Stiska slovenske osnovne šole na Krminskem Laboratorije novogoriške univerze bodo selili v kontejnerje ti' # C: V 1 V Trstu končno obsežna razstava del velike Leonor Fini, odprli jo bodo danes v muzeju Revoltella >/15 Primorski dnevnik SOBOTA, 4. JULIJA 2009_ Št. 157(19.556) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Potreben je realen korak naprej Dušan Udovič Intenzivni koledar bodočih skupnih srečanj in pobud, ki je izšel iz včerajšnjega goriškega »vrha« vodstev SKGZ in SSO nas navdaja z občutkom previdno optimističnega pričakovanja. Zakaj »previdno« je takoj povedano. Spomnimo se lahko, da je minilo leto in več, ko je bilo rečeno, da potrebuje naša skupnost nekakšen krizni štab, ker so bila znamenja težav že občutno prisotna. Rečeno je bilo še veliko drugih pomembnih stvari, med drugim tudi to, da je treba v manjšini opredeliti prioritete, da gre nagraditi varčno in dobro upravljanje in se izogibati zapiranju v lastne vrtičke. Po pravici povedano je bil v zadnjem letu vtis, da stvari ne gredo v to smer, prej obratno. Saj ni bilo nič dramatičnega, Pavšič in Štoka sta obdržala reprezentančno in nujnostno raven skupnih pobud, kar je seveda hvalevredno, dosti več od tega pa kar zadeva skupno delo tudi ni bilo videti. Kakšnih prioritet ni bilo zaznati, vrtički pa so cveteli dalje, kot da se nič nenavadnega ne dogaja, o kakšni racionalizaciji delovanja bi tudi težko govorili, da o odpravi nepotrebnih dvojnikov v manjšini ne govorimo. Vse to je seveda daleč od tega, kar naša skupnost danes potrebuje, da premosti težave in posodobi svoje dejavnosti. Zato je napovedana ponovna okrepitev sodelovanja med krovnima organizacijama dobrodošla, še zlasti ob napovedih, da nas čaka kar naporna jesen, zlasti kar zadeva finančno stanje manjšinskih ustanov. Želimo lahko le, da bi osvežitev programa skupnega dela krovnih organizacij prinesla realen korak naprej, kajti vse bolj ga potrebujemo. L'AQUILA - Nekaj dni pred napovedanim mednarodnim Vrhom G8 Preplah v Abrucih zaradi novih potresnih sunkov Plan za evakuacijo svetovnih liderjev v primeru potrebe GORICA - Srečanje vodstev SKGZ in SSO Pospešek sodelovanju Dogovor o vrsti skupnih korakov za reševanje finančne krize slovenkih ustanov GORICA - Na sedežu SKGZ v KB centru sta se včeraj sestali vodstvi Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, ki sta ju vodila deželna predsed- nika krovnih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka. Na srečanju je bil sklenjen dogovor o pospešitvi sodelovanja in skupnega nastopanja, s posebno pozornostjo do finančne kri- ze, ki pesti tudi manjšinske organizacije in ustanove. V tem smislu bosta SKGZ posegli tako v Rimu kot Ljubljani. Na 3. strani LAQUILA - Včeraj je prišlo v glavnem mestu Abrucov do treh novih potresnih sunkov, od katerih je tretji presegel četrto stopnjo po Richterjevi lestvici. Sunki sicer niso povzročili nove škode, velik preplah pa je zajel ljudi, ki so množično zapustili stanovanja. Poveljnik Civilne zaščite Guido Bertolaso je povedal, da se bo serija potresnih sunkov verjetno nadalevala tudi med zasedanjem mednarodnega Vrha G8, ki se bo začel v sredo. Obenem je dejal, da kasarna finančne policije, v kateri bo potekalo zasedanje, prenese tudi močnejše potrese od rušilnega, ki je prizadel glavno mesto Abrucov. Vsekakor so v primeru potrebe pripravili plan evakuacije državnikov, ki se bodo udeležili vrha. Na 11. strani Odbor in komisija DZ o položaju slovenske manjšine v Avstriji Na 2. strani SSG: o položaju s politiki in krovnima organizacijama Na 5. strani Cvetoča dejavnost spletnega oglaševanja prostitucije Na 6. strani Odredba o odgonu brezdomke podpisana Na 12. strani Občina napoveduje dokončanje Travnika Na 14. strani VINO - Benjamin Zidarich uradno odprl novo vinsko klet Vinski hram v kraški skali in s pogledom na Devinski grad PRAPROT - S kozarcem hladnega belega vina z oznako 379 je kakih tristo gostov včeraj nazdravilo Benjaminu Zidaric-hu, ki je na prelepem kraškem pobočju v Praproti uradno odprl svojo novo vinsko klet. Z vrta in teras se razgrinja čudovit pogled na Devinski grad nad lesketajočim se zalivom, v živi kamen izkopana klet, ki jo je projektiral arhitekt Paolo Mengh, pa je za obiskovalca pravo doživetje. Poleg Zi-daricha so zbrane pozdravili in izpostavili pomen tega podjetniškega podviga devin-sko-nabrežinski župan Giorgio Ret, vodja deželne direkcije za kmetijstvo Luca Buf-fone in novi generalni direktor deželne agencije za kmetijstvo ERSA Mirco Bellini. (Več v nedeljski številki dnevnika.) TOŽILSTVO Ustrahovanje občinskih svetnikov? TRST - Na račun štirih občinskih svetnikov iz vrst opozicije je tržaško tožilstvo baje uvedlo preiskavo. Tako sta včeraj povedala Alfredo Racovelli (Zeleni) in Iztok Furlanič (SKP), ki naj bi bila z Igorjem Švabom (SSk) in Stefanom Ukmarjem (DS) deležna »pozornosti« tožilstva. Vest so izvedeli iz neuradnih virov, krivi pa naj bi bili širjenja in komentiranja tajnih informacij. Kot znano so namreč v prejšnjih dneh zavzeli javna stališča na račun nove variante občinskega regulacijskega načrta. Na 5. strani lil 8. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Mavhinje Sobota, 4. julija 2009 20:45 MLADINSKA SKUPINA SLOVENSKEGA DRAMSKEGA DRUŠTVA JAKA ŠTOKA NESKONČNO LJUBLJENI MOŠKI 22:00 GLASBENA SKUPINA CHIRIKE KONCERT LATINSKO-AMERIŠKE LJUDSKE GLASBE 2 Sobota, 4. julija 2009 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - OZP in komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po sveto o manjšini v Avstriji Danes se bosta poročila Razprava o enotnem manjšinskem predstavništvu in notifikaciji ADP Razprava pred obiskom kanclerja Faymanna v Ljubljani - 7. člen aPd še neizpolnjen Urška Bačovnik in Janez Janša LJUBLJANA - Člani odbora Državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so na včerajšnji skupni seji razpravljali o aktualnem dogajanju in položaju slovenske manjšine v Avstriji. V ospredju sta bili razpravi o morebitni notifikaciji Avstrijske državne pogodbe (ADP) ter potrebi po skupnem predstavništvu manj-šincev. OZP in komisija sta tudi sprejela štiri sklepe. V prvem ugotavljata, da je veliko obveznosti Avstrije do slovenske narodne skupnosti še vedno neizpolnjenih, v drugem pa izražata pričakovanje, da bo predsednik vlade Borut Pahor med bližnjim obiskom avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna slednjega opozoril na nespoštovanje ADP, še posebej njenega sedmega člena. V tretjem sklepu OZP in komisija pozivata vlado, naj pripravi informacijo o možnosti notifikacije nasledstva ADP, v četrtem pa poziva k reformi organizacijske strukture organizacije Slovencev na Koroškem, ki naj bi vodila k bolj enotnemu in učinkovitemu nastopu pri uresničevanju ustavnih pravic slovenske manjšine v Avstriji. Med predhodno razpravo so tako predstavniki manjšinskih organizacij na avstrijskem Koroškem kot člani OZP in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v zelo kritični luči izpostavili dejstvo, da Avstrija kljub odločbi avstrijskega ustavnega sodišča še vedno ne izpolnjuje 7. člena ADP. Ta slovenski manjšini zagotavlja določene pravice, med drugim postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. Člani odbora in komisije so se zavzeli za intenzivnejša prizadevanja Slovenije na tem področju, predsednik OZP Ivo Vajgl pa je predlagal, da slovenski premier v okviru obiska Fay-manna, ki je napovedan za 13. julij, slednjega kljub sicer dobrim dvostranskim odnosom opozori na ta odprt problem med državama. Spričo neupoštevanja 7. člena državne pogodbe se je tudi zavzel za notifikacijo ADP. Zunanji minister Samuel Zbogar, ki je včerajšnjo sejo označil za "pomembno sporočilo" pred Faymanno-vim obiskom, je poudaril, da se Slovenija razglaša za naslednico ADP in zaščitnico slovenske manjšine. Glede morebitne notifikacije pogodbe pa je menil, da se je potrebno vprašati, če bi ta res pomagala manjšini, če bi jo sploh sprejele preostale podpisnice pogodbe in če ne bi morda škodovala našim odnosom z Avstrijo. O smiselnosti no-tifikacije ADP se je vprašal tudi poslanec Zares Franco Juri, medtem ko je poslanec SD Samo Bevk predlagal, da tako OZP kot komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu za zaprtimi vrati na to temo opravita razpravo. Druga pomembna tema seja je bilo poenotenje manjšinskih organizacij na avstrijskem Koroškem. Nujno potrebo po skupnem zastopstvu je med drugim poudaril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle. Nekdanji predsednik NSKS Matevž Grilc je glede tega poudaril, da narodno vprašanje ne sme biti ideološko vprašanje in se prav tako zavzel za enotno zastopstvo manjšine. Za "korenito reformo manjšinskih organizacij" se je zavzel tudi član sveta vlade in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm. Minister za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš je glede tega dejal, da je poenotenje narodne skupnosti ideal, a da je trenutno stanje tako, da različne organizacije niti ne govorijo med seboj. Kot je dejal, gre za poenotenje v osnovnih pogledih na prihodnost manjšine, poudaril pa je, da brez dogovarjanja tega ne bodo dosegli. Do takrat pa jim tudi Slovenija težko pomaga, je še opozoril Zekš. (STA) KOROŠKA - Odmevna slovesnost v Podkloštru Konsezna skupina prejela evropsko državljansko nagrado Podpredsednik Evropskega parlamenta izpostavil premagovanje zgodovinskih bremen med narodoma Podelitev Evropske državljanske nagrade Konsenzni skupini (z leve): predsednik KHD Josef Feldner, predlagatelj nagrade MEP Wolfgang Bulfon, zgodovinar Stefan Karner, predsednik SKS Bernard Sadovnik, podpredsednik Evropskega parlamenta Miguel Angel Martinez Martinez, govornik platforme "Kärnten"(Koroška) Heinz Stritzl in predsednik ZSO Marjan Sturm ivan lukan CELOVEC - Podpredsednik Evropskega parlamenta Miguel Angel Martinez Martinez je v četrtek popoldne v Podkloštru ob tromeji Avstrija-Slovenija-Italija slovesno vročil t.i. koroški konsenzni skupini evropsko državljansko nagrado. Ob tem je posebej izpostavil prizadevanja skupine za premagovanje zgodovinskih bremen med dvema narodoma na Koroškem in tudi med sosednjimi državami. Med nagrajenci, ki zagovarjajo kompromisno rešitev v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem in ki se zavzemajo za dialog med drugače mislečimi v deželi, sta tudi predsednika dveh slovenskih organizacij, Marjan Sturm (ZSO) in Bernard Sadovnik (SKS), poleg njiju pa so priznanje prejeli še predsednik nemškonacionalnega koroškega Heimatdiensta Josef Feldner, govornik desničarske platforme Kärnten Heinz Stritzl ter avstrijski zgodovinar in vodja konsenzne skupineStefan Karner. Slovesna podelitev je bila sprva predvidena v Dvorani grbov v Celovcu, toda predsednik deželnega zbora Josef Lobnig (desničarski BZÖ) je odločil, da dvorna za »takšne privatne prireditve« ni na razpolago. Prireditev so zato organizirali v stari samostanski cerkvi v Podkloštru. Zapletlo pa se ni le zaradi lokacije: vsebinsko se je proti podelitvi nagrade konsenzni skupini izrekel Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je celo trdil, da je bilo za podelitev nagrade pristojno predsedstvo Evropskega parlamenta »hudo prevarano«. Ob tem je NSKS opozoril na Feldnerjevo podporo vnovič izvoljenemu poslancu Evropskega parlamenta in predstavniku avstrijske in evropske skrajne des- nice Andreasu Molzerju, ki se je pojavil tudi v Podkloštru. Na slovesnosti je vlagatelj predloga, koroški socialdemokratski poslanec v Evropskem parlamentu Wolfgang Bulfon, uvodoma poudaril, da je izbor pokazal, da je bila koroška konse-zna skupina »najboljši predlog«, podpredsednik Evropskega parlamenta Miguel Angel Martinez Martinez pa je ob izročitvi nagrade pristavil, da je bilo vloženih skupno več sto predlogov, od avstrijskih predlogov pa da je bila samo ta skupina vredna nagrade. Vsega skupaj je Evropski parlament letos podelil 37 takšnih nagrad. Predsednika Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik sta v svojih zahvalnih besedah poudarila, da je nagrada hkrati tudi obveza za nadaljevanje poti dialoga in sprave. Sturm je pri tem poudaril, da je »proces odpiranja src dolgotrajen«, nagrada pa da je za člane skupine vsekakor pomoč pri prizadevanjih za uveljavitev zastavljenih ciljev. Sadovnik pa je poudaril, da je nagrada tudi potrditev s strani Evrope, da je dialog pravilna pot. Predsednik Heimatdiensta Josef Feldner pa je izrazil upanje, da politična elita v deželi končno spoznava pomen sožitja in sprave v deželi. Vodja skupine Stefan Karner pa je pristavil, da morajo veljati vrednote današnje Evrope povsod - od Atlantika do Urala in s tem tudi na Koroškem, kjer pa je še vedno prisotna nestrpnost, ki jo je treba odpraviti. K temu prispeva svoje kon-senzna skupina s svojim delovanjem. Ivan Lukan LJUBLJANA - Predsednik Slovenske demokratske stranke in nekdanji premier Janez Janša in njegova zaročenka Urška Bačovnik se bosta danes poročila. Po poročanju nekaterih slovenskih spletnih medijev naj bi se poročila v Drežnici nad Kobaridom, po poročanju drugih pa bo poročni obred v bližini Bovca. Urška Bačovnik, zdravnica po poklicu, se je z Janšo v javnosti prvič pojavila 30. oktobra leta 2006 na proslavi za dan reformacije. Tedanjega predsednika vlade je zatem spremljala tudi na več uradnih dogodkih. V zadnjih letih so se tako večkrat pojavila ugibanja o njuni poroki. Deželni sedež RAI išče informatorje/pričevalce KOPER, TRST - Zgodbe se rojevajo, živijo, a se žal tudi izgubljajo, pozabljajo. Več desetletij meje, s katero smo živeli do nedavnega, je rodilo veliko zgodb in anekdot, vezanih na ta prostor in osebe, ki tu živijo. Da ne bi šla večina tega bogatega materiala v pozabo, iz Trsta vabijo pričevalce - na Tržaškem, Goriškem in Videmskem pa tudi preko meje - , da se oglasijo na spodnjo telefonsko številko in o tem kaj več povedo v televizijsko kamero. V okviru čezmejnega tv projekta Lynx, v katerem sodelujeta Deželni sedež Rai za FJK in TV center Koper-Capodistria, nastaja dokumentarec na to temo. Zanimive bodo predvsem anekdote o tem, kako smo se soočali z "blokom', prepovedmi, zaporami, policijo in carino, z vsakodnevnimi prehajanji meje in težavami, ki so ob tem nastajale. Vse to in seveda, kako smo kljub vsemu preživeli... Iščejo torej zanimive zgodbe o meji in vabijo čim več oseb, da svoje spomine delijo z njimi. Prav tako bodo dobrodošle družinske fotografije ali video materiali iz prejšnjih desetletij, vezani na mejo ali na izlete "preko'. Svoje podatke in telefon lahko pustite na telefonski tajnici, na telefonski številki (0039)0407784346. Zaradi napada na Blažiča aretirali tri osebe Ljubljana, 3. julija (STA) - Ljubljanski kriminalisti so zaradi napada na udeleženca literarnega večera lezbične in gejevske literature Mitjo Blažiča odvzeli prostost 21-letniku ter 22-letniku iz Ljubljane ter 18-letnemu Škofjelo-čanu. Osumljeni, ki so 25. junija zvečer pred barom Open napadli Blažiča, so člani ali simpatizerji določene navijaške skupine ali društva. Vsi trije so osumljeni spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, dejanj nasilništva in povzročitve splošne nevarnosti. LJUBLJANA - Odziv nekdanje dopisnice iz Trsta Mirjam Muženič na trdeitve ZNP »Na RTV Slovenija mi za zdaj niso ponudili nobenega drugega delovnega mesta novinarke« LJUBLJANA - Novinarka RTV Slovenija Mirjam Muženič je v odzivu na četrtkovo izjavo Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) zapisala, da ji do petka v okviru RTV Slovenija ni bilo "ponujeno nobeno drugo delovno mesto novinarke". Zato ga ni mogla sprejeti in ne odkloniti, kaj šele, da ga ni želela sprejeti, kot je zapisalo ZNP. Slednje je v izjavi navedlo, da je bilo Muženičevi ponujeno drugo delovno mesto novinarke, "kjer do konflikta interesov ne bi prihajalo, vendar tega kandidatka za evropsko poslanko ni želela sprejeti". Muženičeva, sicer dolgoletna dopisnica iz Trsta, je to trditev označila za "čisto laž" ter dodala, da ZNP z njo zavaja javnost. Kot je znano, so v vodstvu RTVS ocenili, da Mu-ženičeva zaradi udeležbe na volitvah v Evropski parlament ne more več objektivno zagotoviti spoštovanja načela politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarja za delo v uredništvu informativnega programa RTVS. Iz RTV so včeraj sporočili, da Mirjam Mu-ženič na sestanku s kadrovsko službo ni bila pripravljena sprejeti nobene ponudbe za sklenitev drugačne pogodbe o zaposlitvi oz. o premestitvi na novinarsko delovno mesto izven informativnega programa". Vodstvo RTV bo zato novinarko, "ki se je dejavno vključila v politično življenje, premestilo s sklepom, v skladu s programskimi potrebami". STALIŠČE PREDSTAVNIKOV GORIŠKEGA SSO Bernard Spazzapan: Mirjam Muženič o zamejstvu ni poročala enakopravno GORICA - Slovenci v Italiji "nismo bili tako zadovoljni" z delom novinarke Mirjam Muženič, kot trdi sama, sta v sporočilu za javnost zapisala član Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij Gorica Bernard Spazzapan in predsednica Prosvetnega društva Pod-gora Katja Bandelli. Po njunih navedbah Muženičeva o zamejskih organizacijah ni poročala enakopravno. Ob tem Spazzapan in Bandellijeva navajata primer, da je o občnem zboru Slovenske kulturno-go-spodarske zveze (SKGZ) poročala "z velikim pompom", občnega zbora Sveta slovenskih organizacij (SSO) pa se sploh ni udeležila. Novinarji, še zlasti tisti, ki delujejo v javnih medijih, kot sta državni radio in televizija, si po njunem ne morejo "domišljati, da bodo zjutraj novinarji, popoldne politiki, naslednje jutro pa spet novinarji". Kot sta zapisala, gre za nezdružljive dejavnosti, saj politično izpostavljen novinar po definiciji ne more biti objektiven in ne more objektivno poročati o svoji politični konkurenci. Muženičeva je bila kandidatka stranke LDS, ki ima v zamejstvu po njunih navedbah "svoje točno določene politične partnerje". Kot pišeta Spazzapan in Bandellijeva, ni bila nestrankarski kandidat, pač pa se je odločila za stranko zelo jasnega političnega profila. "Seveda je svobodna in ima vso pravico, da kandidira na volitvah, ne more pa si obenem domišljati, da bo že naslednji dan opravljala poklic, ki je v svojem bistvu nekompatibilen s političnim delovanjem, ker zahteva določeno distanco do strankarske politike, sicer objektivnost ne more biti zagotovljena," sta prepričana. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 4. julija 2009 3 GORICA - Srečanje vodstev Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Po kongresnem odmoru tesno sodelovanje • ■ v • «v« I v • pri skupnem reševanju manjsinskih vprašanj Pavšič: Glavni problem je zdaj finančna stiska - Štoka: Nihče ni proti reformam, ki so danes nujne GORICA - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Svet slovenskih organizacij nameravata po kongresnem obdobju tesno sodelovati pri reševanju težav, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Italiji. Med hujšimi problemi je na prvem mestu finančna stiska, ki pesti mnoge slovenske ustanove in ki ji bosta vodstvi krovnih organizaciji posvetili prihodnje srečanje v začetku jeseni. Vzporedno si bosta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka prizadevala vsaj za ohranitev dosedanjih finančnih sredstev iz Rima, ki jih namerava Rim še krčiti. V tem smislu bosta spet stopila do Rima in Ljubljane, problematiko manjšine pa bosta tudi vselej poudarjala na srečanju, ki bo v prihodnjih mesecih med italijanskim in slovenskim pre-mierjem Silviom Berlusconijem in Borutom Pahorjem, med obiskom predsednika Dežele FJK Renza Tonda v Ljubljani, ki bo predvidoma 21. julija, in na medvladnem srečanju, ki naj bi bilo še pred oktobrom. SKGZ in SSO bosta skratka v prihodnosti še tesneje sodelovala kot sicer, saj predstavljata interese manjšine, oba pa bosta tudi zasledovala reforme. Nastal je namreč nesporazum, pravi Štoka. Nihče ni proti reformam, ki so danes nujne, je poudaril, saj se je svet spremenil in se je treba temu prilagoditi. Odločitev po krepitvi sodelovanja in tudi po novem pristopu k reševanju vprašanj je sad srečanja med vodstvi SKGZ in SSO, ki je bilo včeraj dopoldne na goriškem sedežu SKGZ in ki sta ga vodila Pavšič in Štoka. V delegaciji so bili še pokrajinski predsedniki obeh krovnih organizacij, in sicer Luigia Negro, Livio Semolič in Ace Mer-molja za SKGZ ter Giorgio Banchig, Walter Bandelj in Igor Švab za SSO. Namen zasedanja je bila razprava o problematiki manjšine, o njeni povezanosti z Republiko Slovenijo in o prizadevanjih za uveljavljanje zaščitnih normativov. Poseben poudarek je bil na dogovarjanju o prihodnjem sodelovanju pri skupnem iskanju primernih odgovorov na vrsto odprtih vprašanj. Predvsem pa je prišla do izraza finančna stiska, ki se je zasidrala v sistem manjšinske organiziranosti. Če se je napovedano krčenje finančnih sredstev iz Rima za leto 2009 rešilo po srečanju med Pahorjem in Berlusconijem, za katerega je bilo bistveno posredovanje Štoke in Pavšiča, so v triletnem vladnem proračunu predvidena dodatna krčenja. Namesto 4,8 milijona evrov, je naglasil Pavšič, naj bi manjšina prihodnje leto prejela poldrugi milijon evrov manj, leta 2011 pa kar 2,4 milijona evrov manj, se pravi polovico finančnih sredstev. Sicer sta na kasnejši tiskovni konferenci tako Pavšič kot Pahor izrazila izredno zadovoljstvo, ker sta obe organizaciji soglašali z nakazanimi predlogi. Druge poti kot iskanje maksimalnega sodelovanja ni, kajti to od krovnih organizacij pričakujejo vsi, predvsem pa je to edina pot v nove razmere današnje družbe in recesije, je povedal Pavšič, po mnenju katerega je bilo včerajšnje srečanje, kar zadeva delavnost in pro-pozitivnost, izjemno koristno. Pavšič je dodal, da obstajajo različni pogledi na reševanje določenih problemov, a tako SKGZ kot SSO iščeta skupne poti in skupne rešitve, ker se vsi zavedajo, v kako kočljivem trenutku se nahaja danes slovenska manjšina. Pri tem je Pavšič izrecno omenil težavno finančno stanje, saj bi se manjšina našla v izjemno hudi stiski, če bi prišlo do krčenja finančnih sredstev. Štoka je s tem soglašal, po njegovem mnenju pa je predvsem pomembno, da s finančnim stanjem v manjšini seznanjajo politike. Glede tega so se dogovorili, da se bosta izvršna odbora SSO in SKGZ jeseni ponovno sestala in proučila finančno stanje manjšinskih ustanov. S tem se bomo resnično poglobljeno in strokovno ukvarjali, saj smo zaskrbljeni za preživetje vseh naših ustanov, predvsem »skupnih«, je poudaril Pavšič in dodal, da se bosta krovni organizaciji tesneje povezali tudi pri zahtevah za izvajanje zaščitnih norm za manjšino. V ta namen nameravata SKGZ in SSO ustanoviti poseben pravni urad. Vodstvi krovnih sta se tudi dogovorili, da se bosta srečevali vsaj dvakrat letno, medtem ko naj bi se vsaj enkrat na leto zbrali vodstvi obeh krovnih organizacij in predstavniki vseh manjšinskih ustanov oz. organizacij. To bo nekakšen »zamejski parlament«, v katerem bodo javno govorili o najbolj perečih vprašanjih, ki pestijo slovensko manjšino v Italiji. Aljoša Gašperlin Na goriškem sedežu SKGZ je bilo včeraj srečanje vodstev obeh krovnih organizacij jup KULTURA - V idilični beneški vasici Danes popoldne začetek Postaje Topolove Qradimo vam ideje in sanje GRADBENO PODJETJE od leta 1985 TOPOLOVO -Približno ob petih popoldne se danes začenja tradicionalna in mednarodno priznana Postaja Topolove. Kulturno prireditev bodo v majhni beneški vasici izvedli že šestnajstič, na sporedu pa bo vse do 19. julija. Po uradni otvoritvi in pozdravih oblasti bo danes na vrsti najprej glasba. Šest gojencev špetrske Glasbene Matice bo prvič zaigralo skladbo The Topolo - Abitanti Railway (Železnica Topolovo - Abitanti) istrskega glasbenika Daria Savrona. Znani pisatelj in novinar Gian Luca Favetto bo nato pripovedoval o tem, kako so nekoč kolesarji med Krožno dirko po Italiji nepričakovano zavili v Topolovo. Ljubitelji plesa pa bodo lahko prisostvovali nastopu zvezde sodobnega plesa in dolgoletnega stebra skupine Momix Pija Keohavanga, ki bo sicer letos vodil brezplačno plesno delavnico za otroke in mladostnike (na sporedu bo med 7. in 10. julijem). Živahno pa bo tudi ponoči. Najprej bo slišati zvoke klarineta in saksofona Angela Di Giorgia, ki bo z njima oddajal neke vrste signalov v Morsejevi abecedi s sedeža to-polovske pošte, obiskovalci pa bodo lahko tudi videli, kaj vse je Carlo Andreasi v okoliških gozdovih »ujel« v kamero, na re-gistrator in foto-občutljiv papir. Glasba pa bo nesporni protagonist nedeljskega tradicionalnega Senjama. V Topolovem bo zaigral tudi Pihalni orkester Brda. Kasneje bo novo zgodbo pripovedoval Gian Luca Favetto, zvečer pa bodo predvajali dokumentarec o Paskva-lu Gujonu, ki ga je Ezio Gosgnach pripra- PRENOVA ZGRADB vil ob 100-letnici rojstva zadnjega Čeder-maca. Ob koncu pa bo v Juljovi hiši nastopila skupina Etta Aman Tribute, ki bo izvedla skladbo Ciana Blasetiga in Stafa Fornasara »Musica per il mare di Babele (Glasba za Babelovo morje)«. Dodatne informacije in podroben program tudi za naslednje dni so na razpolago na spletni strani www.stazioneto-polo.it. V primeru slabega vremena se bo vse odvijalo v Juljovi Hiši. (NM) Mob. 338.8313006 ■ Tel. Fax 040.220573 ■ Križ, 175 ■ Trst WWW.Crismanidavid.it V nedeljo, 5, in ponedeljek, 6. julija odprto popoldne [15:30 - 19:30] 4 Sobota, 4. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Majhna, hudobna in polna prepirov Vojko Flegar Slovenska javnost je imela ta teden, v četrtek, redko priložnost, da »v živo« spremlja sejo vlade. Napaka, malomarnost ali »tehnično-varnostna« pomanjkljivost, vseeno, med skoraj celo uro neposrednega zvočnega prenosa preko vladne spletne strani so se ministrice in ministri prepirali glede tega, ali in kako je mogoče uresničiti vladne sklepe o ustavitvi oziroma delnem zmanjšanju števila zaposlenih v državni upravi, točneje o tem, zakaj se v vladi v pol leta v zvezi s tem ni posrečilo skorajda nič. Naj pustim vse druge plati tako nehotene javnosti seje vlade kot same razprave ob strani: znanja in sposobnosti državnih uradnikov, v gospodarstvu bi morda rekli storilnosti in kakovosti zaposlenih, v tej polemiki niso omenili. Ni tako malo ministrov, od katerih je sicer neuradno mogoče slišati, da bi lahko tudi s pol manj uradnikov v svojem »ožjem« aparatu naredili več, pripravljali boljše osnutke zakonov in hitreje izdajali druge akte, če bi le »tista« polovica bila ustrezno usposobljena, motivirana in angažirana ter navsezadnje gmotno nagrajena. A kdo, katera vlada, bo »enkrat za vselej« prečistila državno upravo uradniških usedlin, ki se v njej nalagajo z vsakim novim mandatom in vsakim novim ministrom, ki s seboj pripelje »skupinico« zaupnikov, s katerimi poskuša v nejevoljo in ob apatiji pretežnega dela »staroselcev« upravljati resor? Problem je malce širši, kot zgleda na prvi pogled, saj ima Slovenija težave z uveljavljanjem »prevlade znanja« na vseh ravneh oziroma v vseh družbenih podsistemih. Fraza o »družbi znanja« oziroma znanju kot najpomembnejšem razvojnem dejavniku je namreč praviloma zožena na tehnološko plat, na (nedvomne) potrebe po vlaganju v znanstveno-raziskovalno dejavnost, po industrijah z večjim deležem dodane vrednosti v izdelkih, po okolj-sko sodobnih in prijaznih tehnologijah in podobno. O znanju, potrebnem za »vsakdanje« opravljanje dela (pa naj bo v gospodarstvu, državni upravi, na sodiščih, v šolah ali kjer koli drugje) se praktično ne govori, zelo malo podjetij skrbi za sprotno »osveževanje« znanj svojih zaposlenih, vlaga v njihovo izobraževanje, spodbuja inovativnost in prispevke k, recimo, boljši organizaciji dela. V Sloveniji, z drugimi besedami, znanje ni cenjeno in zato se tudi posamezniku vanj ne splača vlagati, saj meritokratska merila za napredovanje v službi in na družbeni statusni lestvici (sploh pa v gmotnem pogledu) niso pomembna. »Investicija« v pravšnje politične zveze zahteva veliko manj truda in se vrne veliko hitreje, na drugi strani pa lahko »odsotnost« teh zvez ali nepripravljenost posameznika, da bi se dal stlačiti v ta ali oni politično-klientelistični predal, onemogoči ne glede na to, koliko ve in je sposoben. Ekonomist Franček Drenovec je nedavno v Mladini to opisal takole: »Vzniknila je hipertrofirana, vseprisotna in vsemogoča - a politično impotentna partitokracija, prestreljena z zasebnimi ekonomskimi interesi in s popolno nevednostjo o tem, kaj morajo vlade držav zares početi. Rezultat so ogromne motnje v delovanju tržne ekonomije ter obupna neučinkovitost v upravljanju javnih sistemov in storitev. /.../ Podatki kažejo, da je zadnje desetletje k materialnemu napredovanju ljudi (če izvzamemo produkte zunanjega zadolževanja) še največ prispevalo zgolj intenziviranje dela, zgolj podaljševanje efektivnega delovnega časa in povečevanje fleksibilnosti zaposlitev, potiskanje marljivosti ljudi že v območje velikega garanja in odrekanja. Stara etika se izžema do zadnjih kapljic. Pripeljala nas je do sem, kjer smo danes. Naprej nas, v sodobnem svetu, zanesljivo ne bo več. Naš stari etični in motivacijski »paket« potrebuje hitro, temeljito dopolnjevanje z vrednoto znanja. Morda velja podobno tudi za samoiniciativnost in podjetnost itd., a je tudi ta sklop smiseln in uresničljiv samo ob prehajanju teže z marljivosti na znanje.« Razumljivo, da v takšnih razmerah »kritični in nemirni duh« težko obstane, da ga, kot pravi publicist Dejan Steinbuch, »fenomen večnega kroženja in ohranjanja statusa quo« sili v selitev: »Potem bomo spet izgubili morje individualnih genijev, ki ne prenesejo več prislo-vične slovenske mediokritete. Kajti v tako utesnjeni, nezdravi in obremenjeni družbi uspevajo in preživijo samo tisti, ki po svojih dosežkih ne štrlijo iz množice. Vsi ostali hlastajo za zrakom in hočejo svobodo. Brez svobode pa je njihovo življenje - majhno, hudobno in polno prepirov.« In ker je tako, je natanko takšna, majhna, hudobna in polna prepirov (od katerih je uvodoma omenjeni na vladi bolj zgovoren kot žgečkljiv), »iz letala« videti tudi Slovenija. ČEDAD Od danes razstava logotipov za Mittelfest ČEDAD - Mednarodno uveljavljeni festival gledaliških, lutkovnih, glasbenih in plesnih produkcij Mittelfest se bo v bivši langobardski prestolnici uradno začel šele čez dva tedna, danes ob 18. uri pa bodo v Čedadu odprli razstavo osnutkov za nov logotip, ki so ga organizatorji festivala izbrali med avtorji, ki so sodelovali na natečaju »Concorso di idee per il logotipo 2009«. Združenje Mittelfest je natečaj razpisalo prav zato, da bi letošnja izvedba festivala dobila nov logotip, odločili pa so se tudi, da bodo najboljših dvajset (komisija je prejela kar 75 osnutkov avtorjev iz cele dežele) razstavili na sedežu Klasičnega liceja Paola Diacona na trgu Foro Giu-lio Cesare. Zmagovalec natečaja je bil goriški Studio Punktone, ki je svoj logotip povzel po znanem »Ampell-mannu«, zelenem možičku s semaforjev vzhodnega Berlina. Drugo mesto je osvojil dijak videmskega Zavoda Sello Matteo Tomasello, tretjo nagrado pa je prejel Antonio Minervi-ni, svobodni podjetnik iz Vidma. Izpostavljena bodo še dela štirih dijakov Zavoda Sello (Veronica Adami, Chia-ra Costanzo, Giulia Brino, Martina Paderni), Studia Alessandro Vascot-to, Studia Novajra, Bequirasa Teada, ki živi v mladinskem solidarnostnem centru v Lignanu, dveh dijakov če-dajskega Tehničnega zavoda Civiform (Pierpaolo Salvini in Jurj Vasile, ki je romunskega porekla), podjetja Ant-hes Comunicazione Barbare Zam-paro in svobodnih podjetnikov Luce Silvestra in Carlotte Buiatti. Razstava bo na ogled do konca letošnjega Mittelfesta. (NM) SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Poletno sonce Mnogim je poletje najlepši letni čas, saj lahko preživijo pretežni del dneva na prostem, na svežem zraku in na soncu. Zlasti otroci komaj čakajo, da se gredo razposajeno »potepat«, tekmovat s svojim skate-boardom, kolesarit, se kopat in karkoli drugega pod milim nebom. Vendar včasih preveč radi pozabljamo na nujnost, da otroke, pa tudi sebe zaščitimo pred soncem, zlasti najmlajše otroke, ki so najbolj rizična kategorija. Tisti, ki so morebiti ob tem odstavku zmajali z glavo, češ da gre za pretiravanje, mogoče ne vedo, da prevelika izpostavljenost ultravijoličnim žarkom otrok in mladine lahko privede do opeklin, kar imajo kasneje lahko za posledico kožnega raka. Približno 80% kožnih tumorjev se navezuje na sončne opekline iz otroštva. Poškodba kože ostane na nek način genetsko zabeležena in do posledic lahko pride celo po 30 ali 40 letih. Otroška koža je v primerjavi s kožo odraslih veliko tanjša in veliko občutljivejša. Celice, ki jo sestavljajo, še ne vsebujejo snovi, ki bi zadostno ščitila pred sončnimi žarki. Sončne opekline povzročijo kožne poškodbe, zlasti pri otroku začne zaščitni sistem delovati zelo počasi. Daljše izpostavljanje naravni sončni svetlobi lahko, tako beremo npr. v poročilu statističnega urada Republike Slovenije, dolgoročno poškoduje kožo, saj se učinki delovanja ultravijoličnih žarkov seštevajo vse življenje. Včasih je človeka pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki varovala debela ozonska plast, a ta se je že močno stanjšala, ponekod nastajajo tudi ozonske luknje. S tem se količina UV-svetlobe, ki prodre do zemeljskega površja, povečuje. Izpostavljenost ultravijoličnim žarkom v sončni svetlobi je povezana z večjo nevarnostjo nekaterih takojšnjih škodljivih posledic (sončne opekline) in številnih poznih škodljivih posledic (po- spešeno staranje kože, rak kože, siva mrena, slabitev imunskega sistema) - te se izražajo šele po več letih izpostavljanja -vedno več pa je tudi alergij na sonce. Resne sončne opekline, zlasti tiste v otroštvu, so lahko povezane z nastankom enega najbolj nevarnih oblik raka v človeškem telesu, to je maligni mela-nom: zaradi kožnega raka je bilo v letu 2006 v Sloveniji prvič hospitaliziranih 595 ljudi, 284 moških in 311 žensk, od tega 37,5 % zaradi malignega melanoma. V istem letu lahko pripišemo malignemu melanomu 96 (78 %) od 123 prezgodnjih smrti zaradi kožnega raka, 27 smrti (22 %) pa ostalim kožnim rakom. Rak kože je v Sloveniji na drugem mestu, tj. za rakom dojk med posamičnimi raki pri ženskah in na tretjem mestu pri moških, za rakom pljuč in rakom na debelem črevesu in danki. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije zabeležijo po svetu letno okoli 132.000 primerov na novo odkritih primerov malignega melanoma in ugotavljajo, da je vsak tretji odkrit primer raka diagnosticiran kot kožni. Evropa se torej sooča z vse večjim širjenjem kožnega raka, saj vsako leto za njim zboli sedem odstotkov več ljudi. Tisti, ki so prepričani, da so lepši, če so zagoreli, naj se zavedajo, da koža porjavi, ker je poškodovana. Preventiva pred rakastimi obolenji kože je enostavna in sploh ne pomeni, da se moramo soncu odpovedati. Potrebno pa se je že v zgodnji otroški dobi naučiti, kako naj se obnašamo do sonca. Razvad iz otroštva in mladosti se težko otre-semo. Tudi pri tem učenju ima največji učinek dober zgled. Otroci odrasle radi oponašajo. Odrasli pa lahko otrokom pokažemo, kako se je treba na soncu obnašati modro. Ko je sonca dovolj, se umaknemo v senco. Pred soncem se ubranimo s kapo in s primernimi oblačili. Dojenčkom do prvega leta staro- sti je namensko izpostavljanje direktnim sončnim žarkom soncu zdravju škodljivo in zato ni priporočljivo. Ker je njihova koža, kakor povedano, zelo nežna in občutljiva pa zanjo še niso primerna sredstva, ki naj bi ščitila pred sončnimi opeklinami. Na soncu naj bodo le v zgodnjih jutranjih ali zelo poznih popoldanskih urah (pri tem imejmo v evidenci sončno in poletno uro). Sončenje je res potrebno za nastanek vitamina D, poleti je za dnevno potrebno količino vitamina D dovolj že 10 do 15 minut indirektne sončne svetlobe. V zimskih mesecih pa ta čas lahko brez skrbi podvojimo. Dermatologi še posebej opozarjajo, da je sonce najbolj nevarno za svetlopolte in otroke. Nič manj ogroženi pa niso tisti, ki pred poletjem hodijo v solarij, da bi preprečili alergije na sonce oziroma da bodo pripravili polt za poletje. Najbolj koristni so stari nasveti, ki svetujejo, da se pred soncem zavarujemo z obleko. V zadnjem času lahko tudi pri izbiranju otroških oblačil izbiramo blago, s tekstilnim zaščitnim faktorjem pred UV žarki. Ta ne sme biti nižji od 30. Z zelo lahkimi majicami lahko npr. zaščitimo ramena pred pripeko, kadar se otrok kopa. Šele od prvega leta starosti dalje je priporočljivo, da poleg zaščitne obleke uporabljamo tudi zaščitna sredstva v obliki mazil. Toda tudi ta zaščita ne pomaga pred kožnim rakom, so ugotovili ob neki strokovni raziskavi na mednarodni ravni. Osnovno pravilo je: izogibajte se s svojim otrokom soncu med 11. in 16. uro. Nekateri ljudje imajo težave tudi z očmi zaradi sončnih žarkov, zato je primerno, da gredo po nasvet vsaj k optiku. Če pa se odrasli namenimo na sonce, je nujno, da se vsaj pol ure prej zaščitimo z ustreznim sredstvom in ga nato vsaki dve uri ponovno nanesemo na kožo. V prvi vrsti pa je pomembno, da se zaščitimo, kot smo rekli, z obleko in pokrivali, in z njimi zlasti pokrijemo dele, ki ji s kremo ne moremo. Odrasla oseba prejme kar 40% nevarnega sončnega žarčenja med sončnimi vikendi, 20% pa pri vsakodnevnih dejavnostih. Tudi takrat, ko ni na dopustu. Če smo torej ugotovili, da so otroci veliko bolj izpostavljeni soncu kot odrasli, lahko pri njih te številke še povečamo. Pomembno je tudi, da se pravočasno umaknemo v senco, ko je sonce premočno. Dermatologi poudarjajo, da nikakor in v nobenem primeru ne drži, da je pridobivanje rjave polti v solariju zdravo, in celo pravijo, da nobeno sončenje v solariju ni koristno, saj vemo, da se koža nikoli ne popravi od ultravijoličnih žarkov, ki povzročijo nepovratno škodo na genetskem materialu kožnih celic. Pri nas opažamo poleg anoreksi-čnih tudi »tanoreksične« osebe, ki so kar bolestno predane sončenju v solariju in v naravi, mogoče zato, ker se jim zdi, da je porjavelost sinonim za zdravje. Mnogi ne uporabljajo zaščitnih preparatov pravilno. Ti namreč ne zagotavljajo absolutne zaščite, če hkrati ne upoštevamo npr. starosti tistega, ki je izpostavljen žarkom, vrsto njegove kože, nadmorsko višino in zemljepisno širino, morebitnih površin, ki povečujejo učinek žarkov (voda, sneg), časa sončenja, zdravil, ki jih morebiti jemljemo, alergičnih reakcij, ki nastanejo, ali pa bolezenskih znamenj, ki se na soncu poslabšajo. In še to: zaščitne snovi trajajo po odprtju le 9 do 12 mesecev. Na mestu je torej skrajna previdnost, čeprav gre za naš in naših otrok počitniški čas. (jec) EVRO 1,4009 $ -0,28 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. julija 2009 valute evro (povprečni tečaj) B.7. 2.7. ameriški dolar japonski jen 1,4009 134,32 1,4049 135,95 ruski rubel 43,7877 67,0750 9,5974 43,8009 67,3580 danska krona 7,4459 0,85625 7,4460 0,85730 švedska krona 10,9135 8,9660 10,8400 8,9375 češka krona 25,865 1,5228 25,755 1,5235 estonska krona 15,6466 272,55 15,6466 268,45 poljski zlot 4,3525 4,3543 1,6201 avstralski dolar 1,7552 1,9558 1,7525 romunski lev 4,2035 3,4528 4,2062 3,4528 latvijski lats 0,6975 2,7271 0,7005 2,7222 islandska krona 290,00 2,1480 290,00 2,1489 hrvaška kuna 7,3208 7,2992 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 3. julija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,30125 LIBOR (EUR) 0,6675 LIBOR (CHF) 0,55875 1,05125 1,53125 1,0375 1,2725 1,45625 EURIBOR (EUR) 0,70 1,059 1,277 1,468 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 t ■ 21.408,03 € +68,92 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. julija 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,19 -1,16 KRKA 69,66 -0,29 -0,14 MERCATOR 24,03 161,13 -2,00 +0,09 TELEKOM SLOVENIJE 162,18 -0,30 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 55,11 +0,02 DELO PRODAJA - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,35 -0,87 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 38,99 14,00 +5,46 -2,57 SAVA 239,87 -0,04 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,50 20,00 +0,53 -0,05 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: B. julija 2009 -0,20 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,258 4,765 -1,80 -0,63 BANCO POPOLARE 5,41 +0,49 +4,85 BCA POP MILANO 4,13 +1,47 ENEL 3,47 +0,59 FIAT 7,065 -0,65 -2,08 GENERALI 14,57 -2,31 +0,21 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,28 +1,11 LUXOTT1CA 15,16 -0,58 +0,46 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,355 -1,07 PIRELLI e C 0,2439 -3,60 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 16,95 +0,58 -1,97 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,31 -0,48 -0,19 TENARIS TERNA 9,22 +0,85 -1,28 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,345 0,266 -0,32 -7,80 UNICREDIT 8,995 1,789 +0,33 +0,51 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^^^^^^ 66,73 $ -3,72 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. julija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.205,87 1.031,98 -0,26 -0,13 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.725,37 -3,28 PIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 254,18 2008,91 -0,57 -0,48 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.164,12 2.460,14 +0,03 -1,12 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.280,74 1.796,52 -2,63 -2,67 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 898,42 947,70 4.708,21 -2,91 -2,58 -0,22 CAC 40, Pariz 4.236,28 3.119,51 2.067,84 +0,05 +0,10 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 875,90 2.376,48 -1,20 +0,29 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.816,07 2.299,75 18.203,40 3.088,37 14.913,05 -0,60 -0,90 +0,13 +0,92 +1,74 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sobota, 4. julija 2009 5 APrimorski ~ dnevnik TRŽAŠKA OBČINA - Nov regulacijski načrt še buri duhove Ustrahovanje štirih občinskih svetnikov? Po neuradnih vesteh naj bi tožilstvo uvedlo preiskavo na račun Furlaniča, Racovellija, Švaba in Ukmarja Iztok Furlanič kroma Iztok Furlanič, Alfredo Racovelli, Igor Švab in Stefano Ukmar: štirje tržaški občinski svetniki leve-sredine, ki bi lahko imeli težave s sodstvom. Po neuradnih vesteh je namreč tožilstvo uvedlo preiskavo na račun štirih politikov, ki so v prejšnjih dneh spregovorili o novem regulacijskem načrtu tržaške občine. Nova varianta je bila, kot znano, zaradi odločitve predsednika urbanistične komisije Roberta Sasca, tajna, stranka Zelenih pa je z načrtom seznanila javnost. Prvi je o njem spregovoril občinski svetnik Zelenih Racovelli, svoje mnenje so nato na straneh Primorskega dnevnika povedali tudi Furlanič, Švab in Ukmar. Zaradi razkrite »tajnosti« naj bi torej tržaško tožilstvo, čeprav po Alfredo Racovelli neuradnih vesteh, uvedlo preiskavo. Vest sta včeraj popoldne na krajši tiskovni konferenci razkrila svetnika Furlanič in Racovelli. Furlanič je tudi pojasnil, da je v jutranjih urah sklical komisijo za prozornost, kateri predseduje. Na dnevnem redu je bilo preverjanje, ali je bila odločitev Roberta Sasca sploh legalna, jasnega odgovora pa Furlanič in ostali člani komisije niso prejeli. Interpretacija italijanskih zakonov naj bi bila tudi tokrat večplastna: državljanov pravobranilec Maurizio Marzi je mnenja, da so zasedanja občinskih komisij javna, občinska advokatura in generalni tajnik San-ti Terranova pa trdita, da so tajna, vse dokler je v teku tako imenovana preiskovalna faza ... Igor Švab kroma Na včerajšnji tiskovni konferenci je Racovelli dejal, da ga dogajanje zadnjih dni potrjuje v prepričanju, da je njegova stranka ravnala pravilno. Regulacijski načrti bi morali uživati kar se da široko podporo prebivalstva (videmski župan Honsel je na primer napovedal enoletno debato okrog nove variante), ne pa »spodbujati« dogovore med upravitelji in gradbenimi podjetji. Očitno je namreč, da so bila nekatera seznanjenja z vsebino »tajnega« načrta. Drugače je težko pojasniti, zakaj se podjetja na vse kriplje trudijo, da bi pred 27. julijem, ko naj bi občinski svet odločal o regulacijskem načrtu, predstavila vso potrebno dokumentacijo za nekatere nove gradnje. Kot sta včeraj napovedala predstavnika spontane- Stefano Ukmar kroma ga odbora rojanskih prebivalcev, bodo gradbeniki v svojih prizadevanjih najbrž uspešni: v tem primeru bo na območju ulic Giusti in Rio Martesin »zrastlo« 109 novih stanovanj. In to kljub temu, da gre za največjo in deloma težko dostopno zeleno površino (s potokom in elektrovodom), ki bi jo nova varianta regulacijskega načrta rada spremenila v nezazidljivo. A šele po 27. juliju ... V ponedeljek, 20. julija, bodo regulacijski načrt tudi uradno predstavili tržaškemu občinskemu svetu. Medtem je zainteresirano prebivalstvo vabljeno, da se vsak torek od 18. ure dalje zglasi v Ul. Valdirivo 30, kjer nastaja spontana koordinacija občanov, ki želijo »več zelenja in manj cementa«. (pd) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Srečanje s politiki in krovnima organizacijama Težave in predlogi V petek, 3.julija so se v prostorih Slovenskega stalnega gledališča sestali predstavniki upravnega odbora, vodstvo gledališča in slovenski politiki ter predstavniki krovnih organizaciji. Srečanje je nastalo na pobudo upravnega sveta SSG, ki je želel seznaniti politično in civilno družbo s finančno situacijo, v kateri se nahaja gledališka ustanova. Sestanka so se udeležili: senatorka Tamara Blažina, deželna svetnika Igor Ga-brovec in Igor Kocijančič, predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc, občinski svetniki Štefan Ukmar, Igor Švab in Iztok Furlanič, pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško Ace Mermolja in predsednik SSO Drago Štoka, članice upravnega sveta SSG Nives Cos-sutta, Lučka Peterlin, Mirjam Koren. Predsednica upravnega sveta Martina Kafol in ravnatelj SSG Tomaž Ban sta opozorila, da krajevne javne ustnove, ki so solastnice gledališča, ne izvajajo obvez, ki jih nalagajo zakonski predpisi in s tem dejansko diskriminirajo Slovensko stalno gledališče, ki ni obravnavano tako kot druge enakovredne italijanske ustanove. Opozorila sta, da sta se v tem letu sestala z deželnim odbornikom za kulturo Robertom Molinarom, s predsednico tržaške pokrajine Mario Tereso Basso Poropat, tržaškim županom Robertom Dipiaz-zo in občinskim odbornikom za finance Giovannijem Ravidajem ter načelnikom urada za gledališke dejavnosti pri italijanskem kulturnem ministrstvu Massi-mom Baraldijem. Veliko sta delala tudi v odnosih z institucijami Republike Slovenije, ob njunem obisku v gledališču sta se pogovorila s predsednikom republike Danilom Türkom in ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Zekšem, v Ljubljani pa sta obi- skali ministrico za kulturo Majdo Širca. Upravni svet gledališča že dolgo opozarja na nujnost, da se javne ustanove in Društvo slovensko gledališče sestanejo in izrečejo o strategijah za nadaljno delovanje in o izvajanju zakonskih načel, ki predvidevajo javno finansiranje gledališča s strani krajevnih javnih ustanov. Za skupno omizje, ki naj bi se sestalo do konca julija, si bodo prizadevali deželna svetnika in Društvo slovensko gledališče. Ob zaključku sestanka sta predsednica upravnega sveta in ravnatelj SSG predstavila novega umetniškega vodjo Primoža Beblerja, ki je nasledil pisatelja in režiserja Marka Sosiča. Ponovno sta demantirala informacijo o upadu abonentov, umetniški vodja pa je opisal umetniško ambiciozen program, ki ga je pripravil za naslednjo gledališko sezono. MORSKI PARK Paoletti hvaležen Občini Trst Po odobritvi sklepa, s katerim je tržaški občinski svet formaliziral začetek postopkov za uresničitev morskega parka, je treba po mnenju predsednika tržaške Trgovinske zbornice - ta je skupaj z Občino Trst in fundacijo Fondazione CRTrieste nosilka projekta - Antonia Paolettija »takoj uresničiti programski sporazum in sklicati storitveno konferenco, da bi tako nadomestili zamujen čas in omogočili dokončanje projekta v predvidenih treh letih«. Paoletti je v pogovoru za tržaško agencijo ANSA izrazil veliko zadovoljstvo nad odločitvijo tržaškega občinskega sveta in se javno zahvalil županu Robertu Di-piazzi, občinskemu odboru in skupščini, ker »so verjeli v projekt, ki ga je predlagala Trgovinska zbornica in na njem delala kar pet let«. Paoletti je zadovoljen tudi zato, ker je »videl jasno ozaveščenje o prednostih tega projekta kot odskočne deske za turistični razvoj mesta in pokrajine, v širši viziji pa tudi celotne evroregije«. »Trgovinska zbornica bo nadaljevala svoje delo za gospodarsko rast ozemlja, in to ne samo na turističnem področju, ampak tudi s prizadevanji za izvedbo bonifici-ranja onesnaženih območij, za razvoj transporta in logistike, za vzpostavitev strategije razvoja industrije, trgovine, obrti in kmetijstva,« je sklenil predsednik Trgovinske zbornice in dodal prepričanje, da »lahko le uravnovešen, harmonični razvoj zagotovi delo in blagostanje«. Kot smo poročali včeraj, je tržaški občinski svet v četrtek odobril študijo o izvedljivosti projekta za morski park, ki predvideva naložbo za približno 50 milijonov evrov. Kompleks morskega parka, ki naj bi zrasel ob morju v središču Trsta, se bo raztezal na površini 14 tisoč kvadratnih metrov, vsako leto pa naj bi ga obiskalo najmanj pol milijona turistov. OBČINA TRST - Vzhodni in Zahodni Kras o regulacijskem načrtu Negativno mnenje Oba rajonska sveta sta v četrtek razpravljala o predlogu nove variante - Kritično o tajnosti dokumenta Negativno: to je mnenje tako vzhodnokraškega kot zahodnokraške-ga rajonskega sveta o predlogu nove variante regulacijskega načrta občine Trst, ki od konca prejšnjega tedna buri duhove, potem ko ga je javnosti predstavila stranka Zelenih iz protesta, da je bil dokument pred časom razglašen za tajnega (zaradi tega naj bi bili nekateri občinski svetniki opozicije predmet sodne preiskave, kot poročamo na drugem mestu). Rajonska sveta sta sočasno zasedala v četrtek zvečer na Opčinah in Proseku, pogledi velike večine rajonskih svetnikov v obeh organih pa se v veliki meri ujemajo pri kritičnem ocenjevanju predloga o novi varianti. Na koncu sta oba sveta negativno ocenila dokument: kar zadeva Zahodni Kras, se je z negativno oceno strinjalo osem svetnikov večinske leve sredine, za varianto sta glasovala le dva od štirih svetnikov desne sredine (ostala dva sta bila odsotna). Negativno stališče vzhodnokraškega rajonskega sveta pa je bilo v bistvu so- glasno: glasovom proti, ki so jih izrazili svetniki večinske leve sredine, je namreč treba dodati tudi desnosre-dinsko opozicijo, ki se je sicer vzdržala, a je izrazila pomenljivo kritično stališče o varianti. Razlogi za negativno mnenje so znani, o njih smo že pisali v prejšnjih dneh, ko smo objavili vrsto komentarjev in ocen o predlogu tržaške občinske uprave. Tako rajonski svetniki na Vzhodnem Krasu ugotavljajo odsotnost strateških smernic za razvoj teritorija, dalje kritizirajo odpravo možnosti, da na nekaterih lokacijah zrastejo proizvodne cone in posledično odpravo možnosti gospodarskega razvoja. Nasprotno pa gre varianta v nekaterih primerih v smer koncesij načrtom za stanovanjske gradnje, večkrat na zasebno pobudo, poenostavitev postopkov pa v nekaterih primerih zmanjšuje možnost nadzora. Omejitve regulacijskega načrta lahko kaj kmalu izničita nova državna in deželna zakonodaja, ki omogočata povečanje prostornine hiš, pa tudi gradbena dovoljenja, izdana v zadnjih dveh letih tudi za območja, ki bodo razglašena za nezazidljiva, a se bo na njih vseeno zidalo. Podobnega mnenja so bili na Zahodnem Krasu, kjer se sicer strinjajo s predlaganim krčenjem zazidljivih območij, sočasno pa opozarjajo, da bodo zaradi predhodno izdanih gradbenih dovoljenj na območjih, ki jih bo novi regulacijski načrt razglasil za ne-zazidljiva, vseeno zrasle stavbe. Zelo hudo pa je tudi, da varianta posega v vaška jedra, kjer v bistvu ne bo mogoče več zidati. Oba rajonska sveta pa sta izredno kritična do poteze občinske uprave, da je na predlog variante dala oznako zaupnosti in tajnosti, saj je s tem rajonskim svetom onemogočila informiranje prebivalstva in zbiranje mnenj. Zelo pametno in koristno bi bilo namreč dati možnost ljudem, da se iz-kašljajo, tokrat pa se je prvič zgodilo, da je postal tak dokument tajen. (iž) RAZPRODAJE - V središču tudi ponoči Pri Sv. Jakobu danes posebno jutro razprodaj Od danes do začetka septembra bodo tržaški trgovci ponujali sezonske razprodaje. Spomladansko in poletno garderobo, a tudi drugo blago, si bo mogoče nabaviti po ugodnih cenah, čeprav zveza potrošnikov odsvetuje nakupe, ki bi bili deležni preko petdesetodstotne-ga popusta. V tržaškem mestnem središču bodo trgovine odprte tudi pozno v noč (nekatere celo do 2. ure), poskr- bljeno bo tudi za glasbo in zabavo. Pri Sv. Jakobu pa so si trgovci zamislili posebno Jutro razprodaj. Za vsak nakup, ki bo znašal vsaj deset evrov, bodo kupci prejeli brezplačno darilo, ki ga bodo delili na info točki za cerkvijo. Šentjakobski trgovci pa bodo čez nekaj tednov, točneje 25. julija, poskrbeli za novo darilo: na trgu bo nastopil godalni orkester Giuseppe Verdi. 6 Sobota, 4. julija 2009 TRST / PROSTITUCIJA - Uspešna skupna preiskava tržaških karabinjerjev in policije Spletna reklamna agencija za najstarejšo obrt na svetu Po celi Italiji so od vrat do vrat ponujali prostitutkam oglaševanje na največjem specializiranem portalu Posredniki so po celi Italiji brskali po erotičnih oglasih v časopisju, da bi izsledili, kje delajo prostitutke. Nato so se odpravljali v stanovanja, kjer se opravlja najstarejša obrt na svetu, od vrat do vrat pa so ponujali spletno oglaševanje spolnih uslug. Prostitutke so nato z nedvoumnimi fotografijami in tudi videoposnetki oglaševale svoje »blago«, za vsak spletni oglas pa so odštevale od sto do 250 evrov. Grafiki so s primernimi računalniškimi programi priredili in polepšali posnetke razgaljenih deklet, klienti pa so lahko preko svojih osebnih računalnikov izbirali najlepšo in zemljepisno najbližjo. Razne strani, ki so bile razdeljene po pokrajinah, so omogočale iskanje po kategorijah: ženske, moški, transseksualci in pari. Šlo je v bistvu za pravi spletni vodnik po svetu prostitucije. Najbolj dejaven posrednik je s provizijami nabral do 6500 evrov na mesec, spletni portal Piccole trasgres-sioni (Male razuzdanosti) pa je objavljal v povprečju 4850 pikantnih oglasov na dan, s čimer je postal največji specializirani portal v Italiji. Njegov promet je znašal tri milijone evrov. Cvetoča dejavnost se je nenadoma prekinila zaradi posega karabi-njerjev in policije. Preiskavo z nazivom »Centrovetrine« so predstavili včeraj na tržaškem pokrajinskem poveljstvu karabinjerjev v Istrski ulici. Pokrajinski poveljnik Carlo Tartaglione in predstavnik tržaškega mobilnega oddelka policije Leonardo Boido sta razložila, da so karabinjerji in policija v okviru enoletne preiskave združili moči in dosegli pomemben uspeh. Razkrinkali so baje najpomembnejši italijanski spletni portal za oglaševanje prostitucije, njegovega upravitelja in razvejano mrežo sodelavcev. Spletni portal Piccole trasgressioni je upravljalo istoimensko podjetje s sedežem v Centu pri Ferrari. Po besedah Leonarda Boida se je portal razlikoval od številnih podobnih spletnih mest zaradi bogate ponudbe (oglasov je bilo prav za vse okuse), »odlikoval« pa se je tudi po eksplicitnosti pornografskih fotografij in videospotov. Na zahtevo javnega tožilca Federica Frezze je tržaški sodnik za predhodne preiskave Fabrizio Rigo odredil zatemnitev spletnih strani in zaseg sedeža podjetja. Upravitelja podjetja Antonia Nigrellija (41 let) so kazensko ovadili, tako kot še drugih 41 ljudi v 20 italijanskih pokrajinah. Sodelovale so Desno včerajšnja tiskovna konferenca, ki jo je vodil pokrajinski poveljnik karabinjerjev Carlo Tartaglione (v ozadju spletna stran Piccole trasgressioni); desno spodaj zaseg enega številnih tržaških stanovanj, v katerih so bile dejavne prostitutke kroma tudi ženske, ki predstavljajo tretjino vseh ovadenih. Vsi so osumljeni spodbujanja prostitucije. »Oskrbovalec« tržaških prostitutk je bil nek 43-letnik z začetnicama T. M. Poleg tridesetih posrednikov, ki so bili zadolženi za delo na terenu, so organizacijo sestavljali še računalniški izvedenci, grafiki, te-lefonistke in knjigovodje, ki so bržkone ponarejali račune in davčne dokumente podjetja. Slednje zadeve morajo preiskovalci še poglobiti. Preiskava se je pred približno letom dni začela v Trstu, kjer so karabi-njerji in policisti pregledovali oglase in sumljiva stanovanja. V našem mestu je prostitucija v stanovanjih razširjena, medtem ko so pocestne dejavnosti zaradi strogega nadzora skoraj nične. V teh mesecih so sile javnega reda v Trstu zasegle več desetin stanovanj (v celi Italiji so jih zasegli štirideset). Leta se nahajajo v različnih mestnih četrtih, med najbolj obiskanimi je bilo neko stanovanje v Ul. De Amicis pri Sv. Vidu. Karabinjerji zatrjujejo, da so v Trstu odkrili vse prostitutke, ki so objavljale svoje oglase na omenjenem portalu. Poleg Trsta in Ferrare se je preiskava dotaknila še pokrajin Firence, Lucca, Genova, Padova, Milan, Perugia, Turin, Bologna, Rovigo, Modena, Treviso, Cagliari, Vercelli, Taranto, Bari, Macerata, Chieti in Cuneo. (af) Izlet Kmečke zveze na Koroški praznik Kmečka zveza organizira v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah, v nedeljo 26. julija 2009 enodnevni izlet z avtobusom na tradicionalni Kmečki praznik Srečanje kmetov treh dežel, ki ga prireja Skupnost južno koroških kmetov v Selah (blizu Borovelj) pod Karavankami. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu - ul. Cicerone 8 - tel 040/362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih še od 14. do 16.ure, v Gorici - Corso Verdi, 51 -tel. 0481/82570 - ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure in v Čedadu - ul. Manzoni, 31 - tel. 0432/703119 - od torka do sobote od 8. do 12. ure SIK o uplinjevalnikih Po tragediji v Viareggiu bi se morali premisliti o postavljanju uplinjevalnikov v urbana področja tržaškega zaliva. Tako deželni tajnik SIK Stojan Spetič, ki meni, da so bližnjice podtajnika Menie zelo nevarne. Viareggiu dokazuje, da je nesreča vedno za vogalom, posebno še v državi, kot je Italija, ki je neobčutljiva za pravila in previdnost, s katerimi bi morali ukrepati za zaščito zdravja in blagostanja občanov, kljub velikim gospodarskim in finančnim koristim. Dolina: ločeni odpadki Odgovorni O.P. tehnično urbanističnega sektorja sporoča, da bo v Občini Dolina pobiranje neločenih odpadkov (zelena kanta) v vaseh Ri-cmanje, Log, Pulje, Boršt, Za-brežec, Gročana, Draga, Pesek, Jezero, Hrvati, Botač na dan 4. julija 2009 (občinski zavetnik Sv. Urh) potekalo redno, občinski odpad pa bo zaprt. Cestne zapore v Trstu Drevi bodo zaradi Noči razprodaj od 21. ure dalje zaprti za promet Korzo Italia ter ulice Mazzini, Roma in Im-briani. Avtobus A bo vozil po Ul. Valdirivo, avtobus 4 pa se bo ustavil na Trgu Oberdan. Avtobus 36 pa bo danes in jutri ob prireditvah v Mira-marskem gradu vozil iz Mi-ramara v center tudi ob 23.45. BAZOVICA - Zdraha ob kalu: sumi sorodnikov in karabinjerjev ter stališči obeh protagonistov Upokojenec, negovalka in oporoka Je gospa iz Logatca pritiskala na svojega priletnega delodajalca, da bi si zagotovila celotno dediščino, ali pa je šlo za navaden medsebojni dogovor? Kal v Bazovici kroma Bazovski karabinjerji so pred dnevi posredovali vest o preiskavi, ki je posledica spora o dediščini. Sporočili so, da je 55-letna slovenska državljanka Blanka Č. iz Logatca osumljena prevare nesposobne osebe. Gre za negovalko, ki živi s 87-letnim Francem Kocijanom v njegovi hiši pri bazovskem kalu. Karabinjerji sumijo, da je gospa, ki je v zadnjih petih letih dan in noč skrbela za priletnega domačina, »izkoristila delno psihično nesposobnost upokojenca«. Negovalka je tržaški občini najprej predložila dokument o skupnem gospodinjstvu, nato pa naj bi vplivala na svojega delodajalca in ga posredno prisilila, da napiše in podpiše oporoko, s katero bi Kocijanovo premoženje dedovala ona sama. Preiskavo so uvedli na pobudo Kocijano-vih sorodnikov, ki se ne strinjajo s tem, da bi gospa iz Logatca podedovala celo njegovo premoženje. Slednje znaša po ocenah karabinjerjev 700 tisoč evrov. Večji del tega zneska (kakih 400 tisoč evrov) predstavlja denar, ki je pripadel upokojencu po prodaji večjega zemljišča ob kalu, kjer naj bi v prihodnje zrasla stanovanjska poslopja. Imetje dopolnjuje hiša, v kateri živi. Da pridemo resnici do dna, je treba slišati oba zvonova. Upokojenec in ženska, ki zanj skrbi ter z njim stanuje, imata o sporni oporoki drugo verzijo. »To je bil dogovor, ki sva ga midva skupaj sklenila. Nanj nisem izvajala nobenega pritiska. Oporoka je v bistvu njegova zahvala za to, da mu ves čas stojim ob strani, ne da bi si privoščila niti dan dopusta,« trdi gospa Blanka. Priletni Bazovec, ki je v vojnih časih oblekel najprej italijansko, nato pa za tri leta še jugoslovansko uniformo (domov se je vrnil šele leta 1947), je kljub častitljivi starosti še kar priseben. Pripoveduje, da s prejšnjo negovalko, ki je prihajala k njemu do leta 2004, ni bil preveč zadovoljen, češ da je s preveliko lahkoto zapravljala njegov denar. S svojimi sorodniki (s sestro in nečakinjo) se baje več let ni družil, potrjuje pa, da je negovalka iz Logatca od svojega prihoda pred petimi leti naredila vse, kar je bilo storjenega v hiši, poleg tega, da mu dela družbo. Gospa se ob čiščenju, kuhanju, žaganju drv in ostalih opravilih ukvarja tudi s popravili v hiši ter skrbi za pravne in birokratske zadeve. Določiti, kje je meja med normalnim upravljanjem dokumentov priletne osebe in nepoštenim izkoriščanjem, pa je naloga tržaškega javnega tožilstva. (af) / TRST Sobota, 4. julija 2009 7 MAVHINJE - V četrtek dve predstavi Pravljica Barvane klape VZS M. Čuk in Mary Poppins Slovenskega odra Letošnji festival amaterskih dramskih skupin se že zaključuje, drevi zadnja predstava DRAMSKI H SKUPIN i lil 8. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH Z nocojšnjo uprizoritvijo zadnje predstave tekmovalnega programa in koncertom latinsko-ameriške ljudske glasbe bo Zamejski festival amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah lahko potegnil črto pod osmo izvedbo, ki jo bo jutri pečatilo slavnostno nagrajevanje s kulturnim programom. Stari znanci in nova odkritja pestre amaterske gledališke scene so tudi letos izkoristili priložnost, da so s svojimi produkcijami lahko nastopili pred ocenjevalno žirijo in so postali del velike izložbe krajevnega, amaterskega dramskega ustvarjanja. Med nepogrešljivimi doživetji festivala je nastop Barvane klape vzgojnozaposlitvenega središča Mitja Čuk, ki že šest let angažira svoje odrasle učence pri vznemirljivi izkušnji priprave in izvedbe gledališke predstave. Letos je režiserka Melita Malalan izbrala bolgarsko pravljico v priredbi Jelke Cvelbar V vetru je resnica. Zgodba govori o dečku in o njegovem magičnem prtu, ki mu ga malopridneža ukradeta in na koncu vrneta s pomočjo vetra, ki odkrije resnico. Pri predstavi so sodelovali vsi učenci centra, vsak po svojih sposobnostih in z uporabo svojega materinega jezika v alternaciji itali- Koncert na trgu V sklopu 8. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin bo drevi ob 22. uri na trgu v Mavhinjah koncert latinsko-ameriške ljudske glasbe skupine Chirike. Skupina, ki jo sestavljajo glasbeniki iz Venezuele, Argentine, Italije, Tunizije, Slovenije in Avstrije, je nastopala že na raznih festivalih v Italiji in Sloveniji. Koncert prireja Občina Devin Nabrežina s prispevkom Dežele FJK v sodelovanju z zadrugo Cinquantacin-que coop. sociale iz Trsta in SKD Cerovlje--Mavhinje. janščine in slovenščine. Predstave središča Mitja Čuk so vedno poseben trenutek v okviru festivala in delo odličnih mentorjev (ob režiserki tudi mentorici Saša Sossi in Ester To-mažin, sodelavci Marisa Dolce, Boris Sossi in Daniel Radetti) se pohvalno in s presenetljivimi rezultati uvršča v spodbudni pedagoški načrt, ki zaobjame mnoge aspekte družbenega in kulturnega življenja, med katerimi je tudi koncept odrskega nastopanja. Učenci so interpretirali pravljico s petjem, igranjem in plesom, so med seboj sodelovali in se pristno zabavali. Tudi letos so se nastopajoči premikali v okviru lepe, ži-vobarvne scene, ki je nastala s skupinskim delom. Gabriella in Adriano sta se zelo uspešno potrudila v vodilni vlogi Vetra, Patrik Rebula pa je sproščeno in na zabaven način pristopil k vlogi Dečka. Francesca Sfreddo je z dvojno vlogo potrdila svojo vodilno funkcijo znotraj dramskih projektov skupine, Matteo Fragiacomo pa je s smislom za humor izrazil svojo živahno komično žilico. Z njim je dopolnila dvojico Lisice in Mačka Patrizia Brandolin. Skupinsko ali solistično so nastopili tudi Sandro Schergna, Giu-liano Maurel, Robi Sancin in Lorenzo Corbelli. Kostume je ustvarila Beti Starc, pri zaključni glasbeni točki (Dylanova »Blowin'in the wind«, seveda) pa je sodeloval Aljoša Saksida. Po dolgem in zasluženem aplavzu so se vsi gledalci preselili na vaški trg, kjer jih je pričakovala ponovitev predstave Mary Poppins v izvedbi članov Slovenskega odra. Režiserka Lučka Peterlin Susič se je lotila otroškega in mladinskega klasika o magični varuški Češnjevega drevoreda v tesni povezavi z obče znanim Dis-neyevim filmom. Izbira prizorov, želja po odrski reprodukciji filmskih efektov in nujna vključitev pesmi iz glasbene kulise so postavljale nelah-ke dramaturške, tehnične in izvajalske zahteve in predstava je tudi zaradi tega pretrpela pomanjkanje do- Desno člani Barvane klape vzgojnozaposlitve nega središča Mitja Čuk, spodaj pa prizor iz predstave Mary Poppins v izvedbi članov Slovenskega odra kroma voljšnega povezovanja med prizori in se je odvijala v počasnem ritmu, medtem ko so posnete pevske točke izstopale z izumetničenim učinkom. Tudi na odru niso vsi dnevi enaki in četrtkov večer ni bil najbolj posrečen za mlade igralce, ki so se na dosedanjih nastopih vedno izkazali z dobrim obvladanjem vlog: mali pripetljaji, popuščanje energije, zbranosti in medsebojne komunikacije v ansamblu niso omogočili predstavi, da bi zaživela po željah ustvarjalcev. Lik protagonistke, ki je splošno ostal v drugem planu, je s pretirano strogostjo odigrala Helena Pertot. Sproščena Tina Busan in mladi kolega Ni-ko Trento sta bila bratca Banks, vlogi staršev pa sta odigrala Mitja Rupel in Maruška Guštin. Mitja Petaros je z običajno suverenostjo nastopil kot Admiral Bum. Dimnikar Bert je bil Danijel Simonettig, prizadevni policaj pa Nikolaj Pintar. V prizoru čaja s pingvini sta nastopili tudi Kim Fur-lan in Veronika Škerlavaj. (ROP) MATURA - Včeraj začetek spraševanj na klasičnem liceju Franceta Prešerna Pomen naših krajev v antiki Prve kandidatke »klasične« predstavile referate tudi o Svetlani Makarovič, materializmu, Hamletu in koroških Slovencih Od Svetlane Makarovič preko hamletovskega vprašanja, materializ-ma in Magritta ter antike v naših krajih do zgodovine koroških Slovencev v prvi avstrijski republiki. To so bile tematike referatov prvih petih od skupno štirinajstih letošnjih maturantk klasičnega liceja Franceta Prešerna, za katere se je ravno včeraj začel ustni del državnega izpita (na sliki KROMA), ki se bo na »klasični« končal v ponedeljek, ko bodo tudi objavili izide. Včeraj zjutraj je bilo treba precej čakati, da je Primorski dnevnik lahko sledil poteku spraševanja. Prvi dve kandidatki namreč nista bili ravno najbolj pripravljeni odigrati vlogo »žrtve« za časopisni članek, prav tako nista želeli imeti na izpitu niti kake drugačne publike. Tako je bilo treba počakati na tretjo kandidatko, ki s tem v zvezi ni imela problemov in - splačalo se je. Maturantka je namreč nastopila z referatom o naših krajih v antiki, kjer je podala zgoščen zgodovinski oris od prazgodovine do rimske vladavine ter predstavila glavne gospodarske panoge, pod drobnogled pa je dala predvsem nekatere krajevne znamenitosti oz. zanimivosti: tako je orisala pomen Timave v antiki (o njej so pisali npr. Strabon, Vitruvij in Polibij), z njo povezan mit o Argonavtih, zaustavila se je pri mitreju, ki so ga odkrili v bližini Devina, referat pa zaključila z bitko pri Frigidu oz. pri mrzli reki med Teodo-zijem in Evgenijem leta 394 po Kristusu. Bitka v Vipavski dolini, kjer se je vojna sreča nasmehnila krščanskemu cesarju Teodoziju, je takrat po- menila tudi dokončno zmago krščanstva nad poganskim svetom v zadnjem obdobju rimskega cesarstva. Z vsebino referata je bilo povezano tudi prvo vprašanje iz grščine, saj je profesorica želela kaj izvedeti o epu o Argonavtih, ki ga je napisal heleni-stični pesnik Apolonij Rodoški, zatem pa je morala kandidatka našteti vrste poezije v obdobju helenizma. Pri latinščini je prišel v poštev filozof Sene-ka s svojim pogledom na vprašanje suženjstva, pri zgodovini umetnosti pa neoklasicizem ter slikarja Vincent Van Gogh in Paul Gauguin. Pri slovenščini je kandidatka odgovarjala na vprašanja o Velikem črnem biku Daneta Zajca, pesnika, ki je s svojo poezijo vplival tudi na Miroslava Košuto, našteti pa je morala tudi teme, ki so prisotne v delih Alojza Rebule. In že je bila tu matematika z izračunavanjem predstavljenega problema ter razlago izvora same besede matematika in drugih matematičnih pojmov, medtem ko so pri spraševanju iz angleščine prišli v poštev George Byron, John Keats in James Joyce, pri filozofiji pa najpomembnejši predstavnik pozitivizma, Auguste Comte, poleg njega pa še Friedrich Nietszche in Sigmund Freud. Po tem si je kandidatka lahko oddahnila, saj jo je čakalo le še zadnje, obredno vprašanje, se pravi kam po maturi. Kandidatka se je odločila za študij na visoki šoli za prevajalce. Če je ne bodo sprejeli, pa bo študirala moderne ali klasične jezike na tržaški leposlovni fakulteti. Ivan Žerjal Jazz koncert v ponedeljek v Trnovci V ponedeljek, 6. julija bo ob 20.30 v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk v Trnovci zaključni koncert glasbenega laboratorija Jazziamo ...insieme, ki ga vodi znani italijanski skladatelj klavirske didaktike v jazz in modernem stilu Remo Vinciguerra. Nastopili bodo mladi pianisti ob improvizacijski spremljavi Maria D'Orsogna (saks tenor) in Francesca Mancinija (kontrabas). Pobudo prireja kulturno društvo Punto Musicale pod pokroviteljstvom in s finančno podporo Občine Devin Na-brežina in Pokrajine Trst. Vstop na koncert je prost. Ludoteka poleti Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 8. in 15. julija: Pobarvamo vse v modro, delavnica konstrukcij; Kaj se igramo..; 10. in 17. julija: Ciak vrtimo...basni, ustvarjalna delavnica; Poletje... v ritmu« izdelava majhnih inštrumentov. Za informacije lahko telefonirate v Igralni kotiček Palček, tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. 8 Sobota, 4. julija 2009 TRST SREČANJE - Od Trsta do Trsta - umetnost na potovanju Dušan Jelinčič: »Pišem, ker mi je všeč« Večer v kavarni San Marco ob 25. knjigi in 25-letnici prve objave Dušan Jelinčič sledi predstavitvi svojih del kroma / SD Vesna SD Mladina SKD Vesna vabijo na VAŠKI PRAZNIK V KRIŽU danes, 4. julija in jutri, 5. julija igrali bosta skupini OASI SOUVCNIft j Dobro obloženi kioski z mesom in ribami! Pisatelj, novinar in alpinist Dušan Jelinčič pravi, da ima na zalogi še veliko idej in zamisli za svoje knjige in da bo tudi v prihodnje zveste bralce razveseljeval z raznotero tematiko, med katero naj navedemo alpinistično, fantastično-mistično, kriminal-no-psihološko, popotniško, ljubezensko, eksistencialno, zgodovinsko ter pravljično. Njegovo pisateljsko zgodbo smo lahko pobliže spoznali na kulturnem večeru v četrtek zvečer v kavarni San Marco, ko je bilo na sporedu še eno srečanje, ki je bilo uokvirjeno v pobudo Od Trsta do Trsta -umetnost na potovanju. To pobudo organizirata kulturno društvo Terge-ste in tržaška slovenska založba Antony, namen ambiciozno zastavljenega projekta pa je, da bi se izpostavila povezava med v Trstu obstoječimi kulturami in umetnostmi, v prvi vrsti slovenske in italijanske, a tudi furlanske in ladinske. Gost četrtkovega večera je bil Dušan Jelinčič, ki nam ga je podrobneje predstavila voditeljica večera Rita Siligato. Častnemu gostu je voditeljica postavila vrsto vprašanj, še prej pa mu je izrekla čestitke ob njegovi 25. knjigi in obenem 25-letnici objave samostojnega knjižnega prvenca. Sili-gatijeva je Jelinčiča uvodoma vprašala, zakaj pravzaprav piše. Pisatelj je na to vprašanje odgovoril, da piše zato, ker mu je to delo všeč in predvsem zato, ker mu pisanje pomeni način življenja. V nadaljevanju je z Jelinčičem voditeljica spregovorila tudi o njegovih žanrih ter o sprejemu njegovih del med italijanskim bralnim občinstvom. Vsestranski Jelinčič, slavljen, bran in nagrajevan v Sloveniji in Italiji, je z voditeljico obudil svoje alpinistične avanture, ki so osrednji protagonist nekaterih njegovih del. O prevajalstvu oz. presajanju literature v drug jezik, v tem primeru prevajanju Jelinčičevih romanov v italijanski in nemški jezik, so na kratko spregovorili prevajalki Alenka Možina in Darja Betocchi ter prevajalec Julius Franzot, ki so pohvalili Jelinčičevo sposobnost in spretnost prepletanja različnih zgodb in usod v intrigantno celoto. Izvedeli smo tudi, da so Jelinčiču najljubša naslednja njegova dela: Zvezdnate noči, Ljubezen v času samote in Tema na pomolu. Voditeljica kulturnega večera je posebno pozornost namenila tudi Jelinčičevemu iskanju smisla življenja, kar je po njeni oceni pisatelj najbolje opisal v romanu Budovo oko, gosta pa je tudi vprašala, kje pravzaprav črpa navdih za vsa svoja dela. Na to vprašanje je pisatelj odgovoril, da navdih črpa v vsakdanjem življenju oz. v vsakdanjih zgodbah, ki knjigo običajno delajo berljivo. O tem aspektu Jelinčičevega leposlovja je Siligatijeva še menila, da prav vse knjige Dušana Jelinčiča predstavljajo branje, ki ga bralec ne bo mogel odložiti, preden ne bo obrnil zadnje strani. Da Jelinčičeve knjige vsebujejo nepozabne prikaze in opise potovanj, dežel, ljudi, zrela in globoka razmišljanja in da čustveno govorijo o gorah, doživetjih na njih in tragedijah so v četrtek zvečer menili tudi nekateri Jelinčičevi prijatelji in kolegi. Marko Kravos je opisal svoje sodelovanje z Jelinčičem pri »lektoriranju« dela Zvezdnate noči, Giuliano Sadar je izpostavil moralno poanto Jelinčičevih knjig, Igor Kocijančič pa je pohvalil Jelinčičevo sposobnost uporabe različnih žanrov pisanja. (sč) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 4. julija 2009 URH Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 19.02 in zatone ob 2.29 Jutri, NEDELJA, 5. julija 2009 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,2 stopinje C, zračni tlak 1013,4 mb ustaljen, veter 16 km na uro severovzhodnik, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje C. [1] Lekarne Do sobote, 4. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Bernini 4 (na vogalu z ul. del Bosco) - 040/309114, Ul. Felluga 46 - 040/390280, Milje - Beneško nabrežje 3 - 040/274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4 (na vogalu z ul. del Bosco), Ul. Felluga 46, Oširek Piave 2, Milje - Beneško nabrežje 3, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. am Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«. ARISTON - 18.15, 20.00 »Terra madre«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 17.30, 20.00, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; 16.00, 17.30, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del ca-duto«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Co-raline e la porta magica«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Una notte da leoni«; 18.10, 20.05 »La ragazza del mio migliore amico«; 16.00, 22.00 »Un'estate ai Caraibi«. FELLINI - 18.00, 20.00, 21.45 »Coco Avant Chanel«; 16.00 »Moonacre, i segreti dell'ultima luna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Ri-torno a Brideshead«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La rivolta delle ex«; 15.30 »Un'estate ai Caraibi«. KOPER - KOLOSEJ - 15.40, 18.20, 20.50, 23.20 »Bralec«; 14.00, 16.00, 18.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 13.00, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 20.00, 22.00, 0.00 »Prekrokana noč«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vic-hingo«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Transformers: la vendetta del caduto«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Una notte da leoni«; Dvorana 4: 15.30, 17.10 »Una notte al museo 2«; 18.45, 20.30, 22.15 »La ragazza del mio migliore amico«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.40, 22.15 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »La ragazza del mio miglior amico«; Dvorana 5: 18.00 »Una notte da leoni«; 20.10, 22.10 »Il mondo di Horten«. H Šolske vesti RAVNATELJI TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL pozivajo dijakinje in dijake, ki so pravkar zaključili 3. razred nižjih srednjih šol in njihove družine, da se čimprej javijo v tajništvih izbranih višjih srednjih šol za potrditev vpisa. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. H Čestitke Danes slavi 60. letnico rojstva draga odbornica KLARA. Skd Bar-kovlje iz srca ji želi, da bi bila vedno nasmejana in vesela in da bi bil njen rojstni dan poln vsega, kar si sama pričakuje. KLARA vedno z nami prepeva, danes pa voščilo za njena okrogla leta se razlega: zdravja, sreče in še mnogo pevskih dni ji iz srca želimo mi! Barkovljanski zbor. Dragi ALJOŠA dej, dej, dej...še tako naprej! To ti voščijo strici in bratranci. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v petek, 17. julija, izlet na Mašun, kjer bo potekalo tradicionalno družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 10. julija, med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ulica Cicerone 8, Trst, telelefon 040-360072. SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bohinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Porezen in Hudojužno. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni! KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z Zadružno Kraško banko v nedeljo, 26. julija, tradicionalni enodnevni izlet na Kmečki praznik - srečanje kmetov treh dežel v Sele na avstrijsko Koroško. Cena izleta, ki krije samo stroške prevoza, je 20,00 evrov na osebo. Vpisovanje v uradih KZ v Trstu, tel. 040 - 362941, v Gorici, tel. 0481 - 82570 in Čedadu, tel. 0432 -730119. PROSEK - Godbeno društvo Jutri mimohod godb Pred Soščevo hišo se bodo zbrale godbe, ki bodo ob 17. uri odkorakale na prireditveni prostor Po majski zelo uspešni slovesni prireditvi ob letošnji 105. obletnici delovanja se Godbeno društvo Pro-sek pripravlja na novo praznovanje. V okviru že tradicionalne šagre, ki jo proseški godbeniki že petnajst let prirejajo prvi konec tedna v juliju, bodo letos poskrbeli še za pravo glasbeno poslastico. Jutri bo ob 17. uri Prosek preplavila živahna glasba, saj bo izpred godbenega sedeža - Soš-čeve hiše štartal mimohod slovenskih zamejskih godb, se pravi nabrežinske, trebenske, doberdobske in ricmanj-ske, pa slavljencev seveda. V spremstvu narodnih noš bodo torej številni godbeniki korakali skozi vas vse do prireditvenega prostora na B'lancu, kjer poteka šagra. Tu se bodo združili in občinstvu postregli s skupno koračnico Slovenci, nato pa bo vsaka godba posebej poskrbela za krajši, polurni koncert. Drugače pa je na Proseku živahno že od včerajšnjega večera, ko so ob dobro založenih kioskih občinstvo zabavale melodije ansambla Suvenir; danes bo veselje priklical ansambel Mi, jutri pa po slovesnem mimohodu ponovno ansambel Suvenir. Proseški godbeniki so se komaj vrnili z gostovanja v Zagrebu, kjer so se udeležili mednarodnega srečanja godb, prav tako je bilo tudi pred slabim mesecem, ko so preživeli tri dni v Žrečah. TRST Sobota, 4. julija 2009 9 PRAZNIK OB 105-LETN1CJ USTANOVITVE danes, 4. in jutri, 5. julija na prireditvenem prostoru na Prosebu Zabavala vas bosta 1 Ansambel Mi in Souvenir! V nedeljo od 17.00 ure dalje mimohod godb v spremstvu narodnih noš in skupni nastop na B'lancu Ü3 Obvestila Mladinski krožek Dolina in SKD V. Vodnik vabita na danes, 4. julija, ob 19.00 uri s slovesno sv. mašo v župnijski cerkvi v Dolini. Sledi KULTURNI PROGRAM v prostorih Mladinskega krožka z nastopom Pihalnega orkestra Breg, gojencev glasbene šole in komičnega dua Zmaga in Vittorio. Toplo vabljeni! KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. KRUT - nadaljuje se vpisovanje za izlet od 13. do 18. septembra v odkrivanju zanimivosti Sicilije in Malte. Pohitite, ker je število mest omejeno! Podrobnejše informacije s programom in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaški praznik ob priliki 105-obletni-ce ustanovitve društva, danes, 4. in 5. julija na B'lancu. Zabavali vas bodo ansambla »Mi« in »Souvenir«. V nedeljo mimohod godb na pihala in koncert na prireditvenem prostoru. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveni praznik danes, 4. julija, ob 20.30 na društvenem sedežu v Se-sljanskem zalivu. MLADINSKI KROŽEK DOLINA v sodelovanju s slovenskim kulturnim društvom »Valentin Vodnik« vabita na »Praznovanje sv. Urha« danes, 4. julija, ob 19. uri s slovesno sv. mašo v župnijski cerkvi v Dolini. Sledi kulturni program v prostorih mladinskega krožka z nastopom pihalnega orkestra Breg, gojencev glasbene šole in komičnega dua Zmaga in Vittorio. Toplo vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od 1. julija dalje zaprta za nedoločen čas. ARTEDEN/09 vabi od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, od 17. do 18. ure, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju, »Workshop 4 teenager«, ustvarjalna delavnica za najstnike »Ples v barvah«, mentorici Daša Grgič in Jana Pečar. Informacije in prijave: Tel. št.: 333-5062494 pred- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. stavnica Skd Lonjer-Katinara, mail: ja-na@arteden.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail in-fo@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča da bo občinska knjižnica v Nabrežini v ponedeljek zjutraj, 6. julija, zaprta. POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040212289. ELIC- Umetnostna šola »Sintesi« vabi vašega otroka na likovne delavnice od torka, 7. do petka, 10. julija, (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) od 9. do 12. ure, ki jih vodi umetnik Leonardo Calvo, na Opčinah v Villaggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040-390823, 3334784293, 040-774586. OBČINA DOLINA Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje poteka v Anagrafskem uradu do torka, 7.julija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15; ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2008 in izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na obrazcu, ki je na razpolago na občini. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 7. julija, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah seja odbora. ŠD KONTOVEL organizira v torek, 7. julija, tradicionalno »Ribado«. Začetek družabnosti s sardoni in ob kozarčku domačega vina ob 19. uri. Nastopile bodo ritmičarke, program pa bodo popestrile tudi družabne igre in glasba. Vabljeni člani, vaščani, simpatizerji in prijatelji. OBČINA DOLINA v sodelovanju s Pokrajino Trst, organizira v sredo, 8 julija, ob 18. uri v občinskem gledališču "F.Prešeren" v Boljuncu srečanje z mladimi glasbenimi ustvarjalci v sklopu pobude "Argento Vivo in provincia". Dogodek je namenjen starejšim občanom. Toplo vabljeni! OBČINE ZGONIK, REPENTABOR IN DEVIN NABREŽINA iz Okraja 1.1 organizirajo letovanje v toplicah za sedemdeset oseb v letovišču Abano Terme (PD) v obdobju od 20. septembra do 4. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo osebe, ki so stare preko šestdeset let, samostojne in stanujejo v eni izmed treh občin. Obrazec s prošnjo za udeležbo na letovanju je mogoče dvigniti na sedežih Občin Zgonik, Re-pentabor ter na Uradu Socialne službe Občine Devin Nabrežina v Naselju Sv. Mavra, 124 v Sesljanu, ob urniku poslovanja. Prošnje za udeležbo, ki naj bodo izpolnjene na ustreznem obrazcu in potrebne dokumente je potrebno oddati na zgoraj omenjenih sedežih do 8. julija. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da bo v sredo, 8. julija, odprta skavtska trgovina od 18. do 19. ure na ul. Risorta 3. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi vse člane na izredni občni zbor, ki bo v prostorih Združenja, v ul. Ginnastica 72 v Trstu, v torek, 7. julija, ob 12.30 v prvem sklicanju in v sredo, 8.julija, ob 19.00 uri v drugem sklicanju. 19. DRAGA MLADIH na temo »Ustvarjalnost in inovativnost« bo od 10. do 12. julija v Kopru, Središča Rotunda (stari zapori). Petek 10. julija, ob 20. uri večer z inovatorjem Japecom Jakopinom. Sobota, 11. julija, ob 10. uri okrogla miza »Od inovativnosti do ustvarjalnosti« gostje: Jure Leskovec, Peter Florjančič, Tinkara Kovač, Gregor Čušin, od 15. uri dalje delavnice. Nedelja, 12. julija, ob 10. uri okrogla miza »Inovativnost in ustvarjalnost mladih« beseda udeležencem. Prijave in informacije: MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Donizetti 3, 040-370846 ali www.dragamladih.org. NOVONASTALI KONZORCIJ »Skupaj na Opčinah« vabi dne v petek, 10. julija, na Openski poletni večer s pričet-kom ob 19.30. Zagotovljen pester program z večernim shoppingom, razno-razno glasbo, plesom ter mnogim drugim. Vsi toplo vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabre-žini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 3349314040. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Sa- vinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. KRUT vabi na skupinsko letovanje ob koncu poletja v Mali Lošinj, od 30. avgusta do 6. septembra. Vabljeni! Podrobnosti na sedežu, Ul Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT vabi v Šmarjerske toplice od 30. avgusta do 9. septembra, na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. št.: 040-360072. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. 13 Prireditve SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2009 vsak četrtek v juliju na dvorišču Prosvetnega doma na Opči-nah, ob 21. uri. ARTEDEN LONJER/09 - Mednarodna likovna delavnica. V nedeljo, 5. julija, ob 19.30 otvoritev jn sprejem umetnikov s pesniškim dogodkom Poet Art. Sodelujejo Andrej Kralj, Tomaž Scarcia, Erik Cernigoj, Giulia Marsich, Julija Kjuder; v torek, 7. julija, ob 20. uri odprtje razstave Marca Taviana «Podobe iz Vietnama«, ob 21. uri Dance performance skupine Arabesque; v sredo, 8.julija, ob 20. uri pevski sprehod po vasi z Mpz Tončka Čok, dirigent Manuel Purger; v četrtek, 9. julija, ob 20. uri zabava in ples s skupino Alter ego; v petek, 10. julija, ob 18. uri kuharska delavnica za odrasle; v soboto, 11. julija, ob 19.30 At Vernissage-razstava del Artedna09 s spremljavo latinsko ameriške glasbe skupine Chiriké. V KRAŠKI HIŠI v Repnu bo do vključno nedelje, 5. julija, na ogled razstava »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju«. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 ter od 15.00 do 17.00. OKTET ODMEVI v sodelovanju z Župnijo Sv. Mihaela iz Zgonika vabi na celovečerni koncert "V spomin na Mar-jota", ki bo v torek, 7.julija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Urha v Samatorci. Sodelujejo Otroški zbor iz Zgonika, Oktet Škofije ter Oktet Odmevi. Prisrčno vabljeni! SKD TABOR prireja »Poletje pod kostanjem 2009«, v Prosvetnem dom na Opčinah: v četrtek 9. julija, »Večer srbske folklore; četrtek 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; četrtek 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; četrtek 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 10. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Zdenka Vogriča »Bila so Brda...«. O avtorju in delih bo spregovoril direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Za glasbeni uvod bo poskrbel harmonikar Ja-ri Jarc.Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. B Mali oglasi DRAGA DEKLETA! Če imate voljo se poročiti z mojo poročno obleko, staro 53 let, pokličite me, rade volje vam jo posodim, številka 46. Tel. 040299820. IŠČEM PLATIŠČA za VW Polo R14 185x55 ali R15 195x45. Tel. 3336925572. IŠČEM ZA NAKUP hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo v okolici Opčin. Tel. 347-7866436. PRENOSNI ELEKTRIČNI KLAVIR »Gem Sprinter 61 B« z obsegom 5 oktav prodam po ugodni ceni. Klicati v večernih urah na tel. št. 349-8633811. PRODAM FIAT PANDA 900, letnik '99, prevoženih 75.000 km. Cena 1.000 evrov. Tel. 349-7047992. PRODAM KLAVIR (mezzacoda) znamke magrini&figlio. Tel. 335-6322701. PRODAM SCOOTER suzuki burgman 250, letnik 1998, vedno servisiran, zelo dobro ohranjen. Tel. 040 - 771909 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE 70 kv. m., v dobrem stanju, cona Ul. Conti-Ros-setti, po želji tudi garaža. Tel. 040 -771909 v večernih urah. PRODAMO lepo opremljeno, klimatizirano stanovanje. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. Centralno ogrevanje. Cena 135.000,00 evrov. Informacije na tel. št.: 3485289452. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. V NABREŽINI prodamo prostorno in sončno stanovanje po ugodni ceni. Tel. 040-200786 ali 333-8782315. S Poslovni oglasi KEKEC GRE NA DOPUST - KRAŠKI OVČARJI v Baru pri Bojani v KRIŽU v torek, 7. julija, ob 21.00. Vabljeni! Bi Osmice DRUŽINA PERTOT Špjlni ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas 10. Vabljeni! OSMICA pri Štolfovih, Salež 46. Tel. št.: 040-229439. Vabljeni! OSMICO je odprl Iztok v Slivnem. Tel.št.: 040-200634. OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repni-ču št.2. Tel. št.: 040-229174. OSMICO smo odprli pri Stršinoveh na Colu. Vabljeni. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah št.42. Tel. št.: 040-299450. OSMICO sta odprla v Samatorci Stanko in Alma. Vabljeni. Tel.št.: 040229349. OSMICO je Skupek odprl v Koludrovci. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553. PRI BOGDANU IN MARLENKI v Ga- brovcu je osmica vrata odprla, za vsa žejna in lačna grla. Vabljeni! Tel. 0402296068. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Tel. 040-225304. Vabljeni! STEVO ZAHAR je v Borštu 58 odprl osmico. Tel. 040-228451. Toplo vabljeni! V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Tel. 040-229211. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu. Prispevki V spomin na Luciana Madotta darujeta Boris in Eda 50,00 evrov za SKD Lonjer-Katinara. V spomin na gospo Rado Premrl-Pahor darujeta Nadja in Deziderij 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega očeta in moža Radota Sedmaka darujeta Vera in Jadranka 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Ivano Verginella - Pras-selli darujeta Dino in Tiziana Šegina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob praznovanju vaškega patrona Sv. Urha daruje M.Z. 25,00 evrov za dolinsko cerkev in 25,00 evrov za Mladinski krožek - Dolina. Ob 7. obletnici smrti (5.7.2002) našega ljubega moža in očeta Ivana Uk-marja darujejo Vojka, Sonja in Drago 50,00 evrov za godbeno društvo Prosek. Ob rojstnemu dnevu dragega Piera Cal-lina se ga spominjajo Anica, Silvija in Riccardo in darujejo 50,00 evrov za Dom Jakoba Ukmarja v Škednju. 10 Sobota, 4. julija 2009 KULTURA TOMIZZOV DUH Alfe & bebci Milan Rakovac / No, no, no - občasno se spet počutim dobro, kot človek in novinar in pisatelj in baje ne alfa-primat, temveč BETA, GAMA, TETA. Ma Srica je uva elektronika; jur sna finija članek, kad -ostavku daje Ivo Sanader - ALFA NAD ALFAMA, SUPER-ALFA, MAJKA-I-OTAC-SVIH-HRVATSKIH-ALFA; i tako širim temu vec gotovoga članka. Degradacija moje profesije (i žur-nalizma i literature) , doduše, samo je moralne naravi, dakle potopljena u Piranski zaliv sveopceg i svekolikoga nehata i neznanja i moralne kretenizacije. Cussi che per gente come mi (ora-mai semo pochissimi, dinossauri viventi: magari-non-tropo) no resta che rileger i veri autori: i znate kaj vam bum povedal, u Gajevoj ulici u Zagrebu navek najdeš neke fest pisce, zabadav, 20 kuna, tri eura knjiga; i tak sam si za more kupil Hamsuna, Heinricha Manna, Mila Dora, Kocbekovbe dnevnike ... MA, GDJE SU NOVI PISCI? Ma mrež dornališti, poke šperan-ce; još moren štiti ča pišu Giorgio Boc-ca, Ervin Hladnik Milharčic i Igor Mandic. Zato je moje veselje ogromno, kad najden još to kojega pismenega dor-nališta: Lipo mi biži na smih kad štijen kako piše Miha Mazzini u Sobotni prilogi Dela 20. junija: »Nastane trenutek premora, nerazumevanja - nakar novinar seveda ne vpraša, čakajte malo, nekdo vam ponudi milijonksi delež za par jurjev, vam je to normalno?!?!... «... Istim tonom 28. junija piše Boris Pavelic u riječkom Novom listu: »Zato je objema zemljama potreban ghlas onih koji su protiv. Hrvastka vapi za nekim tko ce reci da spor u Piranu nije srpska agresija i da je pogubno more uspo-redivati s krvlju. Hrvatski vapi za nekim tko ce reci da sporazum Račan-Drno- všek nije bio nacionalna izdaja«... I Mazzini mi potem čisto darwi-nistično pospravi kusch&platz, ko razvije celo teorijo, in ubogi Golobič je tle samo metafora: »Mnenje, da smo ljudje krona stvarstva in povsem različni od živali, je zastarela dediščina Cerkve. Gensko smo si s primati skoraj povsem podobni, vključno z večjim delom možganov. Prav tako kot oni imamo vase vgrajneo nujo po hjerahiji, po pripadnosti skupini, obrambi ozemlja in tako naprej« ... I tako po Zagrebu i Ljubljani naše male alfe ponosno i strasno bave se nama, svojim podanicima, jedino su malo žalosne, naše male alfe; jer, kako to da se mi, njihova stada, ne osjecamo po-nonso i uzvišeno i kako to da im se ne divimo, nego ih čak kritiziramo. »Čudovito je uživati na vrhu piramide in zelo verjetno je, da bo prišlo do drobnega premika - alfa bo pričel misliti, da ni le najmočnejši v skupini, marveč da je nadčlovek. Posebno, od Boga obdarjeno bitje , ki je upravičeno na svojem mestu. Najprej, je to Res? Spet znan poskus, v katerem so iz ameriških srednješolskih razredov pobrali samo alfe in jih dali v skupni razred. Ni nastal razred samih alf, marveč normalna porazdelitev: en sam alfa, nekaj vernikov, precej oportunistov, grešni kozel itd.«... Aj brižni mi, alfe-bete-game-delte, aj brižni muški. Doduše, Mazzini pribraja i ženske (ženke) u boj za alfa-primat, ali kroz povijest ljudi, i primata opcenito, baš se en može naci mnogo alfa-ženki - koje bi podjarmile sve oko sebe: Ženka je, ipak, čudesno, razumno bice, za rzliku od mužjaka; evo, ženka noja, kada se iz jaja izleže mali noj, ot-jera mužjaka i on TRI GODIEN nesmiej prici, ni njoj, ni familiji, a o malima se brinu mame, tete, babe... Ako primijenimo alfa-štoriju na naše perverzne vec slo-cro odnose, onda se vidi jasno što sve mogu Pahor i Sa-nader, prvi mužjaci, prave alfe koje go-spodare nama bebcima. Čovik drugo ne zna ni ča reci, ni ča načiniti, to su jušti alfe, zaslijepljeni mužjaci koji više nisu u stanju normla-no rasudivati, niti pak misliti barem o svom vlastitiom interesu. Neverjetno je v celi štoriji to, da sta ta dva alfe ne samo najboljši sinovi svojih narodov, in da so Hrvaška in Slovenija spet v globoki nacionalni (nacionalistični) katarzi, kot da je 1991. leto, a ta „katarza" za EU je trn v riti, debeli trn v riti. Ma inšoma, ča da se more to ča kambijati u Ljubljani i Zagrebu? A ki ce frmati nacional-etatistični elan, kada se jedan bot (još jedan bot!) capa kako i brek za brageše, pak ne moliva. Anci, su dva bisna brečica, slo-vienski i hrvacki, i ča je vec potribe da molaju, uoni sve bolje grizu. Me strah da nas čeka, Hrvate i Slovience, jako čuda puosla da kalmamo suoje najbolje sine! Suoje alfe. Aj nego smo bebci svi skupa, ter butci, tako da su finta Auštrija i Italija jur štufe svega tega skupa. Ter vero lako da nas kalmaju propio naši najbliži susedi, ta dva pobrojana, eli pak naša balkanska braca? Sanaderov odstup dobar je možda samo zbog jednog razloga; po-slije Tudmana i Sanadera, Hrvatska je ostala bez alfa-mužjaka. Sada cemo možda normalnije rezonirati? Ma čujete Hrvati i Slovenci; NI važno ča ce biti s kunfinon i DI ce biti! Važno je, almeno za nas krstijane pri morju, da provamo i dalje biti pametniji od Ljubljane i Zagreba, a to pak vero ni te-ško! SEŽANA - Kosovelov dom Na Krasu se je zaključila deseta izvedba festivala Poletna srečanja V ponedeljek, 29. junija, se je v Kosovelovem domu v Sežani z literarnim branjem končal 10. mednarodni festival poezije in pisanja Poletna srečanja (Residenze estive), ki je potekal pet dni v Devinu, Trstu, Istri in na Krasu. Srečanje organizira društvo in revija Ramo d'Oro iz Trsta, sklepni večer pa je pripravilo Literarno društvo Zlati čoln iz Sežane. Udeleženci festivala so se dopoldne 29. junija zbrali v Devinu, popoldne pa so obiskali Kosovelovo domačijo v Tomaju, kjer so jih pozdravili di- rektorica Kosovelove knjižnice Nadja Mislej Božič, upraviteljica Kosovelove domačije Dragica Sosič in predsednik Literarnega društva Zlati čoln David Terčon. V nadaljevanju je sledilo literarno branje. Marcello Potocco je prebral dve Kosovelovi pesmi v slovenščini, Marko Kravos, ki je prebral tudi nekaj svojih pesmi, pa v italijanščini. Ob 20.30 je sledil literarni večer v kavarnici Integral v Kosovelovem domu v Sežani. Svojo poezijo so prebirali Milo De Angelis, Marco Ma- Gabriella Sica med branjem na sežanskem večeru rangoni, Gregorio Scalise, Gabriella Sica ter člani Zlatega čolna Magdalena Svetina Terčon, Aldo Žerjal, Patricija Dodič in David Terčon. Večer je popestrila Pevska skupina kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane z ljudskimi pesmimi s Krasa ter predvajanje fotografij članov Foto-kluba Žarek iz Sežane. Največje zasluge za topel večer in brisanje mej gredo zagotovo prevajalki Jolki Milič, ki je povezala organizatorje, iz česar se je rodil prelep kulturni dogodek. (MST) CELOVEC - Obletnica Mohorjeve družbe skupaj predstavile poglede in program Vse tri Mohorjeve družbe (MD), celovška, celjska in goriška, so v Celovcu skupaj predstavile prizadevanja za kulturno bogatitev slovenskega naroda. Letos je namreč 90 let, odkar se je MD s svojega matičnega sedeža v Celovcu morala umakniti na Prevalje na slovenskem Koroškem, posledično pa se je razdelila na tri veje.Bratovščino svetega Mohorja so leta 1851 v Celovcu ustanovili škof Anton Martin Slomšek, duhovnik in učitelj Andrej Einspieler ter jezikoslovec Anton Janežič z namenom, da bi »dvignila omiko med slovenskim narodom na temelju krščanskega izročila«. Družba se je s svojimi knjigami, ki so skupaj izšle v večmilijonski nakladi, hitro zakoreni-nila med Slovenci ne samo na njihovem domačem etničnem ozemlju, temveč po vsem svetu. Leta 1918 je MD imela 80.000 članov. Pisatelj in politik Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, ki je sam do-raščal ob mohorjankah, je tako dejal, da je Mohorjeva »učila slovenski narod brati in pisati«. Po razpadu avstro-ogr-ske monarhije in in zaradi bojev med državo SHS in novo Avstrijo za slovensko poseljeno ozemlje južne Koroške se je MD v Celovcu znašla pod hudim udarom in se zato leta 1919 umaknila na Prevalje, ki so tedaj že bile dodeljene novi Jugoslaviji. Tam je MD ostala do druge svetovne vojne in nadaljevala svoje poslanstvo. Leta 1924 je skupina slovenskih primorskih duhovnikov v Gorici ustanovila novo vejo MD. Knjige, ki so jih tiskali na Prevaljah, namreč zaradi fašističnih zakonov niso smele prihajati na tedanje ozemlje italijanske države. Po slovenskem zgledu so svojo družbo sv. Mohorja tedaj ustanovili tudi hrvaški duhovniki, ki so po prvi svetovni vojni prišli pod italijansko oblast. Goriška MD, ki je v času največjega razmaha imela čez 20.000 članov, je zaradi druge svetovne vojne morala prenehati delovati. Po letu 1945 pa se je oživila. Leta 1927 je MD obnovila svoje delovanje v Celovcu, obenem pa so ohranili tudi sedež na Prevaljah. Ta ve- ja se je po drugi svetovni vojni presili-la v Celje, kjer je ostala do danes. Kot je na četrtkovem skupnem nastopu vseh treh MD povedal urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Fi-lipič, so se »iz celovškega debla razvile tri veje enakopravnih družb, ki še danes prispevajo k pestrosti slovenske kulture«. Potem ko so bile desetletja razdeljene, so se leta 1984 prvič, tedaj še na tajnem, srečale v Svečah v Rožu na avstrijskem Koroškem. Leta 1992 pa so v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem podpisale izjavo, da bodo sodelovale »v duhu mohorjanstva in skupnega slovenskega kulturnega prostora«. Direktor celjske MD Jože Faganel je ugotovil, da je zgodovine MD povezana tudi s tremi totalitarizmi 20. stoletja. »Zaradi nastajajočega nacizma se je morala umakniti iz Celovca na Pre-valje, zaradi fašizma se je rodila tudi v Gorici, zaradi komunizma pa se je morala s Prevalj preseliti v Celje«, je menil Faganel. Pri tem je spomnil, da MD po drugi svetovni vojni v komunistični Sloveniji ne bi mogla obstati, če se zanjo ne bi zavzel pisatelj, bralec mohor-jank in komunistični politik Prežihov Voranc. Vse tri MD, celovška, celjska in goriška, ki jo je na predstavitvi v Celovcu zastopal njen tajnik Marko Tavčar, si danes prizadevajo, da bi postale »vodilna sila pri širjenju kulturnih vrednot v celotnem slovenskem prostoru«. Pri tem je, kot je opozoril direktor celjske MD Faganel, »domovina Mohorjeve družbe v Celovcu, naša skupna domovina pa je Slovenija«. Celovška MD je na dvorišču svojega mogočnega poslopja v središču Celovca priredila tudi svoj vsakoletni praznik Mohorjeve založbe. Druženje, ki je »iskrena zahvala Mohorjeve založbe vsem prijateljem, strankam, bralcem, avtorjem, ilustratorjem in sodelavcem«, so letos popestrili ženska pevska skupina Hart-mannce, ki so pred kratkim izdale svoj prvi album s pesmimi na besedila pesnice Milke Hartman, moški Oktet Suha ter igralec Vladimir Jurc. (STA) GORJANSKO - Koncert Skupen nastop Predstavile so se mlade flavtistke, gojenke prof. T. Tretjak Flavtistka Tamara Tretjak je ob koncu šolskega leta združila svoje učenke iz treh glasbenih šol na koncertu, ki se je odvijal v gorjanski cerkvi sv. Andreja. Nastopile so flavtistke iz Glasbene šole Sežana in njene komenske podružnice ter iz Glasbene matice -šole M. Kogoj iz Trsta oz. kriške podružnice. Učenke so nastopile solistično in v komornih skupinah. Koncert so uvedle flavtistke Anja Kravanja, Julija Mevlja in Nika Strnad. Sledil je trio, ki ga sestavljajo Lucija Kobal, Staša Krošelj in Anja Slavec. Z daljšim nastopom je večji del koncerta oblikoval trio Komen (Ana Uršič, Irena Birsa, Urša Vodopivec), ki se je letos udeležil regijskega tekmovanja komornih skupin s pihali v Gorici, kjer je osvojil zlato priznanje. Večer so sklenile še flavtistke Poljanka Doljak, Lucija Tavčar in Manja Košuta. / DNEVNE NOVICE Sobota, 4. julija 2009 1 1 L'AQUILA - Trije sunki (najmočnejši 4,1) so pognali ljudem strah v kosti Tik pred svetovnim Vrhom novi potresni sunki v L'Aquili Berlusconi potrdil obljubo, da septembra nihče ne bo več v šotorih L'AQUILA - Glavno mesto Abrucov so včeraj stresli trije novi potresni sunki,od katerih je eden presegel četrto stopnjo po Richterjevi lestvici. Nove škode ni bilo povzročene, ljudje pa so v paniki množično zapustili stanovanja in se dolgo časa zadržali na planem. Epicenter so lokalizirali na območju krajev Collebrincioni in Arisc-hia v globini 8,8 kilometra. Med ljudmi ostaja velika zaskrbljenost, ker se manjši potresni sunki, ki so po večjem potresu sicer normalen pojav, v zadnjih dneh čedalje bolj krepijo. Kot da ni še dovolj, se je včeraj popoldne vsul na šotorišča izredno močan naliv, ki je poplavil ceste in povzročil že itak prizadetim ljudem velike nevšečnosti. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je medtem na rimskem srečanju o rekonstrukciji po potresu ponovil svojo obljubo, da do septembra nihče več ne bo prebival v šotorih, kar je po njegovi oceni velika razlika gelde na druge potrese, ki so kdaj prizadeli Italijo. Premier je govoril tudi o gospodarski krizi in dejal, da je najhujše mimo, še enkrat pa je s prstom pokazal na tisk, ki je po njegovem sokriv za krizo, ker jo s slabimi vestmi samo zaostruje. O položaju v L'Aquili je govoril poveljnik Civilne zaščite Guido Ber-tolaso, ki je povedal, da se bodo šibki potresni sunki verjetno nadaljevali tudi med zasedanjem mednarodnega vrha. Po njegovi oceni vsekakor ni razlogov za skrbi, kajti vojašnica finančnih stražnikov, v kateri se bodo odvijala vsa delovna zasedanja vrha, prenese tudi močnejše potresne sunke od onega, ki je razdejal glavno mesto Abrucov.. Še več, stavba lahko prenese tudi močnejše sunke od vseh, ki so se kdajkoli zgodili v Abrucih. Za vsak slučaj pa je Civilna zaščita pripravila načrt hitre evakuacije državnikov s helikopterji, v primeru, da se to izkaže potrebno. V ta namen so pripravili tri helikopterska pristajališča, del udeležencev pa se bo v primeru potresa oddaljil po avtocesti. Na srečanju o rekonstrukciji so povedali, da bodo od 15. septembra dalje pripravljene hiše, zgrajene na posebnih potresnih platformah in bodo lahko sprejele petnajst tisoč ljudi na območju, ki ga je potres najbolj prizadel. Minister Giulio Tremonti in premier Silvio Berlusconi na rimskem srečanju o rekonstrukciji ansa CIUDAD MEXICO - Napovedi pred jutrišnjimi volitvami Obeta se poraz vladajoče stranke predsednika Felipeja Calderona ANKARA - Podpisali naj bi ga 1 3. julija V kratkem sporazum o plinovodu Nabucco ANKARA - Turčija bo z državami EU 13. julija v Ankari podpisala medvladni sporazum o gradnji plinovoda Na-bucco, so včeraj sporočili predstavniki turških oblasti. Plinovod naj bi z območja Kaspijskega morja prek Turčije, Romunije, Bolgarije in Madžarske zemeljski plin pripeljal do Avstrije, Evropa pa bi s tem postala neodvisna od ruskega plina. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je napovedan podpis pogodbe med omenjenimi državami že potrdil svetovalec turškega premiera Nabi Avci, ki je ob tem dodal, da so sodelujočim državam že poslali vabila na dogodek. Slovesnosti ob podpisu naj bi se med drugim udeležil turški premier Recep Tayyip Erdogan, prav tako pa so prejem vabila potrdili tudi v Evropski komisiji. Z izgradnjo 3300-kilometrskega plinovoda bi si Evropa zagotovila alternativni vir zemeljskega plina. Trenutno namreč velika večina plina v Evropo prihaja iz Rusije, z izgradnjo Nabucca pa bi stara celina, kar se tiče plina, postala neodvisna od Mo- skve. Projekt naj bi zaživel leta 2014, po prvih ocenah pa bo stal 7,9 milijarde evrov. Gre za neposredno konkurenco ruskemu projektu gradnje plinovoda Južni tok, ki ga razvijata ruski plinski gigant Gazprom in italijanski Eni. Omenjeni plinovod bi plin iz obal Črnega morja preko Bolgarije pripeljal v zahodno Evropo. Ugibanja o tem, ali bo Nabucoo res zaživel, so se sicer pojavila prav prejšnji teden, ko je Rusija z Azerbajdžanom podpisala sporazum o odkupu zemeljskega plina. Prav plin iz območja Azerbajdža-na naj bi proti Evropi stekel po Nabuc-cu, sporazum med omenjenima državama pa bi te načrte utegnil ogroziti. Prvi mož Gazproma Aleksej Miller je sicer že pred podpisom sporazuma med Azerbajdžanom in Rusijo napovedal podpis omenjenega dokumenta. Po njegovih besedah naj bi Rusija azerbajdžanski plin utegnila začeti odkupovati že pred začetkom prihodnjega leta. Po Millerjevih besedah bi sprva šlo za zakup manjše količine plina, ki pa bi se s časom povečala. (STA) NEW YORK - V Mehiki bodo jutri potekale volitve sredi predsedniškega mandata, na katerih se bo zamenjalo vseh 500 članov spodnjega doma zveznega kongresa, v 11 od 31 zveznih držav pa bodo volili tudi predstavnike lokalnih oblasti, med njimi šest guvernerjev. Javnomnenjske raziskave napovedujejo poraz Stranki nacionalne akcije (PAN) predsednika Felipeja Calderona, ki je svoj šestletni mandat osvojil leta 2006. Stranka PAN ima v spodnjem domu 500-sedežnega kongresa 206 poslanskih mandatov. Na tretjem mestu je s 106 sedeži Institucionalna revolucionarna stranka (PRI), ki ji ankete napovedujejo zmago, na drugem mestu pa je levičarska Demokratična revolucionarna stranka (PRD) s 126 sedeži, ki se v anketah uvršča na tretje mesto. Anketa inštitutov Consulta in Mi-kofsky je maja pokazala, da ima PRI 34,4-odstotno podporo pred PAN s 30,6 odstotka in PRD s 15,3 odstotka. Preostali glasovi podpore so porazdeljeni med druge manjše stranke. Pred letošnjimi volitvami je zanimiv pojav interesne skupine «praznih glasovnic». Gre za Mehičane, ki so tako razočarani nad skorumpiranim sistemom, da pozivajo volivce, naj v nedeljo prekrižajo celotno glasovnico in s tem izrazijo svoje nezadovoljstvo. Glede na ankete naj bi to to storili le okoli trije odstotki volivcev. Bolj pereča težava pa je volilna (ne)udeležba na volitvah. Vse sondaže javnega mnenja ocenjujejo, da bo vladajoča stranka na jutrišnjih volitvah v Mehiki izgubila ansa Nekatere ankete namreč napovedujejo, da bo v državi s 111 milijoni prebivalcev letos ostalo doma okoli 70 odstotkov od 72 milijonov volilnih upravičencev. Udeležba na volitvah v Mehiki je običajno večja v času predsedniških volitev, ki so bile nazadnje leta 2006. Predsednika izvolijo za en šestletni mandat. Enako dolge mandate ima 128 članov zveznega senata, ki v nedeljo ne gredo pred volivce. V senatu ima PAN 52 sedežev, PRI 32 in PRD 26. Mandat članov spodnjega doma je omejen na tri leta, pri čemer 300 članov izvolijo neposredno, 200 pa po proporcionalnem sistemu. Volilna udeležba je običajno nizka. Leta 2006 je doma ostalo 41,5 odstotka volilnih upravičencev, leta 2003 pa kar 58 odstotkov volivcev. Za Mehičane je letos najpomembnejše vprašanje gospodarstvo. V anketi Consulta Mikofsky je to vprašanje na prvo mesto postavilo 40 odstotkov volivcev, kar je za 17 odstotkov več kot leta 2006. Tudi Mehiko je zajela finančna in gospodarska kriza, ki izvira iz severne sosede ZDA, in pričakovani poraz predsednikove stranke PAN bi lahko še bolj otežil izvajanje načrtovanih reformnih ukrepov, kot so sprememba delovne zakonodaje, višanje kazni za monopole in spreminjanje davčnih pravil za povečanje prihodkov. (STA) VARNOST Škofovska konferenca kritično o zakonu RIM - Včeraj so se nadaljevale ostre reakcije na sporni zakon o varnosti, ki je bil na pritisk Severne lige sprejet v parlamentu. Umberto Bossi je sicer skušal zmanjšati kritike iz Vatikana, češ, saj jih je izrekel le en sam duhovnik. Notranji minister Roberto Maroni pa je o kritikah dejal, da so »vedno ista litanija«. Zakon pa je včeraj kritizirala tudi škofovska konferenca, ki je sporočila, da »javni red ni dovolj«, temveč je potrebna politika, ki spodbuja integracijo. Arogantno je kritike komentiral predsednik desničarskih senatorjev Maurizio Gasparri, rekoč, da »ne sprejemamo lekcij od nikogar, ker smo kar zadeva varnost prvi«. Gasparri je dejal, da je bil zakon zamišljen v »duhu principov solidarnosti in pomaga priseljencem, ki hočejo imeti delo, stanovanje in družino«. Dva napada ameriških brezpilotnih letal v Pakistanu ISLAMABAD - V dveh napadih ameriškega brezpilotnega letala na poslopje za urjenje skrajnežev in na center za komuniciranje v Južnem Vaziristanu na jugovzhodu Pakistana je bilo včeraj ubitih več ljudi. Informacije o številu žrtev napada se razlikujejo. Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da je bilo v napadu ubitih 17 skrajnežev, 27 pa ranjenih, medtem ko francoska tiskovna agencija AFP poroča, da je napad zahteval sedem smrtnih žrtev. Tri rakete naj bi po navedbah predstavnika pakistanskih varnostnih oblasti zadele skrivališče poveljnika talibanov Nurija Valija, ki je tesen zaveznik domnevnega vodje teroristične mreže Al Kaida v Pakistanu Bajtulaha Mehsuda. Na severozahodu države v bližini Pešavarja je medtem zaradi tehnične napake strmoglavil vojaški transportni helikopter, ki je prevažal varnostno osebje. Pri tem je umrlo 26 ljudi. Preiskava o vzroku nesreče še poteka, poroča AP. Mesič poveril Kosorjevi mandat za sestavo vlade ZAGREB - Hrvaški predsednik Stipe Mesič je mandat za sestavo nove vlade po sredinem odstopu Iva Sanaderja s položaja premiera podelil dosedanji podpredsednici vlade Jadranki Kosor. Namesto eksploziva prah pekočih paprik NEW DELHI - Indijski znanstveniki izpopolnjujejo novo vrsto orožja, ki bo namesto eksploziva vsebovala prah zelo pekočih paprik. Orožje bi lahko po poročanju lokalnih medijev uporabili za zatiranje demonstracij ali morebitnih uporov v državi, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Da bi zmanjšali «škodo» med tovrstnimi dogodki, so znanstveniki izdelali majhne ročne bombe, polnjene s prahom neke rdeče pekoče paprike, ki naj bi bila 1000-krat bolj ostra kot tiste, ki se uporabljajo v kulinariki. Bombe s pekočo papriko naj bi npr. demonstrantov ne poškodovale, ampak jih samo močno zmedle, da bi jih bilo moč obvladati brez poškodb, pravijo indijski znanstveniki in dodajajo, da bi to orožje lahko uporabljali tudi v druge namene, npr. pri napadih nevarnih živali na vojaške kasarne, še navaja Tanjug. / TRST Sobota, 4. julija 2009 84 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Nadvse razveseljivo je, da število otrok slovenske osnovne šole na Plešivem narašča in da je za občino Krmin slovenska šola bogastvo, ki ga želijo ohraniti in ovrednotiti. Vendar s porastom šolske populacije žal ne narašča dovolj tudi zavest - krajevne skupnosti, politike, manjšine... -, da je potrebno najti čim prej rešitev za krminsko šolo, ki jo pesti neznosna prostorska stiska. »Res je. Tudi letos beležimo porast števila vpisov v šolo na Plešivem. Številke niso velike, a tudi en sam otrok več je že preveč za zmogljivosti poslopja,« pravi ravnateljica goriškega didaktičnega ravnateljstva, Elizabeta Kovic, ki se je včeraj o stiski in potrebah šole menila s krmin-skim županom Lucianom Patatom in odbornikom za javna dela Paolom Nardinom. Kovičeva je upraviteljema izročila seznam nujnih del, ki sodijo v vzdrževanje šolske stavbe, poudarek pa je seveda bil na iskanju rešitve spričo dejstva, da so iz leta v leto na tesnejšem, v novem šolskem letu pa bo hujše kot kadar koli prej. »Rešitve žal ni še videti. Problem je zmeraj eden in isti: občina nima denarja. Odnos, ki ga ima župan do nas, je sicer konstruktiven in občina zgledno poskrbi, zato da je poslopje na Plešivem čedno in varno, toda nikjer ni videti denarja, s katerim bi lahko razširili prostore sedanje stavbe ali uredili za nas šolo drugje. Zato bo letošnja jesen ponovno vroča,« je po srečanju povedala ravnateljica in pripomnila, da pa bi bilo lepo, ko bi se obljube, ki jih je bilo slišati iz ust politikov in manjšinskih predstavnikov, udejanjile. »V prihodnjem šolskem letu bomo morali sprejeti odločitev. V odločanje pa bodo morale biti vključene vse komponente - šola, starši, občina, manjšina... Če hočemo še naprej kvalitetno šolo, te odločitve ne moremo več prelagati,« trdi ravnateljica. »Krminska občina trenutno lahko ponudi samo stavbo bivše šole v Bračanu. Ta bo sicer v prihodnjem šolskem letu zasedena, ker bomo tja za obdobje enega leta selili otroke krminskega vrtca, ki ga bomo obnovili. Potem bo spet na razpolago. Za vsako drugo re- Poslopje slovenske osnovne šole na Plešivem; občina Krmin danes nima denarja za njegovo širitev kot tudi nima denarja, da bi za potrebe slovenske šole uredila stavbo kjer koli drugje. Župan pravi, da občina razpolaga samo z bivšo šolo v Bračanu, ki bo v prihodnjem šolskem letu sicer zasedena, potem pa bo spet prosta. bumbaca šitev bi morali potegniti na dan ogromno denarja, ki ga ni od nikoder,« je včeraj povedal župan Patat in potrdil, da je slovenska šola za Krmin nenadomestljivo bogastvo. »Tudi za širitev poslopja na Plešivem nimamo denarja, s tem pa prikrajšamo šolo prostorov, kot so na primer menza, telovadnica, laboratoriji, ki so za sodobno didaktiko nujno po- trebni. Radi bi v isto šolsko stavbo preselili tudi vrtec, tako da bi prišli do pravega slovenskega šolskega pola. Pripravljeni smo seveda na iskanje čim bolj primernih rešitev, toda potrebujemo pomoč. Predvsem pričakujemo pozornost in sodelovanje slovenskih deželnih svetnikov, ki lahko posredujejo na deželi,« je zaključil Patat. (ide) GORICA - Umrl je 42. letu starosti Aleša Ceja ni več med nami Vsako pisanje o smrti je mučno, saj se pisec ne more izogniti žalosti, ki spremlja slovo od drage osebe. Še večji pa sta muka in žalost, ko se s pisanjem poslavljamo od mlade osebe, od prijatelja. To se nam dogaja danes, ob vesti, da je za vedno odšel Aleš Cej, ki je veliko dal goriškemu športu in bil družbeno angažiran. Ni še dopolnil 43 let, a mu je bolezen prekinila življenje. Aleš je bil rojen 20. julija 1966 v Šempetru v Gorici očetu Jožetu Ceju in materi Mariji Jeremič; tri leta kasneje se mu je pridružil brat Peter. Šolal se je v Gorici; po maturi na klasičnem liceju Primož Trubar je študij nadaljeval na arhitekturi v Benetkah. Že od mladih nog je pokazal navdušenje za šport. Najprej se je lotil košarke pri Domu, nato pa je svoje veselje za šport prenesel v vrste odbojkarskih ekip, s katerimi je igral in jih nato nekaj let tudi treniral. Odbojko je začel igrati v ekipi under 14 pri Valu, kjer je nadaljeval kariero do praga članske ekipe, ko pa je ubral pot trenerja; treniral je pri Valu, nekaj let tudi v Ronkah. Namesto vojaške službe je izbral oporečništvo in se je v prvih 90. letih tudi sam angažiral za širjenje socialno koristnih služb. Zato je nase prevzel koordinacijo oporečništva pri goriškem združenju ARCI in v tej vlogi sodeloval tudi z Zvezo slovenskih kulturnih društev, s slovenskim Dijaškim domom in Kinoateljejem. Bil je tudi angažiran pri mladih socialistih A Aleš Cej V bumbaca in nekaj časa njihov pokrajinski tajnik. Bil je tudi podjetnik ter organizator kulturnih in glasbenih dogodkov. Nekaj časa je imel svoje podjetje Euroservice, še do nedavnega pa je v javnosti nastopal v imenu združenja CSCI (Center za mednarodne kulturne storitve), ki je skrbelo za organizacijo mladini namenjenih koncertov, na primer niza Squarci rock. Zadnja leta smo ga srečevali tudi v kavarni v bližini pevmskega mosta, saj je bil njen solastnik. Zaradi težav z zdravjem so ga pred desetimi dnevi sprejeli v goriško bolnišnico, njegovo stanje pa je iz dneva v dan drselo v brezupnost. Umrl je včeraj okrog poldne. Poleg staršev, brata ter življenjske sopotnice Silvane Buttignon zapušča šestletnega sinčka Mateja in vse tiste, prijatelje in športnike, ki so ga cenili in imeli radi zaradi prijaznosti, simpatije, vztrajnosti, dobrote. (ide) GORICA-TRŽIČ - Sezonske razprodaje Kupce privabljajo s podaljšanim urnikom V Tržiču t.i. bela noč, poleg trgovin tudi gostinska ponudba Razprodaje se bodo danes začele tudi v Gorici, medtem ko bo v Tržiču zaživela t.i. bela noč bumbaca Danes se bodo tudi na Goriškem uradno začele sezonske razprodaje, čeprav nekateri trgovci ponujajo popuste tudi zunaj razprodajnih obdobij. Trgovine bodo lahko danes odprte do 23. ure, kot so se dogovorili lokalni trgovci, vsaj na Verdijevem korzu v Gorici. Tudi drugod v mestu bodo trgovine odprte dalj časa, okvirno do 20.30. Odločitvi skupine trgovcev z Verdijevega korza naj bi se vsekakor pridružili še drugi trgovci. Kdor se bo odločil za odprtje do 23. ure, pa bo to enostavno sporočil javnosti prek napisa na izložbi. Trgovine bodo do pozne ure odprte tudi v Tržiču, kjer bo danes t.i. bela noč. V središču mesta bo poleg odprtih trgovin obiskovalcem na voljo gostinska ponudba, ogledali pa si bodo lahko tudi sredozemski sejem in poslušali glasbo v živo. Bela noč, ki jo prireja občinska uprava v sodelovanju z združenji Onde mediterranee in Ascom, se bo začela ob 19. uri in bo trajala do zore. Prevozno podjetje APT bo poskrbelo tudi za posebno povezavo med 20.30 in 3. uro med parkiriščem bolnišnice San Polo in parkiriščem trgovskega centra Emisfero. KRMIN - Zaradi porasta števila otrok na slovenski šoli na Plešivem Prostorska stiska neznosna, odločitev ni več odložljiva Ravnateljica: Stanje hujše kot kadar koli prej - Župan: Računamo na pomoč slovenskih deželnih svetnikov GORICA - Brezdomka Župan podpisal odredbo o odgonu GASILCI Načrtujejo skupni center za nevarne snovi Ob ponedeljkovem podpisu čez-mejnega sporazuma o sodelovanju na področju gašenja požarov in reševanja na splošno, ki sta ga na novogoriški mestni občini podpisala poveljnika goriških in no-vogoriških gasilcev, je svetovalec direktorja novogoriške gasilske enote, Miloš Lozič, izpostavil tudi sodelovanje pri projektih, s katerimi pridobivajo evropska sredstva za infrastrukturo in opremo. »En tak projekt, imenovan VONG, smo že skupaj realizirali in s pomočjo njega dobili skupno gasilsko-reševalno platformo. Letos pa skupaj s kolegi iz Gorice kandidiramo s projektom CENES - Center za nevarne snovi -, ki je vreden okrog tri milijone evrov,« je povedal Lozič in izpostavil, da je projekt pomemben zato, ker se na tem skupnem območju steka cela vrsta poti, po katerih se transportirajo tudi nevarne snovi in se jih tu tudi zadržuje. Poudaril je, da o teh nevarnih snoveh ne vedo veliko, zlasti pa bi radi bili pripravljeni tako na obliko morebitne nesreče kot na njeno dimenzijo oziroma obseg, zato bi radi skupaj z goriškimi gasilci oblikovali center, ki bi ga primerno opremili, tako da bi znali detektirati nevarne snovi, se na njih pripraviti in se usposobiti za to, da bi lahko po potrebi učinkovito in v najkrajšem možnem času intervenirali. Po prvi fazi prijave projekta gasilcem iz obeh Goric dobro kaže, saj se je projekt med 86 prijavljenimi uvrstil na šesto mesto, zato pričakujejo, da bodo uspešni tudi v drugi fazi in tako prišli do 85 odstotkov evropskega denarja, ostalo pa naj bi primaknile lokalne skupnosti. (nn) Brezdomka v parku bumbaca Župan Ettore Romoli je včeraj podpisal odredbo, ki prepoveduje prenočevanje na ulicah, v parkih, v ljudskih vrtih in sploh na zelenih površinah na ozemlju goriške občine. Odredba, ki je prejela zeleno luč goriške prefekture, vsebuje tudi mnoge druge prepovedi, od premičnih struktur na javni površini do neprimerne uporabe javnih klopi, stopanja po gredicah, mazanja (tudi z napisi) zidov zasebnih in javnih poslopij, opravljanja potreb v javnem prostoru in beračenja. Na tej osnovi naj bi se torej kmalu končala trpka zgodba o brezdomki, ki prenočuje v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu, in o Goričanih, ki so zaradi njenega počela vse bolj glasno protestirali. Županova odredba začne namreč veljati po 48 urah, za navedene prekrške pa predvideva med drugim plačilo kazni od 100 do 1.000 evrov (200 v primeru, da se kazen plača takoj). Kot smo že poročali, je občinski odbor pred nedavnim pooblastil župana, da podpiše odredbo za izgon 60-letne Else Sotgia. Ta je po rodu s Sardinije in prebiva že skoraj eno leto na klopi v mestnem parku, okrog katere je postavila šotor iz plastičnih ponjav. Romolijev odbor je na temu namenjeni seji temeljito preučil ženskino »zasedbo« javne površine. V kasnejšem sporočilu za javnost je občinski odbor ocenil, da »njeno ravnanje je sprožilo številne proteste, tudi staršev otrok, ki se zadržujejo na bližnjih igralih. Za povrh velik del goriškega javnega mnenja zahteva, naj se ponovno vzpostavi red, zato je polemika postala nevzdržna«. Občinski odbor je zato soglasno poveril županu nalogo, da uvede ustrezne ukrepe za rešitev problema in izda v ta namen odredbe, ki bodo disciplinirale ohranjanje reda v mestu in zlasti v mestnih parkih. Če je treba, pa naj poskrbi za prisilno odselitev tistih, ki nezakonito zasedajo javne površine, in naj tako prepreči situacije, ki povzročajo nelagodje in nasprotovanje Goričanov. Županova odredba v bistvu preprečuje, da bi se lahko brezdomka premaknila na katerokoli drugo javno površino v občini. Spomnimo naj, da se je Elsa Sotgia naselila v goriškem parku lani in ves ta čas - tudi zimo - preživela na klopi v šotoru. Občinska uprava jo je vztrajno prepričevala, naj sprejme pomoč. Ponudili so ji tudi skrbstvo in prenočišče v občinskih strukturah, a je to zavrnila. Pred nekaj meseci je župan nastopil pri sodni oblasti v prepričanju, da krši 633. člen kazenskega zakonika. Zahteval je, naj sile javnega reda nemudoma poskrbijo za njen odhod, vendar nič se ni zgodilo. Sledil je naraščajoč pritisk javnosti. Sedaj je Romoli podpisal še odredbo, ki bo žensko po vsej verjetnosti odgnala iz parka. To bi se lahko zgodilo že v ponedeljek, je včeraj povedal župan. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 4. julija 2009 13 NOVA GORICA - Univerzitetni kampus bo zrasel ob Kornu Raziskovalni laboratoriji zaenkrat v kontejnerje Brulc: Mestna občina nima denarja, da bi sama gradila kampus - Na univerzi so se zavili v molk GORICA - Dijaški dom v ludoteki Skupaj izdelali dvojezično razglednico za župana »Otroke spodbujamo, da se kljub jezikovnim razlikam med seboj spoznajo« Otroci dveh poletnih središč na srečanju v prostorih občinske ludoteke bumbaca Petrolje pripravljen odstopiti zemljišče nekdanjega bencinskega servisa v Rožni dolini, v neposredni bližini univerze; tja naj bi namestili kontejnerje za laboratorijsko delo foton.n. NOVA GORICA Hitova uprava in nadzorniki brez razrešnice Lastniki Hita na včerajšnji skupščini v Novi Gorici upravi, ki jo je vodil Niko Trošt, in nadzornemu svetu za leto 2008 niso podelili razrešnice. Sklenili so, da bodo za dividende namenili večino od 664.000 evrov lanskega bilančnega dobička oz. 0,23 evra na delnico, ter za novega nadzornika imenovali Mateja Goloba Matzeleja, so sporočili iz Hita. Družba Hita je lani ustvarila 8,1 milijona, skupina Hita pa 17,2 milijona evrov izgube. Z lanskim poslovanjem matične družbe in konsolidira-nim letnim poročilom poslovanja v 2008 skupine Hit so se na včerajšnji skupščini seznanili tudi lastniki novo-goriške igralniške družbe, ki nato upravi pod vodstvom Nika Trošta - odstopil je v začetku aprila, s 1. avgustom pa ga bo nadomestil Drago Podobnik - in nadzornemu svetu za lansko delo niso podelili razrešnice. Skupščina se je tudi seznanila z odstopno izjavo predstavnika Kapitalske družbe v nadzornem svetu Hita Marka Jakliča, ki se ni strinjal z načinom izbora Podobnika, in na njegovo mesto imenovala Golob Matzeleja. Novi nadzornik je bil glavni direktor družbe Poteza Naložbe, nato pa je med drugim prevzel mesto izvršnega direktorja Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki jo je maja ustanovila DSU. Kampusu Univerze v Novi Gorici je namenjen prostor pod Kapelo, med Streli-ško ulico in potokom Koren. »Tam je še okrog 10 tisoč kv. metrov zemlje v privatni lasti, ki jo moramo odkupiti, ne rabimo pa je danes,« pravi novogoriški župan Mirko Brulc in pojasnjuje, da je že v pripravi občinski prostorski načrt za to območje, ki zahteva nekaj časa. »Po naši oceni se bo na tem prostoru lahko začelo graditi leta 2010 ali 2011. Imamo razgovore z univerzo, da pripravimo pismo o nameri, čeprav smo mislili, da to ne bo potrebno, ker je bilo s sklepom 18. maja določeno, da je ta prostor rezerviran za univerzo in da tam ne more biti nič drugega,« je povedal Brulc in poudaril, da je razvoj univerze oz. ureditev prostora za kampus najbolj pomemben projekt mestne občine. »Tudi preko programa In Prime se trudimo, da bi prišli do potrebnih sredstev. Mestna občina namreč nima denarja, da bi to sama gradila. Naš vložek bo zemljišče, ki je izjemno drago,« je opozoril in dodal, da novogoriška univerza žal ni državna, zato tudi ne more dobiti državnih sredstev za investicije: »Vsekakor je naš interes, da novogoriška univerza s časom postane državna in da država prevzame te naloge, ki naj bi jih imela zdaj lokalna skupnost, saj imamo sami veliko drugih investicijskih nalog in tega preprosto ne zmoremo.« Brulc je izrazil hkrati upanje, da bodo v sodelovanju z univerzo izvedli tudi projektiranje in vse ostale zadeve. Pojasnil je še, da se univerzi mudi in da tamkajšnji pristojni težko razumejo, da so postopki izdelave prostorskega načrta in pridobivanja vseh dovoljenj dolgotrajni. »Trenutno je v Novi Gorici 2.600 študentov. Deset tisoč jih še nekaj časa ne bo, nekaj več kot 2.600 jih bo pa lahko že kmalu, saj obstajajo tudi interesi drugih fakultet, da bi gradili v Novi Gorici. Če bi se to povezalo, bi imeli vsi veliko od tega,« je dejal Brulc in sklenil, da je univerzitetni kampus velik projekt, ki bo dokončno zaključen čez deset, dvajset let. Na novogoriški univerzi svojega stališča včeraj niso želeli predstaviti. Brez komentarja je tako ostala tudi napoved Brulca in podžupanje Darinke Kozinc, da je mestna občina skupaj z družbo Petrol našla začasno rešitev za izvajanje laboratorijske dejavnosti, saj je univerza še vedno brez uporabnega dovoljenja za svoje laboratorije v prostorih nekdanjega Primexa v Rožni dolini. »Dejstvo je, da so se znašli v stiski, saj bi prepoved dela v laboratoriju lahko pomenila izjemno hude posledice za univerzo, za raziskovalno delo in vse tiste mlade raziskovalce, ki morajo v doglednem roku dokončati študij. Zato smo s skupnimi močmi iskali rešitve. V družbi Petrol so pripravljeni odstopiti zemljišče nekdanjega bencinskega servisa v Rožni dolini, ki je v neposredni bližini univerze. Ideja je, da bi se tja namestilo kontejnerje in tako omogočilo, da bi laboratorijsko delo potekalo nemoteno,« je pojasnila Kozinčeva in izrazila upanje, da bo, če ne pride do zapletov s pridobivanjem vseh potrebnih soglasij in dovoljenj, do selitve čez cesto na opuščen bencinski servis prišlo še v tem letu. Nace Novak SOLKAN - Občina »Livarna bo morala prej ali slej drugam« Darinka Kozinc bumbaca Dolgoročno se bo morala Livarna umakniti na drugo lokacijo. To je tudi mnenje novogoriških mestnih upraviteljev, ki dodajajo, da pa morajo inšpekcijske službe povedati, da onesnažuje. Podžupanja Darinka Kozinc, ki je pred časom vodila tudi krajevno skupnost Solkan, je povedala, da je bila ravno krajevna skupnost tista, ki je pred leti začela opozarjati na problem Livarne. »Mislim, da bo moral ta umazani del slej ko prej zapustiti to bivanjsko okolje, saj te dejavnosti dolgoročno gotovo ne sodijo več v ta del naselja. Pred dvajsetimi ali petdesetimi leti je to še šlo, zdaj pa so ti časi minili,« je izjavila. V zvezi z morebitno sanacijo podjetja pa je pojasnila, da bo čez noč to težko, ter dodala, da je treba to pripraviti do take mere, da bo sprejemljivo za obe strani. Župan Mirko Brulc je v zvezi z očitki iz Gorice, da niso imeli možnosti podajanja pripomb ali mnenj v zvezi z dokumentacijo, pojasnil, da je bila ta razgrnjena na upravni enoti, kjer nikogar niso spraševali, ali prihajajo iz Gorice ali iz Nove Gorice. »Upam, da se bo vse skupaj uredilo tako, da bo zadeva končno pomirjena. Če tovarna onesnažuje, potem sem jaz prvi, ki bom zahteval njeno zaprtje, ampak to je stvar inšpekcijskih služb. Če pa je vse namišljeno, in mislim, da je ogromno zadev privlečenih za lase, kar gre v škodo čezmejnega sodelovanja, pa bo ta tovarna delala, a pod strogimi evropskimi in drugimi pogoji,« je še pojasnil. V zvezi z izjavo Kozinčeve o tem, da na omenjeni lokaciji v prihodnosti ni prostora za takšno proizvodnjo, je Brulc povedal, da se je s prejšnjim lastnikom Livarne Gorica že pogovarjal o selitvi. »Iskali smo skupen prostor, kjer bi zgradili majhno ustrezno livarno, vendar v naši občini takega prostora ne bomo našli. Tega ne govorim zato, ker bi bil proti takšni industriji, ampak preprosto zato, ker takega prostora nimamo. Tudi za čisto tovarno ne. Enako velja tudi za bližnjo Solkansko industrijo apna, za katero imamo v prostorskih dokumentih pripravljeno možnost selitve v apnenico pod strogimi okolje-varstvenimi pogoji,« je povedal Brulc in poudaril, da se mesto nima kam širiti, tako da je ta prostor zelo dragocen. »Pred krizo smo se tudi z direktorjem Gostola pogovarjali o morebitni gradnji nove majhne tovarne, ki bi jim zadoščala za proizvodnjo, ki jo imajo, saj so te ogromne parcele, ki so bile v prejšnjem obdobju potrebne, obdavčene in s tem velik strošek za tovarno, zdaj pa so ti pogovori zamrli. Dejstvo pa je, da se bo morala proizvodnja s tega predela mesta počasi umakniti,« je zaključil župan. (nn) Otroke in prostore goriške občinske ludoteke v ulici Baiamonti so v četrtek obiskali sovrstniki poletnega središča slovenskega Dijaškega doma v Gorici. Srečanje otrok obeh poletnih središč, na katerem je bil poudarek na medsebojnem spoznavanju, gre uokviriti v izmenjave, ki med slovensko in italijansko ustanovo potekajo že celih deset let. »Otrok ne prepuščamo samo igri in nuteli, temveč jih spodbujamo, da se kljub jezikovnim razlikam med seboj spoznajo in da vsi skupaj sodelujejo pri delu v delavnicah,« je povedala predstavnica občinske ludoteke in vodja poletnega središča, Fabiana Morgia, ter dodala, da se žal podobnega srečanja s slovenskimi otroci iz poletnega središča jezikovne šole Papagaj, ki je pred nekaj dnevi potekalo v Novi Gorici, zaradi še vedno obstoječih birokratskih težav niso mogli udeležiti. Šestinštirideset otrok med 4. in 12. letom starosti je med četrtkovim jutrom pod vodstvom potrpežljivih vzgojiteljic in vzgojiteljev izdelalo dvojezično razglednico s podobo goriškega gradu, ki jo bodo otroci lahko naslovili in odposlali svojim prijateljem ali staršem. Eno - tisto dvojezično in s podpisi vseh soudeleženih otrok - bodo poslali tudi na goriško županstvo. V sredo, 8. julija, bo slovenski Dijaški dom gostil še eno tovrstno srečanje. Na dvorišču svojega sedeža v Svetogorski ulici pričakujejo obisk vesele druščine otrok poletnih središč tako iz občinske ludoteke kot novogoriške jezikovne šole Papagaj. Malčke bo s svojimi lutkovnimi točkami kratkočasil animator Sten Vilar. (VaS) GORICA - Občinski svetnik Andrea Bellavite Azbest v gozdiču Poleg tega je v mestu pomanjkljiva cestna signalizacija, predvsem na križiščih v bližini šol Nezakonito odlagališče azbesta v bivšem zavodu Filzi foto ab Občinski svetnik Foruma za Gorico Andrea Bellavite je včeraj opozoril na dva kraja, ki sta mimo domnevne nezakonitosti tudi nevarna za občane. Prvi je gozdič v bivšem zavodu Filzi v ulici Pola, ki se ga neznanci poslužujejo kot odlagališče azbesta. Dostop do njega je enostaven in ni nobenega znaka, ki bi prepovedoval vstop, je opozoril Bellavite in poudaril, da se odstranjeni azbest nahaja le 50 metrov od osnovne šole v ulici Zara. S problemom naj bi bila javna uprava že dalj časa seznanjena, toda doslej ni še nihče ukrepal, pravi Bellavite. Dodatno nevarnost predstavlja bivši prehod za pešce na križišču med ulicama Aquileia in Barca. Vsak dan prečka to križišče mnogo ljudi in so se že večkrat le za las izognili nesreči. Zato je nujna obnova cestne signalizacije, predvsem na najnevarnejših točkah v mestu, je v tiskovnem sporočilu še povedal Bellavite. 14 Nedelja, 5. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Župan napoveduje konec zatišja na Travniku Cesto bodo zakrpali in za silo odprli prometu »Devetdeset odstotkov trga že dokončanega«- Septembra prva javna dražba od treh Morečega zatišja na travniškem gradbišču bo kmalu konec, zagotavlja občina. Župan Ettore Romoli je včeraj napovedal, da se bodo v sredo prihodnjega tedna začela dela za asfaltiranje luknje, ki teče vzdolž kamnite ploščadi ob vodnjaku in pred cerkvijo Sv. Ignacija. Končala se bodo v roku treh dni, tako da bodo odprli cesto, ki je že ves čas gradbenih del zaprta. Jeseni pa naj bi razpisali javno dražbo za dokončanje del na trgu. »Dela je vsega skupaj za dva ali tri mesece, saj je 90 odstotkov trga že dokončanega. Novembra ali decembra bo Travnik nared,« napoveduje Romoli. Župana so med včerajšnjim ogledom gradbišča spremljali odbornik Antonio De-vetag, predsednica občinske komisije za javna dela Marina Francesca Colombo, občinski arhitekt Diego Kuzmin in vodja tehničnega urada pri goriški občini Ignazio Spano, ki je pojasnil nadaljnje korake po prekinitvi pogodbe z izvajalcem del, s podjetjem Luci Costruzioni. Najprej bodo torej zakrpali luknjo pred travniško cerkvijo, odpravili moteče ograje, namestili semaforje in cesto odprli že prihodnjo soboto; dela je občina do- NOVA GORICA Izseljenci in Türk danes v gledališču Iz Slovenske izseljenske matice so včeraj sporočili, da bo tradicionalno 53. Srečanje v moji deželi zaradi nestabilnih vremenskih razmer danes potekalo v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici in ne na gradu Kromberk, kot je bilo predvideno. Kulturni program z nastopi pevskih zborov in folklornih skupin se bo začel ob 17.30 uri. Slavnostni govornik bo predsednik republike Danilo Türk, prireditev pa bosta vodila Boris Kopitar in Marija Ahačič Pollak. Po kulturnem programu se bo srečanje nadaljevalo na ploščadi med gledališčem, knjižnico in restavracijo Marco Polo. (nn) delila podjetjema Elex (za semaforje) in Adria Strade (za asfaltiranje). Šlo bo za začasno rešitev, saj bodo uporabili asfalt, ne pa kamna. Z le-tem bodo pretlakovali cesto, ko bodo preko javne dražbe dodelili dokončanje Travnika novemu gradbenemu podjetju; razpis za dražbo bodo objavili predvidoma v septembru. S tem v zvezi je župan povedal, da bo v prihodnjih dneh z osebjem podjetja Luci Costruzioni steklo preverjanje dokončanih del in še razpoložljivega gradbenega materiala. »Devetdeset odstotkov trga je že dokončanega, zato bomo dela zmogli v nekaj mesecih,« je poudaril Romoli in pojasnil, da je usoda predora Bombi še pod vprašajem, ureditev grajskega griča in vzpona na grad pa je poglavje, ki ga sedaj ne bodo načenjali. »Vsega skupaj bodo torej potrebne tri javne dražbe, in sicer za dokončanje del na ploščadi, za predor in za vzpon na grad,« je navedel Ro-moli in se potolažil s hitrim potekom del v Ra-štelu in v ulici Cocevia, dalje v ulici Monac-he, kjer so včeraj začeli s pripravo cementne podlage, in na trgu Sv. Antona, ki je že skoraj do polovice dokončan. (ide) Ograjena »luknja« pred travniško cerkvijo bumbaca PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE - Seja krajevnega sveta Povoljno mnenje o pravilnikih, Pintar namesto Sošola Člani pevmskega rajonskega sveta so na zadnji seji vzeli na znanje odstop svetnika Tomaža Sošola, ki se je umaknil zaradi službenih obveznosti, in na njegovo mesto potrdili Borisa Pintarja, prvega na seznamu neizvoljenih. Pintar je pred leti že bil član tega krajevnega sveta. Na glavni točki dnevnega reda so svetniki vzeli v pretres tri pravilnike, ki jih je sestavila občinska uprava in zadevajo nov in lažji način pridobivanja ustreznih dovoljenj za odpiranje trgovskih in gostinskih lokalov. Gre za norme, ki jih je občina prilagodila deželnim zakonom in širše gledano tudi državnim in mednarodnim predpisom. Novi predpisi želijo predvsem olajšati postopke pri odpiranju lokalov v mestnih četrtih in predmestjih, kjer je zelo opazna odsotnost prodajnih mest različne narave. Po krajši diskusiji so svetniki izrazili povoljno mnenje o predloženih pravilnikih. V nadaljevanju seje so člani krajevnega sveta potrdili in še dodelali program za skorajšnje odprtje novega športno-kul- turnega središča v Pevmi. Kot smo o bližajočem se dogodku že poročali, bo praznik sovpadal s praznovanjem domače za-vetnice sv. Ane v dneh od 23. do 26. julija; otvoritvena slovesnost bo v petek, 24. julija, ob 19. uri. Svetniki so tudi potrdili pokroviteljstvo krajevnega sveta nad dvema dogodkoma, ki bosta v naslednjih tednih. Najprej bo na vrsti vsakoletni koncert Note v mestu, ki bo v štma-vrski cerkvi v soboto, 18. julija; nastopil bo orkester violin. V soboto, 8. avgusta, pa bo na vrsti 4. kolesarski vzpon na Sabo-tin. Letošnjo prireditev so vključili v širši krog tovrstnih tekmovanj v deželi FJK in se je bo po napovedih udeležilo okrog 80 kolesarjev raznih kategorij. Start dirke bo kot vselej v Štma-vru, cilj pa pri opuščeni kasarni pod vrhom Sabotina. Napovedano je, da združenje CRASG isti dan v prostorih vojašnice odprlo dvojno razstavo: o prvi svetovni vojni in o italijanskih ter slovenskih vojaških misijah v Libanonu. (vip) Občina Brda vključena v evropske kraje okusa Občina Brda je bila pred kratkim vključena v evropske kraje okusa. Teh je v Italiji okrog 40 in so nastali na pobudo istoimenskega mednarodnega združenja, ki ga je ustanovila mreža Italia del gusto. Namen mreže je širiti informacije in izobraževanje v javnih ustanovah in med delavci na podlagi pobud medsebojnega spoznavanja. Sindikat policistov proti zakonu o priseljeništvu »Centri za istovetenje in izgon priseljencev bodo z novim zakonom o priseljeni-štvu zaprli že prvi dan.« To je poudaril državni tajnik sindikata policije Coisp Franco Maccari, ki si je včeraj ogledal center v Gradišču. »Kot policist izvajam še najbolj idiotski normativ, kot sindikalist pa poudarjam, da bodo centri z izvajanjem novega zakona paralizirani,« je še povedal Maccari. Praznik DS v Vilešu V Vilešu se nadaljuje praznik Demokratske stranke. Danes bo ob 21. uri predstava Paola Rossija (vstop je prost), jutri pa bo ob 20.30 javno srečanje z Deboro Ser-racchiani. Dober »gradbeni« ulov V noči na četrtek je neznanec vlomil v kovinski gradbeni kontejner v industrijski coni v Kromberku. Na vzvod je vlomil vrata in nato iz notranjosti ukradel štiri udarna kladiva, dva električna vijačnika, dve kotni brusilki, črpalko za pleskanje, laserski merilec, agregat za proizvodnjo električnega toka in elektro omarico z varovalkami. Gradbeno podjetje All G Mont je s tem oškodoval za 15.000 evrov. (nn) Jazz poletni vrt Sv. Martin Turistično kulturno društvo Sveti Martin iz Brji na Vipavskem pripravlja cikel glasbenih večerov, povezanih z jazzom. Dre-vi ob 21. uri bo nastopila zasedba Paolo Corsini, Alessandro Turchet in Mitja Tavčar Trio. Na voljo bo tudi vino Jazz poletni vrt Sveti Martin 2009 (sorta rose), posebnost večera pa bodo jedi iz grške kuhinje. (nn) V Kanalu začetek Kontrade Klub kanalske mladine (KKM) tudi letos pripravlja tri glasbene večere na prostem na srednjeveškem trgu Kontrada v Kanalu ob Soči. Prvi koncert bo drevi ob 21. uri, ko bo nastopila skupina Katalena. N.N. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.10 »Transformers - La vendetta del caduto«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La ri-volta delle ex«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il canto di Paloma«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.15 »Transformers - La vendetta del caduto«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »La ri-volta delle ex«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La ra-gazza del mio miglior amico«. Dvorana 5: 18.00 »Una notte da leoni«; 20.10 - 22.10 »Il mondo di Horten«. ~M Koncerti VOKALNA SKUPINA CHORUS '97 -MIREN IN MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ GORICA prirejata koncert v dvorani Mestne občine Nova Gorica v nedeljo, 5. julija, ob 20.30. MUSICA CORTESE 2009: v nedeljo, 5. julija, ob 21. uri v palači Attems v Gorici koncert »Suite per violoncello solo« v izvedbi Hericha Hoskarja Huetterja. FESTIVAL ŠTEVERJAN 2009 med Borovci v Števerjanu v organizaciji SKPD F.B. Sedej: danes, 4. julija, ob 20.30 dru- gi tekmovalni večer; nedelja, 5. julija, ob 17.30 finalni del, gost večera bo Adi Smolar, nagrajevanje. PD ŠTANDREŽ prireja zborovski koncert z naslovom Pozdrav poletju v ponedeljek, 6. julija, ob 21. uri v župnijskem parku med lipami v Štandrežu. Nastopil bo mešani pevski zbor De-koor Close Harmony iz Utrechta na Nizozemskem. Ob slabem vremenu bo koncert v župnijski dvorani. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, piknik z izletom v Spilimbergo za obisk svetovno znane šole mozaikov in ogled mesta ter okolice. Sledil bo odhod v restavracijo Pri starem trajektu ob Tilmentu v lepem gozdičku in senci za kosilo, srečelov in družabnost. Prijave do razpoložljivih mest sprejemajo čim prej Saverij R. (tel. 0481390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov. H Čestitke Danes se naša draga MAGDA in MICHELE poročita. Vse najlepše jima želijo Virginia, Gabriel, Alenka in Peter. Danes v Štandrežu stopata na skupno življenjsko pot MAGDA BRAINI in MICHELE BANELLO. Iskreno jima čestitajo in voščijo obilo sreče, ljubezni in zdravja Kulturni dom v Gorici, ŠZ Dom in številni goriški prijatelji. H Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 14. zamejski festival Diatlon 2009 v večnamenskem centru v Jamljah v nedeljo, 12. julija: ob 10. uri vpisovanje za otroški ex-tempore, od 14. ure do 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležecem in nagrad zmagovalcem, nagrajevanje otroškega ex tempore-ja ter ples s skupino Mladi kraški muzikanti. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v sklopu festivala Diaton 2009 enodnevno plesno delavnico v soboto, 11. julija, v večnamenskem centru v Jamljah: prva skupina (od 5. do 8. leta) ritmična gimnastika, vodi Petra Dilli; druga skupina (od 9. do 13. leta) pom-pon ples, vodi Ni-kol Križmančič; tretja skupina (od 14. do 18. leta) hip-hop in moderni plesi, vodi Jelka Bogatec; četrta skupina (od 19. leta dalje) gledališki ples, vodi Raflaella Pe-tronio; od 8. do 9. ure prihod in vpis, ob 18.30 zaključni nastop in predstavitev skupin; ob 20.30 bo ples s Kvintetom Osminka; informacije na naslov e-po-šte askdkremenjak@gmail.com in na tel. 338-6495722 (Martina). DRUŽBA ROGOS prireja v nedeljo, 5. julija, v sprejemnem centru Gradina od 18. ure dalje pokušnjo kraškega pršuta skupaj z domorodnim vinom; informacije in rezervacije na inforo-gos@gmail.com ali na tel. 3334056800. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 5. junija, ob 13. uri. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 6. julija, goriški urad zaprt. AŠD SOVODNJE sklicuje redni občni zbor, ki bo v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah v ponedeljek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. H Prireditve FESTIVAL ONDE MEDITERRANEE V TRŽIČU: danes, 4. julija, na trgu Republike ob 19. uri »Notte bianca me-diterranea«: ob 22. uri Enrico Capua-no e la Tammuriatarock, ob 23.45 Fabrizio Casalino, ob 1. uri »Ci ritorni in mente«, nastopajo Alberto Fortis, Andrea Miro, Marco Ferradini. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM dve stanovanji v mirnem kraju v centru Gorice (ul. Pel-lis 42) s samostojnim vhodom in z garažo za dva avtomobila. Prodam gliser Gobbi 5,20 m z motorjem Johnson 75HP in prikolico za prevoz; tel. 0481390688. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 10.00, Michele Ko-glot v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi dragega očeta ORLANDA izrekamo Claudiju Gerinu ter družini iskreno sožalje. Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje / PRIREDITVE Sobota, 4. julija 2009 1 5 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Trg Marconi V nedeljo, 12. julija ob 21.00 / Amatersko gledališče Quei de scala Santa bodo predvajali delo: »Xe riva el casti-gamati«. Priredba: Marisa Gregari in Silvia Grezzi. Režija: Silvia Grezzi. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: danes, 4., v soboto, 11. in v petek, 17. julija ob 20.30, v nedeljo, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30. Dvorana Banfield - Tripcovich V nedeljo, 12. julija ob 20.30 / Splet madžarskih operet. Glasba: F. Lehar, P. Abraham in I. Kalman. Veliki trg V torek, 14. julija ob 21.00 / Carlos Santana, »Supernatural. A trip through the Hits«. MILJE Trg Marconi V petek, 10. julija ob 21.00 / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta, vodi Stefano Furini. DEVIN Na gradu V ponedeljek, 6. julija ob 21.30 / Ca- merata strumentale italiana, vodi F. Fi-ciur; solistka - flavtistka Erika Slama in harmonikar Igor Zobin. MIRAMARSKI GRAD V petek, 10. julija ob 20.30, prestolna dvorana / Violinist Matej Santi in pianist Aries Caces / drugi del: klavirski duo Beatrice Zonta - Vesna Zuppin. V sredo, 15. in v nedeljo, 19. julija ob 21.00 prestolna dvorana / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta. V soboto, 18. in v torek, 21. julija ob 21.00 prestolna dvorana / »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 7. in v sredo, 8. julija ob 20.00 / 15. mednarodno tekmovanje za solo pevce Cesare Augusto Seghizzi, prva etapa bo v torek, druga pa v sredo. KOPRIVNO V ljudskem parku V torek, 7. julija / "Nei suoni dei luog-hi": Klez Gang, klezmer glasba. KRMIN V cerkvi (Borgnano) V četrtek, 9. julija / "Nei suoni dei luog-hi": Alstadt Trio. Koncert v sodelovanju z društvom Dante Alighieri iz Ei-senstadta. ■ FOLKEST2009 Danes, 4. julija, na videmskem gradu / Ed Schnabl & Band, Roger McGuinn; Toppo (Travesio), vila Conti Toppo-Wassermann: Trio Coltri Menduto Morelli. Jutri, 5. julija, Istrago (Spilimbergo), Trg Regina Margherita / Beer Belly; Sede-gliano, Corte Giacomazzi: Grop Tra-dizional Furlan. V torek, 7. julija, Basiliano, vila Zam-paro / Chirike; na videmskem gradu: Lev Feldmann Orchestar. V sredo, 8. julija, na videmskem gradu / Steve Winwood; Piano d'Arta (na trgu pred cerkvijo sv. Štefana): At First Time; San Daniele del Friuli (v cerkvi S. Maria della Fratta): Lev Feldmann Orchestar. V četrtek, 9. julija, Ruda, vila Toppani / At First Light. V petek, 10. julija,Celovec, Dinzschloss / Ed Schnabl & Band, Flaco de Nerja & Flamenico, Riccardo Tesi & Banditaliana; Fiumicello: Maxmaber Orke-star; Travesio, Trg XX. septembra: At First Light; Pradielis di Lusevara: To Loo Loose. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Dvorana Mestne občine Nova Gorica Jutri, 5. julija ob 20.30 / Koncert vokalne skupine Chorus'97 - Miren in Mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž Gorica. ■ 13. mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji Koncerti so brezplačni. Ob slabem vremenu se koncerti z Bevkovega trga preselijo v Kulturni dom Nova Gorica. Danes, 4. julija, v Kulturnem domu v Novi Gorici / Koncert finalistov 5. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji (1. kategorija) in na Bevkovem trgu latino večer La Cubana. Jutri, 5. julija, v Kulturnem domu v Novi Gorici / Koncert finalistov 5. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji (2. kategorija). MAREZIGE Danes, 4. julija ob 19.00 / »Marezi-Jazz«, festival big bandov. Vstop prost. LJUBLJANA ■ 50. Jazz festival Ljubljana Danes, 4. julija ob 13.00, Klub CD / Zlatko Kaučič & Evan Parker; ob 18.00: Satoko Fuji ma-do Quartet; ob 20.00, Križanke: Večer z Johnom Zornom: 1. del Improvisations feat. John Zorn, Marc Ribot, John Medeski, Jamie Saft, Trevor Dunn, Chris Wood, Cyro Baptista, Billy Martin, Kenny Wollesen and Joey Baron, 2. del The Dreamers, 3. del Zaebos: Medeski Martin & Wood play Book of Angels; ob 24.00, Klub CD: Push Up. ■ Festival Ljubljana 09 V ponedeljek, 6. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Balet gledališča La Scala: Balet Pink Fjoyd. Avtor in koreograf: Roland Petit. V torek, 7. julija ob 21.00, Križanke / Vokalni gala večer: vokalist in pianist Freddy Cole ter ameriški gospel a cappella sekstet Take 6. V torek, 7. julija ob 20.00, cerkev sv. Jožefa / Komorni zbor Kamer iz Latvije. Umetniški vodja in šef dirigent: Maris Sirmais; dirigent: Janis Liepins. V sredo, 8. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Violončelist Aleksander Rudin in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: od petka, 10. julija (otvoritev ob 20.00) do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vo-griča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DOBERDOB Modra's galerija: do 5. julija bo v priredbi Kulturnega društva Jezero na ogled razstava Enza Valentinuza z naslovom Pešpot 77. Odprto ob delavnikih med 18.00 in 20.00, ob praznikih med 10.00 in 12.00. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. TRST - V muzeju Revoltella Izčrpen prikaz ustvarjalnosti Leonor Fini Razstavo, ki jo bodo odprli drevi, si bo mogoče ogledati do 27.. septembra V tržaškem muzeju Revoltella bodo drevi uradno odprli razstavo del priznane umetnice Leonor Fini (1907-1996), ki je svoja mladostna leta preživela v Trstu. Razstavo z naslovom L'Italienne de Paris ponuja prerez likovnega opusa Finijeve od dvajsetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja, vsebino razstave pa so na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci predstavili njeni glavni akterji. Tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco je z zadovoljstvom povedal, da je tržaška razstava umetniških del Finije-ve prva v Italiji po več kot 25 letih, glavna kuratorka razstave in direktorica Revoltelle Maria Masau Dan pa je na kratko povedala, s kakšnimi zapleti so se pri pripravljanju razstave soočali. Kot nam je razložila govornica, so si sprva zamislili razstavo, na kateri bi na ogled postavili opus, ki ga je umetnica naredila v času svojega življenja v Trstu, o sami razstavi pa so začeli razmišljati pred dvema letoma, ko so različne pariške galerije počastile stoletnico rojstva te umetnice. A iskanje in izposojevanje slik se je izkazalo za veliko težje opravilo kot ponavadi, saj za pridobitev umetnin ni zadostoval le krepak stisk roke ali vljuden telefonski klic. Na koncu sta bila trud in prizadevnost oblikovalcev razstave poplačana, saj so za tržaško razstavo zbrali gradivo, ki prihaja iz različnih evropskih in ameriških galerij in tudi iz uglednih zasebnih zbirk. Končni rezultat več kot enoletnega dela je tako razstava, na kateri si obiskovalec lahko ogleda več kot 250 del, ki upodabljajo različna ustvarjalna obdobja in različne motivike ter umetniške sloge Leonor Fini. V tretjem, petem in šestem nadstropju muzeja Revoltella so na ogled dela, ki upodabljajo romantične teme, portrete, nadnaravne figure, erotične motive itn. Slikarstvo Finijeve nedvomno zaznamuje mojstrska uporaba svetlobe, ki figuram podari značaj eterično-sti in nadnaravnosti. Obiskovalec namreč lahko občuduje like, za katere se zdi, da ne pripadajo ne temu ne onemu svetu. Sicer se tržaška razstava deli v osem delov, ki nekako kronološko ponazarjajo slikarstvo umetnice, ki je večji del svojega življenja preživela v Parizu. V prvem delu je mogoče občudovati slike, ki jih je umetnica naredila v mladosti, ko je še živela v Trstu. Drugi del se posveča umetniški poti Finijeve v Milanu, tretji del pa osvetljuje njena prva leta v Parizu, ko je bila Leonor naklonjena nadrealizmu. Četrti del razstave prikazuje dela, ki jih je umetnica ustvarila v štiridesetih letih minulega stoletja v Rimu, peta sekcija pa se posveča Leonor Fini v Parizu od petdesetih let dalje. V nadaljevanju lahko obiskovalci občudujejo še ilustratorsko, fotografsko in kostumografsko plat Finijeve kariere, ki ni bila nič manj pomembna kot njena slikarska kariera. Vrhunec razstave so nekatera prvič razstavljena dela. To velja za sloviti portret Anne Ma-gnani, slikarka pa je upodobila še osebnosti, kot so Sta-nislao Lepri, Esmeralda Ruspoli, Fabrizio Clerici ... V Revoltelli izpostavljajo tudi slike La pastora delle sfingi, La bout du monde in Streghe Amauri, dela, s katerimi je umetnica postavila vzor za druge generacije slikarjev. Razstava, ki sta jo finančno podprla tudu Dežela FJK in Fundacija CRTrieste, bo na ogled do 27. septembra, in sicer vsak dan, razen ob torkih, med 10. in 20. uro, ob četrtkih pa do 23. ure. Več o razstavi je mogoče izvedeti tudi iz kataloga, ki na skoraj 300 straneh v besedi in sliki opisuje življenje in delo Leonor Fini. (sč) KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinita«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. RONKE Kavarna Trieste (trg Oberdan 1): še danes, 4. julija, bo na ogled fotografska razstava članice fotokluba Skupina 75, Loredane Princic, v organizaciji združenja Triestefotografia. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ ga- lerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do pet- ka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. / TRST Sobota, 4. julija 2009 88 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Danes začetek dirke po Franciji Astana na Touru s (pre)številnimi aduti Druga moštva upajo, da ne bodo složni - Pelizzotti med favoriti, od Slovencev le Špilak MONACO - V Monaku bo danes start največje etapne kolesarske preizkušnje na svetu, tritedenske dirke po Franciji, ki spet obeta spektakel. Poseben čar dirki daje vrnitev superzvezdnika, sedemkratnega zaporednega zmagovalca dirke Lancea Armstronga (zadnjič 2005), ki kljub povprečnemu nastopu na dirki po Italiji tudi tokrat sodi med favorite. V moštvu Astane ga sicer niso postavili kot glavnega kapetana, a le redki verjamejo, da bo slavni Američan garal za prvega aduta kazahstanskega moštva Španca Alberta Contadorja, zmagovalca leta 2007 in enega izmed kolesarjev, ki je zmagal na vseh treh največjih večdnevnih dirkah. Vsaj na začetku ne. »Hitro se bo videlo, kako in kaj, res pa je, da bo odločilen zadnji teden, ki še nikoli na tej dirki ni bil tako zahteven. Zaradi vzponov je proga bolj pisana na kožo Contadorju, a sam se ne bom kar tako predal. Na dirki po Italiji nisem bil v formi, kar je bila tudi posledica poškodbe, zdaj sem močnejši. Na Giru sem izgubil nekaj kilogramov, prišel do želene teže 72 kilogramov, ki sem jo s strogo dieto ohranil do zdaj. Trdo sem delal in upam, da bom pripravljen za največje dosežke. Moram pa poudariti, da nisem obremenjen z rezultatom, tukaj sem zaradi užitka. Zame bi bil uspeh uvrstitev med najboljših pet, če se bo izkazalo, da je Alberto močnejši in če se bo boril za zmago, sem mu pripravljen pomagati in v tem primeru moja uvrstitev ne bo važna,« se ne odreka boja za zmago 37-le-tni Američan, ki bo pomoč v najtežjih etapah iskal pri rojaku in moštvenemu kolegu Leviju Leipheimerju. Slednji bo le eden od močnih členov Astane, ki v Francijo prihaja z zvezdniško zasedbo (v preteklosti so bili v ospredju Toura že tudi Ukrajinec Jaroslav Popovič, Španec Haimar Zubeldia in Nemec Andreas IKôe-den, ki pa bodo tokrat v glavnem pomočniki), v kateri pa manjka Jani Braj-kovič. Belokranjec je brez nastopa ostal, ker je Armstrongov pomočnik, Američanu pa je direktor ekipe Johan Bruyne-el namenil manj pomočnikov kot Con-tadorju. Druga moštva si seveda želijo, da zvezdniška ekipa Astane ne bo složna, kot je bila lani ekipa CSC. Današnji Saxo Bank je lani blestel predvsem zaradi luksem-burških bratov Franka in Andyja Schle-cka ter Španca Carlosa Sastreja, poznejšega zmagovalca. Vsi trije tudi letos sodijo med favorite, toda Sastre bo zmago vendarle težko ubranil, saj je pred sezono zamenjal ekipo, Cevelo Test Team pa vendarle ni Saxo Bank. Tako se nekaj več možnosti pripisuje zmagovalcu Gira Rusu Denisu Menčovu (Rabobank) in Avstralcu Cadelu Evansu (Silence-Lotto), čeprav je slednji tik pred dirko zaradi do-pinške afere izgubil glavnega pomočnika Thomasa Dekkerja. V širši krog favoritov sodijo še Italijan Franco Pelizzoti, Čeh Roman Kreuziger (oba Liquigas), Američan Christian Vande Velde (Garmin), Avstralec Michael Rogers in Luksemburžan Kim Kirchen (oba Colombia High Road). Pri Rogersovem in Kirchnovem moštvu računajo na največ etapnih zmag predvsem zaradi Britanca Mark Cavendisha. Račune mu bodo poskušali prekrižati Norvežan Thor Hushovd (Cervelo Test Team), Španec Oscar Freire (Rabobank), Italijana Daniele Bennati (Liquigas), Danilo Napolitano (Katjuša), Nemec Gerald Ciolek (Milram), slednemu bo v sprintih pomagal tudi koroški Slovenec Peter Wrolich, ter tudi Tom Boonen. Belgijec je le dan pred začetkom dirke dobil dovoljenje za nastop od Francoskega olimpijskega komiteja, na katerega se je po odločitvi organizatorjev, da zaradi uživanja kokaina ne sme nastopiti, pritožil. Lampre, ekipa Simona Špilaka, nima velikih pričakovanj ne v skupnem seštevku ne v sprintih, računajo na kakšno zmago v posameznih etapah, v katerih bo TENIS - V Wimbledonu Astana je s Contadorjem (levo) in Armstrongom na letošnjem Touru starh vzbujajoče močno moštvo, včeraj pa so njegovi člani v Monte Carlu trenirali na delu današnje etape, ki sovpada s progo formule ena ansa odločal beg. Prvo ime italijanskega moštva bo svetovni prvak Alessandro Ballan, v napovedih, kdo izmed njih bi lahko dobil kakšno etapo, pa strokovnjaki omenjajo tudi nadarjenega Prekmurca, ki bo na Touru nastopil prvič. Dirka se bo začela s 15 kilometrov dolgim kronometrom v Monte Carlu. Med drugim bodo vozili po ovinkih, ki so zasloveli zaradi dirke formule 1. Za končni vrstni red bo potrebno počakati do predzadnje etape, v kateri se bodo tekmovalci merili v zahtevni gorski etapi s ciljem na Mont Ventouxu. V zadnjih letih dirka ni imela tako mednarodnega značaja, kot ga bo imela v letu 2009. Poleg Monaka bo namreč obiskala še Španijo (v Barceloni bo gostovala prvič po letu 1965), Andoro, Švico in Italijo. Poleg moštvene vožnje na čas bosta še dva posamična kronometra, in sicer v četrti etapi v Montpellierju ter v 18. etapi v Annecyju. Med 21. etapami je osem gorskih (najprej bodo kolesarji obiskali Pireneje in nato Alpe), prva bo sedma v Andori. ODBOJKA »Azzurri« še tretjič uspešni proti Nizozemski MANTOVA - Moška odbojkarska reprezentanca, v kateri nastopata tudi slovenska odbojkarja Matej Černic in Loris Mania, nadaljuje pozitiven trend v svetovni ligi. V 4. krogu so »azzurri« še tretjič zapored premagali Nizozemsko, tokrat že po treh nizih. Selektor Anastasi je med razpoložljivimi igralci izbral ponovno postavo, ki je pred tednom dni premagala »oranžne« na gostovanju. Med njimi sta bila tudi gabrski odbojkar Černic (5 točk) in Števerjanec Mania, obenem pa uspešna diagonala s podajalcem Travico in korektorjem Laskom. V vseh treh nizih je bil zelo učinkovit tudi krilni napadalec Savani, ki je bil s 14 točkami najboljši realizator v italijanski izbrani vrsti. V prvih dveh nizih so »azzurri« brez težav prevladali: raznoliki napadi so povsem onesposobili blok Nizozemcev, med katerimi je edinole izstopal 215 cm visoki van Dijk (18 točk). Najbolj izenačen je bil tretji niz. Nizozemski selektor je z menjavami (vstopila sta Horstnik in Rauwer-donk) skušal spreobrniti srečanje, a so bili kapetan Černic in ostali prisebnejši in zasluženo osvojili tudi zadnji niz. Naslednja tekma bo jutri ob 20.30 ponovno proti Nizozemski (na Rai sport piu'). Italija - Nizemeska 3:0 (25:19, 25:19, 25:22) Italija: Černic 5, Birarelli 6, Lasko 15, Savani 14, Sala 7 , Travi-ca 5, Mania (L); Fortunato. Federer sedmič zapored v finalu in v lov za 15. naslov grand slama WIMBLEDON - V Wimbledonu nič novega: Britanci bodo, tako kot to počnejo že od leta 1936 in zadnjega uspeha Freda Perryja, še za eno leto preložili upe na britansko zmago na wimbledonski travi. Tokrat je bil domači - pravzaprav škotski, a pri morebitnih zmagah glede tega v Wimbledonu zamižijo na eno oko - up Andy Murray blizu, nazadnje pa je vendarle moral priznati premoč soimenjaku z druge strani Atlantika Roodicku Dvoboj med Andyjema je trajal štiri nize, dva sta se končala po podaljšani igri, vseskozi pa sta bila Američan in Britanec zelo izenačena. Nazadnje pa domačemu Andyju ni pomagala niti spodbuda gledalcev na osrednjem igrišču v Wimble-donu, saj je bil Roddick v odločilnih trenutkih bolj zbran in miren. Tako je hladnokrvno izkoristil tudi priložnost za zmago po podaljšani igri četrtega niza, pa čeprav je pred tem imel Murray lepo priložnost, da dvoboj izenači na 2:2 in izsili peti odločilni niz; tako je ubranil točko za break pri vodstvu tekmeca 4:3 ter nato prišel do velike zmage. Končni izid: 6:4, 4:6, 7:6 (7), 7:6 (5). Švicarski teniški mojster Roger Federer pa je le še korak oddaljen od velikega meta, 15. naslova na štirih največjih turnirjih na svetu. Z uvrstitvijo v finale ni imel težav, po treh nizih dvoboja s Tommyjem Andy Roddick tretjič v finalu Wimbledona ansa Haasom pa je postavil še dva rekorda. Sedmič zapored se je uvrstil v finale Wimbledona, tako da je zdaj sam na vrhu lestvice najboljših finalistov na angleški travi. Prehitel je Šveda Bjorna Borga, ki je bil med leti 1976 in 1981 šestkrat v finalu (in petkrat zmagal, tako kot Federer). Za nameček pa se je že 20. v karieri uvrstil na finalni dvoboj enega od štirih turnirjev za grand slam. Nemški polfinalist Haas je v dvoboju s Federerjem zdržal dve uri in izgubil v treh nizih. Še najbližje je bil 24. nosilec v uvodnem, ko je Švicar zmagal s 7:6 (3). Favorit dvoboja je svojo vlogo upravičil v podaljšani igri in po zmagi s 7:3 si je pripra- vil dobro izhodišče za nadaljevanje. Drugi niz je dobil s 7:5, še prepričljivejši je bil v tretjem, ko je pri izidu 5:3 izkoristil že prvo zaključno žogo in si zagotovil nedeljski zadnji dvoboj v Wimbledonu. Na ženskem delu turnirja sta sestri Williams poskrbeli še za en družinski finale. Najprej se bosta Venus in Serena danes med seboj pomerili za naslov najboljše v Wimbledonu, nato pa bosta še združili moči in nastopili še v odločilni tekmi dvojic, potem ko sta včeraj v polfinalu premagali prvi nosilki, Zimbabvejko Caro Black in Američanko Liezel Huber s 6:1, 6:2. Na drugi strani mreže bosta Avstral-ki Samantha Stosur in Rennae Stubbs. NOGOMET Dedič se iz Italije seli v Bochum FROSINONE - Slovenski nogometni reprezentant Zlatko Dedič se iz druge italijanske seli v prvo nemško ligo. 24-letni napadalec Frosinoneja se je skupaj s svojim zastopnikom Michelejem Palmisanom dogovoril za štiriletno pogodbo z Bochumom, ki je v minulem tekmovalnem letu osvojil 14. mesto v elitni nemški ligi. Makelele zvest PGS Owen v Manchester U., Ferrari (in Aida) v Turčiji PARIZ - Francoski nogometaš Claude Makelele (36 let) bo še eno leto ostal zvest svojemu klubu Paris St. Germainu. V Pariz je Makelele prišel lani iz Chelseaja. Vodstvo angleškega velikana Manchester Uniteda je uresničilo malce presenetljiv prestop Michaela Owna, ki so ga v zadnjem obdobju pri Newcastlu zaznamovale predvsem težave s poškodbami, je pa včeraj uspešno prestal triurni zdravniški pregled. Ukrajinec Andrij Ševčenko pa je blizu vrnitve v kijevski Dinamo, kjer je leta 1994 tudi začel nogometno kariero. Ševčenku se je iztekla posoja pri Milanu, v londonskem Chel-seaju, s katerim ima še enoletno pogodbo, pa so mu dali vedeti, da nanj ne računajo več. Italijanskim klubom sicer slabo kaže glede najemanja tujcev, ker je konkurenca huda. Odhajajo pa Italijani. Tako bo Matteo Ferrari tri leta igral za turški Besikatas, z njim pa bo odšla tudi zaročenka in subretka Aida Yespica. »Gotovo bo imela v Turčiji priložnost za del v svetu spektakla,« je zatrdil igralčev me-nadžer Roggi. V finalu Cruzeiro in Estudiantes PORTO ALEGRE - Argentinski Estudiantes in brazilski Cruzeiro sta finalista letošnjega pokala libertadores, južnoameriške različice evropske nogometne lige prvakov. V polfinalu so Argentin-ci s skupnim izidom 3:1 izločili urugvajski Nacional, brazilski obračun med Cruzeirom in Gre-miom pa je s skupnim izidom 5:3 pripadel prvemu. Powell v Lignanu LIGNANO - Vrhunski sprinter Asafa Powell bo 12. julija nastopil v teku na 100 m na atletskem mitingu v Lignanu. Njegova glavna tekmeca bosta Mark Jelks (9,99) in Aaron Armstrong (10.03). Nastopili bodo atleti iz 19 držav. Sredozemske igre: Italija še vodi V Pescari so včeraj podelili osem kompletov medalj. Italija je bila sedemkrat zlata, ob tem pa zbrala še srebrno in bronasto kolajno. Na najvišjo stopničko je stopila tudi »veteranka« 45-letna Josefa Idem v kategoriji K1. Sloveniji je včeraj edino zlato kolajno priborila judoistka Urška Zol-nir v kategoriji do 63 kilogramov. Slovenci so zbrali še štiri srebrne in dve bronasti kolajni. Medtem so organizatorji napovedali, da bo nogometni finale med Španijo in Italijo danes (ob 21.00) namesto jutri. Na skupni razvrstitvi vodi še Italija s 162 kolajnami pred Francijo. ŠPORT SKIROLL - Svetovni pokal FIS v Oroslavju Prvih 42 točk za Matejo Bogatec Včeraj 6, danes pričakuje boljšo uvrstitev - N. Hrovatin 22. med mladinci OROSLAVJE - Na prvi tekmi svetovnega pokala FIS v skirollu na Hrvaškem je Mateja Bogatec osvojila prvih 42 točk. Na tekmi v strmini, dolgi 7 kilometrov, je namreč s časom 28 minut 43 sekund osvojila 6. mesto. Zmagala je Švedinja Hana Seppas (24:05) pred Rusinjo Jeleno Rodino (26:31) in Italijanko Eriko Bettineschi (27:48). Sprva je bila tekma mišljena kot prolog današnje zasledovalne vožnje, vendar so organizatorji spremenili program in včeraj že podelili prve točke, danes pa bo na vrsti 20 kilometrov dolga preizkušnja v ravnini s skupinskim startom. »Tekmovalke smo startale vsaka z zamikom 40 sekund. Za zmagovalko Seppas sem zaostala kar za štiri minute. Švedinja je izjemno napredovala, pozna se ji da je zdaj članica švedske reprezentance v smučarskih tekih in da pozimi v tem športu nastopa na tekmah svetovnega pokala. Bila je bistveno hitrejša tudi od drugo uvrščene Rusinje Rodine. Zase mislim, da bi bila lahko nekoliko hitrejša, saj ponavadi v strmi- / ni ne zaostajam za Bettineschijevo. To, da bo jutri (danes, op.ur) skupinski start, pa mi ustreza, zato upam, na dobro uvrstitev,« je povedala tekmovalka kriškega ŠD Mladina, ki bo jutri nastopila tudi v sprintu. V Oroslavju je Bo-gatčeva tudi izvedela, da je njena najhujša tekmica zadnjih let, Švedinja Ma- Mateja Bogatec je v konkurenci tekmovalk iz Švedske, Rusije, Nemčije in Italije zasedla med članicami 6. mesto gnusson, noseča in letos ne bo tekmovala. V Oroslavju je krstni nastop v reprezentančnem dresu opravil tudi Niki Hrovatin. Kot najmlajši član izbrane vrste je med mladinci pristal na 22. mestu (29:12) med 28 tekmovalci. Zmagal je Hrvat Filip Kontak (23:04.) UM. KOTALKANJE Poletovka Scamperle v zgornjem delu lestvice Včeraj se je v Roccarasu nadaljevalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. V kratkem programu so nastopile mladinke juniesse, med njimi poletovka Valentina Scamperle in tekmovalka Jollyja Martin Pecchiar. Po-letovka je nastop opravila zelo solidno in vse like izvedla čisto. Trener Mojmir Kokorovec je bil z nastopom zelo zadovoljen. Valentina je po kratkem programu na 17. mestu, torej v zgornji polovici lestvice. Nastop članice tržaškega Jollyja Martina Pecchiar, ki se poteguje za najvišja mesta, pa je bil včeraj manj prepričljiv. Pri izvajanju dvojnega axla je opravila napako, ostale like pa je dobro izvedla in je sedaj na 6. mestu. Slovenski kotalkarici bosta danes prosti, jutri pa jih čaka dolgi program. Martina Pecchiar in Valentina Scamperle se potegujeta tudi za kom-binacijski lestvico. V obveznih likih, ki so bili na sporedu že prejšnji mesec je tekmovalka Jollyja zasedla sicer šele 30. mesto, poletovka pa je bila 24. TRST Sobota, 4. julija 2009 89 SKOKI V VODO Ivana Curri jutri z metrske deske na EP v Budimpešti V Budimpešti se je začel evropsko mladinsko prvenstvo v skokih v vodo. Na njem bo v sklopu italijanske državne reprezentance prvič nastopila tudi 14-letna Openka Ivana Curri, dijakinja družboslovnega liceja Slomšek. Ivana, državna prvakinja med »deklicami« in ena najbolj perspektivnih mladih tekmovalk v Italiji, bo v nedeljo, prav na zadnji dan prvenstva, nastopila na tekmi z metrske deske. Vpisanih je 24 tekmovalk iz kar 19 evropskih držav. Po osmih kvalifikacijskih skokih se bodo najboljše pomerile v finalu. LOKOSTRELSTVO V Bazovici za deželne naslove Jutri bo ŠZ Zarja v Bazovici gostila deželno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu, na katerem bo nastopilo približno 70 lokostrelcev iz naše dežele in Slovenije. Barve Zarje bo branilo devet lokostrelcev, ki imajo dobre možnosti za višje uvrstitve. Začetek tekmovanja bo ob 10.00. Na tekmovanju bodo podelili deželne naslove v vseh starostnih kategorijah in absolutne deželne naslove v moški in ženski konkurenci, za katere se bodo borili tekmovalci v kategorijah master, senior in junior. NOGOMET - »Kupoprodajna borza« pri nas Gulič novi »tujec« Vesne Sežančan bo zamenjal Žiberno - Nekaj novosti še pri Juventini, Sovodnjah, Primorju in Mladosti Ekipe naših nogometnih društev, ki nastopajo v amaterskih prvenstvih, počasi pridobivajo končno obliko. Vesna je ekipo dopolnila z dvema igralcema, ni pa še izpolnila vseh razpoložljivih mest. H kriškemu moštvu v promocijski ligi prihaja Sežančan Saša Gulič, vezni igralec, letnik 1987, ki je lani igral v promocijski ligi pri San Sergiu. Ob standardnem vratarju Edvinu Carliju pa bo v prvi ekipi igral Luca Sorci, letnik 1991, ki je v minuli sezoni nastopal za Fincantieri. Športni direktor Paolo Vidoni je napovedal, da načrtuje klub še nakup napadalca, veznega in zunanjega igralca. »Plave« pa uradno zapuščajo Nicola Venturini, ki bo v naslednji sezoni igral pri Manzaneseju v D-ligi, Antonio Donato, ki se seli k Pertegadi, in Elvio Di Donato, ki bo odslej trener v mlajših selekcijah Triestine. Ker lahko v promocijski ligi igra samo en tuj državljan, zapušča kriški klub tudi Andrej Žiberna. Vse ostale igralce lanske sezone pa je klub potrdil. Pri Juventini (promocijska liga) se dogovarjajo s tremi mladimi igralci Mascherinom, Pittio in Trevisanom (vsi iz Itale San Marco). Športni direkrot Gi-no Vinti je pojasnil, da bo štandreški klub izbral dva izmed treh. Najbližji Juventi-ni je tačas Thomas Pittia, v naslednjih dneh pa se bodo s klubom iz Gradišča dogovorili še za enega izmed ostalih dveh mladincev. Vsi trije so branilci. Klub pa še ni končal pogajanj za prestop Catanzara ali Pedrana: le eden izmed dveh napadalcev naj bi v naslednji sezoni oblekel Juventinin dres. Medtem se nekateri deželni klubi zanimajo za Juven-tinine igralce, med drugim bi San Lorenzo rad Manuela Peteanija, Maura Perica pa Piedimonte. Za štandreške igralce se zanimajo tudi pri Sovodnjah, ki je v minuli sezoni napredovalo v promocijsko ligo. Klub iz Sovodenj bi rad odkupil izpisnico San-dyja Kogoja (1985, sredina) in Daniela Skarabota (1987, napad), ki sta lani že igrala pri Sovodnjah. Z Juventino se so-vodenjski klub še dogovarja. Na spisku željenih igralcev Sovodenj je bil tudi Cristian Devetak, ki je lani igral pri Gonarsu v elitni ligi. »To je bila skrita želja, ampak Devetak gotov ne bo igral za nas,« je potrdil predsednik Kuštrin. Klub se je doslej dogovoril le z mladim igralcem Claudiom Ferrom (1990, vezni igralec), ki je lani igral pri Isonzu. »Radi bi ekipo dopolnili še s štirimi mladimi igralci, s katerimi se že dogovarjamo, vratarjem, veznim igralcem in branilcem,« Cristian Devetak ne gre v Sovodnje je splošno sliko podal Kuštrin. Pri Primorcu (1. amaterska liga) in pri Bregu (2. amaterska liga) ni še nič novega. Odborniki se pogajajo z nekaterimi igralci, nič pa še ni dorečenega. Pri Primorju (2. amaterska liga) so najeli napadalca Domancicha, letnik 1988, ki je lani igral pri San Giovanniju. Predsednik Robert Zuppin je napovedal, da se klub zanima še za napadalca Puz-zerja (San Sergio) in še za nekaj drugih nogometašev, od katerih pa še čaka odgovor. Prav gotovo pa se k rumeno-rde-čim vrača Meriggioli, ki lani ni igral. Mladost (3. amaterska liga) je tudi dejavna na »kupoprodajni« borzi. V Doberdob se vrača Danijel Ferlec, napadalec, letnik 1989, ki je lani igral pri San Lorenzu. Na posodo prihaja vratar (letnik, 1987) Peter Kuštrin iz So-vodenj, ekipo pa bo okrepil tudi vezni igralec Marco Zotti (letnik 1970), ki je zadnje tri sezone igral v Podgori, pred tem pa pri Sovodnjah. Trener Fabio Sambo je povedal, da bi ekipo radi dopolnili še z napadalcem in dvema veznima igralcema. Z nogometne zveze so medtem sporočili, da se bodo tekme za italijanski in deželni pokal začele 30. avgusta, prvenstva pa 20. septembra. ODBOJKA Nova ekipa v Trstu: slogaši bi vsi igrali Kakšna bo tržaška odbojkarska ekipa, ki bo v Trstu prevzela mesto Sloge Tabor v državni B2-ligi, še ni določeno. Na sestanku z vodstvom so vsi dosedanji igralci Sloge Tabor razen Igorja Veljaka izrazili željo, da bi igrali v B2-ligi, ni pa še znano, kdo bodo okrepitve, ki jih potrebujejo, da bi bili v višji ligi konkurenčni. Športni vodja Sandro Miche-li se z mnogimi kandidati pogovarja, z nikomer pa se še ni dogovoril. Kristjan Stopar bo ostal v Bibioneju v B1-ligi, vrnitev v Trst Ambroža Peterlina še pogojujejo študijski razlogi, nekdanji center Vala Sirch je zavrnil ponudbo in ostaja v Cordenonsu. Najmočnejšega igralca, tolkača-spreje-malca, iščejo v Venetu. V teku so tudi pogovori, da bi ekipa v prihodnji sezoni igrala v tržaški športni palači Palatrieste po dostopni najemnini. t: -4- — - _ ■ —r Odbojka na mivki: Kontovelke uspešne v Lignanu Mlajše Kontovelove odbojkarice so se od ponedeljka, 29. junija do srede, 1. julija udeležile turnirja odbojke na mivki Beach&Ball v Lignanu. Na tridnevni športni prireditvi se je letos zbralo 1200 športnikov od 8. do 19. leta starosti, ki so merili moči v različnih starostnih kategorijah v ženski in moški konkurenci. Kontovel je letos nastopil s sedmimi ekipami v štirih starostnih kategorijah (U10, U12, U14 in U19). Najboljši rezultat je osvojila najmlajša ekipa U10, ki je osvojila odlično drugo mesto med osmimi ekipami. Ekipo so sestavljale Jessica Corazza, Matilda Torcello, Agnese Bortolin in Francesca Zat-ti. Finalno tekmo za prvo mesto proti odbojkaricam Favaro volley so tesno izgubile z 2:1. Dobro uvrstitev je dosegla tudi dvojica Vera Balzano in Karin Turco, ki sta v kategoriji U19 izpadli v četrtfinalu. Skupno je v tej kategoriji nastopilo 18 ekip. Ostale ekipe: U12 - Kontovel 1: Giovanna Iacumin, Karen Breganti, Roberta Scarazzato in Francesca Mastromarino; Kontovel 2: Demi in Nina Vattovaz, Carlotta Viezzoli in Clarissa Giudone; U14: Isabel Cassanelli, Breda Ban, Urška Ravbar in Petra Sossi, U19: Kontovel 2: Ilenia Cassanelli in Giulia Antognolli, Kontovel 3: Barbara Ferluga in Mateja Prašelj. (Na sliki Kontovelke, ki so nastopale v kat. U10, U12 in U14). ODBOJKA Na Trofeji dežel zmagali Lombardija in Kampanja Včeraj se je zaključila Trofeja dežel, najpomembnejša odbojkarska mladinska manifestacija, na kateri so v izbrani vrsti FJK nastopali tudi odbojkarici in odboj-karja naših klubov. Prvo mesto v ženski konkurenci je pripadlo drugo leto zapored Lombardiji (sicer že sedmič prvak!), ki je s 3:0 premagala Piemont. Med moškimi pa so bili najboljši odbojkarji Kampanije, ki so tesno s 3:1 premagali Apulijo. JADRANJE Čupini kadeti v Kopru Prejšnji konec tedna so Čupini optimisti nastopili na Audi Mini Junior Cup. V konkurenci 40 optimistov je bila Jana Germani druga, Sebastian Cettul pa peti. Nastopili so tudi Luca Carciotti, Matija Costantin in Giorgia Sinigoi. MALI NOGOMET Vesna in Gorjansko danes za 1. Memorial Mateja Lachija Laha Mladinski sektor Vesna in Gorjan-sko sta finalista 1. Memoriala Mateja Lac-hija Laha. Včeraj je v prvi polfinalni tekmi M.S. Vesne premagal Dijaški dom z 8:1, v drugem polfinalu pa je bila ekipa Gor-jansko boljša od Plavih (1:0). Na malem nogometnem igrišču v Križu bosta danes finalna obračuna: Dijaški dom in Plavi se bosta ob 18.00 pomerili v tekmi za 3. mesto, finale za 1. mesto pa bo ob 19.00 med Vesno in ekipo Gorjansko. □ Obvestila ^■ ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 6. julija, goriški urad zaprt. AŠD SK BRDINAPrireja informativni sestanek za tekmovalno sezono 2009 / 2010, ki bo na sedežu društva Repentaborska ul.38 v torek, 7. julija 2009 ob 20.00 uri. Vabljeni vsi tisti, ki jih zanima tekmovalna dejavnost. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. KOŠARKARSKI KLUB BOR in ZSŠDI prirejata od nedelje, 30. avgusta, do nedelje, 6. septembra, že tradicionalni košarkarski kamp v slikovitem kraju Gorenje med Zrečami in Roglo. Priprav se lahko udeležijo košarkarji od letnikov 1991 do 2001. Informacije in prijave na telefonskih številkah 339-1788940 (Stojan Corbatti) in 338-3764446 (Robi Jakomin). 18 Sobota, 4. julija 2009 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o stavki predilcev v Ajdovščini: že ob peti uri se je nad sto delavcev in delavk zbralo pred obema glavnima vhodoma v tovarno. »Delavci so se pogovarjali in šalili med seboj. Videč to se jim je višji vodja Amann smehljaje približal, snel čepico in jih pozdravil v slovenskem jeziku z »dober dan moji delavci«. Menil je, da jih omehča in pripravi na delo. Ko pa je opazil, da je med njimi tudi tovariš Budihna, polotila se ga je švicarska jeza, da je začel s pestmi mahati po zraku in vpiti kakor kak zbesnelež. Kričal je vsakovrstne klobasarije, na kar mu je Bu-dihna povedal v obraz, kar mu je šlo. Delavstvo je zavpilo: »Živio Budihna, živio dr. Mandič!« To pa je Amanna prestrašilo, da je izginil za zidovje kričaje, da je prišel z denarjem, ki ga pa nazaj ponese. Delavci so mu odgovorili s ploskanjem in žvižganjem. Takoj opoludne se je Amann, ves razburjen, odpeljal k okrajnemu glavarstvu v Gorici s tožbo proti Budihni, češ da je ta organiziral kakih petdeset ljudi, s katerimi drugim delavcem, ki bi radi šli na delo, zapira vhod v tovarno. In res je prišlo pojačenje orožnikov in zraven tudi nekaj detektivov. Videli smo orožnike, kako so patruljira-li po Ajdovščini in videli smo tudi Amanna, kako je prežil pri gavnih vratih, kdaj se začno delavci valiti v tovarno in kdaj orožniki povežejo voditelje štrajka. Ko pa ni bilo nič vsega tega, in ko se nobeden delavcev niti prikazal ni, je Amann ves potrt in z upognjeno glavo zlezel zopet v svoj brlog. Pa tudi orožniki so izginili za ozidje in zopet je mirna Bosna. Nam je prav, da so ogleduhi med nami, se vsaj prepričajo, kako vodi Amann okrajno glavarstvo za nos. Razpoloženje med delavstvom je najbolje. Kako tudi ne?! Dočim je bilo poprej izmučeno do mozga, se je sedaj na svobodnem zraku ojačilo!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Tudi PD se je v teh dneh ukvarjal z raznimi delavskimi stavkami, na primer s stavkovnim gibanjem vseh kovinarskih podjetij po Italiji in na našem področju. Delavci so stavkali dve uri, tako da so zapustili delo dve uri pred zaključkom normalnega delovnega urnika. Stavka je uspela v vseh podjetjih, skoraj stoodstotno so namreč stavkali delavci v ladjedelnicah Sv. Marka, Fels-zegy in Sv. Justa, v tovarni strojev Sv. Andreja, Tržaškem arzenalu, v podjetju ORION in drugih številnih manjših podjetjih. »Tudi številni uradniki so se udeležili stavke, čeprav so bili podvrženi izredno ostremu pritisku in so kar deževale kaj slabo prikrite grožnje. Podobno se dogaja tudi v nekaterih manjših podjetjih, tako da so na primer v nekem podjetju v Barkovljah delavcem zagrozili, da ne bodo prejeli običajne mesečne proizvodne nagrade, če bodo stavkali. Stavka se bo kljub temu nadaljevala in bo trajala prav gotovo še nekaj dni. Nadaljuje se tudi stavka pomorščakov, ki traja že veliko dni. V našem pristanišču ni prišlo do pomembnejših novosti, saj so ustavljene že vse ladje, na katerih so po navodilih koordinacijskega odbora proglasili stavko. Iz Rima pa poročajo, da bodo po vsej verjetnosti stavko razširili, tako da bodo pričeli stavkati tudi pristaniški delavci odnosno, da ne bodo pristaniški delavci nakladali in razkladali ladij z italijansko zastavo. O tem so razpravljale sindikalne organizacije na pobudo vse-državne zveze pristaniških delavcev CGIL. Podobno stavkovno gibanje so pred dnevi za krajše razdobje že proglasili tržaški pristaniški delavci. Predvideva se, da bo do te stavke prišlo najprej v Genovi, Trstu in Neaplju, nato pa jo bodo razširili na ostala pristanišča. Iz New Yorka pa poročajo, da dve italijanski ladji nista mogli izkrcati in vkrcati blaga v pristanišču, ker so tamkajšnje sindikalne organizacije v podporo stavki pomorščakov proglasile zaporo za italijanske ladje.« FILMI PO TV Nedelja, 5. julija, Italia 1, ob 01.05 Nato il 4 luglio Režija: Oliver Stone Igrajo: Tom Cruise, Willem Dafoe in Tom Be-renger Tom Cruise je ustvaril izjemen lik nepozabnega vietnamskega veterana Rona Kovica v z oskarjem nagrajeni mojstrovini Oliverja Sto-na. Film je posnet po resnični zgodbi in spremlja mladega Kovica od najstniških let, ko se je poln domovinskih čustev prijavil v vojsko, pa do zagrenjenega življenja veterana, paralizi-ranega od pasu navzdol. Še vedno poln ljubezni do domovine se Kovic vrne v povsem drugačno okolje, kot ga je poznal pred odhodom v Vietnam. Čaka ga hud osebni boj, preden mu uspeo postati nov glas, ki mnogim odpre oči. Ponedeljek, 6. julija, Canale 5, ob 21.10 Mio fratello e figlio unico Režija: Daniele Luchetti Igrajo: Riccardo Scamarcio, Elio Germano, Angela Finocchiaro, Anna Bonaiuto, Alba Rhorwacher Accio spravlja v obup svoja starša. Vodi ga nagon, iz vsakega manjšega spopada je pripravljen narediti vojno. Njegov brat Manrico je povsem drugačen tip: lep, karizmatičen, vsi ga imajo radi ... A kljub temu je tudi on nevaren. V italijanskem podeželskem mestecu se fanta v burnih šestdesetih in sedemdesetih znajdeta na različnih političnih bregovih. Zanju je to obdobje velikih pobegov in vrnitev, pretepov in močnih čustev, nenazadnje pa tudi ljubezni do iste ženske, zaradi katere bijeta neskončne boje. Ponedeljek, 6. julija, Canale 5, ob 23.40 Le fate ignoranti Režija: Ferzan Ozpetek Igrajo: Margherita Buy, Stefano Accorsi in Gabriel Garko Dogajanje mo- NET -«Mili goče najuspešnejšega Ozpe-tekovega filma je spet postavljeno v Rim. Tokrat v čudovito vil°, na k^jdi dom nesrečne vdove, ki je v trenutku, ko je izvedela, da ji je umrl mož, prišla tudi do spoznanja, da jo je ta že nekaj časa varal. Šok je bil še toliko večji, ker je svojo ljubezensko navezo imel z mlajšim moškim, kar je plavolaso soprogo docela spravilo s tira. Antonia pa je kljub vsemu želela priti stvari do dna in se je zato odločila, da bo moževega ljubimca spoznala. Ko se je končno srečala z njim, pa se je seznanila tudi z njegovo razširjeno družino prijateljev, kateri je seveda pripadal tudi njen pokojni mož. Kljub presenečenju in dokajšnjemu začudenju, je tudi Antoniji uspelo razumeti marsikateri razlog, zaradi katerega se je njen Massimo oddaljil od nje in se zatekel v objem novih prijateljev. Torek, 7. julija, Rete 4, ob 21.10 A beautiful mind Režija: Ron Howard Igrata: Russell Crowe in Jennifer Connelly John Forbes Nash, Jr. je ekscentrični, samotarski študent, ki na Princetonu čaka, da bi mu prišla genialna ideja. Da je genij, dokaže v zadnjem trenutku, zaposlijo ga na tehnološkem inštitutu, kjer njegovo matematično genialnost v času hladne vojne s pridom izkoristijo za de-šifriranje sovjetskih sporočil. Ko ga agent William Parcher prepriča, da se šifre in namigi o sovjetskih namenih skrivajo v vsakdanjih časopisih in tabloidih, se Nashu zmeša, izkaže se, da boleha za shizofrenijo, da Parcher pravzaprav sploh ne obstaja in je le iluzija njegovega uma, zato genija pošljejo na šok terapijo. Fiktivne osebe izginejo, a z njimi tudi sposobnost za delo, zato se Nash s svojo ženo odloči za konec terapije in psihološki boj s svojo boleznijo. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV FOTO KROMA VALJAST MESNI IZDELEK NUDIST, ČASI1LEC GOLOTE NARODNOOSVOBODILNI BOJ PRISTANIŠČE V KATALONIJI EKSPLOZIVNA SNOV (INI) SESTAVIL LAKO SREDIŠČE ŠTAJERSKE RAZSTAVLJANJE SPOJIN, RAZKRAJANJE OZEK KONEC POLOTOKA GIBLJIVI AVTOMAT ZA NEVARNA DELA SPOLNO SAMOZADOVOLJEVANJE UDAREC 2O-GE V LOKU MOŠKO LJUBK. IME NAJVIŠJA GORSKA SKUPINA V DOLOMITIH IT. SANKAČI-CA, RUSKEGA POREKLA (ANASTASIJA) REBULA ALOJZ USTANOVITELJ LLOYDA ADBIAT1CA RAZVRAT IZRAZITA VZPETINA ITAL. REKA ... RIPARIA NEKDANJI NOGOMETAŠ UDINESEJA IN TRIEST1NE TEKOČINA, PRIPRAVLJENA ZA PITJE NAŠ ONU OMEJENO TRAJANJE ZORAN OGRINC NAŠ NOGOMETAŠ CARLI NEMŠKI ADMIRAL (ERICH) ANGLEŠKI PESNIK (THOMAS) ITALO SVEVO BERI PRIMORSKI DNEVNIK SLOVENSKI POLITIK (IVO) SRB. VELJAK KARAD2I6 ŠTUDENT ROMANISTIKE VIŠJA VZPETINA NAŠ SPELEOLOG (STOJAN) VEZNIK ČEBEU PODOBNA ŽUŽELKA VALENTIN ASMUS LESEN PLUG GOROVJE V SAUDSKI ARABIJI UDELEŽENEC SINJSKE IGRE BODOČNOST DRUŽBE ADOLF (KRAJŠE) NAJMANJŠE ŠTEVILO IZSTOPAJOČA STENA ITALIJANSKA IGRALKA (SOPHIA) NEM. FILOZOF (GEORG) OBMORSKO DREVO NAJVEČJI SLOVENSKI PISATELJ PRISTANIŠČE V FRANCIJI ZANIČLJIV NAZIV ZA AZIJKO ČEŠKA PRI-TRDILNICA NIKOLA TESLA RENATO ZERO AMERIŠKI GLASBENIK, KITARIST (CARLOS) STARA PLOŠČIN. MERA MESTO V AM. DRŽAVI OHIO AM. RE2ISER PECKINPAH ŠKOTSKI PISATELJ (WALTER) STIL GLASBE SNE2NI ZAMET NA GORSKEM GREBENU NEKDANJI ITALIJANSKI KOLESAR (VITTORIO) PESNIŠKA STOPICA PORAZ V BOKSU PREB. AffllČ. STAROGRŠKE POKRAJINE PRERIS FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC GABIN VEUKA VODNA PTICA KOŠARKARSKI KLUB BIBLIJSKI OČAK RIMSKA BOGINJA JEZE INCORPORATED (KRAJŠE) NAVADNO POKRIVALO ALAN JONES MLEČNI IZDELEK ITAL. RADIO-TELEVIZIJA VZDEVEK AM. KOŠARKARJA JORDANA ACE MERMOLJA PEVEC Z VISOKIM GLASOM OKUSNA MORSKA RIBA GR. BOGINJA NESREČE RICHARD EGAN ITALIJANSKA NIKALNICA KEM. ZNAK ZA TELUR POMIRJEVALNO SREDSTVO VEDA O VZHODNIH JEZIKIH IN KULTURI DELAVNICA UMETNIKOV SREDSTVO ZA OLAJŠANJE BOLEČIN KRAŠKA ČRNINA TROJA SLOVARČEK - ADORNI = italijanski kolesar • ANTONOVA = italijanska sankačica * BIRTIG = nogometaš Udineseja in Triestine (Gianluca) * LOKRI = prebivalci starogrške pokrajine Lokride * NORTON = angleški pesnik / RADIO IN TV SPORED Sobota, 4. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat - Zvesti prijatelji 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.15 Aktualno: Settegiorni 10.10 Nan.: Un ciclone in convento 11.00 Nan.: Lady Cop 11.45 Aktualno: Pongo & Peggy... Gli ani- mali del cuore 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 22.40 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.45 Dok.: Quark Atlante 16.30 Variete: Moda ed Europa 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Nan.: L'ispettore Derrick 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Supervarieta 21.20 Variete: Una notte a Sirmione - Premio Catullo (v. C. Conti) 23.25 Dnevnik 23.30 Variete: Gran Gala dei Giochi del Mediterraneo 2009 Rai Due 6.00 Aktualno: Videocomic 6.15 Dok.: Sardegna isola del vento 6.40 Aktualno: L'avvocato risponde, sledi Inconscio e Magia 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.45 Dnevnik L.I.S. 10.50 Aktualno: Quallo che 11.30 Aktualno: Qualitaliadop 12.10 Nan.: Desperate Housewives 13.00 Dnevnik, sledi Sereno variabile estate 14.00 Nan.: L'Africa nel cuore 15.30 Nan.: Due uomini e mezzo 16.00 Kolesarstvo: Tour de France 2009 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 20.25 Žrebanje lota 21.05 Film: McBride (triler, ZDA, '05, r. - i. J. Larroquette) 22.30 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia (i. A. Neldel) 23.25 Nočni dnevnik, sledi Tg2 Dossier Rai Tre 7.00 8.00 8.55 10.20 11.00 12.00 12.25 14.00 14.50 15.20 15.25 16.00 18.00 18.55 19.00 20.00 20.20 21.05 22.55 23.15 0.30 Aktualno: Ieri & Oggi - Condominio Mediterraneo - Egitto Aktualno: Sotto i cieli del mondo Film: Caporale di giornata (kom., It., '58, r. C.L.Bragaglia, i. N. Man-fredi, M. Arena) 13.00 Risanke Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved Aktualno: L'Italia del Settimanale Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Aktualno: Speciale Leonardo Tg3 Flash L.I.S. Atletika: Sredozemske igre Film: Il vento e il leone (pust., ZDA, '75, r. J. Milius, i. S. Connery) Dok.: Ritratti Vremenska napoved Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch Film: Sapore di mare (kom., It., '83, r. C. Vanzina, i. J. Cala, M. Suma) Deželni dnevnik Film: Una 44 Magnum per l'ispet-tore Callaghan (det., ZDA, '73, r. T. Post, i. C. Eastwood, H. Holbrook) Dnevnik in vremenska napoved 6.25 Dnevnik - Pregled tiska 6.45 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 7.55 Nan.: Nonno Felice 8.25 Nan.: Magnum P. I. 9.20 Aktualno: Stasera a teatro 9.40 Nan.: I misteri di cascina Vianello 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 12.25 Nan.: Distretto di polizia 4 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Film: Perry Mason - Morte a tempo di rock (srh., ZDA '90, r. R. Sat-lof, i. V. Williams) 15.00 Dnevnik - kratke vesti in morkse vesti 16.10 Nan.: Psych 17.55 Dok.: Donnavventura 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Nikita 21.10 Nan.: Criminla Intent 23.10 Nan.: Shark 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Dokumentarci 9.50 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.55 Film: Il misterioso mondo di miss Charlotte (kom., Kan., '02, r. R. Ciupka, i. M.C.Perron. G. Roy) 12.15 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Elisa di Rivombrosa (It., '04, r. C. Torrini) 16.00 Nan.: The Starter Wife 18.00 Nan.: Carabinieri 5 20.00 0.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Variete: Scherzi a parte 23.35 Film: Vita da paparazzo (kom., It., '08, r. P.F.Pingitore, i. L. Crespi, P. Insegno) O Italia 1 6.10 Dnevnik 6.20 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Risanke 10.45 Nan.: Perche a me 11.15 Nan.: Aliens in America 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Le regole dell'amore 14.05 FIlm: Detective a 2 ruote (kom., ZDA, '05, r. M. Siega, i. N. Cannon, A. Young) 15.00 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti 16.00 Film: Emma e Missi - A cavallo di un sogno (kom., Dan., '07, r. D. Buck, i. Z. Mannhardt) 17.00 20.00, 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.00 Nan.: Give me five 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Scuola di polizia 7 - Missio-ne a Mosca (kom., ZDA, '93, r. A. Metter, i. G. Gaynes, M. Winslow) 20.50 Film: The Mask 2 (fant., ZDA, '05, r. L. Guterman, i. J. Kennedy, A. Cumming) 22.50 Motociklizem: Gran Premio degli Stati Uniti ^ Tele 4 6.06 6.55, 8.00, 8.30, 9.55 Dnevnik in rubrike 6.10 8.05 Aktualno: Buongiorno con... 6.15 Dopo il Tg... Attualita 7.00 8.35 Jutranji dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 8.50 Klasična glasba 9.05 Nan.: Lassie 9.30 Don Matteo 5 10.10 15.25 Dokumentaerc o naravi 11.00 Il meglio di formato famiglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Glasb.: Palco, gli eventi in Tv 12.30 Aktualno: Musa Tv 13.10 Lavoro Donna 13.30 16.45 Dnevnik 13.45 Borghi nel FVG 14.05 Hard Trek 14.30 Aktualno: Tractor Pulling 16.20 Aktualno: Super Sea 17.00 Risanke 19.00 Ciacole no fa fritole 19.10 Castelli e manieri 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Parlami dolcemente (kom.) 22.30 Dok.: Borgo Italia 23.00 1.30 Nočni dnevnik 23.30 Stoa 1.00 Rotocalco ADN Kronos LA 6.00 7.00 9.40 10.45 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 1.00 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, prometne vesti Film: La bisbetica domata (kom., It., '42, i. A. Nazzari) Nan.: Cuore e batticuore Film: I tromboni di Fra Diavolo (kom., It./Šp., '62, i. R. Vianello, U. Tognazzi) Dnevnik in športne vesti Nan.: New Tricks Nan.: Hustle Film: Che cavolo mi combini papa (kom., Fr., '81, i. Y. Montand) Film: E' arrivao mio fratello (kom., It., '85, i. R. Pozzetto) Dnevnik Nan.: Doctorology Nan.: L'ispettore Barnaby Film: White Sands - Tracce nella sabbia (det., ZDA, '92, i. W. Dafoe) Nočni dnevnik (T Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.35 Iz popotne torbe (pon.) 7.55 Ris. nan.: Timotej hodi v šolo 8.20 Zlatko Zakladko (pon.) 8.35 Male sive celice (pon.) 9.25 Kino Kekec: Čok in Berta (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Dr. Who 14.00 18.40 Risanke 14.10 Film: Mož z zahoda (pon.) 15.55 O živalih in ljudeh, oddaja Tv Maribor 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Težave v kitajski četrti 21.45 Miselni triki 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.35 Film: Nočna izmena 0.10 Film: Trdoživa fanta (pon.) 1.55 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 4.7.1991 2.30 Dnevnik (pon.) (T Slovenija 2 6.30 0.15 Zabavni infokanal 8.20 Skozi čas 8.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 4.7.1991 9.05 Tarča (pon.) 11.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 11.55 30 zmagovalcev melodij morja in sonca (pon.) 12.50 Melodije morja in sonca (pon.) 15.00 Wimbledon: tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije, prenos (pon.) 18.00 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 20.00 Simfoniči orkester RTV SLO in Izidor Leitinger 20.25 Pokal Slovenije v jadralskem dvo-bojevanju 21.10 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope 21.40 Nad.: Rim 22.30 posnetek koncertov skupin: Tgtbatq, Coldplay, Razorlight 23.30 Nad.: Številke (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.35 20.00 20.25 21.10 22.10 9.00 11.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.15 19.40 20.00 20.15 20.30 22.00 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Dok. odd.: Buon vento Wimbledon: tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije, finale (Ž), neposredni povzetek Globus Vesolje je ... Zoom - mladi in film Brez meje Vremenska napoved 0.00 Primorska kronika 21.55, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja Mlad. odd.: Ciak junior Potopisi Srečanje z ... X. Festival kitare »Kras« Rokomet: Hrvaška vs. Francija, finale za SP 2009 i Tv Primorka 12.00, 23.35 Videostrani Dnevnik TV Primorka Hrana in vino (pon.) Kasaške dirke Kultura Mladinska oddaja: Mladi o mladih (pon.) Settimana Friuli Kulturni utrinek (pon.) Duhovna misel Tedenski pregled Film: Kako prevarati mafijo Mozaik (pon.) Koncert: Colonia radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Dnevnik medicincev iz Kenije; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Baritonist Robert Merrill; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Posnetek opere; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 4. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Kljub prisotnosti grebenu visokega zračnega pritiska med Italijo, bo ta konec tedna vreme precej nestabilno. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.36 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.02 in zatone ob 2.29 Nad severnim Atlantikom je plitvo ciklonsko območje s frontama, nad zahodno Evropo nastaja šibko območje visokega zračnega pritiska, nad Balkanom in srednjo Evropo pa je območje enakomernega zračnega pritiska. Od severa doteka nad naše kraje razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Večji del dneva vreme ne bo povzročalo opaznih težav, le pri najbolj občutljivih se bodo sredi dneva in popoldne pojavljale manjše vremensko pogojene težave. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala soparnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.26 najnižje -56 cm, ob 10.06 najvišje 24 cm, ob 15.06 najnižje -3 cm, ob 20.51 najvišje 40 cm. Jutri: ob 3.58 najnižje -59 cm, ob 10.38 najvišje 28 cm, ob 15.49 najnižje -6 cm, ob 21.29 najvišje 41 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 26 2000 m . . .. .....13 21 2500 m . . . . .....10 16 2864 m..... ....... 6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/29 CELOVEC O 16/28 MARIBOR 017/28 M. SOBOTA O 16/28 VIDEM O 18/29 17/30 O PORDENON 18/29 20/30 TRBIŽ O _ 13/26 13/27 0 13/26 KRANJSKA G. ČEDAD O^ ZAGREB 18/29 O KOČEVJE V čO J ČRNOMELJ REKA 20/30 ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno Danes bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predv- do spremenljivo vreme;v hribovitem svetu bo spremen- sem popoldne bodo spet nastale krajevne plohe in nevihte. ljivo oblačno z nevihtami, ki se bodo popoldne in zvečer Zjutraj bo ponekod po nižinah lahko megleno. pojavljale tudi po nižinah in ob morju. Posamezne nevihte Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje bodo lahko tudi močne. Ob obali bo pihal zmorec, po dnevne od 25 do 30 stopinj C. nižinah pa bo precej soparno. O GRADEC ZNANOST - Velika uspeha astrofizikov videmske univerze in furlanskega oddelka Državnega inštituta za jedrsko fiziko Posneli najmočnejši naravni pospeševalnik Do posnetkov so prišli s pomočjo teleskopa Magic, pri katerem so imeli videmski znanstvenik ključno vlogo - S teleskopom Fermi odkrili nove skupine nevtronskih zvezd pulsar VIDEM - Astrofiziki videmske univerze in furlanskega oddelka italijanskega Državnega inštituta za jedrsko fiziko pod vodstvom strokovnjaka Alessandra de Angelisa so v sodelovanju z drugimi raziskovalci dosegli pomembna uspeha, ki so ju zabeležili tudi v ugledni ameriški znanstveni reviji Science. S pomočjo teleskopa Magic, ki je postavljen na Kanarskih otokih (pri njegovi izdelovali so vi-demski znanstveniki odigrali ključno vlogo), so namreč fotografirali najmočnejši naravni pospeševalnik delcev. Uporaba vesoljskega teleskopa Fermi pa je pripomogla k odkritju novih skupin nevtronskih zvezd pulsar, ki so zaznavne le zaradi njihovega oddajanja žarkov gama. Največji naravni pospeševalnik je več kot tisočkrat močnejši od vseh tistih, ki jih je doslej zgradil človek, na primer od Ženevskega LHC-ja. Nahaja se v bližini osrednje črne luknje eliptične velikanske galaksije M87, ki je razmeroma »blizu« Zemlje, saj je od našega planeta oddaljena »le« 55 svetlobnih let. S pomočjo teleskopa Magic (parabo-lični teleskop z največjo reflekcijsko površino) in v sodelovanju s teleskopi Hess iz Na-mibije, Veritas iz Arizone in nekaterih ameriških radioteleskopov so tri skupine znanstvenikov istočasno opazovale galaksijo M87 med dvema velikima eksplozijama, kjer je prišlo do sprostitve žarkov gama. Na tak način so lahko fotografirali predel, kjer je prišlo do emisije žarkov gama in ugotovili, da se nahaja v bližini črne luknje. S teleskopom Fermi/Glast, ki ga upravlja Nasa in pri gradnji katerega so sodelovale tudi univerze iz Vidma, Barija, Padove, Pe-rugie, Pise, Rima in Trsta, pa so raziskovali kar 24 zvezd pulsar. Med temi je tudi 16 takih, ki so jih lahko zaznali le zaradi emisij žarkov gama. Nevtronske zvezde imajo premer dolg nekaj kilometrov, nastanejo pa po kolapsu takih zvezd, kot je Sonce. Vrtijo se zelo hitro in v kako milisekundo ali sekundo dolgih intervalih oddajajo zelo močne signale. Imajo zelo visoko gostoto, približno žlička njihove materije je enako težka kot kaka gora na Zemlji. Zaradi velike gostote pa sproščajo tudi veliko energijo. Če bi na primer kovanec za en cent padel na površino zvezde pulsar z višine enega metra, bi se sprostilo več energije kot pri eksploziji atomske bombe, je povedal znanstvenik De Angelis. (NM) Na posnetku desno teleskopa Magic na Kanarskih otokih, ki so ju pomagali zgraditi tudi videmski raziskovalci, spodaj pa posnetki, ki so nastali tudi s pomočjo teleskopa Magic, predela v galaksiji M87, kjer se nahaja največji naravni pospeševalnik delcev Ljubljana - Inštitut za varovanje zdravja V Sloveniji doslej sedem primerov nove gripe LJUBLJANA - V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) so potrdili še dva primera okužbe z novim virusom gripe A (H1N1). Za novo gripo sta zbolela mlajša ženska in mlajši moški, ki sta nedavno pripotovala s Tajske, so sporočili z IVZ. Oba obolela sta kazala znake, značilne za okužbo z novim virusom gripe: povišano temperaturo, pekoče žrelo, kašljanje in kihanje. Bolnika je oskrbel zdravnik, predpisal jima je ustrezno zdravilo in okrevata v domači oskrbi, kjer sta v izolaciji. Doslej so v Sloveniji zabeležili skupno sedem primerov okužb z novo gripo. Ker pa se po vsem svetu število okuženih povečuje, lahko pričakujemo čedalje več zbolelih tudi pri nas, so zapisali na IVZ in dodali, da so doslej zboleli le tisti, ki so okužbo prinesli v državo iz tujine, pričakuje pa se, da se bo čez čas bolezen začela širiti tudi znotraj Slovenije. Alenka Kraigher z IVZ zato opozarja, da se je treba sedaj še bolj zavedati pomena, ki ga ima ustrezna higiena pri preprečevanju širjenja okužbe. Svetuje redno umivanje roke z milom in vodo, lahko tudi z robčkom, namočenim v alkoholno razkužilo. (STA)