TRGOVSKI LIST Časopis Irgovino, industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vz leta 90 Din, ža V-\ leta 45 Din, ! Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955 LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 14. aprila 1927. Telefon št. 2552 <6W?** . TTOOiaVVreaER&MMIMBMm ŠTEV. 42. Pobijanje nesolidne konkurence. Kakor poročajo beograjski listi je zastopnik ministra trgovine in industrije g. M. Simonovič naročil Upravi za zaščito industrijske svojine, naj izdela osnutek zakona o pobijanju nečedne tekme v trgovini. Osnutek naj se izdela s sodelovanjem ministrstva trgovine in industrije in zainteresiranih trgovskih krogov. S tem bo ustreženo že davno izraženi želji naših trgovskih krogov. Zlasti se je težko pogrešalo tak zakon v Sloveniji, kjer nismo bili pred vojno navajeni na gotove vrste reklame, ki nikakor ni v skladu z dobrimi šegami reelne in solidne trgovine in kojo se v interesu zdravega razvoja naše trgovine nikakor ne sme uvajati, še manj pa podpirati. Težak položaj naše trgovine v vseh strokah brez izjeme, zlasti pa pritisk inozemske konkurence je ustvaril tudi na naših trgih oster boj za obstanek. Število konkurzov nam v najbolj jasni luči kaže vso napetost položaja. Mnoge, tudi stare in solidne tvrdke so morale likvidirati, mnoge se pa bore za obstanek. Kaj čuda, če poseže ta ali oni v svojem poslovanju po sredstvih, na koje nismo bili prej navajeni 'in ki odločno nasprotujejo našim pojmom o pošteni in solidni trgovini. Prav pri nas v Sloveniji se najbolj množe pritožbe proti nedopustni reklami, proti nečedni tekmi. In ni čuda, vsaj niso bile pri nas gotove vrste reklame prej niti znane. Našega trgovca je priporočalo njegovo dobro ime, njegova poštenost in solidnost. Ni mu bilo treba, da deli niti posebnih daril, niti da prireja igre i. dr. V težki konkurenčni borbi 60 posamezna, pri nas na srečo še redka podjetja posegla po sredstvih, ki nasprotujejo običajem zdravega postopanja. Žal nimamo še zakonov, na podlagi katerih bi se mogel pošten in reelen trgovec ščititi proti takim novotarijam, ki škodujejo njegovemu obratu in ki tudi nevarno ogrožajo dober glas vsega trgovskega stanu. Način reklame kakor jo uporabljajo nekatere, zlasti nove tvrdke, ne krši sicer obstoječih predpisov in ni danes zakonskih sredstev, na podlagi katerih bi se moglo tako reklamo prepovedati in ki bi nudila reelni in solidni trgovini uspešno zaščito. Vendar pa bi bilo zelo opasno, če bi se dopustilo, da se posebni načini reklame tudi pri nas udomačijo. Slovenski trgovec, ki je ponujal vedno solidno robo po najnižjih cenah, ni potreboval posebnih sredstev, s kojimi bi lovil odnosno mamil odjemalca. In če se je tak način ponujanja blaga uvedel ponekod tudi pri nas, je to nezdrav pojav, ki se mora odpraviti. a o smo g posebnim zadoščenjem sprejeli Vest, da namerava minister za trgovino in industrijo izdati poseben zakon proti nečedni tekmi Želeti bi le bilo, da se v tem oziru predhodno zaslišijo interesenti, tako da bo zakon v vsakem oziru ustregel perečim potrebam poslovne prakse in popolnoma odpravil nezdrave razmere, ki so v škodo celokupni trgovini in proti katerim se doslej zaman borimo. Slovenski trgovec je bil vzgojen v zdravi atmosferi. Slovel je po svoji poštenosti, reelnosti in solidnosti, zato bo z zadoščenjem sprejel zakon, ki bo gotove, v zadnjem času žal tudi že pri nas uvedene načine poslovanja prepovedal! Bogomil Vošnjak: Trgovski atašeji. Odelenje za trgovske pogodbe ministrstva za zunanje zadeve je naprosilo preteklo leto naša poslaništva in konzulate, ki so najvažnejši v pogledu mednarodne trgovine, za poročila o postavljanju, delokrogu in uspehih trgovskih atašejev dotične države. Na podlagi tega zelo važnega in dragocenega materiala, ki je bil poslan od strani naših predstavništev, hočemo obdelati celo gradivo po stvarnih vidikih. Posvetiti hočemo svojo pozornost najprej onim državam, ki so ustanovile poseben tip trgovskih atašejev. V drugi vrsti bomo govorili o organizacijah trgovske službe v inozemstvu, v katerih izvršujejo funkcije trgovskih atašejev druge uradne osebe. I. Postavljanje trgovskih atašejev. Z zakonom z dne 25. avgusta 1919 je ustanovljen položaj francoskih trgovskih atašejev in so bili preurejeni Servisi nacionalnega urada za zunanjo trgovino. Važna je odredba člena 2., ki ustanavlja poklic trgovskih atašejev v trgovinskem ministrstvu. Trgovinski atašeji bodo dodeljeni posameznim diplomatskim misijam v inozemstvu ali grupi diplomatskih misij. Značilno za francoski ustroj je torej, da so trgovinski atašeji v resortu trgovinskega ministrstva. Ministrstvo za zunanje zadeve mora pritrditi imenovanju trgovskih atašejev. Število trgovskih atašejev in njih plača sta urejena z ukazom, izdanim na predlog trgovinskega ministrstva, ministrstva za zunanje zadeve in finančnega ministrstva. Trgovske atašeje plačuje trgovinsko ministrstvo iz svojega bud-žeta. , Poleg tegovskih atašejev ima organizacija francoske zunanje trgovine tudi institucijo trgovskih agentov, ki so dodeljeni bodisi poslaništvom, bodisi konzulatom ali grupam konzulatov. Ti trgovski agenti so podrejeni šefom misije in nadzorstvu trgovskih atašejev. Trgovske agente imenuje minister trgovine po pritrdilu ministra za zunanje zadeve. Potrebno bi bilo, da se ozremo pa celokupno organizacijo francoske zunanje trgovine. Organizacija francoske zunanje trgovine ima svoj center v narodnem uradu zunanje trgovine, ki je dodeljen trgovinskemu ministrstvu. Narodni urad zunanje trgovine je pod nadzorstvom trgovinskega ministra. Načeluje mu direktor z upravo, ki šteje 19 članov. Izmed teh imenuje senat dva člana, poslanska skupščina, ^ zbor predsednikov trgovskih zbornic štiri člane, trgovinski minister deset elanov. Predsednik trgovske zbornice v Parizu ima virilni glas. Tako je torej sestavljen Narodni urad zunanje trgovine. V inozemstvu se nahajajo v večjih trgovskih centrih francoski trgovski Ofisi, katerih naloga je, ustanavljati trgovske zveze med francoskimi producenti in tujimi kupci, in njihova skrb je, organizirati prodajo francoskih produktov. Ti trgovski uradi so sestavljeni na ta način: Direktorja imenuje trgovinski minister po pri-ministra za zunanje zadeve. Odbor, ki upravlja te trgovske Ofise, je sestavljen iz trgovcev in industrialcev, ki jih imenuje trgovinski minister po pristanku ministra za zunanje zadeve* ali ki so kooptirani od strani starih članov teh odborov. Zakon iz leta 1919 določa, na kak način dobe ti odbori potrebna finančna sredstva. Z ukazom z dne 26. decembra 1919 se odreja, kako je izbirati kandidate za službo trgovskih atašejev in trgovskih agentov. Prošnje kandidatov za te službe se imajo predložiti komisiji, ki jo tvorijo državni svetnik kot predsednik, dva zastopnika ministrstva trgovine in industrije, dva zastopnika ministrstva za zunanje zadeve, direktor Narodnega urada zunanje trgovine, pet trgovcev ali industrialcev. Ko-' misija ima pravico proučavati kvalifikacije vsakega kandidata in more tudi pozvati kandidate, da dokažejo, ali so sposobni za tako službo. Če je kako mesto prosto, sestavi komisija listo kandidatov po redu njih sposobnosti. Minister more imenovati le kandidata, ki se nahaja na tej listi. Trgovski atašeji in agenti so imenovani največ za pet let. Njihovo imenovanje se more zopet ponoviti. (Dalije prihodnjič.) Sprejemanje obrabljenih ali poškodovanih bankovcev Narodne banke. V obtoku se nahajajoči bankovci Narodne banke so v zadnjem času vedno bolj izrabljeni. Nekateri so tudi poškodovani in raztrgani, odnosno jim manjka del na vogalu, zgibih ali v sredini. Iz gospodarskih krogov čujemo pritožbe, da državni uršdi (davčni uradi in pošte) ne sprejemajo bankovcev, ako so le količkaj poškodovani. Iz vsebine pritožb je sklepati, da si posamezniki niso na jasnem o predpisih, ki so v tem pogledu merodajni za državne urade, vsled česar jih v nastopnem v izvlečku podajamo: Državni uradi so dolžni pri sprejemanju bankovcev gledati ne le na pristnost, ampak tudi na popolnost. Sprejemati torej ne smejo bankovcev, ki so v obtoku svojo obliko izpreme-nili ali se poškodovali. Med poškodbe spada tudi pisanje po bankovcih, per-foriranje, stampiliranje itd. Vendar na te poškodbe uradi ne gledajo tako strogo, zadovoljujejo se večinoma z ugotovitvijo, da je bankovec pristen in da mu ničesar ne manjka ter da je neraben samo vsled navadne obrabe. Sprejem raztrganih ali sicer poškodovanih bankovcev smejo državni organi odkloniti. V tem primeru morajo lastniki poslati odklonjene bankovce podružnici Narodne banke v Ljubljani ali v Mariboru, ki se morajo ravnati pri honoriranju poškodovanih bankovcev po sledečih navodilih svoje centrale v Beogradu. Za raztrgane bankovce, pri katerih se morejo posamezni deli zložiti v cel bankovec, ali pri katerih manjka samo en del, se izplačuje cela vsota, na katero se bankovec glasi. Pri poškodovanih bankovcih, od katerih manjka večji del, se ravna izplačilo po meri poškodbe, ki se dobiva na ta način, da se ves bankovec razdeli na 100 enakih delov (kvadrat), ob izplačilu se odbije od zneska, na katerega se bankovec glasi, toliko stotink zneska, kolikor stotink manjka od bankovca. Nadalje se odšteje znesek Din 1-70 kot taksa za povračilo stroškov banke in sicer za vse bankovce razen onih po 5 Din, za katere znaša taksa 50 par. Bankovcev, katerim manjka več nego %, Narodna banka ne sprejema, odnosno jih ne honorira. Seja odbora Zvere industrijcev. Dne 8. aprila t. 1. se je vršila redna seja odbora Zveze industrijcev v Ljubljani. Poleg tekočih poslov je odbor razpravljal o določbah finančnega zakona za leto 1927/28 ter posebej o ustroju ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Odbor je soglasno, sklenil, da se naj kraljevi vladi in .gospodom narodnim poslancem sporočijo predstavke in predlogi v teh stvareh: radi avtentične interpretacije člena 81. ^finančnega zakona; radi carinske postavke 445. na rotacijski papir in pravilnega postopanja po pripombi k tej postavki (člfen 108. finančnega zakona*); proti sedanji praksi ministerijalnih komisij za ugotovitev kapacitete in pod. — Nadalje naj se posreduje pri zastopstvu mesta Zagreb proti zvišanju mestne uvoznine (taracovine) na tesarske in mizarske izdelke. — Člani Zveze industrijcev se obvežejo, da ne podpirajo nabiralnih akcij izven Slovenije, če teh uradno ne priporoči Zveza industrijcev, — Slovenska industrija pozdravlja važ* ne pridobitve, ki so vsebovane v finančnem zakonu za leto 1927/28. Vendar se mora iz načelnih razlogov izjaviti proti temu, da se s finančnim zakonom preurejajo važni zakonski kompleksi. — K nujnemu vprašanju ustroja ljubljanske zbornice je odbor soglasno sprejel r e -s o 1 u c i j o , ki se glasi: Zveza industrijcev zahteva skupno Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, katere področje obsega vso Slovenijo. V tej zbornici naj imajo* trije ravnopravni odseki: trgovski, obrtniški in industrijski, potrebno avtonomijo in lasten delokrog, dočim celotna zbornica zastopa skupne interese vseh treh gospodarskih panog. Da morejo odseki uspešno delovati, naj se vsakemu puste potrebna sredstva, vsi odseki pa naj po določenem ključu prispevajo k proračunu zbornice za njeno vrhovno upravo in za splošne izdatke. Skupna zbornica mora kot stanovsko-interesno zastopstvo važnih gospodarskih panog vpoštevati potrebe vseh po njej zastopanih slojev in delovati v njih vseh korist in prospeh. Zato zahteva Zveza industrijcev, da se volilni upravičenci v vsakem odseku po davčni moči in gospodarskem pomenu porazdelijo tako, da se veliki trgovini, denarnim zavodom, produktivni obrti in velikim industrijskim podjetjem zajamči ono zastopstvo, ki je potrebno, da se morejo v odsekih in v celotni zbornici poravnati interesne razlike med večjimi in malimi obrati. Zveza industrijcev smatra, da naj . skupna zbornica deluje po načelih zdrave gospodarske politike, stvarno in nepristransko. Zveza industrijcev ne nasprotuje proporcu ob ohranitvi volilnih kategorij, oziroma ob porazdelitvi volilnih upravičencev, ki upošteva njih davčne dajatve, njih gospodarsko važnost, pa ‘udi višino njih dajatev sami zbornici. Zveza industrijcev mora zahtevati, da se ona kot zastopstvo slovenske industrije zasliši, predno se zasnuje nova ureditev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, in da zlasti sodeluje pri osnutku novega volilnega reda. Ker danes v Sloveniji ne postoji voljena zbornica, morajo vršiti naše organizacije industrije, obrti in trgovine mnoge bistvene posle, ki sicer pripadajo zbornici. Zato so te gospodarske organizacije v prvi vrsti poklicane sodelovati pri ureditvi naše zbornice. Zveza industrijcev zahteva, da sp načeloma pridržijo volilne kategorije, ker bi bila enaka volilna pravica v odsekih ljubljanske zborniefe nasprotna poglavit- nim nalogam in dolžnostim te zbornice. Odbor odobrava brzojavno sporočilo, ki ga je Zveza industrijcev dne 28. marca 1927 v tem smislu naslovila na gospoda ministra trgovine in industrije in na slovenske gospode ministre. Kakor ne smejo v rednem poslovanju zbornice prevladati vplivi političnih strank, tako se naj vrši razprava o ureditvi zbornice in njenega volilnega reda neodvisno od dnevne politike. Z ozirom na poročila v ljubljanskih dnevnikih in zlasti v beograjskem dnevniku »Politika« od 29. marca 1927 o seji Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani od 28. marca 1927, ugotavlja odbor, da funkoi-jonar Zveze industrijcev na oni seji ni podal nikaike meritorne izjave. Naš funk-cijonar ni prisostvoval posvetovanju samemu, niti glasovanju. Odzval se je povabilu le v toliko, da je naznanil, da bo o stvari poročal predsedništvu in predlagal nujno posredovanje proti amand-manu zaradi ljubljanske zbornice. Tako posredovanje se je potem nemudoma izvršilo. Zveza Industrijcev je z zadoščenjem pozdravila vstop slovenskih ministrov v kraljevo vlado. Ona priznava važnost gospodarskih pridobitev, katere je slovenska delegacija v Narodni skupščini v slednjem času izposlovala v korist narodnega gospodarstva kraljevine in Slovenije. Zveza industrijcev apelira na kraljevo vlado, na gospoda ministra trgovine in industrije, na slovenske gospode ministre in na slovensko delegacijo v Narodni skupščini, da uvažujejo njene pravične in povsem stvarne zahteve. V sedanjih izredno težkih prilikah je kraljeva vlada dolžna poskrbeti, da se v najkrajšem času izvedejo pravilne volitve v ljubljansko zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da se ta zbornica čimpreje konstatira in zopet redno posluje. IZPLAČILO AVTONOMNIH DOKLAD. Finančna delegacija objavlja uradno: Ker so se davčni zaostanki izdatno zmanjšali in so v mnogih okrajih že popolnoma zginili, je še bivši delegat dr. Savnik odredil, da se avtonomne doklade odslej zopet izplačujejo v polnem znesku predpisa, ne glede na stanje vplačiL • * * OBRESTNA MERA IN NARODNA BANKA. Minulo soboto je imela Narodna banka plenarno sejo širšega upravnega odbora. Na dnevnem redu je bilo vprašanje obrestne mere v zvezi z resolucijo denarnih zavodov, sprejeto na anketi, ki jo je bila sklicala Narodna banka v februarju tek. leta Seja je ugotovila, da obstoje za draginjo kredita še drugi vzroki, ki jih resolucija ne navaja. Svoj ekspoze o teh vzrokih bo Narodna banka v kratkem dala v javnost obenem s svojim mišljenjem, kako bi se moglo v interesu narodnega gospodarstva vplivati na znižanje obrestne mere. Današnja obrestna mera je sicer res nižja, kakor je bila lani, vendar ne odgovarja zahtevam in potrebam domače delavnosti. Mora se najti sredstvo, da se obrestna mera privede na stanje, ki bi omogočalo hitrejši in uspešnejši gospodarski razvoj v državi. TRŽAŠKO PRISTANIŠČE »28. Ze leto 1925. je bilo glede prometa v tržaškem pristanišču slabo, lansko leto je bilo pa še slabše. V vsem povojnem času se Italijanom ni posrečilo, da bi dvignili promet na predvojno višino; celo v doslej najboljšem letu 1924 je manjkalo še 6% prometa do leta 1913. Ce vzamemo za promet leta 1918. številko 100, je znašal promet leta 1919. samo 46X%, leta 1920. 51*/.%, l©*a 1921. 47%v leta 1922 47K%, leta 1923. 03*/»%. leta 19244. 93K%, leta 1925. S8Yi% In leta 1926. 77Va %. Lansko zmanjšanje prometa je znašal« okoli 7 milijonov meterskih stotov in jo bil pomorski in železniški promet pri tem precej enakomerno udeležen; samo pomorski eksport je bH približno isti kot ieto prej!. X 5. številki »trgovskega -lista« smo objavili daljši članek o-nazadovanju tržaškega prometa in so ti-te podatki izpopolnilo onega članka. Občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo. Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani je imelo svoj III. redni občni zbor v restavraciji »Ljubljanski Dvor« v Ljubljani, dne 10. t. m., na katerem je predsednik g. Seljak po pozdravu zastopnikov tiska, zastopnikov Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, g. Urbančiča in starega prijatelja g. Zelenika, podrobno očrtal težki položaj, v katerem se nahajajo naši člani vsled splošne gospodarske krize. Kritiziral je upravo, ki je mnogo kriva, da se naše gospodarstvo nahaja v tako žalostnem položaju ter se posebej skliceval na nerazumevanje, na katero nalete vsa naša stanovska društva in gospodarske institucije. Omenjal je borbo društva dosego ugodnosti za vožnje na železnicah, koje uživajo trgovski potniki in zastopniki v drugih modernih državah ter izrazil upanje, da se bode ta ugodnost kljub velikim zaprekam dosegla, kar bode velikega pomena ne samo za naše člane, temveč tudi za celokupno gospodarstvo, ker bo s tem omogočeno pogosteje potovanje trgovskim potnikom in zastopnikom in obiskovanje svojih strank, kar je sedaj vsled visokih tarih zvezano s prevelikimi stroški. Opozarjal je članstvo tudi na važnost kolektivnega zavarovanja, ki ga društvo nudi svojim članom proti malenkostnim premijam in katero nudi velike ugodnosti za slučaj nezgode. G. Seljak tudi prečita pismeni pozdrav načelnika Gremija trgovcev, g. Gregorca, v katerem želi našemu delovanju najboljših uspehov. Po izčrpnem tajniškem in blagajniškem poročilu predlaga g. Gril kot preglednik računov, odboru za njegovo vestno delovanje in vzorno vodene knjige absolutorij s pohvalo, kar se soglasno sprejme. G. Zelenik je na prošnjo društva predaval članstvu na občnem zboru o pravicah in dolžnostih, ki jih ima provizijslci potnik, katerim izvajanjem so člani z zanimanjem sledili ter se je o raznih vprašanjih tudi razvila živahna debata. Navzoči so se g. predavatelju za njegovo res aktualno predavanje zahvalili z živahnim ploskanjem. Na predlog g. Schiffrerja je bil ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom Seljakom na čelu in so se iste^-mu za njegovo res vestno in požrtvovalno poslovanje izrekle zahvale. Na mesto odstopivšega odbornika g. Ranta, je bil izvoljen g. Gril, za predgled-nika računov pa gg. Pavlič in Babič. — Za predsednika razsodišča je bil izvoljen g. Schiffrer. Po sprejetju raznih dopolnil k pravilom, katere je predlagal odbor, sta- vi g. Seljak predlog, da se g. Schiffrerja, kot starega borca za interese trgovskih potnikov, bivšega dolgoletnega predsednika društva pred vojsko in najstarejšega člana društva, izvoli za častnega člana, kar se z velikim odobravanjem sprejme. Po sprejemu predloga o pismeni zahvali g. Ivanu Mohoriču, tajniku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, za njegovo^ naklonjenost in uspešno pomoč društvu in poslancu g. I. Sušniku, in po temperamentnem apelu g. podpredsednika Kreka na člane, da agitirajo za društvo, zaključi g. predsednik Seljak lepo uspeli občni zbor ob 12. uri 80 minut. K. TieJengruber: Poštne pošiljke s splošnimi naslovi Angleška poštna uprava je bila prva, ki je na vspodbudo trgovskih in industrijskih korporacij po izvestnem načrtu uvedla pred tremi leti novo kategorijo poštnih pošiljk, to so tiskovine s splošnimi naslovi. Kmalu so ji sledile druge poštne uprave; in danes nudi Ž6 cola vrsta držav inte-resiranim alojem s to uvedbo jako koristne propagandne pripomočke. Prav za prav ,M> to breznaalovne pošiljke, ki jih posta po posebnih naročilih pošiljatelja razdeli in ki uživajo šo posebno pristojbinske ugodnosti. Lanskega leta se je tudi Nemčija odločila za to vrsto tiskovin v poštnem prometu. Število teh pošiljk je že v prvem polletju doseglo 66 milijonov komadov ter se bo do konca leta gotovo podvojilo. Sigurno pa bi bil uspeh še mnogo večji, če se bi bila stvar intenzivnejše razglasila. Uvedba breznaslovnih pošiljk ima za občinstvo sledeče koristi: 1. Najnižja poštna tarifa, ki znaša povprečno 2/3 običajne tiskovinske pristojbine. Že v tem leži čeden prihranek na leto za večja podjetja. 2. Odpadejo vsi stroški za zbiranje naslovov, in le ti so dandanes prav občutni. Iskanje po raznih adresarjih, imenikih itd. je precej trudapolno ter razen tega dokaj nezanesljivo. Brez-naslovna pošiljka pa doseže do malega vse zaželjene interesente gotove stroke, torej tudi take, ki sicer nikjer niso zabeleženi in novo ustanovljena podjetja. 3. Pisanje naslovov za posamezne tiskovine odpade; tudi to delo je precej zamudno in stane dosti denarja; saj se plačuje za tisoč komadov po 200 Din in še več. 4. Prihrani se posamezno frankiranje pošiljk. To bi bile prednosti materijelne-ga značaja, treba pa je še v obzir jemati idealne dobrine tega sistema trgovske propagande in sicer: 1. Na- pram časopisnem oglasu pride trgovec ali obrtnik z okrožnicami po breznaslovnih pošiljkah v stik neposredno ravno s takimi sloji, ki si jih sam zbere kot interesente za njegove ponudbe. Reklama ima torej vse bolj oseben značaj. 2. Posebno primerno se je izkazalo to propagandno sredstvo za stvari, ki zahtevajo podrobnejše podatke in podpise, rizbe in slike, kar se vse po časopisih brez razmeroma velikih strokov ne da objaviti. — Breznaslovnim pošiljkam se dodajo majhni vzorci, recimo tkaninske robe, barv, papirnih proizvodov itd. 3. Izberem si lahko poljubni okoliš za obdelovanje z okrožnico; na primer samo velika mesta, ali podeželske kraje. Takih omejitev z inserati seveda ni mogoče doseči. V ilustracijo ugodnosti se je izkazal uspeh novo ustanovljene tovarne za tiskovne barve. Konkurenčni boj, osobito v tej stroki, je v Nemčiji posebno hud. Ampak podjetju se je v razmeroma kratkem času in to z jako skromnimi režijami, posrečilo z svojimi okrožnicami in vzorci doseči vse tiskarne v države. Vzemimo tovarne, ki žele spraviti kako novo orodje na trg. Predno bo imela konkurenca zbrano dragoceno naslovno gradivo, imajo že v poštev prihajajoči interesenti oglas kot brez' naslovno pošiljko v roki. Kar se tiče zunanje oblike takih okrožnic, svarijo strokovnjaki pred površnostjo, ki ji utegne v uspehu močno ovirati. Okrožnica v obliki breznaslovne pošiljke predstavlja »zastopstvo« pošiljatelja in od tega se zahteva presentacija v dostojnem nastopu. Kajti tudi v reklami je »prvi utis merodajen«. Kar se tiče uradnih izvršilnih odredb za popisano vrsto pošiljk, so si o državah, ki so to službeno panogo uvedle, precej podobne. Za odpravo breznaslovnih tiskovin pridejo samo stanovi v poštev, ki so v obče dostavnim organom pošte znani in se jim pošiljke brez nadaljnega iskanja lahko izroče. Na naslovni strani tiskovine, oziroma ovitju je treba navesti za katero vrsto prejemnikov so pošiljke namenjene: N. pr. »na vse lekarne«, ključavničarje« . • Za vsako namembno pošto je treba dotične komade zjedimti v sveženj. Na vsak sveženj pa se pritrdi listek v obliki dopisnice z sledečimi podatki: »Dopisnica« -Pošta: . • dne; • ™ .... komadov pravilno . . . .-.- premalo preveč došlo. Nazaj: pofiii predaje: na »vse učitelje, . . . (obratna stran) PošU) se naproša priložene ..... komade breznaslovnih tiskovin |>od mena znanimi pogoji tamkaj med:...........razdeliti, morebiten ostanek pa med:............. ........Datum in podpis pošiljatelja. Predajna pošta še potrdi na vsakem svežnju v gotovini plačano pristojbino. Pri predaji še izroči stranka pošti s tiskovinami vred obrazec, na katerem so predane pošiljke po številu za posamezne razdeljevalne pošte vpisane in je označena posamezna teža komadov in zaračunski podatki pristojbin. Obenem ima pošiljatelj predložiti po en vtis dotične pošiljke pre-dajni pošti. Teža breznaslovnih tiskovin je za posamezen komad omenjena na 20 g. Za eno vrsto prejemnikov v različnih poštah mora biti najmanj 500 izvodov istodobno predanih. Načeloma naj bo za vsako naslovno pošto vsaj 20 izvodov, če jih je manj, se računa pristojbina za dvajset. Prav nobenega pomisleka ni, da bi se lotila tudi naša poštna uprava študija omenjenih pošiljk, ustregla bi način gospodarskim krogom; v posnemanju naprednih idej pa bi uprava dokazala, da ima smisel za rešitev so-cijalnih vprašanj, kolikor spadajo v njeno področje. PRED TRGOVSKIMI POGAJANJI Z MADŽARSKO. O trgovinski pogodbi, ki jo je sklenila Madžarska s Češkoslovaško, nagla.šajo madžarski gospodarski krogi, da je s to pogodbo stabilizirano 90 odstotkov madžarskih carinskih postavk. Madžarska more torej nuditi ostalim državam pri trgovinskih pogajanjih samo 10 odstotkov carinskih postavk. Madžarski gospodarski krogi zahtevajo, naj vlada takoj prične pogajanja z Nemčijo, potem pa z Rumunijo in Jugoslavijo. PREVRAT VREDNOT IN GOSPODAR- * SKI POLOŽAJ EVROPE. Na Dunaju je govoril o tem vprašanju Piere Lyauthey, ravnatelj Association-e de F Industrie et de 1’ Agriculture Fran-gaises, ene od največjih gospodarskih francoskih zvez. Govornik je primerjal spremembo vrednosti. plačilnih sredstev in njih vpliv na gospodarsik položaj Evrope z gospodarsko revolucijo šestnajsteva stoletja, ki je bila posledica odkritja novih potov, in pa z industrijsko preosnovo 19. stoletja. Gospodarska vprašanja moramo združiti s finančnimi in političnimi in moramo primerjati njih medsebojni vpliv. Kar se tiče Francije, se mora zahvaliti samo svoji pametni in preraču-njujoči politiki, da se je obvarovala gospodarske krize. Dalje je govoril Lyau-they o tendencah, ki stremijo za mednarodnim združenjem. Angleško-franco-ska industrijska konferenca v Londonu v začetku letošnjega marca kaže prizadevanje Evrope, da združi enakovrstne industrije in da ustvari mednarodne dogovore. Prej pa mora biti v vsaki posamezni deželi delo racionalizirano in produkcija normalizirana. Politični razvoj se bo prilagodil gospodarskim dogovorom. Gospodarske rešitve približujejo narode, ki imajo v njih moralno oporo. elektrifikacija avstrijskih ŽELEZNIC. Avstrijske zvezne železnice so izdelale nov velepotezen načrt elektrifikacije; načrt so izdelale velike elektrarne in pa velebanke. Tekom petih let ho elektrificirana proga Dunaj—”Salzburg in bo s tem vsa proga Dunaj—Bregenz imela električni pogon. Stroške v znesku 300 milijonov šilingov bodo krili morda z notranjim posojilom, čeprav imajo tudi več prav ugodnih ponudb od inozemskih finančnih skupin. Ko bo dograjena omenjena proga, bodo začeli z elektrifikacijo proge Bruck a. M.—Beljak— Trbiž In, Beljak — Innichen, dalje Am-stetten—‘Bischofshofen in Linz—Passau. Vsega skupaj bodo prikrojili na električni pogon 2013 km železniških prog; to je toliko kot petina jugoslovanskih prog.. Trgovina. Trg hmelja. Od hmelja letnika 1926 j« samo še 200 stotov na razpolago. Ves znesek našega lanskega hmeljskega pridelka je- znašal 37.000 met. stotov. Po približnih podatkih bodo obdelali letos 7000 do 8000 katastralnih oral več s hmeljem kot lani, tako da bo znašal ves s hmeljem obdelani prostor 15.000 do 16.000 oral. Preddela za novi pridelek so že končana. Vidimo, da je naš hmelj na prav dobrem glasu, ker so vse zaloge že razprodane. To poročilo je iz Zagreba. Poravnava »Textilie< v Ljubljani. Potrjena je prisilna poravnava, sklenjena v konkurzu »Textilie«, trgovske in industrijske d. d. v Ljubljani, po kateri plača prezadolženka 32.5% kvoto in sicer 27.5% v 14 dneh po pravomočni odpravi konkurza, nadaljnih 5% pa v 10 zaporednih mesečnih obrokih, katerih prvi dospe 30. septembra t. 1. Uvo* strupov in strupenih stvari. Glasom razglasa v »Uradnem listu« št. 99 ex 1922 je ministrstvo za narodno zdravje pooblastilo bivši zdravstveni odsek za Slovenijo, da more izdajati za Slovenijo dovoljenja za uvoz strupov in strupenih stvari iz inozemstva. Ker je naslednik Zdravstvenega odseka, inšpektorat ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani od 1. aprila t. 1. dalje v likvidaciji, naj se obračajo stranke radi izdaje predmetnih uvoznih dovoljenj na pristojna velika župana. Carina. Carinski dohodki od 20. do 81. marca t. 1. so znašali 69,673.813 Din. Od tega **lpaMatin« poroča, da je znani raziskovalec Audibert pri poskusih pridobivanja petroleja iz premoga prišel nepričakovano na popolno-da nove rezultate. Ko je izvajal destilacijo pri razmeroma nizki temperaturi, 500 namesto 1100, v posebno konstru- ZASTOPNISTVA ZA FRANCOSKE TVRDKE. Naslednje francoske tvrdke iščejo agilne in vestne zastopnike za naše kraje: J. M. Monmoussoau- Montrichard (Loir & Cher) France; peneča se vina <šampanjska metoda) — Belo turensko v!n?. v sodčkih ali rezervoarjih, lahko » i izdelovanje penečih se vin. — Paul Marinot - Beaune (Cote d’ Or) France; fina in navadna viua, zlasti bur-K.U,? £a' »De Marconnay de Lesse- ville Frerea - Brain - 8 - Allonnes (M. & L.) pres Saumur France; peneča se vina, Anjou, Saumur Touraine. — Soci6W des distilleries Pual Boulenger - 42 k 50 plače de 1’Englise, Pantin France- de^ stilacijeki izdelki, fini likerji (Cr6me de Cassis, Triple sec, Curacao, Chery Bran-dy, Peppermint, grog itd.), siropi, vermut. Eau de Cologne, češnje,'marelice, hruške v žganju, rum itd. — Petitjean-D, me St. Merri, Pariš France; konzerve: ribje, mesne, sočivne, sadne. — Hos-hart - Fourmartin Fabrique de conaer-ves - Plače de Capeeure, Boulogne »ur Mer France; ribje konzerve. — A. Blv rac Aine - Salon - de - Prtrtsee; mar-a*lUeuko milo, olivno olje (jedilno, in- dustrijsko in tehniško). — Bouchon Bonhoure -14, Boulevard des R6colleta, 144 Toulouse, France; zamaški iz pluto-vine vseh velikosti. — Brayet adrien succ. Deloche, Tallavignes & Cie. 44, Avenue de la Republique, 44 Pariš, France; precizijski aparati za delo v lesu in kovini: žage, vijaki, svedri itd. — Coder & Sullitzer 48, rue de Malte, 48 Pariš, France; oprema za Ford: hitrostni zabojčki (boite de vitesse), transformacije 2 ton (Transformations 2 ton-nes), Nivoil za oljno merilo (pour jauge d’huile), zavore Stop, amortiserji Mol-les, Amfor (amortisseurs), vlačilni voz Titan (remorques), vesni koši (bennes basculantes), koši za smeti in za trgatev. Oprema za Fordson: vlačilni voz Coder, kovinska kolesa z obroči ali s pneu-matiko, prednja os 9 tranpverzalnim in centralnim peresom, zavore, žage Buffa-lo, lokotrakterji, vretena, phig Buffalo in dr. — Tvrdke, koja bi ref.t ktirale na prevzem zastopstva, naj se obrnejo ali na franko-jugoelovansko agencijo, ki je last našega rojaka g. F. Mikoliča (naslov: Agence Commorciale Franco - Jou-goslave Francis Mikolič - Pariš XVIIIe, 130, Rue Ordener), . ali neposredno na tvrdke same. iranih plavžih, je videl, da dobimo iz ene tone = 1000 kg vsakega poljubnega premoga lahko 750 kg izvrstnega antracita, zraven pa še 75 ms zgoščenega plina in 120 kg katrana ali žgane smole. »Matin« računi, da pomeni pretvarjanje premoga v antracit za Francijo letni prihranek poldruge milijarde frankov. — Dunajski kemiki, ki so zmeraj zelo stvarni, so prepričani, da je nova iznajdba prav velikanskega pomena; zlasti elektrarne, ki rabijo skoraj izključno le antracit, ga bodo lahko proizvajale na licu mesta, brez ozira na kakovost premoga. Borza dela v Mariboru. Od 3. do 9. aprila je iskalo dela 103 moški in 40 ženskih, delo je bilo ponujeno 46 moškim in 41 ženskam, delo je pa dobilo 27 moških in 32 ženskih; 79 jih je odpadlo, 17 pa odpotovalo; od 1. januarja do 9. aprila pa je iskalo dela 2240 oseb, 1231 osebam je bilo ponujeno, 789 je dobilo delo, 897 jih je odpadlo, 289 pa odpotovalo. • Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 30 hlapcev, 27 viničarjev, 14 majarjev, 3 vrtnarji, 1 brusač, 2 čevljarja, 6 krojačev, 1 žagar, 6 vajencev (kleparske, mizarske, ključavničarske in pekovske obrti); od ženskih pa dobijo delo: 35 kmečkih dekel, 1 vzgojiteljica, 1 varu- l ška, 2 natakarici, 3 gostilniške kuharice, 3 postrežnice, 1 trgovska agentinja, 2 sobarici, 2 gospodinji, 2 kuharici k orožnikom, 13 služkinj in 19 kuharic. Zapriseženi sodni tolmač italijanskega in nemškega jezika, g. dr. Gregorin prevzema razen poverjenih prevodov iz enega v druzega teh jezikov tudi nepo-verjene prevode iz francoskega, angleškega, ruskega in srbo-hrvaškega jezika in prevode vsakovrstnih spisov, posebno pa vlog na politične, sodne in upravne oblasti sploh, iz omenjenih tujih jezikov v srbo-hrvaški jezik, ter si usoja ponuditi p. n. svojo prevajalsko poslužbo. Naslov: Ljubljana, Bleiweiso-va cesta 21. Vsem, ki iščejo zaposlitve na češkoslovaškem. Naš konzulat v Češkoslovaški javlja, da vladajo tam velike težave glede zaposlitve in da imajo naši državljani, ki odhajajo tja z namenom, da si najdejo delo, pri tem znatne ovire. Zato se svetuje vsem, ki hočejo iskati dela v Češkoslovaški, da ne. odpotujejo tja, dokler jim ni zagotovljeno mesto zaposlitve. Gospodarska vprašanja Srednje Evrope. Državni tajnik dr. Elemer Hantos je po naročilu srednjeevropske gospodarske zveze izdelal spomenico o gospodarskih vprašanjih Srednje Evrope, ki jo bodo predložili svetovni gospodarski konferenci. Na zborovanju na Dunaju, ki ga je s pozdravnim nagovorom otvo-ril industrijec Meinl, je razložil Hantos temeljne misli svoje spomenice. Govoril je najprvo o gospodarskem kaosu v Srednji Evropi, povzročenem po vojski in po razrušitvi avstroogrske monarhije. Srednjeevropsko gospodarsko ozemlje, ki ga je treba sanirati, obsega Nemčijo in nasledstvene države; pokriva 1 milijon 700.000 km’ in Šteje 150 milijonov prebivalcev. Seveda nihče ne misli na politično obnovo stare monarhije in na njeno združitev z Nemčijo, potrebna je pa prometna, vrednostna in industrijska združitev vsega označenega ozemlja. Nemški premogovni trg. Prvo četrtletje 1927 se je za nemško premogar-Stvo prav tako zadovoljivo zaključilo kot zadnje četrletje 1926. Zaloge koksa, obstoječe iz 136.000 ton, so se skrčile za 40.000 ton. Sele v zadnjih dnevih marca so začeli nekoliko počivati in so kakšen dan prenehali z delom; to se je nadaljevalo v aprilu. Vsekakor smatrajo dejstvo, da je btla polna prodaja možna tudi še štiri mesece po končanem štrajku, za značilen uspeh prodajne politike premogovnega sindikata. Na vprašanje, ali se je položaj ruhrskega premogar-atva trajno zboljšal, je treba, odgovoriti potrdilno. Zlasti močno narasla domača prodaja vzbuja upanje, da trgovina sindikata ne bo padla na globoki niv8 lanske pomladi. Tudi v inozemstvu si bo znal sindikat priborjeno pozicijo vsaj deloma varovati. Drobne resti. Načrt druge poljske tovarne dušika je dobil sedaj trdno obliko in jo bodo zgradili v bližini Tamova. Zaenkrat bodo napravili 80 ton na dan, pozneje bodo zgradbo razširili; stavbni načrt se raztega na Štiri, leta. •— Od ja-: nuarja do februarja je padel izvoz premoga iz Poljske za 24%%. — Dan&t (Darmst&dter- und Nationalbank) bo izplačala 12-odstotno dividendo; neki Amerikanec je zahteval 15-odstotno, pa so mu dejali, da je 12-odstotna za nemško velebanko prav dobra. Nemško bančno poslovanje je težje kot angleško in ameriško, ker obsega vse vrste kupčije. Treba se je bilo ozirati na rezerve, ker je trgovski položaj vendarle še zmeraj negotov. — Investicije Harrimanovega. koncerna v podjetjih Giesche v Poljaki šleziji bodo v treh letih dosegle 10 milijonov dolarjev. Produkcija cinka v marcu je bila za 25% večja kot v lanskem marcu, 4750 proti 3876 tonam. — Ravnatelj nemških tovarn umetne svile je odpotoval v Ameriko, da se pogaja tam o nadaljni izgradbi tozadevnih zvez. — V ostrovskem okraju so nakopali lani 10,250.000 ton premoga, so napravili poldrugi milijon ton koksa in 116.760 briketov. — Hrvaška eskompt-na banka v Zagrebu izkazuje 14 milijonov 763 tisoč dinarjev čistega dobička in bo izplačla 8-odstotno dividendo. Izredni rezervni zaklad bodo dotirali 9 poldrugim milijonom dinarjev, penzij-ski zaklad pa s pol milijona dinarjev. — Zapadnoevropska zveza surovega železa je sklenila, da bo kljub. slabejši splošni tendenci pustila cene litega železa nespremenjene. — Petnajst petrolejskih družb na zahodu U. S. A. se bo združilo v nov neodvisen koncern z glavnico 30 milijonov dolarjev. Izvršene so tudi že vse priprave za prodajo gazolina in drugih petrolejskih produktov na evropskem kontinentu, in sicer v mali in v veliki trgovini. Gospodarske vesti. Pogodba med romunsko vlado ter češkima tvrdkama Škoda in Ringhoffer o nabavi strojev, vagonov, lokomotiv itd. je podpisana. — Dve veliki poljski banki sta se združili, s finančnim jamstvom ameriške bančne skupine Harriman in italijanske Banca Commerciale. Poljski banki sta Veršav-ska trgovska banka in pa Banka združenih poljskih dežel. Predsednik nove banke je knez Stanislav Lubom irski, podpredsednik pa Harriman. — Fordova družba izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 698 milijonov dolarjev. Tako beremo. Pa ne bo držalo; kajti lanski dobiček je ob nič manjšem prometu znašal 97 milijonov dolarjev. — Lou-clieur je govoril o možnostih mednarodnega gospodarskega sporazuma. Začetek se mora napraviti z združitvijo posameznih industrij v mednarodne kartele, kakor je to napravila jeklena industrija. Napačno bi bilo, če bi bili taki karteli omejeni na dve državi; biti morajo splošni. — Nemška mesta K61n, Diissel-dorf itd. kupujejo premogovnike in se hočejo na ta način v nabavi premoga osamosvojiti. — V mesecih januar in februar so napravili na Poljskem za 50% litega jekla več kot v istih dveh mesecih preteklega leta, valjanih proizvodov pa ia 40% več. To je v prvi vrsti posledica zvišanega domačega konsuma. — Za nabavo majhnega bolgarskega parnika s prostornino 300 ton je tekmovalo kar 16 tvrdk: 8 angleških, 4 italijanske, 3 nemške in 1 francoska. Nabavo so oddali Nemcem. — Turška vlada bo najela pri ameriški banki Ulen and Co posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev in ga bo porabila za gradbo železnic v Mali Aziji. — Izkaz Poljske banke za tretjo marčevo dekado pravi, da se je zaloga deviz in valut znižala za 1,700.000 zlatov na 234,500.000 zlatov, zaloga zlata se je pa nekoliko zvišala. Obtok bankovcev je znašal 668,400.000 zlatov. — Mednarodna donavska komisija je na zborovanju v Strasbourgu končala prvo branje posvetovanj o predlogu dogovora med to komisijo na eni strani ter Rumunijo in Jugoslavijo na drugi strani glede nove organizacije v upravi Železnih vrat. Drugo branje se bo vrSilo 15. junija v Pragi; to bo zadnje zborovanje na če-ško-slovaških tleh, nato se bo preselila , komisija na Dunaj. — Beogradska in Sarajevska agrarna ih komercialna banka, na koji je interesiriba tudi Budimpeška komercialna banka, izkazuje letos 2,400.000 dinarjev čistega dobička-in bo izplačala 10 odstotno dividendo. Občni zbor je sklenil zvišanje delniške glavnice od 15 na 26 milijonov dinarjev. —» Trgovski oddelek v: Washingtonu računi v tujini naloženi ameriški kapital na 11.900 milijonov dolarjev; 3200 milijonov dolarjev je v Evropi, 4700 milijonov v Južni Ameriki, 3100 milijonov v Kanadi in 900 milijonov v Aziji in drugod. — Velika fuzija se pripravlja na Češkoslovaškem: združiti se nameravata obe veliki industrijski zvezi republike, in sicer Zveza češkoslovaških industrijcev ter Deutschcr Hauptverband der Industrie. Pogajanja so stopila že v zaključni stadij in bo prišel tozadevni odbor kmalu do pozitivnega uspeha. — Kakor smo že svojčas poročali, je začela agrarna Poljska uvažati žito. In sedaj beremo, da bo začela uvažati tudi petrolej. Ope-tovano smo pisali, da gre produkcija petroleja v poljskih vzhodnogaliških petrolejskih okrajih nazaj in je s tem nabava surovega petroleja za rafinerije zmeraj težavnejša. Ker ni računiti, da bi se produkcija petroleja kmalu dvignila, so se začeli ozirati po rumunskem petroleju. Začela je državna petrolejska družba »Polmin« in se pogaja za nakup velikih množin rumunskega petroleja. Pogajanja so pred zaključkom. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 9. aprila 1927. — Slabo deževno vreme je povzročilo, da je bil trg slabše preskrbljen in obiskan, pač pa je prišlo 43 slaninarjev s 132 zaklanimi svinjami na trg, ki so jih prodajali po 15 do 25 Din kg na drobno in po 15 do 17 Din kg na debelo; pri domačih mesarjih je bila govedina po 8 do 15, teletina 10 do 20, svinjina 15 do 25, ovčje meso pa po 8 do 10 Din kg. — Perutnine je bilo komaj kakih 400 komadov. Cene so bile piščancem 20 do 25, kokošim 4') do 65, racam in gosem 50 do 70, puranom 75 do 150 Din, zajcem 10 do 30, kozličkom 85 do 100 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompirja je bilo samo 5 voz in se je prodajal po 6 do 7 Din mernik, oziroma 1.50 do 2 Din kg, solata 10 do 12, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 Din kg, karfijol 5 do 15, ohrovt 0.50 do 3 Din komad, čebula 6 do 8, česen 8 do 10 Din venec, fižol 2.50 do 3 Din liter. Sadje: jabolka 4 do 10, suhe češplje 7.50 do 12 Din kg, datelji 24 do 36 Din kg, limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad. Med 30 do 35 Din kg, mleko 3 do 3.50, smetana 14 do 16, oljčno olje 28 do 36, bučno olje 15 do 22 Din liter, maslo surovo 45 do 60, kuhano 50, čajno 60 do 65 Din kg. Jajca 0.75 do 1.25 Din komad. — Cvetlice 1 do 6, klinčki 3 do 5 Din komad, šopki za cvetno nedeljo po 2 do 7 Din komad. Rože in cvetlice v loncih 25 do 100 Din komad. Sadike raznih vrst kakor marelice, breskve, hruške, jablane, črešnje in rože 15 do 30 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 6 Din komad, lesene grablje 6 do 8 Din, držala za sekire in motike 5 do 8 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 6. t. m. je bilo 12 voz sena in 7 voz slame, v soboto 9. t. m. radi deževnega vremena pa samo 1 voz sena in 1 voz slame na trgu. Cene so bile senu Pomlad! Nofja^tce, kravate, srajc«*, rokovlcc, naramnico, icpnl robci, n.iMI 2!« otroške mnjlcc, nahrbtniki, palic«?, dežniki, Klol* * vseh barvah, Sifoni, Sosintjen škarje, noži, potrebSCinc za krojače, čevljarje, tepetnfk*’, in secllarfe. Razna eJI5eča mila — samo prt Josip Peteline blizu PreSernovcoa spome-rlka; ob vodi Ljubljana. Nojnllje cene 1 ToCna postrežba l 75 do 90, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg. DOBAVA, PRODAJA. Dobava iivljenskih potrebščin. Javna bolnica v Slovenjgradcu razpisuje v smislu naloga velikega župana v Mariboru L. br. 526 z dne 25. marca 1927 ponovno dobavo življenskih potrebščin in sicer mlevsikih izdelkov ter špecerijskega in kolonijalnega blaga tukajšnji javni bolnici za čas od 1. aprila do 31. avgusta 1927. Polletna potreba bolnice: 1. Na mlevskih izdelkih: 3500 kg bele moke štev. »OCk, 2000 kg pšenične moke štev. >4«, 400 kg pšeničnega zdroba in 250 kg koruznega zdroba. 2. Na špecerijskem in kolonijalnem blagu: 1200 kg sladkorja kristal, 120 kg sladkorja v kockah, 10 kg sladkorja v prahu, 120 kg prave kave (boljše kvalitete), 120 kg kavine primesi (cikorije), 600 kg jedilne soli, 120 1 bučnega olja, 1000 kg riža, 300 kom. limon, kakor tudi raznih manjših potrebščin (dišav, orehov, popra, paprike, cimeta. itd.) v skupni vrednosti 500 Din. Interesenti naj vlože z 100 Din kolekovane ponudbe za navedeno dobo v zapečatenem ovitku najdalje do 15. aprila 1927 v upravi javne bolnice v Slovenjgradcu. Na ovitku je označiti predmet ponudbe ter ime ponudnika. Ponudbe naj se glase na stalno ceno z morebitnim popustom v odstotkih. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu znani podrobni razpisni in dobavni pogoji ter da iste priznava. Ti pogoji so interesentom na razpolago pri upravi javne bolnice proti plačilu pristojbine 5 Din. Vsak ponudnik mora istočasno s ponudbo položiti pri blagajni uprave bolnice kavcijo v višini 5% vrednosti polletno dobavljenega blaga, za kar prejme uradno pobotnico. Kavcijo je položiti v gotovini ali pa v ne- vinkulirani hranilni knjižici pupilarao varnega denarnega zavoda. Nezadostno kolekovanih ali prepozno vloženih ponudb ter onih, pri katerih kavcija ni bila položena, se ne more 'vpoštevati. Ponudbe bo uprava predložila velikemu županu v Mariboru v odločitev. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. aprila t. 1. ponudbe za dobavo stenja za svetiljke. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 20 oprila t. 1. ponudbe glede dobave 30 plošč za okretanje (Wen-deplatten). — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 22. aprila t. !. ponudbe glede dobave 100 m3 bukovih drv ter raznega platna in perila. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 22. aprila t. 1. ponudbe glede dobave električnega instalacijskega materiala ter 130 m3 jamskega lesa. — Direkcija državnih rudarskih preduze-ča v Sarajevu sprejema do 25. aprila. t. 1. ponudbe glede dobave dveh kompletnih električnih jamskih ventilatorjev — Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: Dne 21. aprila t. 1. pri Komandi Dravske Divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 2270 m3 drv. — Dne 27. aprila t. 1. pri Komandi III. ar-mijske oblasti v Skoplju glede dobave 18,300 m3 drv. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja. Dne 28. aprila t. I. se bo vršila pri Kr. redarstvenem ravnateljstvu v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje stare opreme redarjev. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Zahvala. Povodom prebridke izgubo našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Rajmunda And ref to tovarnarja nam je došlo toliko odkritih izrazov sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posehej. Zato izrekamo tem potom našo najglobokejšo zahvalo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, posebno pa godbenemu društvu »Gradaščica« za ganljive žalostinke, kakor tudi gasilnemu društvu Vič-Qlince za častno spremstvo pri pogrebu. Nadalje velja nasa zahvala tudi vsem številnim pokojnikovim prijateljem in znancem, ki so ga v tako mnogobrojnem številu spremni na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat naša srena zahvala. Vif - Ljubljana, 14. aprila 1927. Žalujoča rodbina Andretto. Najpripravnejša darila za Veliko noč so stroji in kolesa -mmam Znamko GKITZftlER, ADLER, PHGNIKS s pt ustim tekom (Freilauf), pneumatika, olje ter posamezni deli (nujnovcjfie opreme). Edino ie v Ljubljani, blizu PreSernovega spomenika ob vodi. Telefon 2913. Najnižje cene, tudi na mesečna odplačila. Za jugoslovanski patent št. 1272 in dopunska patenta št. 1273 in 1274, vsi od 1. decembra 1922, ki se glase na: Postupak za proizvodnji« polymasnokiselih estera (Verfahren zur Darstellung von Polyfettsaureestern) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: ing. Milan šuklje, Ljubljana, šelenburgova ulica 7. Veletrgovina B > v ■> m v Uubiiani Špecerijsko blago raznovrstno Iganje, moke In dolalne prt* delite. • Rasno vratno rudninsko vodo. Lastna »ralama sa k» ve la aitta se dliave a ; /alektrtlalm obrate«*. - »I tovarna W vinskega kisa, d.is.L, LiuMiana najfineiši in najokusnejši namizni kis is pristnega vina. Zsbtovatto ponudbo! Tehnično in HigljenKno najmoder-0neje urejena kisama v Jugoslaviji. Maarnet MuMiaea, Oeealsfca ceatafe, n.i P. N. INDUSTRIJSKA PODJETJA IN OBRTNIKE opozarjamo za vsakovrstne trans-misijske naprave na tovarnifiko zalogo: Struženih In komprlmlranlh osf, originalnih ležise SKF na krogljice, ležišč na obročke (Ringschmierlager) v vseh dimenzijah, kakor tudi orlfflnainih Mannesmann-ovih cevi, vsakovrstnega orodja in ostalega v io stroko spadajočega blaga v najveiji izbiri pri tvrdki: Schneider & V er o v šelc. trgovina z vsakovrstno ieleznino, orodji in stroji Ljubljana, Dunajska cesta 16. Veletrgovina koloni Jalne In Špecerijske robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga svr’ v- pražene kave, mletih in rudninske vode. Tofnn bi solidno puatralba! eanlk« Ureja