166'
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
ČLANKI IN RAZPRAVE
GROBOVI HALŠTATSKIH ARISTOKRATOV V NOVEM MESTU
TONE KNEZ
V bogati arheološki dediščini Novega mesta, ki jo
poznamo iz raziskanih grobišč od časa kulture žarnih
grobišč do pozne antike, so najbolj znani in reprezen-
tativni grobovi iz starejše železne ali halštatske dobe
(750—300 pred n.št.)- V tem prazgodovinskem ob-
dobju so slovenske pokrajine, še posebej Dolenjska,
dosegle visok kulturno-civihzacijski razvoj. Gomile
kot družinske grobnice in utrjene naselbine-gradišča
na vrhovih so značilni in najbolj vidni arhitektonski
spomeniki te davne, avtohtone civilizacije, ki nam je
zapustila neštete spomenike njene ustvarjalnosti J
* Osnovno pravilo pokopavanja v halštatskem obdob-
ju na Dolenjskem je pokop (inhumacija) v družin-
sko-rodovni gomili, pri čemer so grobovi vedno raz-
porejeni v krogu na obodu gomile. Med posameznimi
grobovi v gomilah so opazne velike razlike v številu in
vrednosti pridatkov, kar kaže na močno socialno di-
ferenciacijo tedanje družbe. Na vrhu te plemensko
urejene družbe so bili pripadniki vojaške aristokracije
— halštatski knezi. Spoznamo jih po bogati bojni
opremi, dragocenem pivskem posodju in jezdnem
konju, ki so ga največkrat pokopali skupaj z njego-
vim gospodarjem.
Izraz »knežji grob« (»Fürstengrab« v nemškem in
» tombe princiere« v francoskem govornem področju)
je prvi uporabil stuttgartski konservator Eduard Pau-
lus leta 1877 pri odkrivanju velikih gomil pri Heune-
burgu na Württemberskem. Izraz se je v stroki uve-
ljavil in je v zahodni halštatski kulturi dobro oprede-
ljen.^ Z njim označujejo izjemno bogate grobove v
veUkih gomilah halštatske dobe. Odlikuje jih izredno
bogat grobni inventar iz dragocenih materialov, so
brez orožja, skoraj vedno s štirikolesnim vozom, to-
da brez pokopanih konj, včasih tudi s kosi pohištva
in z razkošnim pivskim posodjem, ki se pojavlja v ce-
lih servisih. Knežji grob v zahodnem halštatskem kro-
gu je vedno lociran v sredini gomile, grobnica je te-
sarsko izdelana »brunarica« iz mogočnih hrastovih
hlodov. Nedvomno so bih pokojniki v teh grobovih
knežjega stanu, velikega ugleda in bogati. Določeni
znaki kažejo na to, da so bili morda celo dinastično
organizirani.
Nekoliko težja je opredelitev halštatskega knežjega
groba v Sloveniji, pri čemer imam v mislih v prvi vrsti
grobove na Dolenjskem. V primerjavi s knežjimi
grobovi v zahodni Evropi so naši precej manjši, bolj
skromno opremljeni, brez voza, toda vedno z garni-
turo orožja in pokopom jezdnega konja ali vsaj pri-
loženimi konjskimi žvalami. Čeprav so grobovi naših
halštatskih aristokratov tako po velikosti grobne ko-
more kakor tudi po številu in razkošju pridatkov do-
sti skromnejši od knežjih grobov zahodnohalštatske-
ga kulturnega kroga, so bile v njih pokopane osebe
najvišjega družbenega sloja tedanjega časa: vladajoči
oblastniki ali knezi, ki so bili hkrati tudi vojaški po-
veljniki. Izraz »knežji grob« je v arheološki stroki
konvencionalen naziv, ki opredeljuje tiste redke naj-
bogatejše grobne celote v množici tisočerih halštats-
kih grobov. V njih vidimo poslednje počivališče ro-
dovnih in plemenskih prvakov svojega časa in nosilce
oblasti. Ker ne poznamo njihovih izvirnih imen in na-
zivov, najdemo v literaturi zanje različne nazive, kot
na primer: vojaški aristokrati, nobiles, principes, ha-
lštatski veljaki in podobno. Za halštatski knežji grob
na Dolenjskem so značilne naslednje sestavine: nad-
povprečno bogata oprema, reprezentativna garnitura
orožja, razkošna noša, dragoceno pivsko posodje in
pokop konja.^ Med knežje grobove štejemo tako mo-
ške kakor tudi ženske grobove. Za moške grobove sta
značilna orožje in jezdni konj, značilnost ženskih
grobov pa je veliko nakita iz različnih dragocenih ma-
terialov. Odlične osebe so bile pokopane v leseni
krsti, njihove grobne jame so večkrat obdali in pokrili
dodatno s kamenjem.
Zaradi zelo neugodne sestave tal na Dolenjskem —
težka rdečerjava ilovica, ki vsebuje razkrojevalne že-
lezove okside — se skeleti pokopanih oseb niso ohra-
nili. Zaradi te zoprne okoliščine so grobni pridatki
močno poškodovani ali celo uničeni, tudi tisti iz anor-
ganskih materialov. Da gre pri teh grobovih za inhu-
macijo, so dokaz velikost in oblika grobne jame ter
funkcionalna razporeditev pridatkov v dobro ohra-
njenih grobovih. Pokojne osebe so pokopali pravilo-
ma na hrbtu v iztegnjeni legi. Pridatki v knežjih gro-
bovih so vedno številni in iz dragocenih materialov:
bron, jantar, zlato, steklovina, redko srebro. Dele
noše in nakit najdemo v grobu funkcionalno razpore-
jene na telesu tam, kjer so ga za življenja nosili.
Orožje je položeno ob strani pokojnika, obredne po-
sode s hrano in pijačo so položih k nogam pokopane
osebe. Fibule, okrasne igle, uhani, ogrlice, zapestnice
in nanožnice (te nosijo samo ženske) ter kovinske gar-
niture za pas so deli svečanega oblačila odličnih oseb.
K oborožitvi davnih knezov sodijo: meč ali bodalo,
bronast prsni oklep, ščit, bronasta čelada, več sulic,
bojna sekira in nož. Meč, prsni oklep in čelada so
najbolj reprezentativna in vidna znamenja dosto-
janstva ali statusni simboli halštatskih aristokratov na
Dolenjskem. Bronaste čelade so bile zelo domiselno
oblikovane in okrašene z mogočno perjanico na te-
menu. V skladu z modo in načinom bojevanja se je
oblika čelade v starejši železni dobi večkrat menjala.
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
1671
Najstarejša je skledasta čelada, sledi ji sestavljena če-
lada, tej dvogrebenasta čelada in nazadnje čelada ne-
govskega tipa.
Najdragocenejše posode v grobovih halštatskih ari-
stokratov so izdelane iz bronaste pločevine: s figura-
mi okrašene in neokrašene vedrice-situle, narebrene
ciste, trinožni in ročajasti kotlički ter bronaste skode-
lice-ročke. Med lončenimi posodami, okrašenimi z
geometrijskimi motivi, rdeče in črno pobarvanimi, so
najbolj privlačni ciboriji s pokrovom in na visokih
nogah. Med keramičnimi posodami se najde tudi
uvožena poslikana keramika iz Apulije v Italiji. V
ženskih knežjih grobovih je obilica bronastega naki-
ta, zelo dolge ovratnice iz stotin jantarnih in razno-
barvnih steklenih jagod ter nakit, izdelan iz tanke zla-
te pločevine in finim okrasjem. Zlat nakit se najde sa-
mo v ženskih grobovih. Jezdnega konja so v moškem
grobu pokopali bodisi celega ali samo glavo ubitega
konja. Znani so primeri, ko so v grob položili samo
opremo za jezdnega konja kot »parspro loto«. Opre-
mo za konja, žvale in oglavje, so mrtvemu jezdecu
položili ob strani k telesu. Uničujoči zemeljski oksidi
in pomanjkljiva dokumentacija starih izkopavanj
pred prvo svetovno vojno so krivi, da v mnogih pri-
merih ne poznamo celotnega grobnega inventarja hal-
štatskega kneza. Položaj groba neke knežje osebe v
razviti halštatski dobi na Dolenjskem nima posebej
izbranega mesta v krogu grobov drugih oseb v gomili.
Ta aristokratska oseba je bila pokopana kot »priinus
inter pares« v krogu svoje družine, grobna jama in
njena konstrukcija pa je večja in bolj domiselno zgra-
jena.
Pri dosedanjih arheoloških raziskavah v Novem
mestu so bili odkriti naslednji bogati grobovi halštats-
kih aristokratov, ki jih štejemo med knežje grobove.
Navedeni so po vrstnem redu, kot so bili odkriti v te-
ku desetletij:
1. Prvi bogati grob, ki bi ga smeli šteti med knežje
grobove, je odkril Walter Šmid leta 1905 v Malenškovi
gomili v Kandiji.'' To je bil grob jezdeca z opremo za
konja, izdelano iz okrašene bronaste pločevine. V
grobu so našli še okrašeno situlo, narebreno cisto,
orožje in keremične posode. Podrobne najdiščne
okoliščine in celoten grobni inventar nista znana, ker
je bila gomila že prej načeta in delno izropana. Grob
je iz 6. stoletja pred n.št.
2. Naslednji knežji grob so odkrili po naključju le-
ta 1939 pri ravnanju zemljišča za športni stadion v
Kandiji.' Ker pri odkritju ni bil navzoč strokovnjak,
grobna celota in najdiščne okoliščine niso znane.
Grob je vseboval: bronast prsni oklep v dveh delih,
fragmente bronaste čelade, dve železni sulici, ostanke
železnih konjskih žval, železno ščitno grbo, sedem ke-
ramičnih posod. Grob je iz konca 7. stoletja pred
n.St.
3. Leta 1941 so pod vodstvom Rajka Ložarja ra-
ziskali zemljišče v Kandiji, kjer so dve leti poprej od-
krili grob z oklepom.' Pri tem so odkrili bogat grob,
ki je vseboval: trinožni bronasti kotliček, neokrašeno
bronasto situlo, fragment bronastega cedila, večglavo
Kratek zakrivljen meč-mahaira v leseni nožnici z bronastim okovjem
halštatskega aristokrala (okoli 700 pred n.St.). Novo mesto — Kapi-
teljska njiva.
Bronasti prsni oklep halštatskega kneza iz gomile v Kandiji (konec
7. stol. pred n.št.)
168
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
Bronasta čelada negovskega tipa iz groba halštatskega kneza v Kandiji
(konec 7. stol. pred n. št.)
bronasto iglo, šivanko, fragmente konjskih žval, bro- ]
naste razdelilce za jermene in ostanke devetih kerami-
čnih posod. Grob je iz konca 7. stoletja pred n.št.   :
4. Pri sistematičnem raziskovanju halštatskih go- j
mil v Kandiji je bil leta 1968 pod vodstvom podpisa- j
nega odkrit poznohalštatski knežji grob (grob IV/3).'
Grobni inventar sestavljajo: negovska čelada, dve fi-
guralno okrašeni bronasti situli s keramičirimi zaje- j
malkami, narebrena bronasta cista z leseno skodeli-
co, štiri keramične posode, garnitura orožja (sekira,
tri sulice, nož), bronasta pašna garnitura, več brona-
stih zapestnic in fibul, ogrlica iz barvastih steklenih j
biserov, železne konjske žvale, ostanki konjske lo-
banje. Grob datira v čas okoli leta 400 pred n.št.
5. Pri načrtnem raziskovanju južne polovice ve-
like halštatske gomile na Kapiteljski njivi smo pole-
ti 1987 odkrili zgodnjehalštatski knežji grob (grob i
1/16) z naslednjim inventarjem: delno ohranjena člo-
veška lobanja, okovje skledaste čelade, bronasta pla-
vutasta sekira z ušescem, kratek zakrivljen meč-ma-
haira v leseni nožnici in bronastim okovjem, dve že-
lezni sulici, železna križna sekira, nož, šilo, železne
konjske žvale, dve dolgi večglavi bronsati igli, železna
zapestnica, dve prevrtani bronasti kroglici, bronast
obroček, tri keramične posode. Grob je iz konca 8.
stoletja pred n.št.
Kronološki vrstni red pokopavanja naštetih halš-
tatskih aristokratov v Novem mestu je bil naslednji:
grob 1/16 z mečem na Kapiteljski njivi — grob s
prsnim oklepom in grob s trinožnikom v Kandiji —
grob v Malenškovi gomili — grob IV/3 s situlami v
Kandiji. Več kot tristo let je minilo, odkar so poko-
pali prvega kneza z zakrivljenim mečem na Kapiteljs-
ki njivi in onega poslednjega s situlami v Kandiji.
Vmes pa je bila vrsta drugih aristokratov, ki so nače-
lovali novomeški »kneževini« s sedežem na utrjenem
Marofu.
Našteti aristokratski grobovi so dokaz, da je bilo
Novo mesto v starejši železni dobi, od 8. do 4. stoletja
pred našim štetjem pomembno središče halštatske
kulture na Dolenjskem, sedež halštatskih knezov, ki
so vladali in poveljevali v novomeški kotlini in na nje-
nem obrobju. Temelji njihovega gospodarskega bla-
gostanja in posredno politične moči so bili: pridobi-
vanje železa v domačem okolju, izdelovanje železne-
ga orožja in orodja, proizvodnja bronastega nakita in
steklenih biserov, verjetno pa tudi živinoreja. Iz in-
ventarjev v grobovih halštatskih veljakov razberemo,
da so bili močno oboroženi in bogato okrašeni jezdeci
ter radoživi pivci. Bili so tvorci in nosilci visoke kultu-
re in civilizacije, ki so jo ustvarili in razvili v stoletjih
pred našim štetjem.
OPOMBE j
1. Najnovejši strnjen pregled halštatske kulture v Sloveniji :
je objavil S. Gabrovec v delu: Praistorija jugoslavenskih ze- j
malja V (Sarajevo 1987) 25 ss. V tem delu je zbrana vsa rele- j
vantna literatura. — 2. F. Fischer, Frühkeltische Fürsten- ¦
gräber in Mitteleuropa. Antike Welt 13, 1982, Sondernum- :
mer J. Biel, Der Keltenfürst von Hochdorf (Stuttgart 1985); \
Tresors des Princes Celles (Paris 1987); W. Kimmig, Das
Kleinaspergle (Stuttgart 1988). — 3. T. Knez v zborniku:
Archäologie Alpen-Adria (Celovec 1988), 59 ss. — 4. W.
Šmid, Carniola 1, 1908, 202 ss; M. Güstin in B. Teržan, Ar-
heološki vestnik 26, 1975(1976) 188 ss. — 5. S. Gabrovec,
Situla 1, 1960, 27 ss. — 6. S. Gabrovec, Arheološki vestnik
19, 1968, 157 ss. — 7. T. Knez, Germania 56, 1978, 125 ss;
T. Knez, NOVO MESTO 1, Halštatski grobovi. Carniola
Archaeologica 1 (1986) T. 30-37. — 8. Vsi pridatki iz tega
groba so bili restavrirani v delavnicah Rimsko-Germanske-
ga Centralnega muzeja v Mainzu poleti 1988 in nato prvič
predstavljeni na razstavi oktobra 1988 v Dolenjskem muze-'
ju. Objava grobne celote je v pripravi. i