772. Ko so bili cehi odpravljeni, so obrtniki ustanovili svojo sedanjo zadrugo. Obrtniška zadruga ima dragocen arhiv z mnogimi zgodovinskimi zanimivostmi. Iz Turčije, kjer izvajajo strogo zaščito domačih delovnih moči ter prepovedujejo bivanje vsem tujcem, ki nimajo posesti in ki bi v eksistenčnem boju delali konkurenco domačim de-lsvcem in obrtnikom, se vračajo mnogi izseljenci. V domovino se vračajo tudi ljudje, ki so vse svoje življenje preživeli v Turčiji in sploh ne poznajo domovine svojih prednikov. S parnikom “Srbin” je prispela ne- davno v Split iz Smirne druži-a Zah. Novakoviča. Zaharijin oče se je že pred 40 leti naseli! v Smirni in tam tudi umrl. Za-harija, ki je star 27 let, je bil v Smirni pleskarski obrtnik. Ker nima turškega državljanstva, so ga z ženo in otroki poslali v očetovo domovino. Obi-telj govori samo turško in grško, Zaharija pa niti ne ve, kje so bili doma njegovi starši. Kakor domnevajo, je bila domovinska občina v Splitu ali pa na Šolti. Prvo pomoč je revni izseljenski družini sedaj nakazala splitska občina. n n he F lis !i’e< ha' ‘roj 1 iet an 'ot S ihe N tel je bil last kmeta Simiča jVišeselja. Najprej je kmet S'" Jmič v nesrečnem kotlu kuha' j žganje sam, potem pa so si 1<°" | tel izposodili njegovi sosed.)e' j Prvi primeri zastrupljenja j se pojavili v neki hiši, kjer 9° J pili vsi člani rodbine še topi0 žganje, ki je teklo iz kotla. Is Gnusen zločin pri Popovači. ' :°t vasi Osekovcu pri Popovači ^ )ei našli v potoku odsekano glaVP’ ki ni imela spodnje čeljusti. Pre* iskava je ugotovila, da je to gl|l va nekega trgovca, ki je umrl 'li pred tedni. Ker je imel uni^1 trgovec v spodnji čeljusti ziatih zob, so neznani zločii"-’1^ truplo odkopali, odsekali glaV° in jo potem vrgli v potok, ko f0 se polastili zlatega zobovja. Glil' vo so našli 3 km daleč od pok°' pališča. Za človeškimi hijeii;l' mi so orožniki takoj uvedli vn0' to zasledovanje. Dr( n\ Po zgledu Male antante je sedaj Bolgarija pokrenila akcijo za tesnejše kulturno sodelovanje s slovanskimi narodi in državami. Poleg tesnejših stikov z Jugoslavijo želi bolgarska vlada ustvariti tudi tesnejše kulturno sodelovanje s Češkoslovaško in Poljsko. V Sofiji so se že pričela pogajanja s pooblaščenimi ministri obeh držav za sklenitev posebne konvencije o kulturnem sodelovanju. Slično kakor v dogovoru med državami Male antante, bo imela ta konvencija v načrtu medsebojno zamenjavo profesorjev, dijakov, novinarjev in drugih kulturnih delavcev, da bi se tako pospeševalo medsebojno spoznavanje in poglobili stiki Ha kulturnem polju. »n< th. kh —o- Usodepolno kuhanje žganja. Več kmečkih družin iz vasi okrog Kuršumlije se je zastrupilo z žganjem, kuhanim v kotlu, ki je imel s svincem zalito dno. Nagla zdravniška pomoč je 20 ljudi rešila smrti, nekaj pa jih je vendarle umrlo zaradi zastrupljenja. Smrtonosni ko- IMENA ZA LADJE Po neki nepisani postavi n°' sijo bojne ladje Zedinjenih d?' žav imena posameznih držav' naše Unije, križarke imefla mest, rušilci imena pokojni mornariških častnikov in voj' nih tajnikov, transportni parni' ki imena generalov mornar1' škega kora, vlačilci imena rek’ čistilci min imena ptičev, suh' marini pa imena živali, ki v morskih globinah. NAJVEČ CEST i l Na vsem svetu je okro^ ‘J.152,000 milj dobrih voznih cest. Od te dolžine odpad6 j 3,042,000 milj na Zedinjen^ države in 1,682,000 milj na Ru' |sijo. Te dve državi skupaj im*1' | ta torej polovico svetovne dol' ;žine cest. Pe BS; ac hi iti plfonrarM £|si KnJv m ENGLISH SECTION OF H "w oif,c,al OrgAn V“ o/ the Soulh Slavonic Catholic Union. AMPLI Fyi NG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Knockers Who’s Who Among Collin-wood Boosters fAbout two months ago a member walked into the oft ice. Ilis j fe was flushed, his breath heavy, and his facial expression Seated that he had just met with some unpleasant experience. ( ttis excited state of mind and body aroused my curiosity. So , i^kccl him for the,reason why he had honored me with a call. ( took him a few minutes to regain his normal breathing and , 111 Pose himself in general. And then he said : The trouble with the whole fraternal system is that a lew Satisfied members can do more harm in one week than nety-nine satisfied and contented members can build in a onth.” True enough,” 1 answered, “and so can a fire destroy a block of buildings in one night that took months, and Mhaps years, to construct.” I Yes, hut you can put out a fire and keep it out of the build-80 that further damage is prevented,” grunted my guest, ut you can’t suddenly dispose of the chronic kickers of our Inanimation, and the result is continued gnawing and eating r0 heart of our Union.” IJ inully, after further discussion, I convinced him that the |eater majority of our members are good, conscientious work-I ’ and that onlv cranks listen to kickers. * * * I After my friend left I paused and gave the whole matter i |me thought. | ^ tiied to analyze some ol the destructive thinkers and what fOttipted them to find fault with so many things. I remember f eri(ling one lodge meeting and it appeared to me that when r Particular member got up to make a suggestion, another lWays followed with counter proposals. This wasn’t right and |at was wrong. Toward the close of the assembly the initial ij^fnber who presented plans for what he considered in the ■P ®rest of the lodge became exasperated at the second member f ’ ^dressing the chair, said: ‘“Why doesn’t my learned col-FaKue offer plans of his own for the benefit of our lodge in-|j pt merely finding fault with other plans?” n Justice to both it must be said that some of the plans Rested at the meeting by this one member were ill advised. °"ever, two of the suggestions made proved to be of such l^1('diate need that the membership approved them in spite of arguments to the contrary. (j 0rtunately the member who objected to the plans confined activities to the lodge meeting, and for some reason consid-, ° his work a source of pride and was under the impression j, the lodge needed more of his type to keep the membership Participating in “wildcat” schemes. * * * Tli lc,. most dangerous “kicker” is the member who extends his L^ties to outsiders—people unfamiliar with the working ar-“^rner>t of our Union. 'ou J0*n ^°dse, when the insurance companies offer s° much better protection?” is his headliner. And he con-fieiM r(j.e ^s> our Union offers 20-year endowment, 20-pay life and [xte*1 ce,,tificates that accumulate a reserve and loan value. ed insurance, paid-up insurance, etc. [ As t Pciiv' Social obligations, the monthly meeting affords the phe Vlclua* members an opportunity to express themselves on path0'^an*Zati°n of which they are part owners. A monthly FO!^?n be a source of great delight to the participants; alS° 1)6 a source 0:f inconvenience. The whole setup de-s uPon the individuals composing the local branch. B5,Sa^nockers” never get very far. To the majority it is unnec-sys(. y to Point out the disadvantages of either the fraternal advem or the old line companies. Both have their peculiar hi *i ages’ and a normal-minded person can soon decide for trig. )^t which he prefers. In most cases it is a case of employ- Annual meeting of our Supreme Board commenced Saturday, Jan. 26, at the SSCU home office in Ely, Minn., and presumably is still in session as the Nova Doba goes to press. Thirteen supreme officers comprise the board. Anniversary Festival which is being held on Feb. 2 by the Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, of Denver, Colo., will be unequalled in its entertainment, as reported by F. J. Smole. Only those holding personal invitations can attend the festival, which is to start in the afternoon and possibly last until the following day. Invitations can be gotten from any lodge member or at the ticket office, Feb. 2, at the Home of Slovene Societies, 4464 Washington St., where the affair is to be held. Cleveland St. Clair Branch Library is holding an extended exhibition from the Jugoslav artists’ exhibit held in their studio during the early part of December. On display are paintings by Miss Mildred Ko-goy, Mrs. Johanna F. Mally, Mrs. Olga Gerzel-Wesnar, Lad Erzen, Frank Janezic, Frank T Suhadolnik and George S. Voi novich. These paintings will remain at the library during January and February. The public is welcome to view these works. Cleveland SSCU Bowling i‘ League — Cleveland, O. — This week finds the New Fashions stili holding the lead in the Cleve- 1 land SSCU Bowling League after they took two games from the Bakers. Mike Krall, captain of New Fashions, hit a 599 total with games of 202, 153 and 244. Ko-Ka-Mo-Les, who have been hoarding the cellar position for so long, have finally decided to do something about it and won three games from the Zephyrs last Sunday. They were the only team that won three games. Rumors were spread that Louis Kolar better stay in Minnesota because his absence last Sunday did not handicap the Ko-Ka-Mo-Les at all. In fact they say he might be the jinx that made the team loose so many games. Time I alone will decide that for us. , The New Dealers were the victors over the Richmans by I two games and the Honky-[Tonks also took two from their opponents, the Chiselers. Four other bowlers can be credited with 200 games besides Mike Krall. - Captain George Kovitch of the Bakers rolled a 212, A1 Jelercic of the New Fashions 214, F. Kovitch of the New Dealers 208 and Bob Riddle of the Richmans 226. Mention must be made of the progress of the girl bowlers, for quite a few are now hitting games over 125. Agnes Kartell rolled 143, A, Guzik 138, iF. Ucman 135, S. Jelercic 133, F. Kolar 133, F. Spehek 130, Anna Jaklich 126 and A. Stanonik 126. It seems that, now that the 50-pin handicap for girl bowlers has been taken away, the .girls are picking up. Perhaps the girls could en-1 lighten us on the matter. What do you say, girls? -------o------- Musical Program Cleveland, O.—The De Har-rack Music Studios, 2827 Euclid Ave., will present in the spacious ballroom Sunday aft-jernoon, Feb. 3, at 3:30, the | well-known flutist, Augustine j Mendoza, assisted by his daughters, Mary Ann, who recently won the state and national high school contests as a flutist, and i Dorothy Mendoza, who w'ill ac-j company both her father and sistpr in flute duets. Augustine Mendoza was born in Mexico City. He toured Central America, South America jwith the Italian Grand Opera Company. A Bach sonata for flute and [piano will be rendered for the first time locally with the capable pianist and musician, Andrew Setter. Another attraction on the program will be the brilliant pianist, Cecile Cohen, assistant to Charles De Harrack, internationally known pianist and pedadogue, her sole teacher. These monthly afternoons have been instituted to get Cleveland music lovers better acquainted with the splendid talent wlio live here. Several hundred guests have been in-ivited by Charles De Harrack. ----------------o------- NO SALE “Why are you rushing about like this?” “I’m trying to get something for my husband.” “Had any offers?” George Washington Lodge, No. 180, SSCU, Cleveland, 0., is holding an Inaugural Dance Feb. 16 at Twilight Ballroom. Ed Guenther and his orchestra will furnish the music for the occasion. The G. W.’s are known for the good times hac at any of their dances. There is no doubt that this coming dance will be just as successfu and especially so since such a well-known and well-liked or-chetsra will play. Al Mlinar, Slovene southpaw pitcher, has attracted enough attention to be taken South the latter part of next month with the Cleveland Indians. It is only in the last two years that Mlinar has pitched professiona ball. He made an impressiv( record of 22 victories for Nev Orleans. Mlinar first playec amateur baseball on a team hi: father backed for two years. Another athletic supervisor, Nick Popovich Jr., of Lodge No. 114, SSCU, Ely, Minn., has recently been elected to the National SSCU Athletic Board This makes a total of 25 supervisors thus far. More names are expected to be added. ANTS and aunts Hi,:ch0°l teacher asked the and t Wr^e a short essay Jects ° c*l00se) their own sub- Sirl sent in the fol-^ Paper; of t^y ®ubjek is ‘Ant.’ Ants is ^Hcles° ^’nds. insects and lady «g holmes they live in into s ^ s°nietimes they crawl Ss tW,.b0les’ and some-^ve with their mar- sisters Nationality of a Child Born at Sea or Abroad Assuming that one of the parents or both are American citizens children born on the high seas or on foreign soil automatically become American citizens under the Equal Nationality Act passed by the 73d Congress. Attorney General Cummings has ruled, however, that the child or children must return to the United States and reside for five years before reaching the age of 18 in order to retain American citizenship. 'pi 8 „ head SSCU champs a week ago I . . . But you never can tell! And now before the ref and : ump (Doc Zgonc and Fitger Gerzin) start the game going, Little Stan will give you the lineups. For the Rangers, Jimmie Maddern and Johnnie Eva-nich forwards. Little shorty Marolt at center, Johnnie Smre-, leer and Floyd Dunstan at the guard positions. For the Gophers, John “Gunboat” Glavan center, Frank Glavan, coach and manager and Big Arrow Miklausich as forwards, with Tony Kuzma and Butso Preshi-ren as guards. The whistle j blows and in a minute the game j gets under way. j Marolt, R. gets the tipoff, . passes to Jimmie M; and back tc Marolt who tries for a score land misses. The crowd roars! Then, Kiki Glavan, takes a ’ long shot which hits the bank- j : ing board, but Kiki dashes m [ gets the rebound and tosses in j | the first goal. A few seconds later, a brilliant pass play between Frank Glavan and Big I Arrow to Preshiren and back to Arrow tallies another basket, More scrimmaging ensues when suddenly Maddern breaks into the clear and scores from underneath the basket. The Gophers have the ball now, and deft passing brings another goal, as the first quarter ends. Rangers 2 Gophers 6. The whistle shrills the start of the second half. Both teams me playing hard offensive ball ■ and with brilliant teamwork the Gophers manage to bring their score to 10 and the Rangers climb closely to bring their score to 6. Both teams dash to the locker rooms for more information. Let's take a peek and see what’s doing. Little shorty Marolt is taking getting up exercise. You can hear the < fi foot.five twisting away. Jimmie Maddern is hopping all , over the room telling everybody what’s wrong. Flebs is i quietly smiling to himself and Johnny Smreker is sweating. Johnny Evanich paces the floor j just waiting to come back into I, the game. The Gophers are all in a huddle in a different part of the room talking things over. Kiki Glavan is massaging his big feet, Marolt stepped on them. Kuzma, sweating and smiling. That quiet look of determination on Big Arrow’s face. But so getting set to throw in a couple. Angles giving pointers to the boys $nd here we are all set for the second half! Both teams set for the tipoft and here we go again! The crowd is on it’s feet with a roar as Kiki Glavan grabs the tip off and on a short pass to Preshiren and back to Glavan scores another goal. Both teams get excited and the ball is called off side a number of times because of wild passing, traveling and other things. Doc and Fitger are having a hard time refereeing as a number of fouls are called on both sides as the 3rd period ends with the score Rangers 10 Gophers 16. The 4th period starts rougher than ever. Cinda Mavetx replaces John Smreker and Cinda gives the crowd a marvelous exhibition in ball carrying. You should hear Jimmie Maddern tell about it. The Rangers draw closer and closer on successive baskets by Evanich and Maddern and the crowd is on its feet again as there are only 30 seconds left I Ohio Members East Palestine, O. — Why should a non-profit making fraternal organization be taxed? It has been conceived for the benefit of thoSe who are its constituents. All funds are used for the purpose of aiding the members when they are in the grip of unfortunate circumstances. If the tax bill in Ohio is passed, SSCU members in that state will find an increase in their monthly assessments. Many of the members are now complaining that they scarcely can pay just what is required of them at present. What will these members do if their dues are increased? They will more than complain. There need not be an increase in the monthly dues. We elect those men and women who represent us in the State Legislature and who will pass or fail to pass that bill. In an indirect manner wre are their employers. Most employers usually see to it that their employees comply w'ith their requests. Let your state representatives know just howr you stand on the quetsion. Talk it over among your friends. Do your share in preventing the j passage of this bill—it is to your best interest. Joe Golicic, No. 41, SSCU. -------o------- Operation of British Broadcasting Stations In England all broadcasting is conducted by the British Broadcasting Corporation (a non-profit public corporation) and regulated by the post office department. It is supervised by a board of governors headed by a governor general responsible only to the postmaster general. There are no commercial or advertising programs, no advertising talk being permitted on the air. Funds for operation and maintenance are obtained from license fees and sales of various publications. An annual tax of 10 shillings or about $2.50 is paid the postmaster general on each re-1 ceiving set. Of this amount the corporation receives $1.U3 or I about $6.000,000 annually plus $1,600,000 from the publications. -------o------- LONG RUN Then there’s the one about the actor who toured the coun try in “Hamlet.” “What kind of a run did you have in Savannah?” he was asked. “Well,” w'as the reply, “we beat the audience over the !county line by three minutes!” -------o------- THEN SILENCE “Did anybody drop a roll of bills with a rubber band around them?” asked an old gentleman in the train. “Yes, I did,” said several voices. “Well, I just picked up the rubber band,” said the old gen-jtleman calmly. to play . . . But Kiki gets his feet planted under the banking board again and trips in a couple as the gun goes of ending the snappy game with the Gophers on top—22 to 16. Gee whillikers your announcer is all out of breath! Heh, heh . . . and next week the Rangers take on the Chicago Circus Clowns and a good game is expected. In the preliminaries the Dark colored boys of C.C.C. 704 take on the local K-J. team. Be prepared for ah-|other snappy sports broadcast | next week . . . Heh, heh, and with a hey de hey Little Stan will go to the showers until ne'xt week. I Stanley Pechaver, I No. 2 SSCU. A Matter of Opinion By Frank J. Progar No. 203, SSCU Springdale, Pa.—In the Dec j 26, 1934, edition of this medium Mary Anne Peternel, secretary of Center Ramblers, presented a very worthy and timely suggestion. Sister Peternel would have the Ramblers dis-’ cuss “a few sections of the bylaws at each lodge meeting with a perfect attendance.” ' At first thought one might think very little of this idea. A little serious deliberation will immediately disprove that ' thought and disclose its im-’ portance and very timeliness. We cannot dismiss the actuality that “knowing the law” is essential to human welfare. In this instance, knowing the bylaws is just as essential to the society’s and your welfare. Your secretary provides or will provide you at your request with the handbook containing these important “laws.” Many perhaps have received a copy of the book without so much as making a brief survey, let alone studying it in its entirety. ♦ # Jj! Acquaints Members With SSCU No doubt there are a large percentage of members unfamiliar with their duties and rights as members of this great ! organization. Also 1,600 new members have been enrolled during the membership campaign, who will need to become acquainted with the organization and what it is. Any member unfamiliar with the bylaws is a stranger to the SSCU. As a member, that person j should become acquainted, and this can be accomplishe d through such efforts as proposed by the Rambler secretary. Not only will her lodge benefit through such a move but also any and all other lodges adopting the plan. Although the senior lodges may have a few members who are unacquainted with the bylaws, the majority, since they are members of long standing, are more or less cognizant of their rights and duties. It will be in the English-speaking group that this need for fostering this important project is more evident; but on the whole the plan should be adopted as necessity demands in the individual case. * * * Serves a Two-Fold. Purpose With new members enrolled in many of the lodges and the new year just under way the proposal is very timely. The officers would like nothing better than 100 per cent turnout at the regular meetings and the fullest co-operation therefrom. This discussion of the by-law* can be made very interesting and more and more members will appear to participate. Thus the members will get in the habit to attend regularly and simultaneously “become acquainted with the South Slavonic Catholic Union and what it is.” Following the reading of each section, members should be permitted to discuss and ask questions until each word and i phrase is thoroughly understood by everyone present. The short time allotted to this purpose will soon be found wanting. The members will be eager to take part and soon the attendance should be found perfect. Some may feel skeptical about this plan, but the writer, being familiar with another lodge of a different organization who had adopted this plan, saw it succeed in its twofold purpose. Why can it not be your lodge as well? And remember that B e n j a m i n tFranklin admonishes you to I “not put off until tomorrow what you can do today.” Pathfinders Colorado Sunshine Denver, Colo.—Hello, everybody! In Denver we have the coldest weather that we havej had in five years. While this cold grip is going on outside, I settle down by the warm stove and read our latest edition of Nova Doba. Say, have you ever taken time out to read the juvenile section of our official organ? I have, and found all the articles very interesting; both in Slovene and English. •One page of English section is used every month for the juve-! nile contributing articles and stories. I read of some of the great bowling teams our SSCU has in the East. I only hope that those Easterners will read of our athletic activities in the near future. According to our athletic director, Rudolph Sustersich, we are going to have something this summer and next winter. We have as good athletes as can be found in these parts and I will do my best in helping these members have a good team of some kind. I am looking for word from our national athletic director before making any further steps. Oh, yes, is Cupid busy these days, and how he has hit the marks! Our former treasurer, Milly Žgajnar, was recently married to Charles Erickson of this city. The couple left for Pueblo, Colo., for a brief visit with friends. Joseph Popish, a well-known accordion player, and a great booster of our lodge, will be married Feb. 18 to Florence Hominek, who is also well known in this city. Frank Glivar, a city fireman, will be married Feb. 3 to Ruby Ambrose. They will take a honeymoon trip to California for two weeks, after which they will reside in Denver. Something tells me that Dan Cupid just started and I hope to hear from him again soon. So until then keep smiling with Colorado Sunshine. No. 201. F. J. Smole. -------o------- NRA EMBLEM Charles T. Coiner, Philadelphia commercial artist, designed the emblem of the NRA —the Blue Eagle. The spread eagle was adopted by Congress I in 1782 as the principal design for the Great Seal of the United States and it was but natural that it be used for the NRA emblem. In its right claw is held a cog or gear wheel, a symbol of industry, while in the other he has a sheaf of forked lightning typifying not only energy but also the forces of nature at our service for the war on depression. The fact that the Blue s |Eagle has an uneven number of feathers to a wing has no special significance as such an occurrence would be likely in the j shadow or silhouette of any bird. ------o------- EVEN Two casual golf acquaintances were walking toward the green when they sighted two women coming over a hill. “I say,” remarked one of the men, “here comes my wife with some old hag she’s picked up somewhere.” “And here comes mine with another,” retorted the other, icily. ------o------- Relative Importance The doctor was examining school children. One youngster : was under weight. “You don’t drink milk?” “Nope.” “Live on a farm and don’t clrink milk at all?” j “Nope, we ain’t hardly got enough for the hogs.” Every member get a new member, Vy wait till next December, Et’s now that you should act; Remember now and get someone You’ll never regret what you’ve done. Many would join us by and by. Each one of us should try and try, to Make them a member Before next December, Especially your friends and pals, Remember, too, the fellas and gals. Get one in your section, End this long depression, Try now before summer, And you’ll have a newcomer. Never stop to look for new, Each one may be true, so Why give up this chance. Make this year a little better, Every good member, get together, Make up your mindsj now, and Be of use to the SSCU. Each get a new member, REMEMBER! Philip J. Palcic, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y -----------o---------- Child Health Conservation vs. Degenerative Diseas« of Adult Life Sll 110 1.M se ak |šk vs; dn je ha j zv Jsk sv ; sti di i sti I rip Ti i Ilk pr tai Sc- ia ko tu vs ve dc Vs zv By Dr. F. J. Arch, Supreme Medical Examiner, SSCU As in all material things, there is an age of construction, an age of maintenance and an age of decline in the human economy. The age of construction in the human machine extends beyond the first two decades of life to that period when the individual becomes self-sustaining, physically, mentally and financially. The age of maintenance continues until effective energy begins to wane, at which time the age of decline begins. The duration of the age of construction in this analysis is fairly definite. The age of maintenance, as well as the age of decline, in the average individual is dependent largely upon the foundation built during the construction period. Analyzing these periods of human* existence from the health viewpoint, the constructive health building in the first period has a very definite relationship in establishing the physical well-being of the two succeeding stages. Unquestionably, better care in childhood has contributed to a rise in the level of general health in later life. This childhood care is responsible for fewer cases and therefore fewer fatalities from the cardio-renal-vascular diseases of middle life. The relationship between childhood diseases and middle life mortality is a very definite one. Despite the increase in adult life of diseases of the cardio-renal-vascular system, life insurance statistics show a lengthening life span. Typhoid, Smallpox, Appendicitis, Infectious Diarrhoeas, Tuberculosis, gall bladder disease and many others, due to preventive medicine and improved surgery, are no longer primary causes of death to the extent they formerly were. Pneumonia still remains “the captain of the men of death” in adult life, with cancer, heart conditions and vascular diseases as able lieutenants. Pneumonia, despite j years of research, shows little improvement in the mortality rate. Cancer is still unconquered, with early diagnosis offering the most hope for cure. The death rate from the cardiorenal-vascular diseases grouped as a whole, which, to a limited extent, might be classed as preventable, is highest in adult mortality figures. Many of these ailments are the result of the infectious diseases of childhood, notably Scarlet Fever, Diphtheria and Measles. Vari- ous sources of focal infecti«1 principally tonsils, are link1’ in the same category. The reason for the increa1 may be found in a combinatf1 of working conditions, liviJ1 conditions and other phases environment. The improvem«1 of these conditions, along \vi* the further education of the employer and the employ4 in the essentials of health c<2| servation, u n d o u b ted 1 v play an important part in longing the life cycle. Prevention and control the acute infectious discs;*#« 0 childhood and the removal ft®' correction of sources of in*f*c tion undoubtedly play an i"1 portant part in lengthening $ span of adult life. As we gr® ually by means of prevent!5 medicine and parental educf tion, raise the standard ^ health among our children. '' will then undoubtedly see marked reflection in adult ni°( tality evidenced by a decre^f in diseases of the cardio-reflf vascular system. We cannot do too much c$ structive building in child 1^' if we desire healthy, vigoi’Of1 adulthood and the postpoi^ ment of the age. of decline ^ three score years and ten or W yond. The fear which has ari from the marked increase the death rate from the car renal-vascular diseases may be well founded if this inert is largely confined to the ol age groups, as it appears to The old adage “a man is as as his arteries” is an import consideration in this com tion. As man advances in period of decline, his arte harden progressively with ] allel changes in the vital gans. This degeneration is cause of normal decline continues until bodily funct cease, because of the weai out of the entire human chanism. o------------ QUITE SO A Dutchman met an I* man on a lonely highway. E smiled, thinking he knew other. Pat, on seeing his i take, remarked with a lool disappointment: “I thought it was you, then you thought it was me, it’s neither of us.” The Dutchman repl “Yaw, dot’s dhrue! I am oder man, and you is not y self; we both be some ol bodies.” ,1« J t zd St' m in sk fe 11£ kt V, vi 8. dj in P< P< se st V to Ci m m el Š1 čt C( pi te d; b] V n Vi V; u s] n t< v DOPISI .St Barberton, O. | Naznanja se vsem tistim na-šim ljudem, katerim ni še zna-no’ da se je v našem mestu upe-Jjala večerna šola, za one, ki S( hočejo učiti angleščine, ali :lko mislijo zaprositi za ameri-Is o državljanstvo. Poučuje se Vsak četrtek ob eni uri popolne v Central Grade School, to Je v šolskem poslopju, ki se na-;laJ'a tik Central High School; zvečer ob sedmi uri pa v šol-s em poslopju slovaške cerkve sv. Cirila in Metoda, na 14. ce-s 1 na West Barbertonu. I oleg tega se bo upeljalo tu-11 Pouk o delu, katerega se upravlja v uradih, to je pouk v s r°jepisju in knjigovodstvu, pisanju in drugih predmetih. U|1S *’ nameravajo vzeti po-v teh zadnje omenjenih P*(!dnietih, naj gredo bolj na-ancno poizvedet v Central High 1 ool. Stroške pouka bo trpe-a cderalna vlada oziroma ta-'°2\ana FERA. Kot vidno se u aJ daje prav lepa prilika tistim rojakom, ki so še e n° bi'ez dela in niso mogli usedaj pohajati v enake šole s ed stroškov, ki so bili s tem zvezani. . . Anton Okolish, aJnik Amer. slov. drž. kluba. Black Diamond, Wash. v \.X Ulada društva Marija Zve-32 JSKJ : Našemu član-111 \cenjenemu občinstvu ]irfnan,,amo’ (*a smo sklenili škr Plesno, oziroma ma-, ,eiadno veselico na datum 16. 1Uai’ja 1935. Za maškare so lCaK1»enj'eile tri nagrade; toda V *sne> je za sedaj še tajnost. vjjSelica se bo vršila v Morgan- 1 Hall ter se bo pričela ob ‘ ^ri zvečer. °dba bo prvovrstna, tako, ni t! *)0<^° vs‘ Plesaželjni, mladi ,,_,S ar*’ lahko dobro nabrusili pete T’ i v . v . . . ; ^a lačne m žejne bo v se I*1' niei’ P r k r b 1 j e n °. Sploh sto ° Oc^or potrudil, da bo go- Y 1 Postreženo v vseh ozirih. toy0”** za moške bo 40 cen-Oist- /d ^ejlske Pa 25 centov, ^.lobiček prireditve je na- ■ler> za društveno blagajno. nic POž:ai'iam 'pa člane in čla-gl ',na sklep zadnje seje, ki se ško '' a^° lle Pokrijemo stro- tii< r]-Za veeslico, potem bomo čuti* * VS* ^an‘ ‘n članice plačen- ZU Vst°Pnic°; moški 40 !J0V, ženske 25 centov, p« Sa bratska društva in vsi ame^ni rojaki in rojakinje 0 °bce so prijazno vabljeni, bru^^ Poseti-j° na večer 16. fe-Vija'ja v Morganville dvorani, nie? n° Pasimo posa- Ves ?a (*luštva, da ne prirejajo Vu.e 10 na omenjeni dan, za kar 1 ° naše društvo zelo hva- *lov> Sl skupaj z društvi Srh.,26, -82 in 196 v Pitts' pl« ’ maškeradno veselico in sker, n° februarja v Sloven-cm domu na 57. cesti. 'iušiinj(!n°0bČinstvoin Prijatelj i vliuri podP°rnih organizacij so Prosj110- • Vabljeni, da z nann J, g ay'i° dan, pomemben za ’ ' Jednoto in rojstni dan ‘Ulito8* Ve!ikega George Wash-vine°nU’ °^e^a naše nove domo- žve-/-U^Va’ katera spadajo k Jo . ' ^a zaPftdno Pennsylvani-^laiii!* •)r°Šena’ skušajo po-tfočo "ni Vs^°Pnice kolikor mo-v velikem številu prodati. Vara jih slučajno zmanjk jih boste lahko še dobili pri blagajni. Prosi se tudi člane in prijatelje, ki imajo svoje avtomobile, da jih dajo ta večer na razpolago in pripeljejo kar največ zunanjih članov in prijateljev na to veselico. Godba za ta večer bo prvovrstna. Za kuhinjske dobrote bodo pa poskrbele članice št. 182. Ker so nam že večkrat dobro postregle, sem prepričan, da bodo tudi ta večer nekaj prvovrstnega pripravile. Vstopnina bo samo 25 centov za osebo. Maškare bodo pa deležne še posebnih nagrad; v kakšni obliki, je pa še tajnost. Torej obeta se vsestranska zabava za stare in mlade, ple-saželjne, žejne in lačne. Pridite v velikem številu, da se še enkrat razveselimo poprej, ko nastopi čas posta in pokore. (Pokora seveda za one, ki so je potrebni.) Bolj obširno bom poročal še pozneje. — Bratski pozdrav, Josip Sneler. ,10! k« ti« :ii! id vit iot ■y' •01 W1 >r« c 5 ^ 11«' fef i«1 t> ai) ti' it'1’ d u Braddock, Pa. Zadnjič sem objavil imena novoizvoljenih društvenih uradnikov društva sv. Alojzija št. 31 JSKJ, in pri tem pozabil omeniti dva. To sta: Martin Jerina, podpredsednik in Rudolf Huda-le, bolniški nadzornik. Vratar je Louis Hrovat. Toliko v popravek, da bo vse v redu. če sem pa še kaj pozabil, me pa na prihodnji seji zopet opozorite. Do novega leta bom že nakako vse uredil, saj leto smo šele pričeli. Z bratskim pozdravom! Anton Hudale, tajnik. Oi da •ežno Central City, Pa. Članstvu društva Veseli Slovenci, št. 198"JSKJ, naznanjam, da smo zahtevali od vsakega člana v odraslem oddelku en dolar naklade za mesec januar 1935. Ta dolar je namenjen za društveno blagajno, katera je jako bolehala in bila skoro na smrtni postelji. Potrebovala je na vsak način zdravniške pomoči. In to smo ji dali v obliki razpisane naklade, ki naj bo njeno zdravilo, katero jo bo sigurno zopet postavilo na noge. članstvo je prošeno, da ta sklep upošteva. Obenem vas pa tudi vabim, da se bolj pogosto udeležujete društvenih sej, kajti včasih so naj sejah samo društveni uradniki. Seje imamo vendar zato, da sc na njih razpravljajo problemi društev in Jednote. Zato vabim članstvo, da se udeleži prihodnje seje, dne 10. februarja v velikem 'številu, ker imamo več važnih zadev za rešiti. Z bratskim pozdravom! Joseph Frank, tajnik. Al Ko a, Lorain, O. V nedeljo 27. januarja je i-mela lorainska Čitalnica S. N. Doma, prvo prireditev v tern letu. Bilo je nekaj izvanredne$.;a in po izjavi občinstva, je bila cela prireditev jako dobro in v vsestransko zadovoljnost izpeljana. Imeli smo priliko zopet po dolgem času čuti petje naših nadarjenih pevk Mrs. Angele Tomsic in Mrs. Jennie Černe, ki so, spremljane na piano po Miss Perušek, pele naše priljubljene in blagodoneče slovenske pesmi ter nam v mislih s svojim krasnim petjem pričarale lepoto slovenske zemlje. Nadalje so jako dobro proizvajale na violino Venček slovenskih melodij, naše splošno poznane in talentirane virtuozinje: Mrs. Pauline Strong-Svet in Miss Josephine Eisenhardt. Tudi sip.o imeli priliko slišati duet na havajske kitare, katerega sta izvrstno igrala Bob Hudson in Bill Lerbncher, sin našega poznanega tarainskega f o j a k a Freda Lerbacherja. Humoristična burka “Zamorec,’- je dala tudi jako dober užitek prisotnemu občinstvu. V uj burki so nastopili: frank Gorensek, Joseph Bresak, F rank Pavlovčič ml., Tone Jevec in John Stembal. Vsi so izvršili svoje vloge jako dobro in v splošno zabavo. Miss Jacunda Šestili, priznana lorainska akrobatična plesalka, je tudi nastopila na tem programu ter bila v splošno občudovanje občinstvu za svoja elastična proizvajanja. Na klavir jo je spremljala Miss Martha Kumse. Nazadnje je pa nastopil naj poznani in priljubljeni kotnik Frank Gorensek, v vlogi profesorja Sirka. Spremljal ga je v dialogu in petju na klavir Joe Tomsic. Profesor Sirk je, kakor običajno, zabaval občinstvo s petjem in humorjem ter žel buren aplavz za svoj nastop. Po programu je bila prosta zabava in ples. Tem potom 'se iskreno zahvaljujem v imenu čitalnice, vsem, ki so nastopili v programu ali pomagali drugače, da je ta prireditev uspela tako dobro. V nedeljo 3. februarja se vrsi mesečna seja Čitalnice. Pričetek seje bo. točno ob 7:30 zvečer. Apeliram na vse bivše člane, da se udeležijo te seje ter zopet postanejo redni člani in s tem zopet dobijo vstop do vseh koristnih privilegijev, ki jih nudi naša Čitalnica svojim članom na polju izobrazbe. Pristopnina je znižana na 25 centov v dobi trimesečne kampanje za nove in bivše člane. Pozdrav! Joseph L. Mihelič, tajnik Čitalnice S. N. Doma. -------------o-------- Tam, kjer so moški za gospodinje Resnično je v Jugoslaviji tak kraj, pa naj se čudi kdorkoli, čez dan v vaseh ne najdete žene. Moški z otroki postopajo sami po cesti in obirajo vsakdanjosti, a če začnete z njimi pomenek, se bodo kmalu opravičili in izgubili domov: “Otrokom mpram skuhati kosilce.” Tako se oglašajo drug za drugim, izogibajo se pogovoru. Ne zato, ker ne bi marali tujcev ali ker niso za pomenek, nego se le boje, da ne bo še tisto beve jedi prismojene in j neužitne. Pri nas rentačijo očet-1 je, če jim jed ne prija, a tam imajo že leta in leta to pravico in navado ženske. Če hočete doseči Popovo polje, se morate najprej seznaniti z vsemi prelestmi Bosne in Hercegovine. Skozi okno bežečega vlaka sta lepi, še lepši pa I s'beste, ki se vijuga med griči, potoki, gozdovi, prijaznimi pravoslavnimi, mohamedanskimi in katoliškimi vasicami, ki so tam ločene, in se poganja zdaj navkreber zdaj spet spušča navzdol. Bogastvo spominov se vzbuja v človeku. Sami kraji so tod. ki so tako tesno povezani z našo-kulturo in nacionalno zgodovino, kakor le redki drugi. Prebogat kaleidoskop, da bi ga človek vsega mogel razumeti in dojeti. Pri Čapljini, ki je kakor la-stavičje gnezdo s svojimi mičnimi minareti in mohamedanskimi hišicami prilepljena na pobočje malega hriba, se nam izneveri zvesta prijateljica Neretva, hiteča proti Jadranu. Še slišimo milijone žab iz ogromnih močvirij. Neprehodna so in jih reže le cesta, zgrajena na čvrstnem nasipu. Žabja pesem je neutrudna. Domačini so je vajeni, a tujcu so ti glasovi pošastni, preteči. Močvirje zahteva življenje vsakogar, ki ga ne pozna in zaide. Male postajice beže naglo mimo nas. Zaspani prometniki leno pozdravljajo vlak, ki hiti v vedno neznosnejšo vročino in večji krš, ki nas spremlja že od Sarajeva, le na poti čez Ne-retvansko polje ga nismo videli. Edini sem bil poleg nekega domačina z domačinko, ki sem izstopil v Poljicah. Takoj nad postajo sta me iznenadili dve cerkvi, druga tik druge, obe zakopani do polovice v zemljo, da se moram spustiti po več stopnicah, preden stopim na tlo. Začudil sem se in so mi povedali, da je ena cerkvica starejša, druga ,večja, pa je bila zgrajena za “imat,” iz kljubovalnosti. Že davno, 700 let je menda tega, je vaški bogataš Ljepava šel v sosednjo vas na sejem. Smejali so se mu in mu nagajali, da je cerkvica v njegovi vasi tako majhna, da niti vsi vaščani ne morejo vanjo k molitvi, zato pa morajo v; sosedne božje hrame. V svojem domačem ponosu razžaljeni Ljepava je takoj hitel domov in s pomočjo kmetov zgradil še drugo cerkvico. Kdor pozna pravi srbski “inat,” bo skoraj lahko verjel tej povesti. Začudil sem se še drugič pri prvem koraku v notranjost Popovega polja. Pred menoj je šla žena, po obleki sodeč iz premožne hiše, in nosila pogrblje-na na hrbtu velik zaboj. Poleg nje moški, vzravnan in brez vsakega bremena. Pospešil sem korak in jima nazdravil lep dan. “Čudiš se temu ?” “Kako tudi ne, če lastni ženi ne pomagaš?*' “Tako je, boga mi, pri nas vedno bilo.” Do njihovega Dračeva ni bilo daleč. Trgovino sta imela tam in sta šla kupit robo, ki jo je prinesla žena. Moški je samo na videz gospodar, v resnici pa je kuhar, vzgojitelj o-trok —■ sploh, gospodinja. Nedaleč od Dračeva je vas Baljevac. Če hočete najti moža, da spregovorite z njim in ga povprašate o življenju, ne napotite se v polja! Le ženske delajo tam; kopljejo, okopavajo, sejejo, žanjejo. Edino oranje je moško delo. Tudi vsa druga najtežja dela morajo o-pravljati ženske, ki jim moški odkrito priznavajo, da so le sužnje. če vprašate moškega, kje mu je žena, bo dejal: “Na polju, boga mi, in tako je prav, človek božji!” On pa kuha kosilo, skrbi za otroke in klepeta po vasi, kakor naše stare vaške mamice, ki jim je opravljanje in pogovarjanje edina ''i vi jenska zabava. Bog ne daj omeniti, naj tako ne ravnajo z ženami. Spet nekaj kilometrov od tod je oddaljen Orahov dol, kjer se ie rodil oče znamenitega matematika Rudjera Boškoviča. Vsak vaški otrok ve zanj in je po nosen na svojega rojaka. Dum Rudje je njihov vaški svetnik, četudi ne vedo, kaj je prav za prav bil. Pop. In zato “dum.” Mate Krstič je danes lastnik dum Rudjeve očetovske hiše. Še očetovo rojstno sobo bo rad pokazal in pripovedoval, da je potomec znamenitih Boškovi-eev. V tej sobi je bil rojen Niko, oče duin Rud ja. Pozneje se je odselil v Dubrovnik in pričel tam trgovati. Tudi Rudjer se je rodil tam, a vendar si ga Orahovčani radi prilaščajo. Na Popovem polju srečate tudi druge zanimivosti. Ogromno, precej globoko blatno jezero imajo tam od jeseni do pomladi. Skoraj tonejo v vodi, a poleti je jezersko dno izsušeno in razpokano od silne vročine, ki vlada v teh krajih. Pomladi voda izgine, kakor v našem Cerkniškem jezeru. V požiralnikih, ki jih je tam nešteto, so zgrajeni mali mlini, da komaj strehe gledajo iz njih. Trebišnjica jih goni nekaj poletnih mesecev, če ni suša prehuda, a pozimi so vsi pod vodo. Ljudje so v takih krajih siromašni, kakor pač v vsej Hercegovini. Glavni zaslužek jim daje pelin, ki ga nabirajo vsi. Čez 50 vagonov letno ga odnesejo daleč do Slanega, divnega mesteca v malem S1 a n s k e m fjordu, ki ga je Cvi.jič štel med najlepše na Jadranu. V Slanem ga predelujejo in pripravljajo za izvoz naravnost v Južno A-meriko, ki je najboljša odjemalka. Tako svoje posebno življenje žjve na Popovem polju iz leta v leto, iz desetletja v desetletje. Le redkim so znane njihove šege, ker redki tujci zaidejo tja, saj tam skoraj ni poštenih cest in je beda večen gost. Pa so kljub vsemu zadovoljni in ne tožijo nikdaj nad svojo u-sodo.—Vladimir Regally. o------------ Nekaj o sanjah Sanje izvirajo, kakor uče znanstveniki, iz tistih pradavnih časov, ko so spali naši predniki še v vejah dreves in jih je še v spanje zasledoval strah pred sovražniki. Del zavesti je moral biti vedno buden, kajti le tisti, ki je v spanju čutil, kako se bliža n. pr. kakšna zver, si je utegnil ohraniti življenje. Tako si razlagamo, da imajo še danes kakšen duh, okus ali celo neudobna lega telesa v sanjah svoj delež. Seveda se pojavljajo ti zunanji dražljaji v sanjah v zakrinkani obliki. Zvonenje se nam pojavi n. pr. kot signal parnika, ki zove k odhodu, torej k prebuditvi; vojaško fanfaro mimo naših oken občutimo kot alarm gasilcev ; prebujajoči se cestni trušč se nam prikaže v obliki stroja, ki nas moti v naših sanjskih pogovorih in prigodah. Vsi čuti so med spanjem odprti na zunaj, samo oči so zaprte. A tudi te sprejemajo dražljaje. To opazimo po nemiru, ki se loti spečih ljudi, če se jim približuje luč, in nenadna svetloba jih celo prej prebudi nego glasen ropot. Skoraj grozotna je ta občutljivost sanjajočih oči pri mesečnikih. Kakor jih bleda mesečina poganja na potovanja in plezanja, tako sprejemajo čuti tudi druge šibke vtise, zvoke, dišave itd., ne da bi se sanje prekinile. Glasen klic mesečnika zbudi, tiha godba ali pa dišeče cvetlice pred njim pa mu do neke stopnje vplivajo na smer volje, kakor je preizkusil že Ju-stinus Kerner. Med sanjami in bdenjem je očitno neka tenka plast zavesti, v kateri se elementi zunanjega in notranjega sveta dotikajo in spreminjajo. Možno je celo s previdnimi vplivi prekiniti sanje, posebno strašne sanje, ne da bi se speči človek prebudil. Telesni zdravnik sultana Solimana Velikega je baje znal s posebnimi jedmi in pijačami vpivati na vladarjeve sanje po njegovi želji. Ferdinand von Saar je nekoč zapisal: “Kadar si ne vem nobenega sveta, premislim zvečer, preden zaspim, prav podrobno vse, kar mi dela skrbi, in včasih je tako, kakor da bi se vse to med spanjem predelovalo v nekakšnetn stroju, zjutraj pa mi rešilna misel kakor gotov proizvod pade sama v glavo.” Vplivanje na sanje sicer ni tako preprosta reč, kakor v primeru s Solimanovim zdravnikom, a jasno je, da ima pobuda tudi za sanjsko življenje veliko vlogo, (kakor za 'um etui iško u-stvarjenje, s katerim imajo sanje toliko sorodnosti. o------------ ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Gostija s človeškim mesom V Ontcaniju na besarabskem ozemlju so odkrili rumunski o-rožniki grozovit zločin. Kmet Nikola Stepan, ki je i-mel ljubavno razmerje z neko Eufrozimo, je po njenem nasvetu sklenil umoriti svojo ženo. Skupaj sta jo izvabila v klet, kjer sta izvršila umor, razsekala ženino truplo na kose, meso pa osušila ter ga razdelila med kmete, ki so ga kuhali, jedli in hvalili zaradi posebne tečnosti. Tako je tudi prišel zločin na dan. Na neki takšni pojedini je vprašal neki gost Stepana, kje je dobil to meso. Stepan se je nekaj časa izvijal, zato so gosti slednjič pozvali orožnike, ki so zaslišali Stepana in njegovo Eufrozimo. šli so z njima v klet, kjer so na kosih suhega.mesa ugotovili njegov človeški izvor. Stepan in Eufrozima sta spričo poraznega odkritja priznala zločin, mnogim gostom pa je nato postalo slabo in so jih morali odpeljati v bolnišnico. Oba zločinca sta pod ključem in prideta pred sodnike. Dne 14. decembra se je na mariborskem sodišču obravnaval slučaj, ki prekaša po svoji zanimivosti marsikaj, kar je Maribor v zadnjih letih doživel. Na zatožni klopi je sedela mariborska “Šibila” in vedeževalka, “61etna Marija Voglar iz Metelkove ulice. Obtožena je, da je v poletju 1933 dovedla Ivanko Dre-venškovo in Katarino Rogino v zmoto s tem, da jima bo preskrbela čarovniške knjige, s pomočjo katerih bosta mogli zanesljivo zdraviti najrazličnejše bolezni ne samo pri ljudeh, ampak tudi pri živini. S tem je bilo Voglarjev! omogočeno, da je od obeh izvabila do poletja 1934 več zneskov v skupni vsoti 2670 Din, razen tega pa še 50 jajčk in okoli S kg prekajenega mesa in zabele. Obtožnica izčrpno navaja predzgodbo, kako r jo opisuje prizadeta Katarina Rogina, sestra Ivanke Drevenškove. V Ptuju živi neka Marija Zemljak, ki se je posluževala “poganskih bukev” ter jima je iz njih brala Posledice so se čutile, ko so Ivano Drevenškovo s Pobrežja pri Ptuju zadele razne nesreče in tegobe. Pri živini ni imela nobene sreče in tudi sama ni bila nič več prav zdrava. Najhujše ie bilo, da je sreča zapustila tudi njeno sestro Katarino Rogino Kamorkoli sta skušali priti do službe, povsod sta bili izrinjeni. Nad njima je prevladovala “moč zlih duhov,” ki jih je bila priklicala Marija Zemljakova, ko jima je brala iz tistih “poganskih bukev.” V tem obupnem stanju je Drevenškova iskala pomoči in rešitve. Po dolgih poizvedovanjih je izvedela, da živi v Ma-i iboru neka ženska, ki ume iz kart prorokovati bodočnost in se tudi na vedeževanje in druge čarovnije razume. Obtožnica pripoveduje, kako je šla Dre-venškova poleti 1933 v Maribor in se zatekla k Mariji Voglar, da ji pomaga. Vse svoje tegobe ji je zaupala ter si nazadnje dala prorokovati iz kart. Voglar jeva je takoj pogruntala, da bi bilo mogoče kaj zaslužiti in je povedala Drevenškovi, da pozna v Gradcu nekega profesorja, ki ima neke bukve, s pomočjo katerih je mogoče zdraviti vse mogoče bolezni pri ljudeh in živini. Drevenškova je bila ob tem razodetju naravnost vzhičena in je pridjala, ako bi bilo mogoče do-uiti takšno knjigo, ki bi bila spisana v slovenščini. Obtoženka je pri tej priliki vzela neko knjigo, ki jo je imenovala “črno knjigo,” in začela iz nje brati. Drevenškovi je dejala, da stane takšna knjiga 248 Din in da je ta cena zabeležena v črni knjigi. Drevenškova ni imela tedaj pri sebi denarja, pač pa je denar piv.neje prinesla. Po dolgotrajnem in večkratnem terjanju se ji je posrečilo, da je dobila od Voglar.jeve neko “črno knjigo,” ki je bila v resnici latinsko-slo-venski slovar. Drevenškova je vsa vesela pohitela domov in pričela iz “črne bukve” brati. Kor pa ni opazila nobenih posebnih zdravilnih učinkov, akoravno je iz knjige na vso moč brala, se je zopet oglasila pri Voglarjev!, katero je naprosila, naj ji oskrbi “močnejšo knjigo.” Zopet je Drevenškova hitela domov in pridno prebirala iz “močnejše knjige,” ki ji jo je prezentirala Voglarj.eva. čudežna knjiga je bila v črno usnje vezana z zlato obrezo. S svinčnikorii so bile o-značene strani, ki jih sme brati in katerih ne sme brati. Toda krava ni imela zaradi tega več mleka, kokoške niso nesle več jajčk in tudi pri prašičkih ni bilo več sreče. Zbujali so se dvomi, nazadnje je knjigo pokazala nekemu dijaku, ki ji je razodel, da je “črna knjiga” navaden brevir. Drevenškova je prišla v Maribor in naznanila vso stvar policiji, kjer je še povedala, da ona ni edina žrtev, ampak da jih je več. Varnostni organi so obiskali mariborsko “Šibilo” na njenem domu ter si dali naj preje prerokovati srečo, potem pa so jo povabili s seboj. Sibilina usoda je bila zapečatena. Voglarjeva priznava, da je prejela denar za svoja vedeževanja in “črne bukve,” taji pa, da bi bila toliko dobila, kolikor se v obtožnici navaja. Zatrjuje, da je kupila dva brevirja po 330 Din.in dva slovarja po 170 Din. Trdi, da je imela stalne stike z nekim graškim profesorjem, ki .ji je prinesel čarovno knjigo do Špilja, kjer so mu pa knjigo odvzeli in je moral plačati še 300 Din globe. To zatrjevanje Vo-glarjeve je kmalu izgubilo svojo verodostojnost, ko se je dognalo, da ni bil radi teh in sličnih knjig nikdo z globo kaznovan. Razprava je bila preložena. Nenavadna vraža. V sarajevski muzej so prenesli iz Zgo-šče pri Kaknju zanimiv spomenik iz staroslovanske dobe, ki je bil rešen še pravočasno, ker bi ga bila drugače v pravem pomenu besede zdrobila nenavadna vraža. Spomenik, ki je bil del nekega paganskega žrt-venika, so namreč strugale nerodovitne žene ter pile nastru-gan prah z vodo, da bi dobile otroke. Kako močno je bila ukoreninjena in razširjena ta vraža, se vidi najboljše na spomeniku, ki je ves okršen in os-trugan. V Kobaridu ob Soči je dne 7. novembra umrl Albert Mašera v 67. letu starosti. Z njim je izginila v tem od nekdaj “najbolj narodnem trgu na Slovenskem” zanimiva osebnost. Njegova hiša je bila ob času našega preporoda ognjišče narodnega dela ne samo v Kobaridu, ampak vse gornje soške doline. Tu so bile mnoge narodne prireditve in slavnosti, tu je bil tudi sloveči tabor lea 1879, na katerem so govorili med drugimi prvak tržaški Nabergoj, go-riški in pozneje kranjski Fran Povše, goriški Klavžar itd. Tu se je razlegal izvirno kobariški mešani zbor “Jaz nisem Tali-.ianka.” — Mašerovo staro patricijsko posestvo je bilo prej last plemenite rodbine Petea-nijev, katerega zadnjega lastnika so okrog leta 1830 ubili na poti med Podgradom in Buzetom in ga vrgli v tamošnjo podzemsko jamo, tako da so šele mnogo let pozneje izvedeli resnico o njegovi smrti. Ker je bil Peteani davkar v Podgradu, so oblasti sumile, da je z denarjem zbežal in so se vknjižile na posestvo v Kobaridu, kar so podedovali tudi poznejši lastniki Mašera. Ta dolg je bil izbrisan šele pod konec preteklega stoletja. Albert Mašera ima v Lublja-ni ^rata profesorja Frana Mašero, v Kobaridu pa sestro Mimi, soprogo bivšega dolgoletnega župana in deželnega poslanca Frana Miklaviča. Sodni svetnik Alojz, ki je pred par leti umrl, je bil tudi njegov brat. — Sin inž. F ran je v banovinski službi v Ljubljani. — Pokojnik je bil neizprosno naroden mož. Znak žalostnih razmer je o-smrtnica. Skoraj nekako izjemno je — dvojezična, na prvem mestu italijanska. Ime pa je moralo biti zapisano — Mas-sera, dočim je ime brata Frana v Ljubljani pravilno zapisano Mašera. Tudi ime sestre jo pravilno — Miklavič, ker to še ni “nacionalizirano.” Otroci v obeh besedilih so podpisani: Mirko, Rudi, Anica, Slavko, Sonja, soproga je Milka. Pokojnik ima v Jugoslaviji več ožjih sorodnikov in veliko prijateljev. o-------------- BEG V PALESTINO Tekom devetih mesecev po 1. aprilu 1933 je pobegnilo iz Nemčije v Palestino 11,000 Židov. ni, in FR. MILČINSKI STUSf aru=!J : u, m ruarusj: Blaž Jurko: Moje dogodivščine MANIFEST Da, manifest cesarja Franca Jožefa v letu 1914 je bil vsega kriv. čudni so bili dnevi, ko so se na vogalih belili lepaki,z naslovom: “Mojim narodom!” Vroči poletni dnevi'so bili polni strašnih obetov in glupih klicev proti Srbom, pa tudi solz naših jdružin, ki so .pošiljale svoje . |ljubljence v klanje za tujo nasilno državo. Bilo mi je že preko 50 let, mobilizacije se torej nisem bal, toda poln skrbi sem bil za svoje sinove in zete, ki so odhajali. Tiste dni po izdanju i manifesta sem obiskoval in tolažil njihove zapuščene druži-jnc. In tako me je 2. avgusta 1914 zanesla pot na Pohorje. Smolo sem imel že v začetku jtega potovanja, ko sem doma v Ijutranjem mraku pograbil na-Ipačen dežnik, prav pisano za-jkrpan. Dan je bil prelep. Soln-!ce je pripekalo, ko sem koračil s postaje slovenjebistriške k mestu in nato dalje v klanec. Tako sem dospel do Vernikove gostilne, kjer se je točila imenitna kapljica k dobri jedači. Gostilničar je bil s svojimi baš pri obedu v senčni lopi, ko sem zavil mimo njih. Mudilo se mi je namreč, par ur hoda je še bilo pred menoj, zato sem se tokrat hotel potajiti. Da pa bi me prijatelj ne spoznal in ne klical v gostilno, sem razpel zakrpani dežnik in skril glavo podenj. Že sem bil uverjen, da mi je nakana uspela, ko zaslišim za seboj tek hitečega človeka, a nobene besede. Koga bi tu kdo zasledoval? Pa se ozrem. Bil je gostilničar in župan Vernik. In, o groza,! Dvignil .je revolver proti meni s krikom : “Stoj! Kdo si?” “Si znorel, Vernik, prijatelj? Me ne poznaš?” “Kaj, ti si? V lej obleki, s tem dežnikom ali solnčnikom? Sumljiv si se mi zdel, oprosti! Župani smo prejeli zaupen ukaz, da pazimo na sumljive osebe ali elemente. Iz Francije je na potu v Rusijo zlat zaklad, mnogo milijonov. In ti skrit pod zakrpan dežnik sredi lepega dne, tvoja nagla hoja in tale veliki nahrbtnik, to so sumljive reči. Mislil sem si, morda je vse to v zvezi z milijoni.” Smejala sva se, vtaknil je revolver v žep in ni bilo pomoči, moral sem se vrniti ž njim in posedeti ob dišečem ritoznoj-čanu v senčni lopici. Pil in jedel sem v prijetni družbi do večera in ostal tam tudi čez noč. V jutru prihodnjega dne sem krenil dalje, izpremenil sem svoj načrt in jo ubral proti Pragerskemu. Pot je vodila skozi dobravo mimo vasi in samotnih hiš. Krepko sem stopal, vedra mi je bila glava. Končno sem s steze dospel na cesto. Na levici košenina do vinorodnih holmcev, na desnici mlado borovje, vse to kakor nalašč v zavetje preobremenjenemu popotniku. . . . Ko tako stopam med gosto, visoko, vlažno reso, začutim nenadoma nekaj gibajočega se pod svojo nogo. Pogledam. Stojim na mladem zajčku mačje velikosti. Revček je pač trdno spal! Zdaj si je z brcanjem in vekanjem prizadeval, da uide usodi. Samo še dvakrat je globoko vzdihnil in bilo je po njem. Kaj ž njim? Po dolgem premišljevanju sem odprl dežnik in zajca zleknjenega podolgem privezal k dežnikovi palici, ga spet zaprl in naslonil na ramo. In vesel sem bil bodoče pečenke. Nič hudega sluteč zavijem v cestni ovinek, gozd je bil tu, a v bližini že polje in vas. In prav v bližini stoji lovec in opazuje fermača, ki po polju išče divjad. Kaj naj storim? Saj mi ne bi verjel, če mu povem bedasto resnico. Da bi dežnik pognal v jarek, je bilo že pre- Sodniku Kvedtu se je zazdehalo, vzdihnil je in priče': “Torej: Smerajec in Civha — motena posest! Ne poravnata se tako ne, škoda besedi! So ljudje na svetu, kateri sami sebe bičajo, in ljudje, kateri se za žabjo dlako pravdajo do krvi; — vsak po svojem okusu! Bog daj norcem pamet in zdaj pričnimo! — Torej Civha, kaj odgovorite na tožbo?” In Civha je odgovoril — rdeč je bil od pijače in samozavest je zvenela v njegovih besedah: “Ta tožba je doli položena, ker sva se pobotala.” Sodniku je nezaslišani čudež kar sapo zaprl. Naslonil se .je nazaj in pogledal Smerajca. Smerajec pa je potrdil: “Če se nočeva pravdati, se pa ne pravdava. Ta tožba je ustavljena in poravnana.” Dobro mu je delo zač ude n j e s< >d n il< a. Nekaj hipov je trajalo, predno je sodniku odleglo. Civha in Smerajec da se poravnata — tega še ni doživela ta sodnija! In zdaj se je zgodilo in s tem se prihranilo zadovoljnemu sodniku toliko in toliko ur praznega, pustega dela! “To je modra beseda! Verjemita mi, zdaj sta oba dobila pravdo! Vesta kaj? Civha in Smerajec, vidva sta najbolj pametna moža v vsem Muhoboru. Daleč bolj pametna, kakor tisti Muhoborci, ki mislijo, da si bodo s prisiljenimi, norčavimi tožbami postavili sodnijo v Muhoboru. Norišnico, tisto utegnejo dobiti, norišnico, če se hitro ne streznijo, sodnije pa ne! Zbogom!” Smerajec in Civha sta jo rezala proti domu, nekaj časa drug za drugim, nekaj časa vštric; nekaj časa sta se kregala, nekaj časa sta kovala naklepe zoper župana. Pot poti sta se ustavila v treh gostilnah, v Muhobor sta prišla drug daleč za drugim, sram ju je bilo, da ju kilo vidi vkupe . . . Toda premirje je bilo sklenjeno. Drugo jutro je prejel župan pismo brez podpisa: “Jaz, tvoj prijatelj, te pozdravljam in' ti pišem iz dobrega srca, da ne prideš v škodo in da ne pride občina v nesrečo, stroške in sramoto. Vsa gosposka v Lučah se norca dela iz vas in iz vaših tožba; pravijo, sodnije ne boste dosegli z vašimi norčavimi tožbami, pač pa norišnico. Zapomni si to in prvi, ki pride noter v norišnico, boš ti, da veš, ti bik ti!” SEDMO POGLAVJE Najnovejše vesti Preteklo je štirinajst dni. V Muhoboru se je zgodilo marsikaj novega. Pričnimo z osebnimi vestmi. Rjavka se je preselila iz nadučiteljevega hleva v županov hlev, spremljana po solzah svojih rejnikov. Toda ni šlo drugače in kar je res, je res: župan jo je dobro in pošteno plačal. Mu je že tako kazalo. Prihajali so črezenj časi, da je potreboval opore, in zdelo se mu je, da je ubogi upokojeni nadučitelj in hkratu tajnik še naj zanesljivejša od vseh. Podržajev Janko, visokošolec, se je pripravljal na odhod. Le na pismo prijatelja je še čakal zaradi stanovanja, potem pa hajdi na Dunaj! Svojo Čopko, ki se je nanjo vedno in vedno spominjal z milim ču,tom v srcu, je redkokdaj videl, še takrat le oddaleč. In hudo mu je bilo. V srcu Šopke pa je bil zadnji čas nastopil mal preobrat. Ne zastran Janka, ne! Zastran njega je bilo še vse pri starem. Le maček, ta se je moral iz srca ji umekniti novemu predmetu, ta novi predmet je bila rjavka. Rjavka je bila zdaj deležna vse prekipevajoče ljubeznivosti Čopkine in če bi ji bilo kaj do čop, kinega poljuba na mokri, mrzli smrček, pa bi ga bila nemara tudi lahko dobila. — O, da je Janko vedel, kaj sta se vse pogovarjala Čopka in rjavka! O splošnem položaju v Muhoboru bi bilo povedati, da je bil ta položaj podnevi v merodajnih krogih vobče precej mačkovit. Muhoborski prvaki so se podnevi najrajši izogibali drug drugemu, da, jim ni bilo treba resno se razgovoriti o tem, kar jim je vsem najbolj težilo srce. Zvečer, da, po tretjem, četrtem kozarcu se je se vedno razvnemalo staro rodoljubno navdušenje za prospeh domačega trga in za dvig sodnih, opravil. Še so se rodile in beležile tožbe, ki naj polože temelj boljše bodočnosti; a kaj, ko so te tožbe, pri dnevnem svitu ogledane, izgledale tako sila otročje, da je bilo vsakogar sram, nositi jih v Luče in na sodnijo. Le Krunoslav Batič je ostal mož neupognjen in neustrašen. On edini je vestno in točno tožil za sleherno razžalitev. Možato se je vozil s pošto ali z drugo priliko v Luče, kadar je bil klican na glavno razpravo, s seboj je nosil podolgasto usnjato torbico, s kakršno hodijo odvetniki po komisijah, oddaleč skoraj da je bil podoben odvetniku ali odvetniškemu kandidatu. In kako prepričevalno in dostojanstveno je znal zastopati svojo stvar navzlic neugodnim razmeram. , Sodnik ni bil naklonjen njegovim tožbam in gledal je prezirljivo, ko je vprašal tako ali enako: “Gospod Krunoslav Batič, vi umaknete svojo tožbo, kaj ne, kakor po navadi? Vašega nasprotnika navzlic povabilu niti blizti ni, prič tudi ne — menda so že siti teh komedij!” Gospod Krunoslav se ni dal zbegati takim in enakim zbadljivim besedam. Mirno in resno je izpregovoril: “Slavna sodnija, prosim za kratko besedo!” Sodnik je rekel: “Pa bodi v resnici kratka!” (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje) Civho je to vprašanje nekoliko iznenadilo, pa ko je vprašanje premislil, zdelo se mu je, da lahko brez greha odgovori: “Ne rečem, da ni korenina.” “Bravo, bravo,” je vpil “Zlati volk,” “bravo, oče Civha! Vi ste še poštena kranjska duša! Kaj ne, oče Smerajec, ali ni Civha mož?” In Smerajcu je tako kazalo, da tudi nii zanikal tega vprašanja in še so pili in še so trkali in pripetilo se je, da sta dolgoletna | sovražnika trčila ne le z “Zlatim volkom,” ampak v naglici tudi | drug z drugim. Oba sta takoj zapazila pomoto, pa potem jel kar tako ostalo in skoraj bi bila pri kapljici “včeraj nastavlje- ! nega” — ta “kapljica” je bila precej obilna— pozabila na narol; | in na sodnijo. pozno. Oba sta me bila ujela ^ lovec z očmi, pes z nosom. Ta-, ko blizu smo si bili. Kaj bo? Pes skokoma prasne name. Dober korak pred menoj se ustavi in zarenči. Naprej nisem smel. Zavohal je v dežniku zajca in bi ga bil rad apor-tiral. Lepa situacija ! Toda nisem obupal. Jaz ne! Iztegnil sem roko z dežnikom visoko, kolikor sem le mogel, in zaklical gospodarju, naj psa pozove k sebi, ker bi se sicer moral sam braniti! Lovec— bil je debelušen, star gospod, zakupnik lova sam—je moral psa poklicati nekajkrat, preden je odnehal. In stopim dalje proti njima. Lovsko ga pozdravim in mu čestitam, da iifut tako izbornega psa s tem nosom. Polaskan se mi nasmehne in meni, da si ne ve prav tolmačiti pasje nervoznosti. Pa mu rečem: “Neskončno dober nos ima vaš pes. Moje ime je namreč Blaž Zajec. In sinoči sem večerjal v hotelu zajca in revmatično nogo si še vedno masiram z zajčjo mastjo.” Smeje se sva se poslovila, psa pa je moral navezati na povodec, da mi ni mogel biti več nadležen. Toda kaj naj bi pravzaprav počel z dežnikom in zajcem v tej vročini in med neznanimi ljudmi? Kako bi se iznebil nepotrebnega bremena, ki bi mi mogel biti nevaren? Korakal sem skozi vas. Nikjer nisem videl človeka. Možje in fantje so bili pač odrinili v vojno, otroci, ženske in starčki so bili pri delu. Sredi vasi pa je stala sir.oka lipa, stara, častitljiva. Dvignil sem dežnik z vsebino in ga obesil na vejo. Naj bo ž njim karkoli! Na lipi pa je bil nabit lepak z manifestom: “Mojim narodom,!” Da, pravzaprav je bil strašni manifest vsega kriv, niti jaz, niti zajec, čudno! * BORBA Z GOSTILNIČARJEM Bil sem še mlad, davno je to bilo. Ves svet mi je lovcu bil lovišče, če bi znala govoriti moja zvesti puška, ne bilo bi to zame dobro. Tako sem nekoč krenil na gornje štajersko, da pogledam za jeleni. Dospel sem tudi v Gaistal in se udomil pri Jaga-wirtu. In takole ob večerih sem po kegljanju vzel v roke citre, zaigral in zapel. Po dolinici se je razletela vest, da je na večer pri Jagawirtu zdaj prav prijetno, tja je odnekod prišel kodrolas vesel fant, ki citra, pije in poje. Tisti večer se je nabralo na moč ljudi, ki so jedli, pili in pokušali. Gostilničar, ki je bil močan debeluhar in mesar, je moral zaklati koštruna. Poper v lzoštrunjem guljažu je delal žejo, vino pa veselo voljo. Ko mi je zmanjkalo nemških pesmi, sem segel po slovenskih. In še bolj so tiščali ljudje k meni, tako jim je bila slovenska narodna pesem všeč. Tako je Lizi, prav čedna domača hčerka, zlezla prav do mene in občudovala od blizu prelepo tujo pesem. In pevca. Žarele so ji oči in ličeca, v srcu se ji je oglašal odmev. Jagawirt z ženo pa je bil zadovoljen z množico gostov, smehljal se je in mencal roke. Na uho mi je povedal: “Dragi moj, nocoj boš spal pri nas, hvaležen sem ti. Jej in pij, zate je vse zastonj!” Ljudje so kar noreli, plesali, da se je zibala luč pod stropom, in cepetali z nogami. In Lizika! Z očmi mi je namignila, dvignila se je od mize in je stopila iz sobe. Malce počakam, odložim citre in nem vstanem. Venkaj me je gnalo, da grem pogledat v zvezde. In kakor bi bilo dogovorjeno, na pragu kuhinje je stala Lizi—in mimogrede so se najine ustnice našle v poljubu. Oh! Nisem bil utegnil, da bi jo bil pritisnil na svoje srečno srce, kar je vzrasla v ozadju njena mati. In odskočila sva vseksebi — nesrečna usoda! Vrnil sem se k gostom, ki so še hoteli plesati. Lizike pa ni več bilo. Mati in oče sta se v kuhinji repenčila j nad njo, ubožico, potem je morala takoj k počitku. Jaz pa sem igral spet in pel, a zdaj samo žalostinke, da so se ljudje čudno spogledovali. To mi je v glavi šumelo, kako bi se mi še kdaj srce moglo naslajati ob Lizikinih ustnah. “Poberi se iz hiše, ciganski potepuh! Sicer te zgrabim in vržem na cesto, da se razletiš, capin!” Tako je divje prasnil vame gostilničar in si pričel vihati rokave, vrtal je z besnimi očmi vame. Jaz pa sem planil na klop. prav tako in zavihal rokave in oznanil: “Vsi ste priče, da sem bil žaljen. Gostilničar bi me rad zapodil, to naj bi bila hvaležnost za moj trud. Pač pa sem voljan, da se borim za svojo pravico. Gospod Jagawirt, zgra biva se.!” Odložil sem bil revolver, uro, nož in denar, stole in mize po-, tegnil k stenam. Pivci so stvorih špalir ob zidu in mi voščili srečo. Sredi sobe se zgrabiva, oba hudo razjarjena, mikastiva se semint.ja, močan je debeluh! Držal me je za pas in vlekel k sebi na prsa. Upiral sem se z iztegnjeno roko, ki se mu je hudo zadirala v trebuh. Ko se je bil v svojem brezuspešnem prizadevanju utrudil, sem jaz prešel v napad. Trikrat ga potegnem v krogu okoli sebe v sunkih, nenadoma se sklonim in ga dvignem od tal. Nihal je v zraku in tulil v stra h u: “Ne na tla!” “Kje želiš ležati? Sicer te vržem sam.” “Ne! Pustite me! Prijatelja si bodiva, pri nas lahko spite!” In žena njegova je jokaje prosila zarij in mi obetala vse gostoljubje še za prihodnji dan. Upehanega gostilničarja sem postavil spet na tla. Da take zone še nikoli ni bil občutil, mi je zatrjeval prijazen. Gledalci so me občudovali kot čudež in mi čestitali k zmagi. Še smo pili, založili so me z najboljšimi cigarami. Popil sem še skledo, črne kave, nato sem legel v posteljo in so me zavili v odeje. In še zaklenili so me v sobo sami. Ko pa sem v jutro čil in zdrav vstal, sem si odklenil seveda sam z enim samim sunkom. Gostilničar je majal z glavo: “Takega hrusta pa še ni bilo k nam ! če so vsi Slovenci taki, pohrustali nas bodo Nemce.” Zajtrkoval sem dobro in obilo, vse zastonj, le Lizike nisem več videl. Potem sem vzel puško in krenil v drug revir. * VABA IN GABA Nasadil sem nekoč tristo divjakov sadnega drevja. Nasad sem obdal s plotom, da bi mi po zimi zajec ne oglodal drevja. Toda sem pozabil na to, da sneg rad zamete tudi plot in se tako zajec lahko skobaca čezenj. Že prva zima je bila huda, druga pa jo je še prekosila in je plotove visoko presnežila. Zajčki so brez truda uhajali v nasad objedat drevje. Kolika škoda! Pa sem si med drevesci pripravil sedež, kjer bi prežal na zajce s puško v roki in si tako sam vzel odškodnino za škodo. Toda dobre sreče nisem imel. Prevdarjal sem semintja in sem slednjič prav uganil, kako si naj pomagam. Zajcem sem nastavil vabo. Na vsako peto drevesce sem obesil korenček. Posledica tega je bila, da sta mi v pest prišla dva škodljivca, ki sem ju pojedel v obari. Kmalu nato pa sem se oglasil pri baronu, ki je bil lov njegov. Prosil sem ga, naj mi poravna zajčjo škodo. Obljubil mi je, da stori. Skrivaj pa takoj pošlje lovca k meni; da si škodo ogleda. Nisem se še bil vrnil, ko je medtem lovec pregledal moj nasad. Seveda je; opazil korenje v drevju—vabo za zajce, in me je hudo zatožil baronu. Povedali so mi drugi vse to, j pa sem sklenil, da se izmotam iz zadeve. Navrtal sem vsak korenček, nalil vanj terpentina in luknjo zamašil. In spet sem se zglasil kakor nič zlega sluteč pri baronu s prošnjo, naj mi plača oglodano drevje. “Saperment,!” se je zadrl, da bi se bil skoro podrl. In s palico je srdit udaril po mizi: “Nesramnež, sami ste vabili žival k drevju, ki ste nanj obešali korenje, in zdaj zahtevate še odškodnino, kaj?” “Pomirite se !” mu mirno svetujem. “Naj vam pojasnim, da to pač ni bila vaba, nego le ga-ba. Blagovolite pogledati sami !” Baron si brž konja osedla in skupaj jo mahneva k meni naravnost v drevesnico. Snežilo je bilo prejšnjo noč, mojih stopinj ni bilo mogoče tu več spoznati. Baron razjaše, stopi k drevju, sname dva korena, nalita s terpentinom, neprijetno dišeča. In sram ga je bilo, da je verjel bedastemu lovcu in vzrojil nad menoj. Tri desetake mi pomoli pod nos: “Zadnjikrat sem vam danes škodo poravnal. Odslej se sami s puško branite zajcev, kakor veste in znate, mene pa v miru pustite! Streljajte divjad v okolici, kolikor se vam ljubi. Zbogom!” Prav rad sem upošteval ba-lo-nove besede. In nič več ni glad priganjal zajcev v mojo drevesnico po škorjico. N ---------------------- “Naj bo!” pravim. “Pušk® v a rt j preskrbim, pravico si dobite sa*j mi, a meni gre svinjski ‘želodec’!” Res mi .je prinesel želodeci dobro prekajen, okusen in pretlačen, skoro šet kilogramov težak. Že prihodnji dan sem mU poslal obljubljeno puško prav tankih cevi, ki sem jo bil vzeli nekemu fantu. Štihu je v oves zahajal zajček. Da bi mu lažje prišel do: živega, je povabil na binkoštnij ponedeljek nekaj sosedov naj lov. Obkolili so njivo, Štih saiB pa je šel gonit v oves. Ubogi, zajec! Kako je z vseh strani;,1,1^'1 pokalo po njem! Petkrat zadeti je obležal. jy ‘ “Zajčja obara je pač dobra . jed!” so dejali Štihovi 1 j udje 11 pri večerji. j , Bil pa je sosed, ki Štihu zaj*| . ^ ca ni privoščil. In je tudi vedeli da se o prepovedanem času zaSVej jec ne sme streljati, niti večerij jati. Tako je že za par dni Pr'1s^r čel orožnik hoditi okrog ljudijye Izgovarjali so se seveda z moj^ jim dovoljenjem. Tako sem s«: v afero zapletel tudi jaz, k'j ; zajčje večerje nisem bil delejv ( žen. idel V Laškem nas je pred sod'|SG] nim stolom stalo dvanajst. Povedal sem, kako je bilo. TedaJ j je sodnik zagrmel nad kmeti:h a “Kazen in stroške plačajte*Sej puške oddajte vsi! Obsojeni s«Ve tudi vsak na tri dni zapor%lV( Motike, kose, srpe, pluge in koše rabite in se več ne spozabite^ | Pustite zajčjo obaro, pripravit* se na ričet,!” ---------o---------1 VARNOST VOŽNJE Statistika kaže, da se najve< avtomobilskih nesreč pripeti o'1 sobotah, najmanj pa ob petkih Pa pravijo nekateri, da je p®' tek nesrečen dan! SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ Velikonočno potovanje ho vrši G. aprilu * parniku Champlain preko Havre. Do U11 ijane $110.05, retur-karta $103.50. Majsko potovanje bo M. majii na parni’' Bcrengaria preko Cherbourga. « Glavno letno potovanje bo 22. junija ^ najnovejšem in največjem parniku na svet Normandie, preko Havre. j, Pišite po naš Vozni red parnikov v9c liniji Pošljemo ga zastonj. CENE ZA DENARNE POŠILJKE Za $ 2.75 100 Din Za $ 9.35 100 J' Za 5.35 200 Din Za 18.25 200 J'! Za 7.50 300 Din Za 27.30 300 J'* Za 12.00 500 Din Za 4 4.50 500 J'! Za 23.85 1.000 Din Za 88.20 1,000 J'!f Za 47.50 2,000 Din Za 438.00 5,000 J Pošiljamo tudi v amer. dolarjih. Navedene cene so podvržene spremembi* gori ali doli NOTARSKI POSLI Ako rabite pooblastilo, pogodbo ali drugo listino za stari kraj, ali, ako i*1]*1.,, kak drug posel s starim krajem, je v Vas*’ interesu, da se obrnete na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. Y. ZAJČJA ŠKODA Ko sem'jaz bil lovski zakupnik, so bili kmetje prav zadovoljni z menoj. Rad sem dajal odškodnino za škodo, ki jim jo je storila divjad. Pa med njimi so bili politiki—sebični in brezvestni. Za pest zeljnih rastlin so zahtevali kar petak, ki b!; zanj bil dobil par škafov zelja. Na Lokavcu, osemsto metrcv visoko, je ležala Štihova kmetija. Prav tedaj si je bil Štih zasadil širok pas kisle Izabeli-ne trte, a kar tja v en dan v senčno stran. Redil pa je prav ta kmet sedemnajst koz. V tisti hudi zimi je bila trda za klajo, pa so koze šle na piano. Našle so brajdin les Izabe-lice in ga posmukale prav do tal. Štih pa je bil zvite buče. Pobere kozje iztrebke okrog uničenih brajd in jih zamenja z zajčjimi kroglicami. Nato pošlje po cenovnika, zaupnega moža, ki mu oceni škodo z dvema stotakoma! In prekanjenec prištorklja dol na Razbor k meni in mi veli, naj poravnam zajčjo škodo, ker me ne bi rad izročil sodišču. Pogrelo me je, pa grem sam pogledat škodo. Kmalu uvi-, dim: “Pogrizki kažejo kozje zobe, ne zajčjih!” Navsezadnje se Štih uda, toda pod pogojem, da mu dam lovsko pravico na njegovi zemlji. Pristanem: “Dobro! Branite se škode sami, samo glejte, da ne bo sitnosti s postavami,!” In še za puško me naprosi. klu Hi: a Vi N Te zal ISKOVINE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO vt .10 ta ve "m VAŽNO ZA VSAK0GA KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga iz starega kraja: KADAR rabite kqjto pooblastilo ali kako izjavo za stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.HO 100 DinlZa $ 9.35 100 Lir Za 5.33 200 Din|Za 18.25 200 Lir Za 7.50 300 DinlZa 44.60 50o Lir Za 12.00 500 DinlZa 88.20 1,000 Lir Za 24.00 1.000 Din|Za 17G.00 2,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poslužite, za cene in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St. New York, N. Y. xJr GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York, N. Y.