IZVESTJA Muzejskega društva za Kranjsko. --<> I |<- Letnik VII. 1897. Sešitek 6. Iz domače zgodovine. (Doba od 843-867.) Spisal dr. Fr. Kos. (Konec.) IV. Dogodki po Istri in Furlaniji. Omenil sem, da je dobil leta 843. v verdunski pogodbi cesar Lotar med drugim tudi Istro in Furlanijo, h katerima je takrat spadala jugozahodna stran sedanje slovenske domovine. Rečeni cesar je kmalu po sklenjeni pogodbi pokazal svojo naklonjenost tistim fevdnikom, ki so stali na njegovi strani. Dne 22. avgusta 1. 843. je potrdil oglejski perkvi vsled prošnje njenega patrijarha tista posestva, katera jej je daroval neki Alboin, preden je prišel v nemilost pri cesarju.1) Ta posestva so se nahajala v Furlaniji in pa blizu Vicenze, kar je razvidno iz neke listine cesarja Karola Velikega z dne 7. julija leta 809.2) V navedeni listini z dne 22. avgusta 1. 843. je omenjeno, da je grof Eberard naznanil cesarju prošnjo oglejskega patrijarha. Brez dvoma je bil ta Eberard takratni vojvoda furlanski, čegar žena Gisela je bila hči Ludovika Pobožnega. Eberard je bil torej svak cesarja Lotarja. O njem pravi pisatelj spisa »Translatio S. Callisti«, da je bil plemenit mož frankovskega rodu, ki je za časa cesarjev Lotarja in Ludovika 1) Mitth. d. Inst. f. österr. Gcschichtsforsch., I (1880), str. 284. št. 6. a_) Mitth. d. Inst. f. österr. Gcschichtsforsch., I, str. 280. 12 vladal kot furlanski vojvoda;') Iz nekega drugega vira je razvidno, da jc bil Eberhard poslan v Furlanijo, da bi branil Langobarde pred napadi Slovanov.'1) V nekem kapitulariju cesarja Lotarja iz leta 846. je med italskimi velikaši omenjen tudi Eberhard.'') Iz nova navaja grofa Eberharda neka listina cesarja Ludovika IL, ki je bila izdana dne 30. oktobra 1. 854. na korist oglejskemu patrijarlui Thcutmaru.'1) Iz listine jc razvidno, da jc rečeni grof najprej prosil pri cesarju Lotarju za oglejskega patrijarha Andreja, pozneje pa pri Lotarjevem sinu, cesarju Ludoviku, za Thcutmara. Tudi v listini cesarja Ludovika II. z dne 23. marca leta 856., katera jc bila izdana na korist Benečanom, omenja se -vojvoda Eberhard.7) Umrl je leta 864. ali pa 866.") Grof Eberhard je bil v zvezi z raznimi imenitnimi možmi tistega časa tako n. pr. s fuldskim opatom Rabanom. Ta se jc mnogo trudil, da bi odstranil krivoverstvo meniha G otoška lka, ki je nekako po svoje razlagal nekatere spise sv. Avguština. Učil je, da jc Bog že pri rojstvu vsakterega človeka določil, ali naj bo pogubljen, ali pa izveličan. Komur je namenjeno prekletstvo, ne pomagajo mu ne krst, ne spoved, ne molitev in ne dobra dela. Tak človek je le na videz član katoliške cerkve, kajti v pravi cerkvi se nahajajo le božji izvoljenci. Ko se je Goteskalk v drugič vračal iz Italije, obiskal je okoli leta 846. furlanskega grofa Eberharda ter mu hotel :l) Translatio S. Callisti e. 4 (Acta .sanet. Bollandi Oct. tom. VI, 444): ». . . ca igitur tempestatc fuit vir nobilissimus Francorum nata-libus oriundus nomine Everardus qui ducatum Foroiuliensem . . . sub glorioso principe Lothario Ludovici piissimi imperatorja filio . . . nobi-litcr administravit«. 4) Andreac Presbvt. (hron. (M. G. SS., V, str. 235) : ».Malta fati-gatio Langobardi et oppressio a Slavorum gens sustinuit, usque dum imperator Foroiulanorum Ebhcrardo principem eonstitu.it». •"') Dümmler, Gesta Berengarii, str. 17, op. :i. ") Izvcstja muz. društva, IV, str. 178, št. 37. ') Böhmer-Mühlbacher, Kegesten, I, str. 44S, št. 1171. ") Dümmler, Gesta Berengarii, str. IS. vcepiti svoje nazore. Najbržc jc Goteskalk ostal dalj časa pri gostoljubnem Eberhardu. Ko je Raban zvedel, kje se mudi menih Goteskalk, pisal je grofu precej obširno pismo, v katerem je najprej izrazil svojo zadovoljnost zarad njegovega (grofovega) zdravja in postrežljivosti. O tej sta poročala Rabami duhovnika Askrih in Hudpert, katera sta leta 844. potovala v Rim. Ta dva sta tudi Rabanu povedala, da želi Eberhard njegov (Rabanov) spis v slavo Kristusovega križa. Raban pravi v svojem pismu, da je rad ustregel njegovi želji ter v pretočenem letu (morebiti 845) spis izročil njegovemu (Ebcrhardpvemu) poslancu Gagauzardu, katerega je v tej zadevi poslal k njemu. Raban omenja v svojem pismu, da se je do njega razširila govorica, da biva pri njem (pri Eberhardu) lažimodrijan Goteskalk, ki uči, da je božja pred-odločba ustvarila vsakega človeka tako, da ne more biti izveličan tisti, ki ni namenjen za večno življenje, ako bi tudi hotel priti v nebesa ter bi v ta namen živel po pravi veri in izvrševal dobra dela. Rog, ki je vir našega odrešenja, ne pa pogubljenja, naj bi tedaj silil človeka, da se pogubi. Gotes-kalkov nauk je dovedel do obupa že mnogo ljudij, ki pravijo: »Kaj mi je treba skrbeti za svoje izveličanje in za večno življenje? Ako dobro delam in nisem namenjen za nebesa, ne pomaga mi nič; ako pa pregrešno živim, ne škoduje mi nič, ker božja previdnost me je odločila za večno življenje«. Dalje piše Raban precej obširno o bistvu božje preddoločbe in o spisih sv. Avguština. Proti koncu pisma pravi Raban, da je prepričan o njem (o grofu Eberhardu), da je dober kristijan in da ne bo hotel imeti v svoji hiši nič takega, kar bi nasprotovalo Kristusovemu evangeliju, pač pa to, kar je všeč Bogu ter služi dušam v izveličanje.'') — Z zadnjim stavkom je Raban najbrže namignil grofu Eberhardu, da bi odstranil (jotcskalka iz svoje dežele. ") Sirmondi Opera varia, II (cd. Venetiis, 1728), str. 1019—1026. — Raban omenja ta spis do furlanskega grofa Eberharda v svojem pismu, katerega je poslal meseca marca najbrže leta 850. nadškofu Ilinkmaru v Rheims. (Sirmondi, Opera varia, II, str 989). Kaže se, da to pismo ni bilo brez posledic. Grof Eberhard je pregnal iz svoje pokrajine krivoverca Goteskalka, kateri se je nato napotil, kakor trdi Hinkmar, med barbare in pogane z izgovorom, da bi pri njih oznanoval sveto vero. Sel je namreč najprej v Dalmacijo, potem v Pannonijo in odtod na Bavarsko.10) Dne 1. oktobra leta 848. se je sešla sinoda v Mainz-u, kjer so Goteskalkov nauk proglasili za krivoverstvo, njega samega pa so bičali ter pregnali iz dežel kralja Ludovika.11) Rekel sem, da jc furlanski grof Eberhard prosil cesarja Lotarja, da bi ta potrdil oglejskemu patrijarhu Andreju stare pravice oglejske cerkve.1") Šlo je namreč za to, da bi imeli oglejski patrijarhi mctropolsko oblast čez isterske škofe in cerkve, ne pa gradeški. Dotična listina cesarja Lotarja se nam ni ohranila, a razvidno je posebno iz nekega pisma papeža Sergija II., ki je vladal od januvarja leta 847.1S), da je takrat zarad isterskih škofij iz nova nastal prepir med oglejskim patrijarhom Andrejem in gradeškim patrijarhom Venerijem. Ko je papež zvedel po oglejskih poslancih o tem prepiru, ukazal je obema metropolitoma, da naj prideta na sv. Martina dan (dne 11. novembra, morebiti 1. 846.) v Rim, kjer bi se naredil konec njunemu razponi. Papež je tudi izrekel željo, da bi se s cesarjevim dovoljenjem sklicala velika sinoda. Naznanil je patrijarhoma, da je zarad te zadeve pisal ,0) Ann. Bertln. a. 849 (M. G. SS., 1, str. 44:1): »Gbdcscalcus . . . Italiam specie rcligionis aggressus, mde turpiter cicetus Dalmatiani, l'annoniam Noreiamque adorsus . . .« — Hincmar (Liber de tribus epist, c. 1) pravi, da je Goteskalk šel »ad barbaras et paganas gentes velut evahgelizaturura perrexisse«', — Iz tega je razvidno, da seje Goteskalk takrat napotil med Slovence in Hrvate. ") Bohmcr-Mühlhaehcr, Kegesten der Karolinger, str. 532. 12) Primerjaj zgoraj omenjeno listino cesarja Ludovika II. z dne :i0. oktobra leta «54., kjer čitamo : ». . . per Evrardum comitem supra-memoratum, patriarcha Andreas domini et genitoris nostri expetiit cclsi-tudinem, ut antiquissimum jus ecclcsiac ejus denUO confirmaretur auetoritate«. la) Jaffe, Reg. pont. Rom., cd 1885, I, str. H27 in 329. cesarju, od katerega sedaj pričakuje odgovora. Svetuje jima, da bi tako dolgo potrpela, dokler mu cesar ne odgovori; še-le potem jima hoče pismeno naznaniti, kaj naj storita.14) Dandulus, ki tudi omenja ta prepir, dostavlja, da papež Sergij 11. ni mogel pomiriti oglejskega in gradeškega metro-polita, ker jc prezgodaj umrl.15) V Kroniki oglejskih patri-jarhov čitamo, da je dobil oglejski patrijarh Andrej nadoblast čez gradeško cerkev od papeža Leona IV. in od cesarja Lotarja ter da je v ta namen sklicana sinoda prisodila gradeško faro oglejski patrijarliiji.11') Ako jc to, kar trdi rečena kronika, vsaj nekoliko zanesljivo in resnično, smeli bi trditi, da je papež Leon IV., ki je bil izvoljen koncem januvarja leta 847.,n) sklical tisto sinodo, katero je že hotel zbrati njegov prednik Sergij II. Najbrže jc kmalu potem, morebiti žc leta 847., oglejski patrijarh Andrej po desetletnem vladanju zapustil ta svet.18) Skoraj ravno takrat, morebiti leta 848., je šel za njim njegov nasprotnik, gradeški patrijarh Venerij. Nekako v tistem času, namreč dne 26. aprila leta 847., je neka nuna iz Trsta z imenom Maru darovala za časa svoje bolezni samostanu Marije Device v Sestu10) in ondotnemu opatu Luponu 55 jerbasov oliv. Ako bi kdo po njeni smrti ne hotel priznati te daritve, plača naj opatu Luponu in njegovemu samostanu kot globo jedno libro zlata.20) Listina, v kateri se to omenja, je znamenita zarad prič, katere so v njej naštete. Navedena sta med njimi dva tri- •*) Izvcstja muz. društva, IV, str. 146, št. 33. 16) Chronicon, üb. VIII, c. 4, pars 22 (Muratori, Script, rer. Itak, XII, str. 178). 16) Chronicon patr. Aqu.il, alterum (Rubeis, Mon. ecel. Aquil., App. str. 10). ") Jaffe, Reg. pont. Rom., ed. 1885, I, str. 329. *") Chronicon patr. Aquil. alterum (Rubeis, op. cit.). '") Scsto (»ad Sextunu je v jugozahodni Furlaniji hlizu mesta Concordije. 30) Izvestja muz. društva, IV, str. 147, št. 34. buna,21) namreč nunin brat Johannes in pa Johannes de Petro, potem dva 1 ocisalvatorja ali lociservatorja, in sicer Johannacinus de Aquelina in Martinus Cabrisianus, ter dva vikarja, Tanculus in Stefanus. Takratni notar tržaške cerkve je bil klerik Dominicus. Listino jc tudi podpisal presbiter Benedictus. Iz tega dokumenta jc razvidno, da so imeli Tržačanjc leta 847. še svoje tribune, vikarje in lociservatorje, kakor so jih imela za dobe Grkov tudi druga isterska mesta, a jih morala pozneje, ko so prišla pod frankovsko oblast, nadomestiti z grofi, centarhi itd. Po smrti oglejskega patrijarha Andreja je postal Ve-nancij (»Venantius«) njegov naslednik. O njem ne vemo drugega, kakor to, da je vladal le malo časa, najbrže od 847—850.22) Ko se je leta 850. zbrala v Paviji neka sinoda, predsedoval jej je razun milanskega nadškofa Angilbcrta in ivrejskega škofa Josipa tudi oglejski patrijarh Theodemar.23) Iz tega je razvidno, da Vcnancij takrat že ni bil več patrijarh. Venancijev sovrstnik na bližnjem otoku je bil gradeški patrijarh Viktor I., ki je bil po rodu Benečan. Izvoljen je bil za patrijarha po Venerijevi smrti, najbrže leta 843. Vladal je šest let, tri mesece in četiri dni, tedaj najbrže do 1. 854.24) '■") Tribuni so bili za časa grške vlade po naših krajih predstojniki posameznih mest. Izvoljeni so bili od ljudstva, vlada v Carigradu pa jih je potrdila. Tudi po beneških otokih so vladali tribuni. Vsled napadov tujih barbarov so pa sklenili Benečani, da je treba namesto dosedanjih tribunov postaviti samo jednega predstojnika, katerega so zvali dožda ali vojvodo (dux). (Gfrörer, Byzant. Geschichten, I, str. 35 — 37.) Tribuni, domestiki, vikarji in lociservatorji so oskrbovali za časa grške oblasti občinske zadeve ter sc shajali v zborih, kjer so sedeli po vrsti vsak po svojem dostojanstvu. **) Napačna jc trditev Kronike oglejskih patrijarhov (Rubeis, Mon. ecel. Aquil., App. str. 10), da jc Vcnancij vodil oglejsko cerkev trinajst let. ,s) Rubeis, Mon. ecel. Aquil., str. 437. '*) Cronica de sing. patr. nove Aquilcie (Monticolo, Cronache Venczianc, I, str. 15). — Johannis Diaconi Chron. Venet. (Monticolo, op. cit., str. 115 in 116). — Danduli Chronicon, Hb. VIII, c. 4, pars 25 (Muratori, Script, rer. Ital., XII, str. 178.) Dne 1. aprila leta 852. mu jc papež Leon IV. podelil palij, da bi ga rabil tiste dneve, kateri so bili določeni v listinah gradeške cerkve.-"') Ko je umrl, pokopali so ga v cerkvi sv. Evfemije na (iradežu.20) Cesar Lotar je meseca aprila leta 850. poslal svojega sina Ludovika v Rim, kjer ga je papež Leon kronal za cesarja. Odslej je imel razun očeta tudi sin Ludovik cesarski naslov ter je pod očetovim nadzorstvom vladal po Italiji. Dne 17. aprila leta 852.se je mudil cesar Lotar v Paviji, podelil tu vsled prošnje opata Felmona (Selmonaf) moškemu samostanu v Diljanu imuniteto ter mu zagotovil svoje varstvo. Rečeni opat je namreč s svojim premoženjem ustanovil ta samostan, ki je bil posvečen sv. Mihaelu arhangelu ter se nahajal v sedanji poreški škofiji blizu Vižinado.27) Cesar Ludovik II. je v darovalni listini do imenovanega samostana določil, da ne sme nobeden javni sodnik ali pa kaka druga sodna oseba priti v samostanske cerkve in hiše ter tu nadlegovati in vznemirjati samostanskih ljudij; pač pa naj bo samostan za vse čase pod cesarskim varstvom. Tudi je za-povedal, da se ne sme njih (poreški) škof svojevoljno vtikati v njih zadeve, nalagati jim izvanrednih davkov ter po smrti kateregakoli opata izvoliti novega naslednika. Pač pa naj škof uredi zborovanje, posvečenje m božjo službo tako, kakor bi bilo všeč ondotnim menihom. Ako bi umrl opat, imajo naj menihi pravico, da si izvolijo novega predstojnika. Ako bi ne imeli v svojem samostanu za to sposobnega človeka, smejo ga izbrati izmed redovnikov kakega drugega samostana.2") Dve leti pozneje je skazal cesar Ludovik po zgledu svojega očeta svojo naklonjenost oglejski cerkvi. Dne as) Ughelli, Italia sacra, cd. Colcti, V, 1106. — Jaffe, Reg. pont. Rom., cd. 1885, I, str. 333, št. 2616. 86) Cronica de sing. patr. nove Aquilcie (Monticolo, op. cit.) — Danduli Chronicon (Muratori, op. cit.). ") Dandanes se na mestu tega samostana nahajajo le razvaline. '•"') Kandier, Codice dipl Istr. ad ann. 853. — Glej tudi liöhmer-Mühlbacher, Regcsten, I, str. 442, št. 1154. 30. oktobra leta 854. je potrdil vsled prošnje svojega sorodnika, furlanskega grofa Eberharda, oglejskemu patrijarhu Theutmaru (Thcodemaru) in njegovim naslednikom metro-polsko oblast čez isterske škofe in cerkve. Iz dotične listine je razvidno, da je patrijarh Theutmar po grofu Eberhardu pokazal cesarju razne dokumente, kateri naj bi spričevali, da je imela oglejska cerkev patrijarhalno oblast po vsej Istri že od prvih časov krščanstva.29) Nekako v tistem času (okoli 1. 854.) je po smrti gradeš-kega patrijarha Viktorja I. prišel na njegovo mesto Benečan Vital, ki je vladal 19 let, 1 mesec in 6 dnij.30) Papež Benedikt III. mu je dne 30. marca leta 858. podelil palij.31) L. 857. je bil carigrajski patrijarh Ignacij brez preiskave odstavljen ; na njegovo mesto je prišel slavohlepni Photij. Duhovščina car igraj ske patrijarhijc se je vsled tega razdelila v dve stranki; jedna se je potegovala za pregnanega Ignacija, druga pa se je pridružila od vlade podpiranemu Photiju. Papež Nikolaj I. je storil več korakov, da bi pomagal Ignaciju do njegovega dostojanstva. V spomladi leta 863. je sklical sinodo v Rim ter tu Photija izobčil iz cerkve. Ako je res, kar trdi Dandulus, udeležil se jc tega zborovanja tudi gra-deški patrijarh Vital.32) t Kaže se, da je bil patrijarh Vital kmalu potem pri neki drugi sinodi v Rimu. Dne 30. oktobra leta 863. so se zbrali okoli papeža mnogi škofje, da bi se posvetovali o raznih dogodkih v frankovski državi. Ohranilo se nam je pismo papeža Nikolaja L, s katerim je vabil gradeškega patrijarha Vitala k tej sinodi. Pisal mu je, da bi ne videl rad, ako bi izostal. Če bi pa vendar osebno ne mogel priti, pošlje naj M) Izvcstja muz. društva, IV, str. 178, št. 37. 80) Cronica de sing. patr. nove Aquileie (Monticolo, op. cit., str. 15). — Johannis Diaconi Chron. Venet. (Monticolo, str. 116 in 121). — Danduli Chronicon, VIII, c. r, pars 34 (Muratori, op. cit., str. 180). »M Ughelli, Italia Sacra, ed. Colcti, V, str. 1106. sa) Chronicon, VIII, c. 4, pars 40 (Muratori, Script, rcr. Ital., XII, str. 181). k zborovanju nekoliko svojih sufraganov, duhovnikov in di-jakonov, da ga bodo zastopali.38) Kakor Vital, udeležil se jc tudi oglejski patrijarh Theutmar včasi kake sinode. Meseca julija leta 855. sta bila v Paviji državni zbor in pa cerkvena sinoda, na katerih so se obravnavale razne duhovske in posvetne zadeve. Prišel je tja tudi oglejski metropolit, vendar ne patrijarh Andrej, kakor čitamo v nekem zgodovinskem viru, temveč njegov drugi naslednik Theutmar,34) ki je imel tu priložnost, da se jc lahko osebno zahvalil cesarju Ludoviku za skazane dobrote ter ga prosil še novih. Povedal sem, da je cesar Ludovik II. zagotovil 1. 852. samostanu v Diljanu svoje varstvo ter ondotnim menihom dal pravico, da si smejo po smrti svojega opata izvoliti novega predstojnika. Tudi je prepovedal poreškemu škofu vtikati se v samostanske zadeve. Kaže se, da se ta ni posebno brigal za vladarjev ukaz, kar se da sklepati iz tega, da je cesar dne 3. aprila leta 857. v Mantovi za rečeni samostan zopet izdal novo listino, s katero mu je potrdil stare pravice. Cesar Ludovik jc namreč takrat dovolil, da naj postaneta brata Petronasij in Talasij samostanska odposlanca (»missi«) ter naj delita podporo tam, kjer bi bilo potrebno. Ker se menihi vsled pomanjkanja ne morejo večkrat do cesarja obrniti, dovolil jc ta, da smeta rečena odposlanca priti pred njega v samostanskih zadevah. Ker so menihi prosili, da bi volili svojega opata in svoje odposlance brez kakega pritiska in posvetnega nadlegovanja ter da bi bila volitev neodvisna od škofa, dovolil je cesar, da naj menihi po smrti sedanjega opata izvolijo z dovoljenjem Petronasija in Talasija iz svoje srede novega opata, katerega naj poreški škof posveti, ne da bi kaj ugovarjal. Menihi naj imajo pravico, da si postavijo svojega odvetnika. V listini je tudi omenjeno, da so menihi prosili, da bi imel samostan svobodne pravice zastran živinske as) Mansi, Concil. coli., XV, str. 661. **) Mansi, Concil. coli., XV, str. 15. — Böhmcr-Mühlbachcr, Reg. 1. str. 446, št. 1167. paše, sekanje lesa in ribjega lova, kakoršnc imajo tudi drugi samostani.35) V. Pribinov sin Kocel do leta 867. Nekaj malega nam je znano o vojvodi Kocelu iz tiste dobe, ko je bil še živ njegov oče Pribina. Omenili smo že, da je bil leta 850. navzoč, ko jc solnograški nadškof Liupram posvetil v Blatogradu cerkev Matere božje. V naslednjih dneh jc Kocel spremljal solnograškcga nadškofa, ko je ta obiskaval razne kraje po Pribinovi deželi z namenom, da bi ondi posvetil kako novo cerkev. Že takrat je Kocel pokazal svojo pobožnost in versko gorečnost, ker je marsikatero cerkev preskrbel s potrebnimi dohodki. Ko je vojvoda Pribina proti koncu leta 860. ali pa v začetku 861. zgubil svoje življenje v boju z Moravci, postal je Kocel njegov naslednik v Dolenji Pannoniji. Kaže se, da je moral novi vojvoda takoj v začetku svojega vladanja za malo časa zapustiti svojo zemljo ter na Bavarskem iskati zavetja pred kraljevičem Karlmanom. Dne 21. marca 1. 861. je bil Kocel v Rcznem, kjer je podelil freisinški cerkvi svoje posestvo pri Blatnem jezeru v vasi »Uuampaldi« imenovani.30) Kakor je solnograški nadškof Liupram prišel večkrat v Dolenjo Pannonijo k vojvodi Pribini, tako se je napotil parkrat njegov naslednik Adalvin v Kocelovo deželo. To se je zgodilo v tistem času, ko sta solunska brata Konstantin n Metod, poklicana iz grškega Carigrada, z vspehom širila po zemlji kneza Rastislava krščanstvo in omiko. Vkljub zimi in mrazu je prehodil solnograški nadškof proti koncu leta 864. dolgo pot. iz Solnograda v Blatograd najbrže z namenom, da bi tako odvrnil vpliv slovanskih misijonarjev od Dolenje Pannonije. O božiču (dne 25. dec.) se je Adalvin mudil pri vojvodi Kocelu v Blatogradu ter tu opravil božjo službo. Naslednji dan, tedaj na praznik sv. Ste- Kandier, Codice dipl. Istr. ad ann. 857. ■•) Izvestja muz. društva, IV, str. 185, št. 44. rana, napotil se jc v neki kraj, ki je bil Vitemirova lastnina,-17) ter je tu posvetil cerkev na čast sv. Štefanu. Na novega leta dan je bil v »Ortahu«. kateri kraj je bil lastnina vojvode Kocela, ter tu posvetil cerkev na čast sv. Mihaelu. V soboto dne 13. januvarja leta 865. je posvetil »ad Weride« cerkev na čast sv. apostolu Pavlu, naslednji dan pa »ad Spizzun« cerkev na čast sv. devici Marjeti. Istega leta je tudi posvetil cerkev sv. Lovrenca v Ternbergu in cerkev v »Fizkere«. Ko je posameznim cerkvam dal tudi potrebnih duhovnikov, zapustil je za nekaj časa pannonsko zemljo. Najbrže leta 866. je nadškof Adalvin iz nova prišel v Dolenjo Pannonijo, da bi tu delil zakrament svete birme ter ondotnemu ljudstvu oznanoval verske resnice.38) V kraju, »Cella« imenovanem,3") ki je bil Unčat-ova lastnina, izgotovili so takrat cerkev, katero je nadškof posvetil na čast sv. Petru ter jej dal tudi posebnega duhovnika. Cerkev v »Ztradach« je posvetil na čast sv. Štefanu, cerkev »in Weride« pa na čast sv. apostolu Petru. Potem je posvetil še tri cerkve, jedno v »Quartinaha« na čast sv. Ivanu evangelistu, drugo v »Muzzi-lihcschirichun-u« in tretjo v »Ablanza«,40) katerim je preskrbel tudi svoje duhovnike.'1 ■) Anonimni pisatelj spisa »Conversio Hagoariorum et Carantanorum« nam našteva kakih 30 cerkva, postavljenih za časa Pribinovega in Kocelovega vladanja ter posvečenih »') Conv Bag! et Carant., c. 13 (M. G. SS., XI, str 14): .... in proprietatc Wittimaris ... — Po mojih mislih je ta Wittimar ista oseba, kakor »Witemir«, ki je bil leta 850. navzoč pri posvečevanju neke cerkve v Blatogradu (Conv. Bag. et Carant, c. 11) Pravilna slovenska oblika se glasi Vitemir. (Gl Letopis Matice slov. za 1886, str. 145, št. 324). 38) Conv. Bag. et Carant c. 13 (M. G. SS., XI, str. 14): »Seil u en t i quoque tempore veniens iterum in illam partem causa confirmationis et praodicationis . . .« — Ker rabi neznani pisatelj tukaj besede »sequenti quoque tempore«, nc pa izraza »eodem anno«, sklepam iz tega, da se je Adalvin v drugič napotil na Kocelovo zemljo I. 866., ne pa 865. Leta 867. pa sta prišla h Kocelu že sv. Konstantin in Metod. °9) ». . . in locum qui dicitur Cella.« — Tu ne smemo misliti na mesto Celje, katero ni bilo več v Kocelovi deželi in tudi ne pod oblastjo solnogra.ških nadškofov. V cerkvenem oziru jc bilo Celje odvisno od oglejskih patrijarhov. 40) ». • . ad Ablanza«. — Ta kraj ni Allenz na gorenjem Štajerskem, ki ni bil nikdar v Kocelovi deželi. 41) Conv. Bag. et Carant., c. 13 (M. G. SS., XI, str, 14). po solnogras.kih nadškofih Liupramu in Adalvinu; imenuje nam tudi 23 različnih krajev, v katerih so cerkve stale. Vsi navedeni kraji in vse omenjene cerkve so bile v deželi Pri-binovi in Kocelovi, ne pa, kakor trdijo Muchar42) in še nekateri drugi, tudi drugod, kakor na današnjem gorenjem Štajerskem ali pa še celo na Dolenjem Avstrijskem.43) Proti koncu leta 867. sta se napotila slovanska blago-vestnika Konstantin in Metod z Moravskega, kjer sta štiri in pol leta oznanovala sveto vero, skozi Dolenjo Pannonijo v Rim. Med potjo sta prišla k vojvodi Kocelu, kateri ju je z velikim veseljem sprejel. Posebno se je vzradoval, ko sta mu solunska brata pokazala v slovenskem jeziku spisane knjige, katere je lahko razumel brez tolmačev. Dal jima je na pot petdeset učencev, da bi jih podučevala v slovenski pisavi in sveti veri.44) V Rimu sta bila Konstantin (Ciril) in Metod posvečena za škofa. Ker jc prvi umrl meseca februvarja leta 869., pozval je vojvoda Kocel samo Metoda, da bi prišel v njegovo deželo. Ta poklic je bil jako važen za vse pannonske Slovence, pri katerih je Metod najprej vpeljal slovensko službo božjo. Nemški mašniki iz Solnograda in drugih krajev, ki so le za silo lomili slovenski jezik, zgubili so najedenkrat vso veljavo pri ljudeh in ni jim drugega kazalo, kakor zapustiti slovenske pokrajine. To je storil nadduhovnik Richbald, naslednik prej omenjenega nadduhovnika Altfrida.45) ") Gesch. der Steiermark, IV, str. 219. «») Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 360. ") Spomenica tisočletnice Metodove smrti, str. 31. *•) Conv. Bag. ct Carant. c. 12 (M. G. SS., XI, str. 13): »Similiter-quc co (Altfrido) defuneto Rihpaldum eonstituit archipresbyterum. Cjui multum tempus ibi demoratus est, exercens suum potestative officium sicut Uli lieuit archiepiscopus suus, usque dum quidam Graccus Methodius nomine novitcr inventis Sclavinis litteris linguam Latinam doctri-namque Romanam atque litteras auctorales Latinas philosophice super-ducens vilesecre feeit cuneto poptilo ex parte (sc. Slavorum) missas ct evangelia ecclcsiasticumque officium illorum qui hoc latine celebraverunt. Quod ille (Rihpaldus) ferre non valens sedem repetivit Iuvavensem.« Črtice o nekdanjih slovenskih naselbinah v Gorenji Avstriji. Spisal Milan Pajk. (Konec.) Število slovenskih krajevnih imen v Gorenji Avstriji jc jako veliko. Največ jih nahajamo v traunskcm okrožju in okoli hallstattskega jezera; a tudi v ostalih delih Gorenje Avstrije jih ne manjka; okoli Freistadta kar mrgoli slovanskih imen, ki pa niso samo nasledki slovenskega, ampak tudi češkega nascljenja. A. V traunskem okrožju sem našel sledeča imena1): Skoro vse večje vode imajo slovenska imena: Današnja Laussa (pritok Aniže na štajerski meji; 1. 1139.*) in še večkrat se imenuje Luzach), Frenzbach (pritok Aniže na štajerski meji od vzhoda sem, prej Fruilenize, Frudnitz == brodnica 1. 1110 . . .:i), reka i" kraj Gaflenz (fluvius avelenze,') gabe-lenz —= jablonec), potok Zaucha suha), Tcichfluss (= tiha, Tyecha I. 1125/') in večkrat), Pieslingbach (pritok Teichle Pesnica, Piznic, Pieznirh 1. 1190.°); moz/.yrniche rivulus (primeri: močvirnik' in Mozirje) se leta 1259.") in 1278.*) vzhodno od Spitala na Pvhrnu omenja, istotam potok Muetnich 1. 1278. (=-- Motnik); imeni teh dveh potokov sta se danes izgubili, le posestvo Muetnichbauer spominja na drugi potok. Reichramingfluss (Rubiniccha, Rubicha 1. 1082.'') in večkrat, od besede »rov«10), Sarmingbach (c. 985)n) in večkrat, Sa-pinihca, Sabiniche, torej — Zabnica), Stevcrling (1. 1160.") Stirnich'''j. Stoderthal (stranska dolina gorenje stevrske do- ') Primeri tudi: Lamprecht, Historisch-topographische Matrikel des Landes oh der Enns — '■') Zahn UB. v. Steiermark I. 183. — ') ÜB. II. 134, l«r.. - *) ÜB. I. 119. ») Uli. II. 105. - ") UB. 11.424. — ') UB. III. 264. — •) UB. III. 486. — ') UB. I. 122. — lü) V istini je struga tega potoka globoko vrezana (Ö. Kümmel, O. Anfange itd. str. IX). — •>) UB. I. 472. — 12) UB. II. 306. — •*) Strnadt (str. 11) misli, da je tudi ime Stcyr slovansko; sklicuje se na reko Styr v Galiciji; a to ni dokaz. Nasprotno: Že v rimski, torej predslovanski dobi, se nahaja ob cesti držeči iz Ovilabis-a (Wels-a) v Noricum kraj »Stiriate« (Pritz I. 67 Anm.). Pač pa je skoro gotovo ime Krcms (v listi- line; ime prihaja od besede »studen«; primeri polabske >Stodorane«!). — Tudi nekatere gore v traunskem okrožju imajo slovenska imena: Nynwitz (Njivica?) in Ostrowitz pri Windjschgarstenu, Zemseckberg (== Čemšek) blizu Reich-raminga, Hobisch (== Gobež) pri Klein-Reiflingu, Gyrer in Gyrerreith (= gora) pri Steverlingu, Zmollingerspitze (= smola) pri Leonsteinu, Predboding (Predvodnik?) blizu Gaflenza; mons Gvlch (*= goli) in Wurchogcl (= vrh) se omenjata v ustanovni listini samostana Gleink 1. 1125.14) -Slovenska so sledeča krajevna imena v traunskem okrožju : Gleink (Glunik, Gluniche 1. 1121.,5) in večkrat), Leombach, (Liupilinsbach, t. j. Ljuhnica, v ustanovni listini krems-miinsterski), vas Schallau (— skala?) blizu Reichraminga, Gr. in Klein-Loiben (= Ljubno) južno od Wcyera, Loibersdorf pri Gleinku, Pyrach (prim. Pirešica pri Celju), Söppau (pri Krcmsmünstru, == župa?), selo Agonitz, (.Sams (= Kamnica, posamezna hiša v okraju šentflorijanskem), Balgrad (= beli grad, posamezna hiša pri Stevru), Imitzberg (v okraju Stcyr), »Im Tabor« (posamezna hiša v istem okraju), dve vasi Möderndorf (prim. Modrice — Mödritz pri Brnu!), Trasch (Draš pri Celju) in Tyrnaucr (Trnovo) posamezna hiša pri Sv. Florijanu, 2 vasi Göritz (= gorica, blizu Ramsau-a in blizu Nussbacha), Weistrach (= bistra, vzhodno od Steyra). Windischgarsten, Wendbach (vas ob Aniži) in Winden pri Garstenu imajo od Slovencev ime. Blizu Penkinga v okraju Enns se omenja okoli 1. 1230."') kraj Polan (— Poljane); listina leta 1300.17) imenuje blizu Garstena kraj Gvlnich (:.= golnik), listina 1. 1371.Is) »hofstatt zc Turnich' (prim. Turnik, Turnišče) pri Kirčhdorfu. — Posestva s slovenskimi imeni so: Gut am Loiblholz Ljubelj) pri Schlierbachu, Gratschergut (krača = Riet) pri Grossramingu, Zurkengut nah »Crcmisa«) slovansko ; razlagati se ila iz debla — krem ( - kiesel). Tako razlaga tudi Strnadt (str. 11), ki navaja kot primer veliki potok Crcmeschny iz listine Ki. stoletja blizu Ketolic na Ceskem. Tudi beseda Traun utegne biti slovenska. — 1J) ÜB. II. 168. — "'j Uli. II. 165. — '") UB. II. 693. - 17J UB. IV. 301. - ls) UB. VIII. 510. (= cerkveno dobro?) istotam. V listinah: Permičz19) v fari Ternberg 1. 1360., »daz Güte! auf dem Predal«20) pri Garstenu 1. 1355, »pci dem Radar«21) v fari Steinbach ob Steyrn 1.1373.,Smuchkin-"-') v fari Kirchdorf 1.1375., feodum Porzleiten") (Porz = poreče, lambaški fevd) leta 1298., »in Streblitzze«M) blizu Steyra 1. 1294., polje Prcupeunt2'') blizu Ennsa 1. 1349 Neki meščan v Steyru daruje špitalu na Pyhrnu »den Weingarten an dem Kolmuz«20) (= holmec) 1. 1306. Reo vitez Wartberski prepusti samostanu Sv. Florijana »predium Goz-goer«*7) (gozd -f- gora?) 1. 1293. V obližju špitala na Pyhrnu sc omenjajo 1. 1259.2H) mansus . . . in zc\včr . . . bona . . in Starlaz . . . bona a monte Nynwitz . . . mansus in LSm. »Stranaz ") je L 1282. bil neki Šentflorijanski vinograd. B. V h a us ruške m in innskem okrožju je tudi še dosti slovenskih imen; posebno okoli Ilallstatta. Tukaj nahajamo gore Modereckberg (• — modra gora), Plassen ( - plaz), Pötschenwand (= pečina), Pötschenhöhe, Imitz-berg, Leonsberg (mons Liubensperch 1. 748.:1") in večkrat); potok Zlanbach ( slani potok); kraji ter posamezne hiše Jainzen ( Janjci), Am Jainzen, ZwiesÄlberg, Blekarstube, Kralgut, Perneck, Kolourat, Putschen, Pötschenwald. V ostalih delih hausruškega okrožja spominjajo na Slovence: Windern (blizu Schwanenstadta, okoli leta 1185.31) »apud Windariiv, t. j. »pri Slovencih«), Perwend pri Welsu, ki se imenuje 1. 1125.") Bercuiniden Windischberg in Windisch-dorl pri Welsu,33) Köppach ( kopa), Krassing, Ob. in Nieder-Zeiling ter Zeilingerbach ( Zila), Zucken (= suha) pri 1 .ambachu. Najbrž je tudi ime potoka Trattnach (Drati- '») UB. VII. 721. — '") UB. VII. 410. — '•") UB. VIII. 652. -") UB VIII. 760. — -:l) UB. IV. 298 — J») UB. IV. 20.'! — ") UB. V. 248. — »•) UB. IV. 500. — "i UB. IV. 195. — B8) UB. III. 265 — »») UB. III. 55:i. — 00) UB. I 94. — 31) Zahn UB I 634 — 3J) UB. I. 147 — ") Strnadt (str 12 Anm. 8) meni, N. pr. Kolmitz in »an dem Kolmuz«, kakor stoji zgoraj v razpravi. — r,°) Primeri krajevno ime Harrachsthal! V Frcistadtu srečamo leta 1309. (UB. V. 25) in še večkrat nekega moža, Dietrich peneseh ali Wcncsch-a. pa leži že na Češkem Ober-Urasch. Nekateri češki naselniki so pa najbrž tudi južno od Dunava prebivali, kajti tudi tam se nahajajo imena kakor: Böhmmühl pri Schflrdingu, Böhming in Böhml pri Gmundenu, Bcham pri Braunau-u in celo vzhodno od Steyr-a gora Beheimberg v listini 12. stoletja.''1) Da so pa med Slovani v mühlskem okrožju bili ne samo Cehi, ampak tudi Slovenci, kažejo imena Windischdotf pri Kohr-bachu in Windischdorf pri Pergüj Windischberg ob Dunavu, Windisch pri MttnzbachU, Windhag (dve vasi sta tega imena; ena celo severovzhodno od Freistadta tik češke meje!). Winden, Windpassing, Holzwinden, Windorf, Windsteigersdorf; Aschwinden, Tragwein.58) Torej smemo reči, da so se nahajale slovenske naselbine po vsej današnji Gorenji Avstriji. Slovanskega pokolenja so raztm doslej naštetih še sledeča zemljepisna imena v mühlskem okrožju : Gore Granitzberg (na češki meji, od tod ime), Wigretzberg, Anitzberg, Zirkenau, Zelctan, Jurnitzberg (1. 1364.5S) pri Neumarktu). Potoki Jaunitzbach (Jowerniz javornica 1. 1142)''), Feistritz, Vianitzbach, Grosse und kleine Feistritz (uisinisse — bizenice 1. 1 125.)65), I )eiming | blizu samostana Baumgartenberg, Temnich I. 1257:,,i), Timnich 1. IUI"'7) ali Tönike okoli 1. U55.88), t. j. temnik); tudi tukäj je potok Sarmingbach (Sabinicha leta 1037), v bližini potok in kraj Dimbach (dumilicha leta 1037'*'°); torej '== temnä). Vasi in posamezni dyori: Lungitz ( lokica), Pürach, Zirking, Schmöllnhof (smola), Tobra in Tabor v glavarstvu Perg. Moder, Kulm, Görtzer, Gratz, Plesching ( plešnik) in Zizlau v okolici Urfahra in Gramma-stettena. Istotam sta vafei Ober- in Untertrefflinger, ki sc v starih urbarjih do 16. stoletja imenujeta Trefenic, Trelhich in 1 )refnickh,:"). V freistadtskem okraju med rekama Feldaist in Naarn, kjer leže tudi prvi štirje zgorej naštetih potokov, kar mrgoli slovanskih imen: Trg Prägarten ( pregrad), I lauschitzberg ( gošica), Götschka, Loibersdorf, Lest ( -les), Bl) IT.. 1. lis. "'-'i Ta imena našteva tudi Strnadt (str. 28). -**) Uli. VIII. 17S — MJ Uli I. :t2. — "l Uli. II. 164. — UB. 111. 259. — ",7I UB. II. 192 — "sl UB. I. 667. — M) Uli. I. 475. "") Grilln-berger, Urbar d. Stiftes Wilhering v Beitr. /.. Landeskunde d. I.and ob, d. Enns, zv. 48 str. 136. Panneggen (1. 1297 er) Paniken) in Ponigl (primeri Ponikvo na Štajerskem!), Möstling (most), Hellmetzedt (= holmec), Rangitzer, Ranitz. V glavarstvu Rohrbach, ki obsega naj-severozapadnejši del mühlskega okrožja, leže: Xieder-Ranna (= ravna), Krenn, Krennhof, Krenngut (krenn = hrenica), Schacha (imen z zlogom — schach — je več v Gorenji Avstriji), Starzer in Starz v sodnijskem okraju Lembach; Schallenberg, Dobring, Lädnitz in Dobretshbfen pa v okolici Haslacha. Lembach in Rohrbach ležita že zapadno od reke Grosse Mühl (reete: Mühel), Haslach pa ob njej. Slovenci so torej celo preko te reke v najzapadnejše predele mühlskega okrožja prodrli "*), a slovanska imena so tod že bolj redka, kakor vzhodno od imenovane reke. — Pri Leopoldschlagu, nedaleč od češke meje, leži Wullowitz. — Doppl (v fari Schwertberg) se zove 1. 1356."•'') Topi. Neki kraj Pyflitz ali Pifliz6*) se omenja 1. 1390.; to je menda05) Pifus pri Neumarktu. Posestva s slovanskimi imeni so v mühlskem okrožju; Im Goret (= gora) pri Neumarktu, Göritzergut (pri Neu-feldenu), Botscher (blizu češke meje), Leimetzberger i blizu Kefermarkta), Uetschicrn (v fari Weilbach, 1. 1348.)';''), Tobricz-hofen (blizu Rohrbacha 1. 1570.i'17), Tuschaczödt (1. 1570.i;h), danes Duschetödt pri Rohrbachu, kjer nahajamo tudi posamezno hišo üuschhäuseln), Okran (v fari Münzbach, 1.1350.'''-'), (iatibitzhof (blizu Mauthausen-a 1. 1367.),70) »auf dem Starz (v fari Guamastetten 1. 1335.)71), curia in Pawscha prope Naarn 1. 1296.7-), »lehen an dem porez« pri SchÖnau-u 1. 1302.7:1) Travnik »auf der Trevay« (= trebno, pri Frcistadtu 1. 1356. ).'*) — Med posestvi šentflorijanskega samostana v Riedmarki se imenuje 1. 1115.75) predium threbcia . . . predium threbcsse . . . predium . . . threbinicha (Trebno, Trebišče, Trebnik), leta ") UB IV. 260. — ") To je Stmadt prezrl, ki piše (str. 28): Bis gegen die grosse Mühel müssen Slovenen vorgedrungen sein — "'J) UB VII 461. — "4j Erben, Quellen zur Gesch. d Stiftes Mattsee v. Fontes rer. Austr. II Abth. zv. 49, str. 50 — 88) Kakor Erben misli — "") UB VII. 47. — "') Chmol, Urbar der Herrschaft Falkenstein v Notizenblatt-u 1851 1 str 60. - "*) istotam str. 70 — '"') UB VII 214. — UB VIII 333 — 7l) UB VI. 172 - ") UB IV. 241. — 7a) UB. IV. 423 — !.*) UB VII. 461. — ,5) UB. II. 149. 1125.7'1) pa threbeie, loma l Lam v fari Neumarkt) . . . trcbesse. — »Grebnich« I grobnik) v Kiedmarki bila jc lastnina passauske cerkve.77) — Meje gospoščinc Wildberg v mühlskem okrožju so: ». . . quaedam antiqua via Savin-strassc« in kraj »Gröbliche«.7*) — L. 1206.'") je izročil gramma-stettenski župnik samostanu Wilhering desetino v »Grebelic« in 15 alodij, eno v »belneche«, drugo v »starce«. Iz vseh teh navedenih podatkov sledi, da so Slovenci, prišcdši od jugovzhoda iz Gorotana, posedli skoro vse traunsko okrožje, v manjših skupinah pa vso današnjo Gorenj o Avstrijo poplavili. Ob potokih Dietach in Sierning, južnovzhodno od Kremsmünstra, v dolinah Aniže, Stevra in v gornjem delu kremske doline tvorili so zaključeno ozemlje. Ohranilo se je Slovenstvo tukaj deloma še do 12. stoletja, ker so bili ti kraji gozdnati in jako malo obljudeni/") Ravno ti predeli pa so spadali k takrat popolnoma slovenski Štajerski marki Otokarjevi, ki je obsegala tudi okolico krajev Steyr, Garsten, Dietach, Spital, Windischgarsten in večji del Salzkammerguta.8') Izven traunskega okrožja so bile slovenske naselbine redkejše; samo okoli hallstattskega jezera in v vzhodnem mühlskem okrožju bile so zaključene slovenske naselbine. — Slovenci so bili torej v pokrajinah ob Dunavu onkraj Aniže domač živelj. To je jasno izraženo v poročilu o nekem zboru v Raffelstättenu (blizu Sv. Florijana),83) na katerem so okoli 1. 906. pod predsedništvom mejnega grofa Aribona sklepali o carinskih določbah. Dotična listina pravi o prebivalcih podunajskih krajin: »Bavari vel Sclaui istius patrie« ter jih natanjko razlikuje od »Sclaui . . ., qui de Rugis vel de Boemannis mercandi causa exeunt«. Dodatek. Zadnje dni so mi prišli v roke še drugi viri, po katerih sodim, da so imena Gnanno, Imiza, Pero, Voccho, Sunzo in Mimilo, ter krajevna imena Schvvendt, Zwisl in SavinStrasse lahko nemškega pokolenja. '•) UB II. 162. - ") UB. I. 477. - '") UB. II. 461. - 70) UB. II. 505. — N0) Stmadt, 16. — "') Britz zv. I. str. 255. — "■) UB. II. 55. Loško gospostvo leta 1630. Po nekem loškem urbarju posnel dr. Fr. Kos. (Dalje.) Gorenji Vrsnik (»Gorati Wresznikh«). V tej vasi je osem kmetov in jeden kaj/ar, ki plačuje cerkvi. Tu je podružnica, posvečena sv. Tomažu. V to sosesko spada tudi pet kmetov iz Dolenjega Vrsnika, Gregor Mlinar na Lozc'h in trije rovtarji. Cerkveno blagoslovljenje se praznuje na dan sv. Jerneja. Kar se tiče desetine, imata pravico do dveh snopov brata .Mihael in Lovre Jenko pri Savi, do tretjega pa loško gospostvo. Svojo pašo imajo skupaj, in sicer na dveh krajih, v Žirovnici in proti Žirem. Kar zadeva pašnike v Žirovnici, kjer je bila menda nekdaj kmetija, ima jih večinoma Gregor Mlinar na I.ozeh v svoji lasti in zato plačuje od njih v županov račun po 2 gld. Razun tega pa morajo on in tudi drugi kmetje dajati od teh pašnikov v županov račun vsak po 7 kr. Skupaj imajo lesovje, katero je pa slabo. Senožetij imajo prav malo. 1. Jurij (»Jury«) Kalčič. V županov račun daje po 54 kr., od pašnikov v Žirovnici še posebej 7 kr. in vsega davka pa 7 gld. in 5 kr. — 2. Martin Filip i č. Ta ima planinsko kmetijo ter plačuje v županov račun le 7 petakov. Ves njegov davek znaša 8 gld., 29 kr. in 1 p. ----- 3. Matija Krištoflič. V županov račun oddaja po 54 kr. Ima tudi hišni mlin. Njegovega davka je 8 gld. in 4 kr. — 4. Maruša (»Marusch«) Kalčič. Ta ima planinsko kmetijo, od katere daje v županov račun po 7 petakov, vsega davka pa 8 gld., 34 kr. in 1 p. — 5. J ako b Kal č i č. Od svoje planinske kmetije plačuje v županov račun po 7 petakov. Ves njegov davek znaša 8 gld. in 27 kr. — 6. Štefan Kalčič. Ima planinsko kmetijo, od katere prilaga v županov račun po 7 petakov. Davka ima 8 gld. in 29 kr. — Lovre Prelec. Tudi ta ima planinsko kmetijo, od katere daje v županov račun po 7 petakov. Vsega davka jc 8 gld. in 56 kr. — 8. Matija Kalčič. V županov račun plačuje po 53 kr. in 1 p. Ves njegov davek znaša 6 gld. in 52 kr. Govejek (* Goueczi«). Tu sta dva kmeta, ki spadata pod sosesko v Krnicah. Kar se tiče desetine, pobirajo pri teh kmetih po dva snopa Lukančičevi dediči, tretjega pa gospostvo. Vsak ima nekoliko lesa blizu svojega zemljišča. Pašo imata skupaj s kmeti iz Korit, Gorenjih Ledin in Krnic. 1. Matija Kalčič. Od svoje planinske kmetije daje v županov račun po 7 petakov. Vsega davka ima 8 gld. 28 kr. in 1 p. — 2. Štefan Govekar. Tudi ta ima planinsko kmetijo, od katere plačuje po 7 petakov v županov račun. Njegov davek znaša 8 gld., 33 kr. in 1 p. Kar se tiče robote, nij mu treba drv sekati ter jih voziti v loški grad, ker ima planinsko kmetijo. Dolenje Ledine (»Doleni Ledini*): V tej vasi so četirje kmetje. Trije spadajo pod sosesko sv. Jakoba v Gorenjih Ledinah, četrti pa, namreč Jakob Jurij evčič, pod Krnice. Kar zadeva desetino, pobirajo po dva snopa Lukančičevi dediči, tretjega pa gospostvo. Les imajo skupaj na Ideršku (»Iderfki«); tu imajo tudi jeden pašnik. Svoje najboljše pašnike imajo na idrijski zemlji. Od zadnjih pašnikov niso dajali v prejšnjem času nikakoršnega davka. Še-le v pretočenem letu jih je prisilil sedanji idrijski oskrbnik Boštijan Seyfrydt, da morajo na leto plačevati 1 gld. 20 kr. urbarščinc. Tudi so mu morali dati še poseben dar, ker drugače bi bil ukazal napraviti iz pašnikov rovte. Vsak daje županu v njegov račun po 52 kr. 1. Ivan Breg. Od svoje kmetije, katera je pa jako zadolžena, plačuje po 7 gld., 11 kr. in 2lji p. davka. — 2. Matija, sin Andrejev. Davka je treba dajati od te kmetije po 6 gld. in 11 kr. Kmetijo je dobil po zameni Matija Si-mončič, kije dal zanjo jedno kajžo in pa 330 gld. — 3. Urša T roll a. Ta plačuje 6 gld., 38 kr. in 2 p. davka. Sedaj ima Andrej Jež njeno kmetijo, katero je dobil po zameni za neko drugo zemljišče na idrijskem svetu. — 4. Jakob Jurijevčič. Ta plačuje po 6 gld. in 18 kr. davka. Jedno kmetijo ima tudi v Gorenjih Ledinah. Gorenje Ledine (» Goretti Ledini-). V tej vasi je šest kmetij, med njimi pet sirnic, od katerih plačuje vsak kmet v županov račun le po 7 petakov. Tu je podružnica, posvečena sv. Jakobu. Kar se tiče desetine, pobirajo po dva snopa Fanklovi dediči, po jednega pa loško gospostvo. Kmetje trdijo, da imajo le slabe pašnike in malo-vredno lesov je. Vsak pase živino po svojem zemljišču. Samo v Sicdnjih Ledinah ( Srednich Ledinach*) imajo skupne pašnike. Cerkveno blagoslovljenje se praznuje v nedeljo po sv. Jerneju. 1. Simon /.akcij. Od njegove planinske kmetije je treba dajati po 8 gld., 3 kr. in 1 p. davka. — Kmetijo jc kupil za 400 ogerskih cekinov v novcih. — 2. Jakob Ši-mončič. Na tej kmetiji, od katere se mora po 8 gld. in 3.") kr. davka plačevati, je nad 700 ogerskih cekinov dolga. — 3. Vrban, sin Jurija Modrijana. V županov račun daje po 1 gld. in 10 kr. Vsega davka je 7 gld., 49 kr in 1 p. Imenovani Vrban je umrl preteklo spomlad. Njegov najmlajši sin se zove Jakob. Kmetija je vsa zadolžena. - 4. Jakob, sin Primoža Jurijevčiča. Od svoje planinske kmetije plačuje po 8 gld., 58 kr. in 1 p. davka. — 5. Marko Modrijan. Ker je ta že umrl, gospodari sedaj njegov sin Jakob. Njegova kmetija je sirnica (planinska kmetija), od katere je treba dajati na leto po 8 gld., 35 kr. in 1 p. davka. — 6. Matija T rep al. Plačuje od svoje planinske kmetije po 8 gld. in 41 kr. davka. Krnice (^Karniczach.). V tej vasi so trije kmetje. Tu je tudi cerkev sv. Ahaca, kateri plačujejo že od nekdaj trije kajžarji. Cerkveni sejem je v nedeljo po sv. Jerneju. Od prvih dveh kmetij pobirajo po dva snopa Lukančičevi dediči, od tretje pa, to je od kmetije Andreja Jurijevčiča, jemlje po dva snopa Volf Jakob pl. Sigerszdorff. Pravico do tretjega snopa pri vseh treh kmetijah ima loško gospostvo. Njih lesovje jc slabo in jako oddaljeno, pašniki tudi niso dobri. Vsak daje v županov račun po 1 gld. in 10 kr. 1. Gregor Jurijevčič. Njegov davek znaša 7 gld. in 39 kr. Kmetijo je kupil za 530 ogerskih cekinov v novcih. Da mu nij treba hoditi robotat, daje logarju 1 polovico žita. Vendar mora pomagati tovoriti vino, kadar treba. — 2. Matija Albreht. Njegovega davka je 7 gld., 1 kr. in 2 p. Glede robote ima iste dolžnosti, kakor prej omenjeni Gregor Jurijevčič. — 3. Andrej Jurijevčič. Vsega davka ima 7 gld., 44 kr. in 2lU p. Srnjak (»Scruaczi«). V tej vasi sta dve kmetiji, kateri spadata pod sosesko sv. Ahaca v Krnicah. Kar se tiče desetine, pobira po dva snopa pri kmetu Matiji Mlinarju Volf Jakob pl. Sigerszdorff, pri drugem kmetu pa jemljejo po dva snopa Lukančičevi dediči. Tretji snop pri obeh kmetih dobiva loško gospostvo. Vsak ima svoj les in svoje senožeti, pašnike pa imata skupaj. Vsak daje županu v račun po 1 gld. in 10 kr. 1. Matija Mlinar. Davek znaša 7 gld. in 56 kr. Keine hodi robotat, daje logarju pol polovice žita. — 2. Lenart Kalčič. Vsega davka ima 7 gld., 21 kr. in 2 p. Korita (»Korithu«). V Koritih so četirje kmetje, ki spadajo pod sosesko sv. Kocijana v Breznici. Kar zadeva desetino, imajo pravico do dveh snopov Lukančičevi dediči, do tretjega pa gospostvo. Les in pašo imajo skupaj, senožeti pa ne. Vsak plačuje v županov račun po 1 gld. in 10 kf. 1. Jakob Mohorič. Davka ima 6 gld. in 43 kr. — 2. Jakob Petri č. Plačuje toliko, kolikor prvi. — 3. Ivan Strel. Tudi ta ima isti davek. Ker ne hodi robotat, daje logarju neke malenkosti. —- 4. Lenart Tratnik. Njegovega davka je 6 gld. in 23 kr. Robote- jc opravil. Breznica (»Wreszniczi*). V tej vasi je šest kmetov. Tu stoji tudi podružnica posvečena sv. Kancijanu. Dva tedna pred vsemi sveti je cerkveni sejem. Kar se tiče desetine, pobirajo tu po dva snopa Fanklovi dediči, tretjega pa gospostvo. Les imajo skupaj v gozdu Suhi potok (»Suchi Patokh«) imenovanem. Tudi ima vsak svoj gozdič nad svojo senožetjo (»scnafhett«). Pašnike imajo doli proti Zirem, Zirovci pa gori proti njim, tako da ni nobene meje med njimi. Cetirje kmetje dajejo v županov račun le po 52 kr., tretji in šesti pa po 1 gld. in 10 kr. 1. Ivan Tratnik. Davek znaša 6 gld. in 5 kr. Roboto je opravil. — 2. Mihael Greg orač. Tudi ta ima 6 gld. in 5 kr. davka. — 3. Matija, sin Valentinov. Od njegove kmetije treba po 6 gld. in 52 kr. davka plačevati. — 4. Neža (»Nese h a«) Pel uhan. Ta daje po 6 gld. 17 kr. in 1 p. davka. — 5. Matija Golič. Njegovega davka je 6 gld. in 5 kr. — 6. Jernej (»Jerni«) Strel. Njegov davek znaša 6 gld. in 29 kr. Žiti (»Scyrach«). V tej vasi je z Vidmarjem, Matija Naglic imenovanim, ki je' v urbarju zaznamovan kot cerkveni podložnik, osem kmetov in 25 kaj zarje v. Med zadnjimi je 13 takih, ki so pripisani cerkvi in tudi njej plačujejo urbarščino, vendar ima sodno oblast čez nje loško gospostvo. Tu stojita farna cerkev sv. Martina in farovž. Cerkveno blagoslovljenje se praznuje na dan sv. Marjete in na belo nedeljo. Tamošnji kmetje še niso do sedaj dajali županu kosila na dan cerkvenega sejma, kakor delajo kmetje pri podružnicah. Kar se tiče desetine, pobira Lukež Naglic po dva snopa od sedmih kmetov; od osmega kmeta, Martina Naglica, pa jemlje po dva snopa Ivan Perko ž Vrhnike. Pravico do tretjega snopa od vseli osmih kmetov ima poljanski župnik. Kmetje imajo svoje pašnike skupno, in sicer proti Breznici, proti Goropekam (»Goreni Petfhi«) in okoli Zirov. Senožeti ima vsak posebej. Njih les, ki se nahaja v Osojnici (»Ouffounizi«), je slab. Kdor ima nad svojo senožetjo (»senafhettcn«) ali pa njivo kak gozdič, varuje ga skrbno. Razun Matevža Marolta daje vsak kmet v županov račun po 1 gld. in 10 kr. 1. Lukež Naglic. Njegovega davka je 7 gld in 49 kr. Robotat je šel, kadar* so mu ukazali, Svojo kmetijo, katero je podedoval, obdeluje že 40 let. - 2. Martin Naglic. Od krčme plačuje po 2 gld. in 20 kr. Vsega davka ima 10 gld. in 24 kr. Kmetija je popolnoma zadolžena. Ako bi spravil pod streho vse svoje seno, imel bi lahko čez zimo po 20 glav živine. Od svojega hišnega mlina daje cerkvi po 1 funt olja ali pa po 1 libro denarja. — 3. Matija Demšar. Ta jc umrl, in sedaj gospodari njegov sin Lukež, ki plačuje po 7 gld. in 24 kr. davka. Kmetija je jako zadolžena. — 4. Matevž Marolt. V županov račun daje le po 54 kr., krčmarine plačuje po 2 gld. in 20 kr., vsega davka pa 10 gld. in 10 kr. Kmetijo je kupil za 600 ogerskih cekinov v novcih (»in müncz«). — 5. Martin Naglic. Ta plačuje 7 gld. in 35 kr. od svoje druge kmetije, katero je kupil za 660 ogerskih cekinov v novcih. — 6. Andrej Kramar ali Bogataj. Njegov davek znaša 10 gld. in 36 kr. Ima tudi krčmo. — 7. Primož Guntar. Njegova kmetija je nekoliko nad vasjo. Davka plačuje na leto po 7 gld. in 19 kr; Stari, v urbar sprejeti rovtarji in kajžarji. Račcva (»Radischouiui ■). 1. Primož Dobenec. Ako vštejemo hišni goldinar, novo doklado in denar za tintnik, znaša njegov davek 2 gld. Rovte je dobil po zameni. Namesto desetine daje po 15 po lovic raznega žita. Roboto je opravil. Njegovo zemljišče se ceni za srednjo kmetijo. — 2. Jakob Verweser. Njegov davek znaša 1 gld. in 45 kr. Namesto desetine daje županu kot zakupniku loškega gospostva po 1 1 polovic ovsa. Njegovo zemljišče, katero je dobil po zameni, se šteje za malo kmetijo. - 3. Andrej, sin Jerneja (»Jernej«) Križca. Ta plačuje davka po 1 gld. in 49 kr. V Kupah pri Sclu (»Ruppigaiy na Sellin). 1. Lukež Luštrck. V županov račun plačuje po 16 kr., vsega davka pa 5 gld. in 19 kr. Tudi ima hišni mlin. Pravico do desetine ima gospostvo. Pri njegovih rovtah so lepi gozdi in dobri pašniki. Zemljišče je veliko za jedno kmetijo. — 2. Jakob Kristan. Davka je 1 gld. in 29 kr. Namesto desetine plačuje po 16 ali 17 über. — 3. Ivan Lah. Njegov davek znaša 2 gld. in 9 kr. Namesto desetine oddaje po 4 gld. — 4. Boštijan Zelenec. Njegovega davka je 1 gld. in 34 kr. — 5. Lenka (»Alenca«), hči Jerneja Buha. Davek znaša 2 gld., 32 kr. in 1 p. Namesto desetine plačuje po 4 gld. in namesto robote pa daje po 1 polovico ajde. Mrzli Vrh (»Merszlim Vcrchu«). 1. Jelar Härtel. Njegovega davka je 1 gld., 28 kr. in 2 p. — 2. Jurij Podobnik. Davka plačuje po 1 gld. in 9 kr. — 3. Andrej Martinšek. Njegov davek znaša 1 gld., 23 kr. in 2 p. Zaradi dolgov je dal Andrej Bogataj prodati njegove rovte, katere je kupil Jelar Krek za 200 renskih goldinarjev. Namesto desetine se plačuje po 7 über. Javorjev Dol (Jauorim Dolu <■■). 1. Jurij Sedej. Davka plačuje po 1 gld., 58 kr. in 1 p; Namesto desetine daje po 6 gld. in 40 kr., namesto robote pa pol polovice žita. - 2. Jurij Strelec. Od tega je kupil zemljišče Matija Likar za 260 ogerskih cekinov v novcih. Namesto desetine treba dajati po 4 gld., namesto •J-obote pa po 1 polovico ovsa. — 3. Tomaž Prevodigoj. Davka ima 2 gld. in 48 kr. Zemljišče je kupil pred 40. leti za 110 ogerskih cekinov. Namesto desetine donaša po 6 palic (»štab«) platna, namesto robote pa daje logarju pol polovice / žita. — 4. Katarina Buli. Njenega davka je 1 gld. in 32 kr. Namesto desetine daje po 8 ali 9 palic hodničnega platna (»rupfen«). Roboto je opravila. — 5. Adam K obal. Njegov davek znaša 1 gld. in 29 kr. Rovtc jc dobil po zameni. Namesto robote pa daje logarju po pol polovice žita. — 6. Štefan Kristan. Davka je 1 gld. in 27 kr. Rovte jc kupil na dražbi za 370 ogerskih cekinov. Namesto desetine daje po 30 polovic (»halbe«) masla, namesto robote pa logarju po pol polovice žita. — 7. Maruša Prelec. Njen davek znaša 1 gld. in 26 kr. Namesto desetine je dala preteklo leto 8 palic platna, letos pa 3 stare žita. Roboto včasi sama izvršuje, včasi pa da logarju zato pol polovice žita. — 8. Marko Platiša. Davka ima 1 gld. in 26 kr. Namesto desetine odrajtuje po 4 gld. Roboto je opravil. — 9. Andrej Sedej. Njegovega davka je 2 gld. in 53 kr. Namesto desetine daje po 5 gld. Ima svoj les in svojo pašo. — 10. Primož Likar. Loškemu gospostvu plačuje po 2 gld. in 36 kr. Njegovo zemljišče je lepo in se ceni za dobro kmetijo. Deloma leži na zemlji loške, deloma na zemlji idrijske sodnije. Na njegovem zemljišču gre meja med loškim in idrijskim gospostvom. Vendar ima stanovanje in pa večino obdelane zemlje pod loško sodnijo, pod idrijsko pa večinoma pašnike. Pred leti je plačeval v Idriji le po 1 tolar, sedaj pa mora dajati po 14 liber. Na loški strani poseje po 3 polovice pšenice, po 3 polovice rži, po 2 polovici ječmena, po 1 star ajde, po 4 stare ovsa in po 2 polovici lanenega semena. Žirovskemu županu, kot zakupniku loškega gospostva, daje namesto desetine po 6 starov raznega žita. Lesovje ima na loški strani. Namesto robote daje logarju po 1 polovico ovsa. — 11. Gregor Sluga. Njegovega davka je 2 gld. in 8 kr. Rovte je kupil od Jurija Tavčarja za 300 gld. Namesto desetine daje po 2 cekina v novcih, namesto robote pa logarju 1 polovico ovsa. — 12. Jernej (»Jerni«) Puc. Davka pla- čuje 1 gld. in 34 kr. Namesto desetine polaga po 4 gld. Roboto jc opravil. — 13. Peter Albreht. Od svojega zemljišča plačuje po 2 gld. in 33 kr. ter še posebej 18 kr. od neke senožeti (»senaschett«). Namesto desetine daje po ll'/s polovice vsakovrstnega žita, namesto robote pa logarju po pol polovice ovsa. — 14. Lenka (»Alenca«) Jančič. Davka ima 1 gld. in 26 kr. Namesto desetine daje po 4 gld. in 30 kr., namesto robote pa logarju po 1 polovico ovsa. — 15. Lenart Speh. Ta plačuje 1 gld. in 33 kr. davka. — 16. Jurij Obri v en. Njegov davek znaša 2 gld. in 34 kr. Namesto desetine odmeri po 9 polovic žita. — 17. Ivan Troha. Stanuje na idrijskem svetu ter ima na zemlji loškega gospostva neko posestvo, od katerega plačuje po 1 gld. in 2 kr. Dotično posestvo leži nad zemljiščem Primoža Likarja. — 18. Jurij Demšar. Od svoje kajže, katero je kupil za 100 gld.. plačuje po 1 gld. in 4 kr. davka. — 19. Andrej Markovič. Davek znaša 1 gld. in 29 kr. Namesto desetine daje po 10 polovic žita. Roboto je opravil. — 20. Jakob Jančič. Njegova hiša, ki je na sredi vasi Žirov, je nekaka podrtija, kakoršno imenujejo v slovenskem jeziku škofijo (»so man auf Crainerisch Scoffia nennent j. — 21. Anica (»Anicza«) Homolec. Od svoje kajže, katero je kupila za 100 cekinov v novcih, plačuje po 1 gld. in 11 kr. davka. — 22. Andrej Guntar. Ta nima hiše, temuč samo mlin z dvema kamenoma zunaj Žirov. Od mlina daje po 2 gld., 33 kr., in 1 p. davka. — 23. Boštijan Seljak. Kajžo je kupil za 200 gld. renskih ter plačuje od nje po 1 gld. in 11 kr. Krčmarinc daje po 48 kr. — 24. Matija Razvozda. Njegova davka je 1 gld. in 26 kr. Namesto desetine daje po 8 palic hodničnega platna. — 25. Matija Raznožnik. Davka ima 1 gld. in 29 kr. Namesto desetine daje žita po 2 stara. Roboto je opravil. Kajšarji. 1. Ivan Govekar. Davka plačuje po 58 kr. Na leto poseje l'/,i polovice žita. — 2. Gregor, sin Lovrenca Schmidt-a. — 3. Gregor Filipi č. Kupil je kajžo za 100 cekinov v novcih. ....... 4. Jernej (»Jerni«) Cimperman — 5. Lucija Jurkovec. Njeno kajžo je kupil Jakob Pivek za 93 cekinov v novcih. Desetino pobirajo tu Fanklovi dediči in poljanski župnik. - 6. Gregor Šust. Kupil je kajžo za 100 cekinov v novcih. — 7. Jakob Mrvec. Ta poseje po 1 star žita. — 8. Marjeta Obriven. — 9. Maruša (»Marusch«) Zelenec. Desetino pobirajo tu Fanklovi dediči in poljanski župnik-. Ppsetve ima za 6 polovic — 10. Maruša Streit. Posetvc ima za 3 polovice. 11. Jurij Maček. Poseje po 3 polovice žita. 12. Martin Hau man. Posetvc ima za 1 star žita. — 13. Ivan Pivek. Poseje po 1 polovico žita. — 14. Lenart Pivek. — 15. Adam Pivek. Posetve ima za 4 polovice žita. Desetino pobirata pri njem Pcrko in Simončič. — 16. Andrej Strnad. Prodal je kajžo Jerneju Hleviščarju za 150 gld. Posetve je za 5 polovic žita. 17. Jurij Luštrek. — 18. Primož Narigoj. Pravico do desetine ima tu gospostvo. ■— 19. Barbara, hči Peluhan-ova. — 20. M a t i j a Si m o n č i č. Njegovo kajžo jc dobil po zameni Andrej Zigon. —- 21. Jurij Ovsen ek. Posetve ima za 3 ali 4 polovice žita. — 22. Barbara Pivek. Poseje po 10 polovic žita. — 23. Jakob Mlinar. - 24. Marko Demšar. ■—■ 25. Jernej Klemenčič v Račevi. Zemljišče je kupil od Jerneja Konca za 90 cekinov v novcih. — 26. Mihael Razno žn i k. Posetve ima za 5 polovic. — 27. Štefan Reven. — 18. Pavel Šenčur. Ta poseje na leto po 6 polovic. Desetino pobirajo pri njem loško gospostvo, Pcrko in poljanski župnik. — 29. Primož Mure. — 30. Andrej Blažič. Posetve ima na leto za 7 polovic žita. Namesto desetine daje po 7 palic hodničnega platna. — 31. Urša (»Vrscha«) Maček. Poseje po 3 polovice žita. — 32. Katarina Luznar. — 33. Jera (»Gera«) Novinšek. — 34. Maruša M1 i-narčič. — 35. Ivan Ostanek. Ta plačuje od mlina z dvema kamnoma, od vrta in od kajže po 1 gld. in 50 kr. davka. — 36. Jakob Pavlin v Stari Vasi. Posetve ima za 7 polovic. Desetino pobira loško'gospostvo. — 37. Maruša Petrič. — 38. Jurij Vončina. Davka plačuje po 1 gld. in 46 kr. ter poseje na leto nad 16 polovic žita. Namesto desetine daje županu po 2 stara žita. — 39. Mihael Raz-nožnik. Ta ima samo jedno njivo. — 40. Andrej Filipič. Poseje po 3 polovice žita. — 41. Marko Pivek. Od svoje kajže plačuje po 57 kr. davka. — 42. Matija Likar. Njegovi rovti leže bolj na tolminskem, kakor na loškem svetu. Njegova hiša stoji na tolminski, hlev in skedenj pa na loški zemlji. Loškemu gospostvu plačuje na leto po 1 gld. in 9 kr., tolminskemu pa po 1 gld. in 24 kr. Tudi mora dajati tolminskemu županu po 1 gld. Njegovo zemljišče je vzel v najem Ivan Prvinja. — 43. Jakob Buh. Ta poseje po 3 polovice. Namesto desetine daje po 2 palici (pražnjega?) platna (»Leinwath«) ali pa po 3 palice hodničnega platna (»Rupfen«), — 44. Ivan Tre v en. Posetve ima za 13 polovic žita. Namesto desetini' daje po 2 gld. in 40 kr. — 45. Andrej Illeviščar. Njegov davek znaša 1 gld. 44 kr. in 2 p. Zemljišče je kupil od Jurija Mtveca za 200 gld. Zita poseje nad 20 polovic. Namesto desetine daje po 2 stara raznega žita. Roboto je opravil. — 46. Stefan Reven. Od svoje kajže plačuje po 57 kr. davka. — 47. Al a r ti š a Strelec. Zita poseje na leto po 14 polovic. Namesto desetine odrajtuje po 3 stare raznovrstnega žita. — 48. 11 j (»Vile«) Petrič. Davka plačuje po 1 gld. in 17 kr. Namesto desetine daje po 6 palic platna, namesto robote pa po 1 polovico žita. — 49. Magdalena, hči Janež-eva. Njen mu m dedič se zove Rlaž. Od zemljišča in mlina je treba po 2 gld. in 56 kr. davka plačevati. Namesto desetini- dobiva župan po 4 stare in 2 polovici žita ter po 2 funta masla. Zemljišče, na katerem je mnogo sadnega drevja, ceni se za jedno kmetijo. — 50. Andrej, sin Jakoba Križca. Poseje na leto po 7 polovic žita. — 51. Jernej Kalčič (»Jernej K a 11 s c h i t s c h«). Kajžo je kupil za 150 cekinov. Na leto poseje po 10 polovic žita. — 52. Gregor Pivek. Davka ima 57 kr. na leto. Kajžo je kupil za 100 gld. — 53. I.ukež Jančič. Njegov davek znaša 1 gld. in 3 kr. Žita poseje čez 12 polovic. Namesto desetine daje po 6 palic platna, namesto robote pa po 1 polovico ovsa. — 54. Pavel Homolec. Rovte je sam napravil. Davka plačuje po 1 gld. in 20 kr. Ravno toliko daje tudi namesto desetine. Roboto je vsakikrat opravil. — 55. Uršula Krivec. Njeni davek znaša 1 gld. in 17 kr. Namesto desetine daje po 3 gld. — 56. Marko Strelec. Od dveh hišnih mlinov plačuje na leto po 1 gld. 47 kr. in 1 p. Vsak mlin ima le po jeden kamen. Vsled pomanjkanja vode dostikrat ne more mleti. — 57. Jakob Klemenec. Davka plačuje po 1 gld. in 17 kr.. namesto desetine pa daje po 3 gld. Ima svoj les in svojo pašo. — 58. Štefan Se mar in. Njegova kajža, katero je kupil na dražbi za 200 gld., je slaba. — 59. Jurij Zelenec. Okrog berači. Na leto poseje po 3 polovice žita. — 60. Ivan Jazbec. Njegov davek znaša 1 gld. in 5 kr. Sedaj je žirovski logar. — 61. Štclan Bajt. (»Weith«). Njegovo posestvo je kupil Jurij Sedej za 200 cekinov v novcih. Davka treba plačevati po 1 gld. in 5 kr. Namesto desetine plačuje po 3 cekine v novcih, namesto robote pa daje logarju po pol polovice žita. — 62. Kocijan Florijančič. Dolg ima pri županu. — 63. Tomaž P seil ičar. Njegova kajža je slaba. — 64. Lovrenc Strel. Kupil je kajžo od svojega brata Martina. — 65. Lovrenc Strel. Njegovi rovti so precej dobri. — 66. Ivan Kle-menčič. Davek znaša 1 gld. 28 kr. in 2 p. Na leto poseje po 12 polovic. Novinarji (*Neugereutler*) po žirovski občini. Tu našteti novinarji niso navedeni v urbarjih, temuč v tako imenovanem novinarkem zapisniku (»Neugereutler Register«). — 1. Martin Bogataj je žirovski župan. Pred mnogimi leti je naredil na vrtu svojega očeta hišo in skedenj. Oče je plačeval od tega cerkvi po 30 kr. Pri pojezdih se je pa določilo, da je treba dajati tudi gospostvu na leto po 8 kr. Martin daje tudi od brda v Lažeh (»V Lafcch«), katero je premenil v njivo, par kapunov na leto. — 2. Tomaž Albreht. Davka ima 1 gld. in 59 kr., namesto desetine nameri po 5 polovic žita, namesto robote pa pol polovice ovsa. — 3. Andrej Blaži č. Svoje posestvo je kupil od Ivana Kalčiča za .60 cekinov v novcih. Njegov davek znaša 1 gld. in 29 kr. Namesto desetine plačuje po 4 gld. — 4. Gregor Modrijan. Davka je 1 gld. in 19 kr. Namesto desetine daje po 4 palice hodničnega platna. — 5. Adam Kobal. S tremi drugimi vred ima neki pašnik, od katerega treba plačevati po 1 gld. in 32 kr. — 6. Jernej M i klavec v Koprivnici (»v Kopriunizi«). Njegov davek znaša 1 gld., 32 kr. in 1 p. — 7. Matevž Albreht. Plačuje po 1 gld. in 19 kr. davka, namesto desetine pa daje po 5 polovic žita. — 8. Gregor