Posain. štev. Din -*75, g | četrtkova in sobotna | 8 številka Din 1 ** - 35 T.n- *5 »TABOS1, izhaja vsaJr S nedelj in praznikov* H cahiiriom naslednje«« g| mesečno po posti 10 L S **ttstvo 18 Din, dostavljeu § 11 ‘50 Din. n« izkaznice 10 -'in. 3» 1 »NA&0DN1 IIST“ (četrtkova Itev. fj sg »Tabora**) ac naroča kot tednik j* S* in stane mesečno 2 Din, četrt- r§ § letno 6 Din, polletno 12 Din, s g •'«=»533 celoletno 22*50 Din --j ■M«r y?z g Naročnina ec plačuje v naprej« |g ^roiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiniiiiiiiiniiii PoStiiina v DnD ' IrIL JlS m«#JKL ■uV0,l»^Ju611ao jg Posam. štev. Din »*75, i četrtkova in sobotna | številka Din 1*50 g DREDM3ŠTVO .Tabor,* i. ,Nr r£ rodnega lista- je v Mariboru, jur* Si čičeva ulica 4, L nadstropje. — Telefon interjurban Štev. 276. —» ~ ■=• Rokopisi se ne vračajo* mmm (NARODNI LIST) “ briapi fe 11.787, «4 .Narodni Krf*’ 12*853. E Ra naročila brez denarja ae na Hj ozira* Insoratne cena po dogovora. Leto: IV (II). Maribor, četrtek 15. februarja 1923. Stev: 36 (7). Situacija volilne borbe. Sporazum med radikali in Madžari razbit. mad radikali v Vojvodini. Radika Beograd, 14. februarja. (Izv.) Kakor *nano je bil žč tekom meseca januarja dolžen sporazum med radikalci in vojvodinskimi Madžari glede skupnega nastopa pri bodočih volitvah Glasom tc?u sponama so se Madžari obvezali, da ne bo-te postavili lastnib kandidatov, temveč glasovali za radikalce. Radikalci so se *ato obvezali, da bodo poskrbeli, da se vPišejo Madžari, ki so Jins' državljani, Naknadno v volilne imenike. Vodstvo Madžarske stranke ja z ozirom na to, da Vlada v tem oziru doslej ni še ničesar gorila, sklenjeni sporazum preklicalo, klavni odbor madžarske stranke je izdal 1^‘oglas, v katerem poziva Madžare, naj stanejo pri bodočih volitvah pasivni. Beograd, 14. februarja.. (Izv.) »Narodna volja« pr.oča iz Skopi ja, da je km-ral sestanek zaupnikov radikalne stranke, na katerem bi se imeli določiti kandidat j e za Skoplje, s pretepom. Opozicija -16 vrgla iz Beograda došle delegate iz dvorane. Pretep med radikali v Skoplju. Borba li v Zagrebu. Spahovj muslimani. Beograd, 14 .februarja. (Izv.) Minister ver Ljuba Jovanovič je danes odpotoval v Vojvodino, da oslabi akcijo Stojana Protiča. V Novem Sadu bo imel sestanek zaupnikov, na katerem bo sporočil navodila Pašiča. Zagreb, 14. februarja. Kakor Se do-znava, je določila radikalna stranka za zagrebško volilno okrožje sledeče kandidate: Zagreb mesto: Ivan Franic Požeža-nitf, bivši novinar Jr pom. čnik ravnatelja zagrebške železniške direkcije, v o-kraju pa je nosilec listo dr. Dušan Peles, odvetnik v Zagrebu. Tuzla, 14. februarja;. (Izv.) SpaHova skupina muslimanov je imela v soboto zborovanje v Breki. Istočasno so se vršila zborovanja Maglajličeve skupine V Di-haču, Gračania irt Gradačcu, Prihodnjo nedeljo se vrši glavna konferenca Mag-lajliceve skupine za Bosno in Hercegovino. na kateri se bodo definitivno določili kandidatje za bodoče volitve. Francozi zasedajo dalje. Essen, 13. februarja. Francozi to da-fcfis zasedli Vesel in Emcrich. Frankfurt, 13. februarja. Francozi daneS zjutraj zasedli vse dovozne ceste ter kontrolirajo vse vozove, ki prihajajo v mesto. Dovoz iz Nemčije je sicer dozvoljen, toda iz zasedenega ozemlja v Nemčijo ne puste nazaj nobenega voza. Berlin, 13. februarja. Telefonska ^eza z Duisburgom' Krefeldom, Offen-Wgom in Appettwcib>r,ierrf je prekinjena. Brzojavni urad v Wiesbnderfu je radi Konferenca o lužni železnici. • Beograd, H. febraaria. (Izv.) Včeraj ^ ie vršila konferenca o južni železnici, Ba kateri je podal prometni minister dalj-j* Poročilo, nakar je obravnaval zadevo finančni minister s finančnega stalila. Vlada s predlogom, ki ga je stavila ^ua železnica, ni zadovoljna, ker ščiti ?ppo delničarje, ki so po večini Italijani, j^entnina, ki naj bi znašala 22.50 odstot* B°v bruto-dohodkov, je mnogo PTeviso-?*• Belegatje za pogajanja v Rimu so do* “1 Potrebna navodila. Delegaciji sta Podeljena še dva strokovnjaka. P- H=3_* PrhJrave za sprejem Selpla v Beogradu. Beograd, 14L februarja. Tukaj se vrše ; ®DPrave za sprejem avstrijskega zvez-kanclerja Seipla in avstrjskega zu-j^ega ministra. Pripravlja se tudi mate* tel za predstoječa pogajanja, ki jih bo zunanji minister dr. Ninčič. Eks-tertj trgovinskega in finančnega mini-rsb.'a bodo določeni te dni zasedbe po Francozih’ ukiniT uradovanje ter ustavil delo. Pri poštnem uradu v Mainzu so Francozi vzpostavi li kontrolo potnih listin. V Saarburgu je vojaštvo zasedlo kolodvor, radi česar So železničarji ustavili delo. V Ludwigshafenu počiva ves promet. ..Vse poti v zasedeno o-zemlje so zaprte. V Gelsenkichenu So francoske oblasti zaprle velikega župana, župana, policijskega predstojnika in ravnatelja državne banke. Poštno iri mestna poslopja je zasedlo vojaštvo, mišču (prostorifi tržaškega velesejma) požar, ki se je vsled viharja bliskovito razširil ter uničil dve tretini paviljonov. Škoda se ceni na dva milijona lir. ^*džar| dementirajo vest! o Horthvjevih Pretenzijah na kraljevski prestol. u Budimpešta, 13. februarja. Madžarski Pisni urad odločno demontira vesti, ki % £ Prinesli razni svetovni listi, kakor t>rh! se vrb"° Hl Madžarskem Jteave za proglasitev Hothya madžaT* d}®1 kraljem. To vest so objavili tudi ra3 .vsi beograjski listi. —O— Tržaški velesejem pogorel. iTfst, 13. februarja. (Izvirno.) V pon-zyečer je nastal na tukajšnjem sej* Iz angleške politike. London, 13. februarja. Danes popoldne se je pričela v spodnji zbornici raz* prava o prestolnem govoru. Unionist Roberts je predlagal zahvalno adreso. Predlog je bil z večino sprejet. London, 13. februarja. Lloyd George je poskušal doseči zopetno združitev obeh liberalnih1 strank, toda Asquit je njegov predlog zavrnil, — borza: Curih', 14, februarja: (Izvirno.) Sklepn tečaji: Pariz 32.20, Beograd 5.20. London 24.95, Berlin 0.0228, Praga 15.80, Italija 25.50, Newyork 532.50, Dunaj 0.00745, žigosane krone 0.0075, Budimpešta 0.2025 Varšava 0.0125, Sofija 3.05, Bukarešta 2.60. Zagreb, 14. februarja: (Izvirno.) Pariz 6.20—6.30, Švica 19.25—19.30, London 4.79—4.81, Berlin 0.37—0.395, Dunaj 0.1440—0.1455, Italija 4.90—4.96, Praga 3.05—3.06, Newyork 101.50-102.50, Bu* dimpešta 3.90—3.95. □□□ODODDOnCO O O □□□□□□□OOOnD Obiskujte mestni muzej t Cukatjev! ulici. Odprt vsako nedeljo od 10,—12. ure. Vstopnina 1 dinar. o □ .monaariTrpo Slovenski javnosti! „Medelj$ka manifestacija društev je srečno za nami! Odpor Slovencev zlomljen!* To poročilo g- dr. Mirka G r a s e 11 i j a Ivanu Hribarju ni sicer bilo namenjeno javnosti Toda v boju, ki sem ga počel proti tema gospodoma po svoji vesti in prepričanju, ne smem našemu narodu pri kriti tako nevarnih poročil o stanju naše narodne stvari. Te dni ima priti v Beograd v zvezi s pogodbo radikalcev z našimi Nemci tudi j Nacionaliste tira Ivan Hribar v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Tudi ta organizacija nima zastopstva v narodni skupščini in ne pride še danes v po" štev kot parlamentarni činitelj. V imenu klerikalcev je g. Fušenjak podučil Cie-varičev »Beograjski dnevnik«, da tudi njegova stranka računa na nemško pomoč pri volitvah. Za to pomoč se pote" guje tudi Samostojna z nemškimi lepaki v Apačah. Meni se je torej podati samemu v prihodnji narodni skupščini v, borbe gospod Seipel iz Dunaja, ker sekvestri-j z°Per uvedenje nemškega kurza « Slo« rana premoženja v Jugoslaviji predstavljajo milijardno jamstvo za najetje kredita za Avstrijo. Radikalski zaupnik dr. Lenard je iz* dal, da treba mednarodnemu položaju žrtvovati severno Slovenijo, saj se je tudi Grčiji iz takih razlogov prepustilo 200.000 Slovanov. Če smo Slovenci del jugoslovanskega j veniji. Ta boj sprejeti mi je le, če me ve" > čina naroda podpre s svojim zaupanjem i pri bližajočih se volitvah. tj Pozivam torej vso narodno javnost, da uvažujc depešo dr. Grasellija, ki misli, da je odpor Slovencev že zlomljen. Odpor zoper izdajstvo treba torej stalno krepiti jn stopnjevati do sestanka, narodne skupščine, kjer z izdajalci obračunamo. Predpogoj za zmago slovenske stva- svobodnega naroda in ne drobiž, s kte . . . , n x.-a 1 x. • ■ . ri pa je, da poprej zmaga lista »Napredna rim gospod Pašic plačuje svoje menice,, x X1 j, jz • kmecko-obrtne zveze« 18. marca. To je Nemcem zaradi mandatov, m se smel , . danes sirka o položaju. nemški kurz uvesti brez zaslišanja narodne skupščine, ker temu usodnemu koraku mora slediti kot posledica naša amputacija in aneksija Kako stoji Dolžni srno podučiti naš svet, kako daleč so dospele volilne priprave. Za nas tako daleč, da bi lahko bile mirno že jutri volitve, ker so postavljeni že davno v vseb okrajih kandidati »Napredne kmecko-obrtne zveze«. Celo nasprotniki so složni v tem, da so najboljši možje, kar jih je bilo sploh mogoče najti. Mi se za to v te volitve spuščamo z upanjem na velik uspeh na celi črti, tembolj ker noben glas ne gre v zgubo za celotno listo in ker bode od delavnosti okrajnih kandidatov in organizacij odvisno, ali o-, kraj dobi poslanca ali rte. V vsakem slučaju pa imamo pričakovati izvolitev vsaj nekaj naših kmečkih in' obrtnih kandidatov, ker jih imamo postavljenih več. Klerikalci so dogospodarili, ker nimajo pokazati nikakšnih uspehov zadnjih let in tudi v naprej hočejo boj z državo namesto složnega dela. Samo z' agitacijo bi še radi zopet prišli do velikega števila poslancev. Značilno je, da jim ni za samoupravo mariborske oblasti, ampak iščejo srečo v Ljubljani. Mi smo na stališču, da si pomagamo sami, kakor si naj ljubljanska oblast sama pomaga. Samostojni kmetje so na ugledu mnogo izgubili, sloge z nami naprednjaki niso hoteli. Nemški plakati med kmeti v apaški kotlini jih pa ne morejo rešiti, kakor tudi ne bivši madžarski poslanec Hartner v Prekmurju, splošno znan kot izkoriščevalec ljudstva in veleindustri-jalec. Vodstvo samostojne je opravičilo svoj ločen nastop s tem, da so razredna Stranka. S Hartnerom so torej v istem razredu! Med vojsko je žito po Prekmurju rekviriral, zastopal je torej kmečko korist. V Prekmurju je znan pod besedo panamist, ki si je prste umazal. Čudno je, da so tudi srbski radikalci pri nas s pomočjo Nemcev in nemškutarjev srečo poskusili. Njihov kandidat je po rojstvu Slovence, minister Zupanič, Dr. Vekoslav Kukovec, 1 nosilec liste »Napredne Kmečko * obrtne zveze«. : z volitvami? po političnem mišljenju Velesrb, po Ha-rodnem prepričanju kupčevalec s slovenskimi narodnimi pridobitvami v korist nemčurjev. Pravi, da se mi Slovenci mo*; ramo žrtvovati, seveda slovenski obrtniki odstopiti zaslužek nemškim obrtnikom', da bode narodnostni mir zagotovljen. To; je britka preizkušnja slovenstva ob meji. Naj kdo reče, kar hoče o tem, kako daleč je umestno biti naroden, narodna idejaj je bila zmiraj doslej naša zvezda vodni-1 ca. Zato se mladina povsod odločno pro-J tivi kupčevanju z našo narodnostjo in mi > smo in bomo na njeni strani. Upamo, d* tudi kmečki in obrtniški krogi! V tem trenutku, ko to pišemo, je o-< krožni sodniji v Mariboru predložena naša lista kot prva in nam je zato pri- ; znana prva Skrinjica na vseh voliščih. 01 naših kandidatih smo spregovorili že zad- j njič. Štefan Kiihar v Prekmurju trdna j stoji na našem kmečkem in obrtnem pro-| gramu. Preteklo nedeljo sta imela oba1 naša prekmurska kandidata Štefan Kii-j bar in Peter Kovač skupaj z nosilcem li-j ste dr. Kukovcem sijajen shod zaupni-i kov. Tostran' Mure dela najživahuejšoj naš Lovro Petovar v ormoškem in ptuj-< skem okraju ter mu iz srca želimo, da bi; zmagal ta naš vrli kmečki strokovnjak.! V celjskem in mariborskem okraju so 's®: zganili obrtniki, ki so skupno podpisali] oklic obrtnikom celega okrožja. Obrtniki: štejejo v okrožju sami 8000 glasov. Za V-ku na gredo v boj tudi kmetje in v mestih narodni krogi. V šmarškem o-: kraju sc dela z zaupnimi shodi za kmetijskega veščaka Puklavca, v ljutomerskem okraju za Franca Cvetka, v Po-: savju za dr. Roša.- V Gornjem gradu sa dobro giblje Franc Kocbek, ob Pohorju pa Ivan Gutuzej. Te dni so se razposlala načela »Napredne kmečko obrtne zveze«, kmalu se pošljejo lepaki, posebej sestavljeni za Stran S ■»TABOR« r^ATCOTm LIST»T: TlfiMorriS. februarja 1923. Vsak okraj. Tako bode dana prijateljem naSe organizacije prilika razviti živo de- lo po celem okrožju, ki bode plačano z lepih uspehom na dan volitev za edino narodno stranko, ki je pa obenem gospodarska. Velika odgovornost zadene vsakega razumnika, ki bi ne hotel razumeti odločilnega pomena teh volitev za naše kraje za nedogledno dobo. I Spomenica ptujskih Slovencev. gf Gospodu pokrajinskemu namestniku ? v Ljubljani. l'J Kot svojedobnemu manjšinskemu delavcu Vam je znano, da se je bojeval v Ptuju najbolj brezobziren boj od strani nemškutarslcih elementov nanram slovenskemu narodnemn življu, ker je tukaj vodil kampanjo vodja neinskutarstva V Sloveniji. Naravno je tukaj prišlo do najhujših izbruhov sovraštva napram Slovencem, n. pr. leta 1908, ko je po ptujskih ulicah tekla slovenska kri. Po prevratu se je počela počasna asimilacija raznarodclih življev ter s tem vračanje izgubljnih sinov k prvotni materi Sloveniji. Pot evolucije nemškutarstva v jugoslovanstvo smo smatrali za edino vredno naše kulture in naše civilizacijo ter smo načelno nasprotniki brahijalne sile na-prum mnogoletnemu tlačitelju. To pot evolucije pa prekinja vlada v zadnji dobi s svojo protinarodno politiko. Naši narodni nasprotniki so vsled te politike dobili novo hrbtenico, znova u-Tejujejo že zrahljano vrste odpadnikov ter ustvarjajo sklenjeno sovražno falango proti nam. > V lastni narodni državi moramo preiti Vni v intenziven . narodnostni boj proti narodnemu sovražniku in proti lastni vladi, ki ga ščiti, da branimo severno mejo naše ujed in jene države. Mi obsojamo to protinarodno in proti-državno postopanje naše vlade/ S prav malimi izjemami je ostal nemški mentalitet neizpremenjen, kot je bil pred prevratom. : V interesu nacije in države zahteva- ta«, d« se vodi v naših obmejnih, narodno Se vedno ogroženih krajih, jugoslovanska nacijonalna politika ter se zabrani tujim f življem iredentističen pokret, ki se začasno skriva v nemškutarskih družabnih prireditvah. Pristni Nemci radi maloštevilnosti pri teh prireditvah sploh ne morejo priti v poštev radi maloštevilnostL j; V slučaju, da bi vlada vztrajala na fcvoji dosedanji politiki, absolutno odklanjamo odgovornost za vse posledice. Za Jugoslovensko Matico v Ptuju, predsednik Jos. Gorup, 1. r. — Za Čitalnico v •Ptuju, predsednik dr. Ivan Fermevc, 1. r. — Za Učiteljsko društvo za mesto Pt.u j in V. Kovačič: Borba za našo državo v okviru Avstro-Ogrske. (Dalje). j[V' Tudi na Slovenskem moremo označiti v tej dobi naše nesvobode 2 zanimiva »jugoslovanska« pojava. Prvi sega nazaj T loto 1865, 24. sept. t. 1. se je vršila namreč v Mariboru Slomškova slavnost, ki pa ni bila le slavnosten, nego kakor vse ilnarodne prireditve tega razdobja tudi političen dogodek. Ob tej priliki so slovenski politiki postavili državnopravni program. ki je bil reakcija in tkzv. »septem-berski patent« (ustava, proglašena po dunajski vladi v septembru 1865); ponovili so zahtevo po zedinjeni Sloveniji, zahtevali pa k temu nje priklopljenje k zgodovinski hrvafski skupini, dokaz, da so »poznali NcmcI leta .1848, popolnoma pravilno dalekosežnost zahteve po zedinjeni Sloveniji. Zelo jasen je poslal Slovencem njihov he baš zavidanja vredni politični položaj po nemških zmagah v francosko-nemški vojni leta 1870. Ko se je vršil 1. dec. iste-sa leta občni zbor Slov. Matice, je bil zato obenem v navzočnosti tudi v^#jega števila hrvatrkih politikov rodigiran jugoslovanski zajedniški program, ki ga moremo po njetrovi radikalnosti hazvati na- i ravnost predhodnika naše majske dekla- j racije. Najzanimivejše točke tega. programa pravijo: »Edinstvo južnih Slov.a-j Hagflidalsža lista MMSi mit za mariborsko-celjsko volilno okrožje za v ® 9 i t @ v poslancev dne 13. marca 1923. NosiSec liste: Dr. Vekoslav Kukovec, minister na razpoloženju v Mariboru. Srezki kandidati: 5. Za volilni okraj Ljutomer. Kandidat: Franjo Cvetko, nadučitelj v Vučji vasi, Namestnik: Janko Horvat, slikarski mojster v Ljutomeru. 6. Za voiiina okraja Maribor desni breg-Slov. Bistrica in Slovenjgradec-Soštanj-Marenberg. Kandidat: |i/an Gumzej, posestnik in obrtnik v Slov. Bistrici, Namestnik; Peter Mravljak, posestnik v Vuhredu. 7. Za volilna okraja Mozirje in Prevalle: Kandidat: Fran Kocbek, nadučitelj v p„ Gornjigrad, j1 Namestnik: Ivan Lipold, posestnik v Mozirju. 8. Za voiiina okraja Ptuj in Ormož. Franc Petelinšek,posestnik*Kandidat: Lovro Petovar, posestnik in kdlar v Oplotnici, j v Ivanjkovcih, Namestnik: Franc Seručar, posestnik• Namestnik: Janko Debeljak, posestnik' in kolar v Hebenštrajtu, J Medribniki. 9. Za volilni okraj Šmarje-Rogatec-Kozje. Kandidat: Anton Puklavec, posestnik in vinarski ravnatelj v Mariboru, Namestnik: Anton Maigaj, viničar v Zibiki. Vsi za to listo, ki bo smela na volišču povsod prvo skrinjico! 1. Za voiiina okraja Brežice- Sevnica in Laško. Kandidat: Dr. Franjo Roš, župan v Laškem, Namestnik: Josip Holy, obrtnik v Brežicah. 2. Za volilna okraja Oelie-Vransko in Maribor levi foreg-St. Lenart: Kandidat: Jvan Rebek, obrtnik in po- sestnik v Celju, Namestnik: Franc Mravljak, profesor v Celju. 3. Za volilna okraja Murska Sobota - Dolnja Lendava. Kandidat: Stefan Kuhar, posestnik v Markišovcih, Namestnik: Peter Kovač, posestnik in trgovec v Dol. Lendavi. 4. Za volilni okraj Konjice. Kandidat jngofelov. Sester, predsednica Irma Sebe« ligova, 1. r. — Za slov. pevsko društvo, podpredsednik Forčesin, 1. r. — Za P®v' sko društvo »Zarja«, predsednik Janez Blažek, 1. r. — Za društvo zasebnih nameščencev Ivari Logar, 1. r. — Za muzej" sko društvo, tajnik Lud. Mlakar, 1. r. Za Harodno uradništvo Jos. Gorup, 1. r* — Za bralno društvo v Rogoznici, Halfl' dea, 1. r. — Za NSS, predsednik Antoflt Blažek, 1. r. — Za SLS, predsednik dr. I'r* Kotnik, 1. r. — Za JDS v Ptuju, predse^ nik dr. Tone Gosak, L r. Politične mstl * Mi ui lozanska konferenca. slovenski poslanik v Sofiji in delegat lo* zanske mirovne konference je objavil ® »Vremenu« svoje vtise o lozanski korfe< renči. Z ozirom na stališče naše držav® na konferenci, pravi Rašič, da je naša delegacija zastopala vedno mišljenje, d* mora Bolgarija dobiti gospodarski izh° na Egejsko morje. To jugoslovensko s*a< lišče je podpirala tudi Grčija. * Češki zakon o zaščiti države, o kat®" rom prinašamo na drugem mestu natatf1 čnejše razmotrivanje, je bil dne 13. t. predložen parlamentu in v prvem čitank sprejet. * Upravnika madžar. države HortbjJ* ki je bil v prejšnji državi admiral, nam* rava sedanji madžarski režim proglasi*1 za kralja. O tem, da Horthyju zelo uga3a bivanje na bivšem kraljevskem gradu ^ Budimpešti, je bilo že dolgo znano Jl* najbrž ne bo daleč od resnice, če se SS°“ vori o njegovih načrtih postati krati * vsemi kraljevimi pravicami. Torej dobili v Evropi novo dinastijo Sortnf* jevcev. JDS. okrflj, predsednik Mirko Majcen, 1. r. —' Za telovadno društvo »Sokol« v Ptuju, starosta dr. Šalamun Fr. 1. r. — Za telov. društvo »Orel« v Ptuju, starosta Arnuš Mart., L r. — Za Dramatično društvo, m ms predsednik dr. I. Fermevc, L r. — Za lovsko društvo, predsednik Princ, 1. r. — Za moško CM podružnico, predsednik dr. T. Gosak, 1. r. — Za žensko CM podružnico, predsednica Vida Horvat, 1. r. — Za Kolo nov, začeto ob postanku naroda, je ostalo vse veke svetovnih dogodkov neprenehoma živo v narodnem čustvu in se javlja proti drugim narodom v edinstvu jezika. Južni Slovani, ki žive pod različnim imenom Slovencev, Hrvatov in Srbov,... /jedinjavajo... vse svoje moralne in ma-trialne moči ter jih hočejo uporabljati j za svoje edinstvo na književnem, gospo-j darskem in političnem pnlju. —- Južni j Slovani habsburške monarhije bodo osno-] vali svoje delovanje tudi na to, kako bi pomagali zadovoljiti v enakih potrebah j svojim bratom onstran meje, s katerimi; so ene narodnosti. (Lončar, Polit, življe-nej Slovencev. 2. izd., str. 4-1.) Proglas tega programa je našel odmev pri akadem- j ski mladini na Dunaju, kjer je združena srbska, hrvatska in slovenska omladina napravila manifestacijo z a ta program. Slovenski omladinci so zahtevali od slov. j inteligence, naj se nauči, če hoče pristopiti ki praktičnemu izvajanju ali vsaj za pripravo k temu, srbsko-hrvatskega narečja. Oficijelni Dunaj ju prosi o venske o- \ mladine seveda ni slišal niti ni reagiral na zajedniški program. Zato postane spet glasnejša zahteva j po političnem združenju Jugoslovanov v okviru avstro-ogrskih mej, tako pri nas kakor na našem jugu, ko je Avstrija za-j sedla leta 1878. Bosno in Hercegovino. Tedaj so v zagrebškem saboru zahtevali, da se ti dve pokrajini priključita Hrvat- i ski, Slavojaiji in Dalmaciji. — V slovenskih listih pa se začuje glas, gaj se .ogrni- < je »Ilirija« od Beljaka na Koroškem do Trebinja v Hercegovini ter od Osijeka v Slavoniji do Kotova v Dalmaciji. Obenem povzdigne isti glas svarilo, da ilirska Ideja ne bo izginila, če Avstrija želje ne bi hotela izpolniti, da pa bo v tem slučaju Postala nositeljioa ideje mala Srbija. In to se je tudi zgodilo, ker jeAvstrija — na našo srečo — preslišala ta svarilni klic in' mnogo več drugih. Tirala je svojo politiko naprej ter napravila iz Bosne in Hercegovine kolonijo, ki jo je eksploatiral avstrijski Nemec, ki jo je izžemal, kjer jo je mogel, naduti Madžar, in ki je bila raj preko Save došlemu kuferašu. — O kaki zahtevi naših rojakov srbskega imena glede Bosne in Hercegovine pa ni nič slišati. Raj je še cerkvena avtonomija, ki jo je imel naš srbski' živelj v Vojvodini, bila karikatura; znano je, da je bil mogoč kot patri jarh samo, kdor je bil pri Madžarih dobro zapisan. Iri stoletja skoro minejo nato, ne da bi se pojavila kaka »jugoslovanska« stremljenja, ki bi jih morali smatrati za resna. Pa saj tudi niso biJa mogoča. Rojake v Hrvatski in Slavoniji je državna oblast posrečila s Khuenom Hedervari-jem, s pijanim Pavletom Rauchom. s Tomašičem in nazadnje s Čuvajem. Slovenci pa so se obupno borili za vsak slovenski razred, za vsakega slovenskega ________________ uradnika ali pa so lovili drobtinice, ki, zagrebški proces, da bi jim Seja načelstva mariborske krajev0® organizacije JDS v četrtek 15. t. ta. o® 18. uri v tajništvu (Cankarjeva 1.) . TAJNIŠTVO DEMOKRATS&® STRANKE V MARIBORU za oblastno organizacijo stranke in za Mafib^ ,ie odslej stalno y Cankarjevi ni. 5t> ^ prftlično. Tam so tndi klnbski lo^al* za seje strankinih organizacij in ** sestanke strankinih pristašev. Tam od dajejo člani stranke vse svoje žell^J zadeve, prošnje itd. Tam so na vpo& volilni imeniki za Maribor. Uradne or® so od 8.—12. nre dopold. ter od 16*—^ nre popoldne. Tajništvo demokratske stranice * Mariboru ima telefonsko štev. 337. ^ □□□□□□□□□mn □ □ DOOnODOOOO^1 Darujte za 9Skiad otrošk6 bolnice* v Mariboru. □ □ aannnnnacX&* jim' ciljem le klerikalci, potem ko na I. slov. katoliškem shodu leta definitivno ločili duhovi in je dal divar« Mahnič klerikalizmu trdne id&n temelje. Tako je napočilo leto 1908., leto a°el \ sije Bosne in Hercegovine. Že leto poP1®* je izdal dr. Henrik Tuma študijo »J?? t slovanska ideja in Slovenci* ter najboljšo mogočnost za realizacijo te \ -e je v socijalni demokraciji. Zahteval kulturno spojitev vseh v Avstriji bi jočih Jugoslovanov ter skupno r organizacijo. Prvi korak k razvoju J of^ slovanske ideje mu je bil v tem, ganizujemo trgovino v Trstu in d* f- ^ Pripravimo Slovence in Hrvate« on je jasno in glasno povedal, da ^°-menilo podvreči se dotedanjemu 873 5'gj skemu režimu toliko, kakor podPisatl ^ narodnostno in ekonomsko smrtni sodbo. In' tudi on je svaril, češ, nost vsekako mora pokazati, da ru. združene slovensko-hrvatsko-srb^0 x-e rije ne more biti Avstrije«. ^.c f,u. prav. Pa tudi za to se niso zmen511 A najski diplomat je, nego pogu«*^ ^ vedli aneksijo po svoje. Ne bili m _ storili, da ni bilo ČuSime in A Rusija je biia izmučena, Srbija 8 pa proti Avstriji prešibka. ^vPfn',^!1ni je za svoje »zveste« uprizorila ^e, z-a]a, zagrebški proces, da bi jim PatbiiP-kako potrebno je bilo oslabljeni® ^ ki je seveda reflektirala na, ane ’ .............. - - pripada V0* so padale z nemških vladnih miz ter so izgubljali v brezsmotrenih medsebojnih prepirih, v katerih so šli dogledno za gvo.-i deželi kot na delež, ki Dnevna kronika. ~ Naš kralj za Krvatskega umetnika. ” Vrhan.il v Slavoniji jo nameščen' Ha tamkajšnji šoli mladi učitelj Mihajlo J. Zivič, ki je izboren slikar, posebno nadarjen pa je v lesoreški tehniki. Da ne zavrže svoje nadarjenosti, je hotel oditi na umetniško akademijo ter -v to svrho Zaprosil za enoletni Studijski dopust, katerega pa ni dobil. Radi tega se je odpravil naravnost v Beograd h kralju. ^rali Jra je Sprejel zelo prijazno ter mu takoj izročil priporočilno pismo, s kate-*un ga je poslal k zagrebškemu pokrajinskemu namestniku. Obenem je kralj Sprejel štiri njegove lesoreze ter mu ria-tiaročil, naj se čez leto dni zopet vrne k ojemu g takim' novim delom', da bo vi-nel, kako bo napredoval. Živič bo dobil Stalno učiteljsko plačo, dopust ter ie kraljevo nagrado za slike. To je res lepo ™ blasro dejanje na.5ega dragega kralja. ~ Vodstvo okrajnega glavarstva ▼ “tuju je prevzel vladni svetnik dr. Vodopivec. — Iz sodne službe. Stalno so upoko-JCfli: višji pisarniški oficial Josip Rado-liS pr? okrajnem sodišču v Mariboru ter Sodni sluge Ivan Vrtačnik in Josip Marinko v Ljubljani, Anton Šmou v Mariboru. f» Imenovanja, Načelnikom oddelka za Notranja dela pri pokrajinski upravi za Slovenijo je imenovan dvorni svetnik Janko Kremenšek. — Za ravnatelja na ■realni gimnaziji v Kočevju je imenovan dosedanji profesor Anton Burger. — Za Provi zorne honorarne okrožne zdravnike ko imenovani r. Georgij Markovič pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., dr. Aleksij Nova-Selski pri Sv. Marjeti na D. p. in’ dr. Pe-Sokolov pri Sv. Juriju ob Ščavnici. — Ivo Rudolf je imenovan za provizor-kega okrajnega zdravnika pri konjiškem ^krajnem’ nrlavarstvu. Izid volitev v višji šolski svet je dokazal sijajno zmago naprednega učiteljstva. Oddanih je bilo 3107 glasov. Od teh So dobili kandidati TJdmž. Jug. Učiteljstva 2508, klerikalci pa 449 do 453. Praznih glasovnic je bilo 72, ostali glasovi so “ili razcepljeni. Za člane višjega šolskega Sveta «o bili izvoljeni gg. Luka Jelenc (1597 glasov), Anton’ Gnus (1536 glasov) *er Ivan' Tomažič (1672 glasov) za namestnike: ga Janja Miklavčičeva, ga lika aSchtetova ter ga Marija Godčeva. V Meliki manjšini ista ostala klerikalna kandidata (»Slomškarja«) Julij Slapšek Jo Rudolf Pečjak. Pri zadnjih volitvah so klerikalci dobili 477 glasov. Kandidatska jista TJTT7 je napredovala za 170 glasov, čestitamo našemu učiteljstvu k tako krasil ia častni zmagi. h — Gradnja železnice Ljutomer— 0rmo2 ie v polnem tokn. Zaposlenih je ^Sie število inženirjev, tehničnih delo-*°dii in mnogo delavstva. Gradijo barake, «avi}0 profile !n dovažaio tnaterijal. V HUtomeru in okolici vlada nenavadna ‘‘vahnost. “7 Nove zlatnike S podobo kralja Aleksandra je hotel kovati zlatar Milan La- Zakori o zaščiti drž ave ria Češkoslovaškem. Ivo je bil pri nas uveden zakon’ o zaščiti države, so planili po njem vsi, ki se slučajno he strinjajo z vladnim režimom in so izlili neizmerno črnila, da bi dokazali, da je Jugoslavija od glave do nos reakcijonarna. Zakon' je imel in ima nedvomno svoje Senčne strani, toda nihče ne more dokazati, da ni storil mnogo dobrega. Ustavil je prodiranje boljševizma, ki je skušal s pomočjo raznih malkotentov in nepismenih kmetov (Črna gora in Južna Srbija) izvršiti uničujočo operacijo na naši komaj nastajajoči državi. Taki zakoni so naravna reakcija na poskuse, da se v malih, gospodarsko nezrelih državah omajajo pravni in’ fizični temelji, ki ria njih sloni državni red. Država tu posega po samopomoči kakor človeško telo, ki ustvarja proti strupom tzv. protistrupe. Strupe se da v gotovih slučajih ubiti samo s protistrupom in tudi legalna državna oblast ima pravico vsiliti posameznikom svojo voljo, pri čemur mora seveda silo smatrati le kot potrebno zlo, ne pa kot samonameri in načelo. Kratkomalo: z zakonom o državni zaščiti so bili socialrio-revolucijski poskusi zavrnjeni na pot mirnega razvoja. Zakon o zaščiti države proti komunizmu iri anarhizmu imajo celo v svobodnih Zedinjenih državah; imajo ga nadalje v Nemčiji iri na Poljskem’. Zadnje dni ga pripravljajo tudi na Češkoslovaškem. Na Poljskem je naperjen proti komunistom in proti reakcionarnim’ desničarjem o-koli generala Hallera; iz teh vrst izhaja tudi nedavno ustreljeni morilec prezideri-ta Narutowicza, slikar Niewiedemowski. Na Češkem je njegova ost obrnjena proti vsem destruktivnim življem: komuni- stom, vsenemškim nacionalistom Baera-nove vrste, madžarskim plačericem na Slovaškem iri drugim’. Značilno je. da pri sestavljanju tega zakona sodelujejo vse uglednejše češke stranke, ki so obenem tudi zastopane v vladi. Predvsem' agrarci, potem socialni demokrati in narodni socialisti, katoliška ljudska stranka iri narodrio-demokratska stranka. V opoziciji so samo čeSkoslov. iri nemški komunisti, nemški riaclorialci iri kršč. Socialci, slovaški klerikalci iri Madžari. Tu tedaj vidimo jasno ločeno črto med strankami, ki so za državo in onimi proti državi. Komunisti prisegajo na proerram III. internacionale; ta program' jim prepoveduje delo ria ureditvi domače države, nasprotno: morajo ga celo ovirati in otežkočati, ker bodo bolj-ševiki prišli na vlado samo tedaj, če bo po svetu zavladal popoln nered in obup. Nemški nacionalisti so znani daleč na okrog kot stari iri neizprosni sovražniki vsega, kar diši po slovanstvu; v prejšnji državi so bili ravno češki Nemci naj-zagrizenejši. hujskači in svetovalci dunajskih ministrstev. Čisto naravno je, da se sedaj prav nič ne ogrevajo za češko republiko in da rovarijo proti njenemu obstoju z vsemi mogočimi sredstvi (tožba proti bivšemu nemškemu poslancu Bae-rariu). Preostanejo še slovaški klerikalci iri Madžari, o katerih stališču smo na tem mestu že opetovano razpravljali. Prav posebno ostudno je vedenje slovaških klerikalcev, ki delajo odkrito za mad. državo Napad na finačriega ministra dr. Ra-šina, ki ga je izvi*šil mlečriozobi boljše-vik. je napotil vse trezne politike, ki so ria Češkem za državo in za republiko, da so sklenili kar najbolj pospešiti uveljavljenje zakona o državni zaščiti. Načrt, ki ga sedaj obravnavjo v parlamentarnih odsekih, je nekoliko podoben riašemu. Vsebuje ostre kazni proti osebam', ki delujejo zoper obstoj državo in ogrožajo življenje njenih predstaviteljev. Zakon’ bo menda v nekaterih točkah še nekoliko spremenjen', v celoti pa bo nedvomno sprejet. S tem bo češkoslovaška republika storila to, kar je 'dovoljeno vsakomur v sili: obraniti se, čc treba tudi z orožjem, pred onimi, ki ogrožajo življenje. Tudi država mora živeti. Koliko boja in trpljenja je bilo treba, predno so Čehi iri Slovaki postali to, kar so bili srečnejši narodi že zdavnaj: svobodni in na lastni zemlji neodvisni gospodarji. Ogromna večina državljanov je za 'sedanjo državo, je tudi udeležena na njeni upravi, zato pa ima vlada popolno pooblastilo, da prepreči brezvestna iri kvar-ljiva dejanja raznih razdiraČev iri rovarjev. Tako obramba tedaj ni reakcija, ka kor ni znamenje zločinstva, če se uprem človeku, ki me hoče uničiti. To je zdrav instinkt življenja in samoohrane, izjemna mera v izjemnih razmerah. Država mora ostati, ker brez rije ni reda iri miru. Brez narodne države ni narodne 'svobode, in rioberi' narod se z veseljem ne podvrže drugemu. Skrb čeških strank za državo je znamenje dobrega patriotizma. Pri riaš imamo prazne in nepremišljene ljudi, ki rabijo besedo »patriotizem« kot psovko. Patriotizem pa je krepost. Lju-J bežen do domovine in zaupanje v državo — te dve lastnosti sta še vedno v čast vsakemu treznemu človeku, ki mu ni vseeno, kako se godi ria svetu. zanov v Osijeku ter je prosil trgovinsko ’ na krstni slavi svojih 'Sorodnikov pila Ljubljani pa je 20. Septembra tega leta *®kla nedolžna kri Adamičeva iri Lundrova. To in Še marsikaj drugega, kar bo-“° odkrili se le poznejši zgodovinarji-v^skovalci, pa dokazuje, da je začelo že učinkovati delo, ki se sicer ni Priznavalo kot delo minerjev, nego se je Prikazovalo kot dijaško kulturno gibali?6 Pod krinko narodnega radikalizma, ciRar početki segajo v leto 1903. in ob či-®ar zibelki sta Stala Sedanja ministra n. dr. Kramer in dr. Žerjav. V tem gibanju moramo iskati kali poznejšemu Mladinskemu pokretu krog lista sPre-5°rod«, ki se javi med balkansko vojrio. “Ploh je treba te dijaške pokrete pod-^tati kot eminentno Hacljonalne pokrete; kovnost, je izhajala le iz njih in po nji-. Pobudi. To so pokreti, katerih so se £ elegevali vs* mlajši javni delavci, fc°ane in' našem društvu. 4. Slučajnosti. Ker ima 2. točka splošni smoter za ženski svet, so vabljene članice Ženskega društva. — Odbor. m Stare knjige, dobro ohranjene, tudi nemške, a le najboljših svetovnih pisateiiev. kupuje po najvišjih cenah »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. m Reven gimnazijec prosi blaga srca za hrano, če mogoče, vsaj enkrat v tednu. Naslov v upravi našega lista. m Tečaj za stenografijo priredi ravnateljstvo državne trgovske šole v Slučaju, ako se javi primerno število udeležencev. Pouk bi se vršil v večernih urah v prostorih trgovske šole in bi trajal približno 4 mesece. Priglase sprejema ravnateljstvo šole do 15. t. m. vsak dan od 11. do 12. ure (Cafova ulica 9-1). m Vdova o 3 nepreskrbljenim! otro-cl, hrez sredstev, prosi dobra srca za pomoč, da obleče otroke. Darove sprejema uredništvo »Tabora«. m Ugotovitev. Svojčas smo poročali o nekem spremljevalcu transportov Karolu P. ki je vrgel svinjo iz vlaka. Ugotavljamo, da g. Karl Prepeluh, nastavljen pri tvrdki Janko Popovič v Ljubljani ni in-dentičen z omenjenim Karolom P. Sokolstvo. o Sokol Ruše-Selniea ima dne 16. tm. ob 20. uri redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v Rušah pri g. Novaku. o Odsek za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru. Vabim vse odsekove člane, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v četrtek dne 15. tm. ob 20. uri in pol v Grajski kleti. Zdravo! Predsednik. Kultura ln umetnost x Nova Evropa. Izšla je 5. številka. VII. knjige odlične zagrebške revije »Nova Evropa«. L. piše o kultu Obilica, M. Gjor-gjevič o fašizmu na Bavarskem. Zelo informativen jc članek I. Belina »Problem naše valnte«. Končno skdi članek Hamiltona F. Armeronga o razmerah na Madžarskem in L. Zimbreka pismo o dijaškem življenju v Gradcu. x Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Urejajo in izdajajo Fr. Kidrič, R. Nahtigal, Fr. Ramovš. — Izšla sta 3. in 4. snopič IH. letnika s sledečo vsebino: Fr. Kidrič, Opombe k protireformžcijiki (katoliški) dobi v zgodovini slovenskega pismensva: Fr. We-ber, O razmerju med besedami in stvarnim doživljajem; Fr. Ramovš, 50 letnica znanstvenega delovanja Jana Baudouina de Courtenay; P. Skok, Pripombe k razlagi imen Oglej in Celje. — Časopis prinaša podrobno bibliografijo svojih strok za dobo od julija 1920 do konca 1. 1921. — Naročnina za IV. letnik je zvišana na 30 Din.; ravno toliko stane odslej tildi III. letnik. Reklamacije, naročil* itd. je pošiljati aa naslov Časopisa (Ljubljana, univerza). Časopis najtopleje driporečamo našemu razumništvu, predvsem srednješolskim zavodom in učiteljstvu sploh. Predsedniki volilnih odborov ua posameznih voliščih pri volitvah 18. marca. »Službene Novine«, z dne 26. jan. pri« občujejo razglas državnega odbora o imenovanju predsednikov za poedina volišča. Prinašamo jih spodaj po zaporednih številkah volišč, ki bo razprto tiskana, v oklepaju pa stoje občine, za katere je določeno volišče. I. Volilni okraj Brežice»Sevnica. I. Volišče Artiče (za občine Artiče in Pleterje) predsedn. Josip Pečenik, na-duč. v Kapelah; 2. Bizeljsko (Bizeljsko) Ivan Trinkaus, sodnik v Brežicah; 3. Blanca (Blanca) Fran Ušlakar, no* tar v Sevnici; 4. Brežice (Brežice) dr. Fr. Kotnik, okr. sodnik v Brežicah; 5. Dobova (Gaber je, Loč, Mibalovec, Mostec, Rigonci, Sela, Vel. Obrež) Dr. Ljudevit Stiker. odvetn. v Brež.; 6. Gorica (Anže, Gorica, Raztez) Hinko Likar, naduč. na Blanci; 7. Globoko (Bojsno, Globoko, Pišece) Dr. Anton Bartol, notar v Brežicah; 8. Kapele (Kapele) Dr. Josip Zdolšek, odv. v Brez., 9. Planina (Golobnjak, Planina) Dr. Rok Jesenko, odvetnik v Sevnici. 10. R a j h e n b u r g, (Armeško, Brezje, Raj-henburg, Senovo, Stolovnik) Franjo Oro* žen, sodnik v Sevnici. 11. Sevnica (Sevnica) Dr. Aleks. Poznik, okr. sod. v Sevnici? 12. Sromlje (Sromlje) Janko Vizjak, viš. živ.-zdr. v Brež.; 13. Vidom (Videm) Dr. Fran Rozina, odv. v Brežicah; 14. Zabukovje (Zabukovje) Fran Jamšek, nadučit. Rajhenburg. II. Volilni okraj Celje - Vransko. 15. Braslovče (Braslovče) dr. Fran Krančič, dež. sod. sv. v Celju; 16. Breg (Celje-okolica) dr. Valentin Fle« rin, viš. dež. sod. sv. v Celju; G a b e r j e, Dr. Hinko Stepančič, viš. dež. sod. sv. v Celju 17. Celje I. (Celje * mesto) Dr. Josip Kotnik, predsed. okrož. sod. v Celju; 18. Celje II. Dr. Friderik Bračič, viš. dež. sod. svet. v Celju; 19. Dob r-na (Dobrna) Franc Goričan, okr. eko* nom, v Višnji vasi; 20. Dramlje (Dramlje) Martin Mastnak, profesor v Celju; 21. Frankolovo (Frankolovo) Peter Jankovič, nadučit. v Vojniku; 22. Gomil s k o (Gomilsko Grajska vas) Anton Radej, sod. na Vranskem; 23. G r i ž e (Griže). Dr. Gvidon Sernec, odv. v Celju; 24. K a 1 o b j e (Kalobje, Svetina) Slavko Reich, profesor v Celju; 25. N o v a c e r-kev (Nova cerkev) Albin Schmidt, učitelj v Dobrni; 26. Petrovče (Petrov« če) Valentin Levičnik, dež. sod. svet. v Celju; 27. Polzela (Polzela) Robert Senica, nadučit. v Šempetru; 28. Sv. Lovrenc (Sv. Lovrenc pod Prožinom) Dr. Ernest Kalan, odv. v Celju; 29. Šempeter (Šempeter) Dr. Anton Božič, odv. v Celju; 30. Šempavel (Marija Reka, Šempavel) Fran Presečnik, notar nn Vranskem: 31. Šentjur ob i, ž, I (Šentjurij ob i. ž.) Dr, Andrej No* vak, dež. sod. sv. v Celju; 32. Šentjurij ob j. ž. II, Dr. Alojzij Goričan, odv, v Celju; 33. Šentjurij ob Taboru (Šentjurij ob Taboru) Alojzij Lušin, učitelj v Braslovčah; 34. Škofja vas (Škofja vas) Dr. Gvido Sernec, odv. vi■ Celju; 35. Šmartno (Šmartno) Franc Voglar, učitelj ,v Celju; 36. Teharje (Teharje) Fran Mravljak, profesor v Ce* ’ lju; 37. Vel. Pirešica (Vel. Pireši-ca) Dr. Josip Karlovšek, odv. v Celju; -38. V o j n i k (Višnja vas, Vojnik), dr. Milan Orožen, odv. v Celju; 39. Vransko (Prekope, Sv. Jeronim, Vransko) Josip Zdolšek, dež. sod. svet. na Vranskem;, 40. Žalec (Gotovlje, Žalec) Dr. Antoni Ogrizek, odv. v Celju. III. Volilni okraj Dolnja Lendava. , 41. B e 11 i n c-i, ■ (Beltinci, Gančani, Ižakovci) Dr. Rihard Tomšič, sod. v DoL Lendavi; 42. B o g o j i n a (Bogojina, Fi« lovci, Ivanjci, LukaČovcii Miajtinci, Strehovci) Josip Birsa, učitelj v Dol. Lendavi; 43. Bratonci (Bratonci, Dokležov* je, Lipovci) Blaž Pristovšek, gradb. inŽe-ner v Ljutomeru; 44. Centih a (Centt-ba, Dolina pri Lendavi, Petišovoi, Pinbe) Josip Gorišek, ravnat, mešč. šole v DoL Lendavi; 45. Črenšovci (Črenšovci, Odranci, Trnje, Žižki), Dr.. Janko PSkuš, odv. v Dol. Lendavi; 46. Dobrovnik (Dobrovnik, Genterovci, Kamovci, Rad* možanci, Žitkovci (Anton Sok, žhdnozd. v Dol. Lendavi; 47. Dolnja Lenda.va (Banuta, Dolga vas, Dolnja Lendava, Mostje) Miroslav Muha, sod. svet. v DoL Lendavi; 48. Gaber je (Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Gaberje, Hotiza, Kapca, Kot) Franjo Golob, nadučitelj v Dol. Lendavi; 49. Gomilica (Gomilica, Lipa) M. Klanjšček, učitelj v Dot. Lendavi; 50. Kobilje (Bukovnica, Kobilje, Motvar jevciJI Dr. Friderik Fabiani, sodnik v Dol. Len* daVi; 51. M e li n c i (Dolnja Bistrica, | Gornja Bistrica, Melinci, Srednja Bistrica (Dr. Karol Šabec, odv. v, Dol. Lendavi; 52. Turnišče (Brezovica, NedeK* ca, Bonkovci, Turnišče) Dr. Janko Leskovec, odv. v Dol. Lendavi; 53. Velika Poljana (Mala Poljana, Velika Po* Ijana) Ferdo Sprager, nadučitelj v Bel- tincih- ....................... IV. Volilni okraj Konjice. ! 54. Č a dram (Kot, Okoško, CJptoČnk ca) Rado Jereb, notar v Konjicah; 55. Konjice I. Bezina, Konjice, okolica) Dr. Anton Prus, odv. v Konjicah; 56. Konjice II. (Konjice trg, Tepanje (Gvi* don Mihelič, dež. sod. svet. v Konjicah S 57. Loče (Loče, Zbelovo, Žiče) Karol Tribnik, profesor v Mariboru; 58. Prihova (Grusovje, Vrhole) Dr. Ivan RuJ dolf, odv. v Konjicah; 59. Sv. Florjani! (Kozjek, Sp. Dolič) Inž. Emil Pupis, gosdJ komisar v Slovenjgradcu; 60. Sv. Jer* ne j (Laže. Sv. Jernej) Janko Časi, rwuW učitelj v Žičah; 61. Stranice (LjnbLj nica, Stranice) Henrik Schell, šol. nacm zornik v Konjicah; 62. S v. K u n ig u it d sij (Padeški vrh, Sv. Kunigunda) Ljudeviti Petrič, učitelj v Konjicah; 63. Š pit ali Si (Bezovica, Tolsti vrh) Dr. Robert Lede-j rar, odv. v Konjicah; 64. Vitanje (Bre* zen, Raka, Skomar, Vitanje) Tilen LevecJ sodnik v Konjicah; 65. Zreče (ZreEev Fran Brečko, sodnik v Konjicah. j (Dalje prihodnjič.) Trgovina, obrt in industrijah t Skupna obrtna zadruga za OrmoŠ In." okolico priredi v nedeljo 18. tm. ob 8. url! zjutraj zborovanje v prostorih g. Bauer«ravo vzornih načrtov za vrtove in izpolnila želja vseh nauenih prijateljev sadne nasade. V svojem načrtu ima tudi našega vrtnarstva in sadjarstva- • ustanovitev in vzdrževanje vrtnarske šo- Razširjeno društvo bo vsestransko [f 111 posredovalnic za sadno trgovino, vplivalo na povzdigo teh dveh panog in Slednjič bo društvo zastopalo vse sad-sicer s tem, da bo budilo in širilo smisel ^rs^e_ . 'n vrtnarske interese napram za gojenje sadnega drevja, za pridelova-| as^1 Pfi zakonodaji. ^ewtne zefenjadi, cvetlic in semenja.! Te lepe in važne naloge bo moglo i^rneio pa bo tudi za bolj uspešen go': društvo uspešno izvrševati v, tem sluča «j>odarski razvoj obeh strok, in olajšalo 'ju, ako bo našlo dosti odmeva i« zaslom-^DOTidobavo sadjarskih in .vrtnarskih be v, društvenih članih. Društvo bo raz-m. tudj s pomočjo sad-' ivSJo ^jjpieidelovanie po cjisj-Slovenjji in bo Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici me' seca februarja tl. sledeče poučne tečaje in predavanja na Štajerskem: V nedeljo dne 18. februarja. 1. V Šmartnem pri Slovenjgradcu, o pospeševanju kmetijstva potom organizacije, okt. ekonom Wernig. 2. V Ormožu, o govejih pasmah, živin, inštruktor Zupane. 3. V Skokih v šoli ob 14. uri, o obdelovanju polja, okr. ekonom Strckelj. 4. V Bakovcih v šoli ob pol 14. uri, o splošnem kmetijstvu, okr. ekonom Vojsk. 5. V Korošcih ob 14. uri o uporabi umetnih gnojil, o izboljšanju paŽnikov, pom. okr. ekonom Pavlica. V pondeljek dne 19. tm. Pri Sv. Lovrencu rta Dravskem polju v mlekarni, o mlekarstvu iri o kmet knjigovodstvu, živin, inštruktor Zupanc. — V nedeljo dne 25. tm. 1. V Družmirju, 6 pridelovanju krme, o živinoreji, okr. ekonom Wemig. 2. V Prihovi v šoli ob 9. uri, o gnoju in gnojenju. Po predavanju praktični pouk o negi sadnega drevja in o režnji, trt, pom. okr ekon. Štambergcr. 3. Pri Sv. Petru na Medvedovem polju ob 9. uri pri g. Ver-ku, o živinoreji, o izboljšanju hlevov in gnojišč, živinor. inštruktor Zupanc. Pri Sv. Benediktu ob 8. uri v šoli, o izboljšanju kmetijstva, okr. ekonom Štre-kelj. 5. V Dekleževju v občinskem uradu ob pol 14. uri o izboljšanju hlevov in živinoreji, okr. ekonom Vojsk. 6. V Kra-ščah ob 14. uri, o izboljšanju travnikov, o izbiri plemenjakov, pom. okr. ekonoma Pavlica. .v , g Konjerejski odsek 2. kmetijske družbe za Slovenijo ima 4. redni občni zbor četrtek, dne 22. februarja 1923. ob 13. ur v mali dvorani »Narodnega doma« Mariboru. Spored: 1. Odobritev zapisnika 3. rednega občnega zbora. 2. Poročilo o delovanju odseka v letu 1922. 3. Odo britev od odbora predlagane članarine. Računsko poročilo za leto 1922. 5. Načrt delovanja v t. 1. 6. Slučajnosti. Predsed5 nik: Lovro Petovar. OBRT IN TRGOVINA. t Pokret obrtniških organizacij. V nedeljo dne 14. jan. se je ustanovilo vl. Braslovčah obrtno društvo za Braslovče, Letuš in Polzelo. K društvu se je ta' koj priglasilo nad 50 obrtnikov, kar jc ls dokaz, da vlada v krogih naših obrtnikov, velik smisel za organizacijo. Za predsednika društva jc bil izvoljen gosp-Viktor Rossner. Društvo jc pristopilo k zvezi obrtnih društev v Celju. Na ustanovnem občnem zboru jc imel občeznani obrtnik g. Rebek iz Celja predavanje »Pomen obrtnih organizacij«. Razložil fa da morejo edino obrtne organizacije < polni meri zastopati interese obrtnikov. Glede osemurnega delavnika pa je izia* vil, da se mora za malo obrt odpraviti. t Obrtniki in stanovanjsko vprašanje« Dovolj so težke in neugodne razmere, ki tlačijo vsakega državljana v, teh povojnih časih, ali gotovo je med njimi zlasti obrtnik, ki jih najhuje občuti. Predvsem v stanovanjskem vprašanju, kjer uživajo razni drugi prednosti bodisi že po konu, bodisi kot — bogataš, ki si lahko kupi. Privoščimo tudi mi drugim ugod' nosti, ali pri tem ipak želimo, da se tudi nam obrtnikom katerikrat pokaže do-1 brotljiva roka. Saj je obrtniška družin* istotako potrebna stanovanja. Tako na primer eden izmed naših najzaveduejšilt slovenskih obrtnikov že 3 leta životari družino .v tesnem, slabem, starinskem stanovanju in moleduje in prosi že drug® eto boljšega stanovanja. Ali vse zaman* vsakikrat ga zavrnejo z motivacijo, da imajo »drugi prednost«. Zato vprašam® merodajne faktorje, ali ni vsaj nekaj pr2' vice tudi za obrtnika? Ali naj družine brtnikov izbirajo' po tesnih in slabih sta-novanjih? t Dobava mesa. Pri intendanturi ko* mande Savske Divizijske oblasti v Za* grebu, Gajeva ulica broj 30 a in pri komandi Vojnega Okruga v Varaždinu se bo vršila dne 17. februarja 1.1. ob 10. ur* dopoldne ofertalna licitacija glede doba* ve mesa za garniziji Varaždin in čako* vec za mesec marec 1923. Predmetni o* glas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom n» vpogled. t Dobava sirkovih metelj. Pr? ravnateljstvu državnih železnic v Subotici, sfl bo vršila dne 26. februarja t. I. ofertalna licitacija glede dobave 3000 sirkovih n>e* telj. Predmetni oglas je v pisarni trgov* ske in obrtniške zbornice v Ljubljani teresentom na vpogled. t Dobava kotlov za vojaške kuhi«3e* Pri divizijski intendanturi v Zagrebu (Ga< jeva ulica 30 a) se vrši dne 19. febru.iri_a t. 1. ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave kotlov za vojaške ki*1* nje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in< teresentom na vpogled. t Omejitev carine prostega uvoza potrebščin za industrijce in obrtnike. Trgovska in obrtniška, zbornica opoz*r' ja vse industrijce in obrtnike na no^ razpis Generalne direkcije carine štev* 5521 z dne 31. januarja t. 1. s katerim s® znatno omejujejo določbe naredbe C. 61602 z dne 23. septembra 1920, o carin® prostem uvozu potrebščin za irrdustrii0 in obrt. Po novi narodbi smejo carinaf' nice na podlagi predloženih uverenj carj* ne prosto odpremiti samo predmete, ^ so obseženi v točki 1 in' 2 naredbe C bf' 61602. Ti predmeti so parni kotli z pripremo za stalne in premične parfl® stroje ter vsi stroji in vsi motorji, ki i gibljejo s kakršnokoli silo in njih deli- ^ uvoz vseh ostalih predmetov iz prve^ poglavja točka 3, 4, 5, 6 in 7 ter iz & * gega poglavja točka 1, 2, 3 m 4 se b° . sedaj naprej carine prosti uvoz zaWev,-io predhodno odobrenje Generalne Jr rekcije carin v Beogradu. Pod te tocK^ spadajo transmisije, transformatorji. ^ kumulatorji, električne cevi in kabli, apa rati in orodje za industrijo, kmetijstvo i obrt, sesalke in mostne tehtnice, niaZ 0< olja, plinovo olje, nafta in bencin, Pr . mog, dalje stavbeni materija!, inštalaCjJ?.^ materijal, pomožni kemični materijal ]^ surovine za predelavo. Glede vseh t®. predmetov se morajtf interesentje °^rnl potom pristojne carinarnice, kjer nanl<^-cJ( vajo izvršiti carinjenje s prošnjo _ na neralno direkcijo carine. Prošnji je prl,..4 žiti 1. predpisano potrdilo Pristojne govske zborince, 2. uverjenje V. oddei ^ ministrstva trgovine in industrije 'f P meru, da se uvažajo predmeti iz ^: ga poglavja naredbe C. br. 61602 ter *. ^onstfiKiJp.e, Jafcture z navedbo. M k®® Maribor, 15. februar}* 1S3&. vl^Of« t,TfeT»T.' Sfrtttt T. svrho se namerava uporabiti uvažane predmete. Za uvoz polizdelkov iz točke 5. drugega poglavja veljajo še nadalje dosedanji predpisi. t Pošiljke v Španijo. Vsaka pošiljka naslovljena iz naše države v Španijo, mora biti opremljena s spričevalom o izvoru, ki mora biti vidirano od kr. španskega konzulata v čegar delokrog spada tudi Slovenija. Za pošiljke, ki ne bodo od* govarjale tem predpisom, se -ne bodo uporabile pri uvozu v Španijo olajšave Predvidene za pogodbene države. t Posvetovanje gospodarskih intere* sentov se je vršilo v Trgovski in obrtniški zbornici za Slovenijo. Razpravljalo se je o vprašanjih, ki se tičejo ureditve Plačil raznih mednarodnih plačilnih obvez. Neposredni povod sestanku je dal Predlog Zadružne Zveze v Celju. Za* stopani so bili odposlanci našega zadružništva, hranilništva, bankarstva, industrije jn trgovstva. Po vsestranski razpravi, katere so se, temeljem poročila zbornic* nega tajnika g. dr. Windischerja, udeležili gg. odvetnik dr. Job. Hacin, zadružna ravnatelja gg. dr. Basaj, Janko Les* ničar, ravnatelja gg. dr. Fran Pavlin in dr. Fran Černe ter načelnik g. Zebal, so se storili soglasni sklepi, kateri se pred-lože v posebni predstavki pristojnim mestom v Beogradu. g Sladkorno tovarno v Čukarlci ;je hotela država dne 6. t. m. na javni dražbi prodati. Došli ste samo dve ponudbi. Ker Pa po predpisih morajo biti stavljene vsaj tri ponudbe, je licitacija bila brezuspešna in ostane tovarna za cukrat v rokah države. g Nova pivovarna v Skoplju. V Skop* Iju zgradi jagodinska pivovarna, novo, veliko in najmodernejše urejeno pivovarno. g Zlatarski in urarski Semenj v Zagrebu se bo vršil v času od 22. do 28. februarja. Semenj, ki se ga udeleže tudi zlatarji in urarji iz Nemčije in Švice, obeta postati zelo zanimiv. g Italijansko=češkos!ovaška trgovinska Pogodba. Italijanska zbornica je odobrila trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. g Pošiljanje čekov v pismih. Glasom naredbe generalnega inšpektorata ministrstva financ je pošiljanje čekov v pismih zopet dovoljeno. Pošiljanje valut v pismih Pa je še nadalje strogo zabranjeno. g Češkoslovaška industrija vžigalic o-grožena. Poljska namerava dvigniti svojo industrijo vžigalic tako, da bo krila vso domačo potrebo. Da pa to omogoči, na* tnerava prepovedati izvoz trepetlikovega lesa. ki je potreben za za izdelavo vžigalic. Ker pa je Češkoslovaška dobivala tre-Petlikov les skoraj izključno iz Poljske, bi bila s tem prizadeta vsa češka industrija Vžigalic. Češkoslovaški poslanik v Varšavi je interveniral pri poljski vladi, haj bi bila Češkoslovaška od te prepovedi izvzeta. g Nova tovarna za impreguiranje železniških pragov. Prometno ministrstvo namerava v kaki gozdnati pokrajini v Bosni zgraditi novo tovarno za Impregni-ranje železniških pragov. Potrebni materija!, stroji itd. se bo nabavil v Nemčiji Ba račun nemške vojne odškodnine. fcoernmcroao n o aamuaamam TRŽNE GENE, Tržno cene v Mariboru dne 1. februarja 1923. (Cene v dinar,iVO. 1. Meso: Govedina I—III 16—14, sveži je-15'—, vampi 7'—, plini!* 5'—, ledvice 13*—, Robec —, možgani 11'-—, parklji 6'—. vime 18, loj 5—14. — Teletina I—II 16—15. jetra pljuča 15 — ledvice —•—. — Pvinjelina Pračičje meso 22—25, salo 32’—, črevna mast 30 00. pljuča 10-—, jetra 12-—, ledvice 15—, Rlava 14'—, noge 9'—, slanina sveža 35—37, Papricirana 40 —, prekajena 35.—, mast 35 do ®®‘—, prekajeno meso 35 40, prekajene noge 10 —, Prekajen jezik 30-—, prekajena glava 15-—. *uierik. mast —. — Drobnica; Kočtranovo Jfteso —, jagnetina —, kozje meso — *°*lički —•—, 2. Klobase: krakovske 40—, debreeinske 2'—, brunčviške 21-—, pariške 2150, posebne ®’50, safalade 22‘50, hrenovke 25'—, kranjske 'Y«že 45-—, prekajene —, meseni sir 20—, P°ljske salame —•—, pretisnieno klobase 25 —. S. Konjsko meso: I 8'—. II 7'—. 20 * Ko*es konjske, komad 150'—, gove e telečje 22'50, svinjske 8—9, usnje S°rnje 90-120, podplati 140 -. Per«tnina: Piščanec majhen , V ~ k°ko* 3®-40 rac* 25-30, gos 60 > Rulob —, zajec domač (majhen) 5 ~, domač (večji) 7 60. 6. Divjačina: Zajec komad —'—, srne kg 7. Ribe: Karpi —', belice —•—, ščuke žabe (komad) —•—, raki (komad) — —. 8. Mlečni izdelki: mleko (liter) 350 do 4, surovo maslo (kg) 52'—, smetane 15 do 16, č^jno maslo —, maslo —•—, si* ementalski 120—, polemenlalski 50—57, tra-pistni 30—35, groytrski 45—, tilsitski 40—, parmezan 100'—, sirček (komad) 6—7, jajca komad) 2*25. 9. Pijača: Vino novo 7—9, vino staro 13—14, pivo 5-50, steki, pive 2-75, žganje 25-30. 10. Kruh: Bel (kg) 7*50, črn 6*50 ržen , žemlja (6'5 dkg) komad 0-76, mlečni kruh —*—. 11. Sadje: Jabolka I 4'—, II 2 50, slive suhe 5—7. marelice —'—, breskve — *—, kostanj surovi —•—, kostanj pečeni —'—, hruške I 3—5, II —'—, limone (komad! 0*75— L'50, oranže 1—160, rožiče 7-—, fig 8 —, dateljnimandeljni 55.—, orehi 6'—, orehi luščeni 30-—. 12. Špecerijsko blago: Kava I 65' — II 42'—, kava pražena I 70*—, II 40—50, riž iO—14, sol 4'—, poper cel 30—40. poper mlet 35-—, paprika 40—50. testenine 12—15, sladkor vprabu 24 --, sladkor v kristalu 22'—, sladkoi v kockah 24’—, kvas 20-—, škrob pšeničen 15'—, rižev 25—, kis navadni (liter) 2'—, vinski 8'—, olje namiznog 28—31 bučno 34'— špirit denat. 14'—, milo 17—20. 13. Z i t o • Pšenica 4'50, rž 4'—, ječmen 4-—, oves 3'50. koruza 4‘—. proso 4'—, ajda 3 50, fižol navadni 4—5, fižol rajčni—'—, grah —•—, leča 12'—. 14. M I e v s k i izd e l k i: Pšenična moka 0 7-50, 1 7 J5, 4 6 25 6 6 25, kaša 7 50, ie-Sprenj 6'50. otrobi 2-76, koruzna moka 4 50, koruzni zdrob 5'50- 6'—, pšenični zdrob 7'75 ječmenova mokaajdova moka 1 9'— 2 8 —, ajdova kaša (liter) 7—8 ržena kava 10 — 15 cikorija 21 —. 15. Krma: Seno sladko 185-225, s»no kislo —, otava —', detelja —. ovsena slama 125—175-—, pšenična slama —, ržena slama —(za 100 kg). 16. Kurivo: Drva trda 175'—, mehka 120'— (za m*>, premog, trboveljski 40 50 ve lenjski 26 50 (za 100 kg) oglje 2 —, koks 1-40 (xa kg), liter petrolej 6 50 liter bencina 25' — kg karbida 600. kg sveč 16-—. 17 Zeleniava in podtemi j ice: salata glavnata (kg) —, strucnata — •—, endivija kom. 1—1'?5, trije potno (kg) 0‘00, karfijola (komad) 6—10, Spavgcljnl šopek —•—, kupček špinača —, kumare komad —•—, jedilne buče komad —•— grah luščen (liler! — •— fižol stročja kupček ——, petersil šopek 0-25, zeleni Šopek 0-25, čebule 4—7 česen 10'—, poia (komad 0 o0, korenje vrtno 0'25, korenja navadna 0-25 zelenjava za kuho (šopek) —-25 rdeča pesa (komad) 0 50, repa 0J5, koleraba podzemljica (komad) 0-50, krompir zgodnji 'kilngr.) — krompir pozni (kg) 1-60 -T75, hren 5-—. telje kislo 4 50, repa kisla 2'—. —T*V— t Trzne cene v Celju dne 1. februarja. Govedina I. vrste Din 15, II. vrste 14, Na trgu I. vrste Din. 13, II. vrste 12, 1 kg jeter Din. 12, 1 kg ledic Din 12, 1 kg loja Din. 15, 1 kg loja raztopljenega Din. 17.50. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din. 16, II. 15; 1 kg jeter Din. 15, 1 kg pljuč Din. 9. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din. 25, II. 22.50, 1 kg pljuč Din. 9, 1 kg jeter 12.50, 1 kg glave Din. 12.50, 1 kg slanine I. Din. 38, II. 36, na debelo 34.50; 1 kg masti Din. 40, 1 kg masti na debelo 38, 1 kg šunke 35, 1 kg prekajenega mesa I. Din. 32.50, II. 30. Klobase: 1 kg krakovskih Din. 32.50, 1 kg braun* šviške Din. 12.50, 1 kg hrenovk Din. 27, 1 kg safalad 22.50, 1 kg posebnih 22.50, 1 kg tlačenk Din. 20, 1 kg svežih kranjskih Din. 35, 1 komad suhih kranjskih Din. 4.50, 1 kg salami fine Din. 90. Perutnina: 1 ko«, piščanec majhen Din. 15, večji 20. 1 kokoš Din. 27.50, 1 petelin Din. 27.50, 1 puran Din. 100, 1 domači zajec, manjši 15, večji 17.50. Divjačina: 1 divji zajec Din. 45, 1 kg sme Din. 27.50. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din. 3—3.50, 1 kg surovega masla Din. 45, 1 kg čaj* nega masla Din. 65, 1 kg masla Din. 40, 1 kg bohinjskega sira Din. 50—60, 1 kg sfrčka Din 12, eno jajce Din. 2—2.25. Pijače: 1 liter starega vina Din. 10—12, 1 liter novega Din. 10.12, 1 liter piva Din. 6, 1 liter žgataja Din 28. Kruh: 1 kg belega kruha Din. 7, 1 kg črnega kruha Din. 6.50, žemlje 5 do 5 in pol dk Din. 050. Sadja: 1 kg jabolk I. Din. 4.50, if. Din. 3 1 kg orehov Din. 7, 1 kg luščenih orehov Din. 30, t kg suhih češpelj Din. 3—11.—, 1 kg suhih hrušk Din. 6—7.50. Špecerijsko blaao:. 1 kg prežene kav« L D 70, II. 64, III. 30; 1 kg sladkorja kristal Din.! 22, 1 kg sladkorja v kockah Din. 24, 1 kg' kavine primesi kg 40—44, 1 kg riža I.j Din. 14, II. 9.—; 1 liter namiznega olja! Din. 30—32, 1 liter bučnega olja Din. 32 do 33, 1 kg vinskega kisa Din. 4, 1 kg 1 kg moke št.00 Din. 7.50, 1 kg moke št. 1 kg moke št. 00 Din. 7.50, 1 kg moke ša. 0 Din. 7.40, 1 kg moke št. 2 Din. 7, 1 kg moke št. 4 Din. 6.60 1 kg moke št. 6 D 5.80, 1 kg ržene moke Din. 5.80, 1 kg kaže Din. 6.50, 1 kg ješprenja 5.25, 1 kg otrobov Din 2.50, 1 kg koruzne moke Din. 4.25, 1 kg koruznega zdroba Din. 5.25, 1 kg pšeničnega zdroba Din. 7.60, 1 kg ajdove moke I. 7.60, na drobno pri kg po 10 para več. Žito: a pšenice Din. 500, q rži Din. 475, q ječmena Din 350, q ovsa Din. 350, q prosa Din. 375, q nove, sušene koruzo Din. 325—340, ajde Din. 337.50, fižola, ribničana Din. 450—500, q graha Din. 1200, q leče 1500. Kurivo: q premoga, črni Din. 41, rujavi 22, m trdih drv 125 Din.. 100 kg trdih drv 34—37.50 Din. m mehkih drv 100 Din., 100 kg mehkih drv Din. 30. Krma: q sladkega sena Din. 225, q pol sladkega sena Din. 200, q kislega sena Din. 175,. slame Din. 125. Zelenjava in gobe: 1 kg ohrovta 6 Din. karfijol 1 glava 3 Din., 1 kg čebule 5 Din. 1 kg česna 12 Din., 1 kg krompirja na debelo Din. 1.50, na drobno 1.75, 1 kg repe 2 komada 0.75 Din., 1 krožnik kisle repe 1.50 Din., 1 kg jurčkov suhih gob 15 Din. ........................, 0. „ Iz življenja in sveta. Japonski poslanik v Vatikanu. Kakor smo nedavno poročali, name* rava japonski zunanji minister imenovati japonskega poslanika na Vatikanu. Proti tej nameri svojega ministra pa so odločno nastopili budhisti cele Japonske, češ, da bi to imenovanje povečalo prestiž katolicizma. Vlada je radi tega izdala proglas, v katerem utemeljuje to imenova* nje. V proglasu slfka razmerje med Vatikanom in Japonsko izza leta 1885., ko je papež poslal v Tokio svojega posebnega legata z lastnoročnim pismom na cesarja Melja, v katerem se mu je zahvalil za protekcijo, ki jo je japonski cesar izkazal japonskim katoličanom. Nadalje pravi vlada, da se je imenovanje izvršilo iz diplomatskih razlogov, nikakor pa ne mogoče iz verskih vzrokov. V političnih krogih japonske prestolice se opravičuje imenovanje s tem, da mora biti na Vatikanu, kjer ima svoje zastopnike 27 držav, zastopana tudi Japonska. V ostalem pa je koristno in potrebno, da stopi Japonska v čim tesnejše zveze z zapadnimi narodi. Nasprotnikom tega imenovanja načeluje grof Otani, za katerim stoje vsi budhisti. Podpira ga na tisoče budhistič* nih svečenikov, ki imajo tudi sicer velik vpliv na zunanjega ministra. Te dni je grof Otani izdal proglas, v katerem pravi, da mora vsa opozicija nastopiti proti temu imenovanju, ker se je bati, da bodo v nasprotnem slučaju katoličani poplavili vso Japonsko in onečastili zemljo večnega Budhe. Gledališko življenje v MoskvL Londonski »Daily Mail« prinaša dopis svojega moskovskega poročevalca, v katerem slika življenje v strokovnih gledališčih. Z radostjo ugotavlja dopisnik, da se je rusko gledališko in glasbeno živ* ljenje posebno v Moskvi, povzpelo zopet na predvojno višino. Boljševiška vlada — nasprotno, kakor se je doslej misltlo, dopušča, da se gledališča samostojno u-pravljajo, in celo največie moskovsko gledališče »Zimin«, je v rokah popolnoma zasebne družbe, ki dela naravnost izvrstne kupčije, ne da bi jo zato kdo napadal. Gledališča so vedno napolnjena in žanjejo i materijalni i umetniški uspeh. Ruska publika ima kultiviran okus instavi na režijo in umetnike velike zahteve. Re* pertoar mora nuditi vedno najboljše, če hoče uprava računiti na uspeh. Na letošnjem repertoaru »Zimina« je poleg Ljer-montovega »Demona« »Carmen«, »Tosca«, »Faust«, »Traviata« itdl Božično sezono je otvoril balet, ki je v Rusiji ved* no na višini. Na tem baletu J« ponovno nastopil znani baletni mojster Mordkin, ki je tudi v Londonu in Parizu doživljal pravcate triumfe. Uspeh baleta je bil o-gromen, a poznalo se je, da se je umetnik strogo držal tradicij carističnih baletov. Z baletom tekmujejo za prvenstvo dramski, operni in ostali glasbeni repertoar. Djočim se m »malem budožeslvenom te- atru« vrše poskusi za vprizoritev kake1*, ga Aristofanovega komada, se prireja vti »velikem teatru« niz simfoničnih koncer-, tov, na katerih se podajejo Skyabinovš in Wagnerjevi komadi. Kemalpaša in turške žene. Na svojem zadnjem inšpekcijskem potovanju je imel Kemal-paša govor, v ka* terem je razpravljal o emancipaciji žene in današnjem položaju turške žene. Žene, je izjavil Kemal-paša. si morajo pri* boriti enakopravno stališče z moškim. Današnja podrejenost žene možu fn njen inferiorni položaj izhaja še te perzijskega vpliva in ne sme več trajati dalje. V razgovoru z odposlanci mesta Bruse, je dejal Kemabpaša, da morajo turške žen« v vsakem pogledu postati enakopravne e moškimi, posebno pa glede vzgoje. V prvi dobi islama so bile muslimanske žene zelo učene, bile so učiteljice hi dobre govornice itd. Tudi muslimanska ve-1 ra predpisuje, da se morajo žene vzgajati kakor moški. V minuli vojni so tur* ške žene znale popolnoma nadomestki moške pri vsakem domačem delu, pa tudi pri transportu municije in v ravnanju z orožjem. Vse to je v skladu s psiho* loškim principom sodelovanja žene z moškim za dosego močnejše in kufthri-rane družbe. V ostalem pravi K«mal*pa-ša, da so evropske žene v zadnjem času silno napredovale ter so se, kar se tiče poklicov, skoraj popolnoma Izenačile z moškimi. In tako bodi tudi v TurČHi. Izored sodišča. Trije tatinski bratci. Šestinštiridesetletni sodar Franc OeHer in 42 letni delavec Miha Vincel, oba v) Mariboru, sta se dne 11. decembra 1.1. dogovorila, da pojdeta trgovca VabiSu na Aleksandrovi cesti krast železje. Sl« sta na Vabičevo dvorišče, kjer je Vinčel o-stal pri vratih na straži, Oeser pa si jo na dvorišču naložil na ramo zvez železja. V tem trenutku pa je izstopil iz trgovine na dvorišče trgovec Vabič. Ko sta ga tata opazila, sta zbežala in se hotela skriti. Posrečilo pa se je ju vendar izslediti. 2e pri policiji sta začela drug drugega dolžiti raznih tatvin. Zlasti je Vincel vztrajal pri trditvi, da thu je Oeser pripovefo-val, da je v družbi z 21 letnim kovaškim pomočnikom Francem Bus ukradel rta Koroškem kolodvoru Rudolfu Pečlinn dvigač, ki ga je pozneje prodal ter da. j« videl Oeserja začetkom oktobra L L ntetf kokoš in poln nahrbtnik Jabolk, kf jihi je ukradel nekemu posestniku ▼ Kamnici. Oeser pa je dolžil Vincla, da je ukradel trgovcu Koražijf v Mariboru večjaf množino železja, na Koroškem kolodvora pa južni železnici 80 kg premoga. V preiskavi so se medsebojne obdolžitVe Izkazale kot resnične. Oeser in RuS sta bila obsojena radi hudodelstva tatvine iif li-cer prvi na 10, drugi pa Ha 4 mesece talke-ječe Vincel pa radi prestopka tatvin* na 4 mesece strogega zapora. 12 ra« z tfožem. ' Posestnikova Sina Franc in Rudolf Vnuk tor delavca Rudolf Sinič in Karol Kavčič, vsi pri Sv. Jakobu v Slov. Gori-! cah, so se pred okrožnim sodiščem' zagovarjali radi hudodelstva težke telesa« poškodbe. V noči na 25. decembra I. L sef bili današnji obtoženci na sedmini prt posestniku Fluherju na Ploderšnici. Tamkaj je bil tudi tesarski pomočnik Josipf; Glancer iz Spodnje Velke z več tovariši* Na potu domov je stavil Franc Vflpli Glaflcerjevega tovariša Matijo Skahalo radi neke grožnje na odgovor ter mu da! zaušnico. Glancer se je za svojega tovariša zavzel. V tem trenutku pa so ga vsf štirje obtoženci obstopila Začeli so K* obdelovati z noži po obrazu, glavi, hrbtu in rokah tako, da je napadeni zadobil v*eg« skupaj 12 poškodb. Od teh st« poškodbi na znotranji. strani levega ran}’ &Z8 sklepa in v zgornji tretini levega nadlak-to sami na sebi težki telesni poškodbi. Franc Vnuk in Karl Kavčič priznata, da sta se lotila Glancerja in ga z noži večkrat pohnila. Rudolf Vnuk Irt Rudolf Sinič pa tajita in valita krivdo na ostala dva obtoženca. Sodba se glasi pri Rudolfu Vnuk na 6, pri Francu Vnuk na 3 ii* Karlu Kavčič na 2 meseca ječe, dočini je bil Rudolf Sinič, kateremu se krivda ni i dala dokazati, oproščen. Ne pozabite naročnine { ibiserov, ali, kar se najbolje podaja mladimi deklicam', z roko narejenimi rožicami istega blaga kot je obleka, poživljenimi ▼ Sredini e par bisernicami ali pa par zbodljaji s Svetlejšo svilo.« >Ako želite biti tudi drugače par elegance, Vani to gotovo ne bode zadosto- sto opaža eno ali tudi obojestransko dra pirana obleka, ki jo drži umetniško Ude lenkostih leži nosti in kdor Moda. se oblačiš moderno? v ■ »Povejte, g. doktor, v čem’ se razlikuje ieleganca ln modal« — »Predvsem v glavnem pravilu — pripro6tostL Moder ra |{je danes skoraj vsaka malo kričeča obleka, ako se drži le v glavnih potezah Sgjenib kapric, dolgo krilo do gležnja, ki •*e sedaj v prehodnem stanu umetno po-Kdaljšnje potom čipkastih nadkrll, ali pa Svilo, srebrno is zlatimi niikami pret-ksnSo tančico, ki se kaj prijetno prilaga -temnemu ali svetlejšemu krilu iz težkega blaga. Se vedno v modi so jako nizko držam pasovi, akopram se danes v Parizu že zopet vidi skrajšan pas a la direetoire. ■IVandar s tem še ni rečeno, da bi mogla bi-•tfei .vsaka taka obleka tudi okusna.* »Okusi so jako različni — persoTiifi-rirajo se po osebah. Tako je ta dama nagnjena k prepričanju, da je le njena obleka Sz svile, svilnatega trikoja, creppe de obine itd., polna čudnih vezenin, obrobljenih z zlatimi čipkami, najelsjrautnej-sa in vendar je smatrajo njene rivalinjc za preobloženo. Druga stremi le za temnimi barvami, malo, malo vezenine, ako že res mora biti, da poživi oko, kvečjem o-nas čez ledja iz koščenih ploščic, nizi se najbolje podaja mla-narejenimi rožica-obleka, poživi j ani-ali pa par valo. Nabaviti si bodete morali še nove špičaste angleške čevlje, nove modne rokavice, klobnk je lahko isti, eventuelno prenarejen. Vendar bi vsaki svetoval, da, ako že kupi čevlje, kupi take, ki se podajo k vsakemu kostumu, k vsaki obleki, jzvzemši seveda zvečerne in plesne; naj-bolji so sedaj v zimi črni, visoki. Še nekaj! Velemesta se posebno sedaj pri teni blatu poslužujejo izrecno onih neokretnih sneženih čevljev, ki vsako, še tako elegantno nožico, samoobsebi umevno, grozno popačijo — jaz, za svoj del, tega ne bi nikdar nosil!« ______ »Toda, g. doktor, kaj velja pri nakitu kot okusno, modi odgovarjajoče?« »Milostiva, predvsem malo, jako malo vsega. Verižica okrog vratu z malim rae-'dajlončkom naj bode tako velika, da gre pri razpletenih lasih ravno čez glavo. S tem' omehčuje v obliki vratne partije in' da precej izrezani obleki diskretnejši pogled. Popolnoma isto velja za zapestnico. V modi, in res tudi dopadljivi, so obročki iz Slonove kosti, šiltplata, umetno izrezljani ali pa pokriti v mozaičnih vzorcih" z okraski iz drugih tvariri. Dobe se tudi zapestnice, ki niso prave, kar se tiče njih izdelka, vendar se najdejo tudi me3 temi ! marsikrat fini in lični obročki, ki še po-j dajo človeku gotovo bolje, nego pa oblastna zlata veri sr a okoli vitke roke. Prstanov malo, najbolje ničesar it£ ako že, tedaj ozek obroček s pravim feamrtom'.« »Prt večernih’ toiletah se sedaj pojo- i;rna.TT*» , lana ngrafa. Da potlej seveda na celi obleki ni potreba ničesar več, ve vsaka po-ed'ra ženska sama. Sicer pa stoje te vrste obleke posebno visokostalitim finim c-šeban>' imenitno in' jim daje, akopram1 mogoče obleka ni iz bog ve kaj finesa, oni vtis elegance, ki ga včasih pri jiaj-krasnejSih oblekah pogrešamo.« »Gospod doktor, in kaj je s frizuro?« »Vsaka dama mora najti šaraa 6>bi primerno frizuro, ki odgovarja njeni iu-dividuahiosti. Gotovo je po frizerki u-metno skodrana glavica ljubka in moderna, vendar je vsekakor najlepSe, ako sr vsaka ki ima malo spretno roko, sama frizira, najbolji dokaz njeni osebnosti, da poda celi obliki vtis lastnega. Isto velja pri izbiri parfumov. Parfumiraj se malo, toda ne obleke, temveč eno, dve kapljici na telo, eno v perilo — dovolj je. Parfum naj bode ona sfera, kjer se spaja realno z idealnim — kjer pokaže osebnost višek svojih misli, svojega čustvovanja. Par-fumirajte se sami za se, ne za Vašo okolico in pri tem vedno mislite: čim dl-skretneji je duh, tem Ijubkejše, omam-ljivejše vpliva. Lastna umetnost za 'se pa je, ako se polagoma navadiš iri pozae-je izpopolniš v vporabi več vrst parfuma naenkrat, da se konečno dobi oni indiferentni, 'nenaravni in vendar tako diskretni duh.« »Toda, g. doktor, to vse So malenkosti, ki se jih Jiajraje prezre!« »Reš, milostiva, toda, ravno v feS rffa-čar, leži učinek cele oseb-se ne navadi vseh teh ma- mariBor, 15. februarja 1923. lih’ pripomočkov, da so mu navsezadnje že vsakdanje, izgubi pač pri vsem’ nuaneo individualnosti, ki naj znači osebo samo' in naj kaže razloček med eno in drugo.« »Gospod doktor, in' ono...« »Prihodnjič, kaj ne, milostiva, ko pri-. dem zopet k Vam na čajanko in ko rnf bodete postregli te tako izvrstno kuhinjo, za danes dovolj!« V■ Pavla JuroviS, i Narodno gledališče, j '■ Repertoire: Sreda, 14, febr. Traviata, O. Gostuje g J ZJ Knittl, član zagrebške opore. Četrtek, 15. febr. Zaprto. 'I Petek, 16. febr. Čvor, izt. Vojaškaf; predstava. j! Sobota, 17. febr. Ljubosumje, B. Gostu V, je g. Šest, član ljubljanske drame. Nedelja, 18. februarja ob 15. uri Ljtv' bosumje, izv., ob znižanih cenah. Gostuje g. Osip Šest, režiser ljubljanske drama* i — «,! Ljudska knjižnica! Narodni dom, I. nadstr. j posluje ob nedeljah od V810.—*/,ll. ur* in ob četrtkih od 18_ty820. m« mladin. oddelek ob sobotah od 18.—19. uro —e— m mmmm. FRANJO MAJER, MARIBOR Glavni trg štev. 9 Zaloga raznOvratnega češkega sukrta, ževijota In kam-garna za moške in žanaka obleke, platna, perila, no> i; gavic, sešitih odej, piratskih preprog itd. 5591 Veletrgovina z železnino Vinter & Lenard Maribor Tel< Bmjafpi nad«*: Plnlen Maribor . ▼ a*P(ri *• nahaja: Thveke, cement, železo vseh vrst, pi^vl„n, Štedilniki, žica, iifiniki, purape, ražne cevi, kovanja za zgradbo in pohištvo, kuhinjska posoda vlita m pločevinasta, kovaSko, ključavtri-tarako in mizarsko orodje, kose, brusni karani io vri v felezninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vret, verige domače tovarne. PoatraSlM točna, cene aotldna I 957S ParllO, 2595 78-20 klobuke dežne plaSfe, 2evQe, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno ta galanterijsko blago v veliki Izbiri, najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2 mer pm Hicn najlepi« falsko za obleke, kakor sukno, hlaSevtna, volneno blago, plavina, ceflr, Sifon, platno, Izgotovljene , obleke, srajce, predpasniki, nogavice, •'obel, odeje Itd. se dobi prvovrstno pri N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. nilski soliter Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, kostni in rudninski superfosfat ter modra saiica in žveplo ▼•dne v zalogi pri Tonejc & Rozman, Maribor Aleksandrova cesta 35. Mata oznanila. Engllah convtrsatlon lunona by London bom Enfflisbman Applications. Kamniika rtstf 5, Int. floor, Ufthand daor. 317 2—1 Kupejem skebelnlk » •galiri-ranj«, rabljen » dobrem atami. 2 do 3 metro ikokelne dol-Sine. Ponudbe na Ernest Hackl, Zagreb, Draikoričera slica 7. 315 Hlgijanlčna brivnica te nn priporoča. Prvovrstna puitrtt ba. Vjekaslar 6j»rin, Jnriičora ■lica 9. 1SS0 Gonilni Jermeni ▼ vseh dimenzijah, kakor todi lival. in voial. jermeni *e dobe pri IVANO KRAVOS, Aleksan drora cesta 17. 334 Anton Stauber Maribor Gosposke ulica it. 36 dela • lonce, sklede in peči za prenašati. Pristopajta k Jugoslovenski Matici, EM imi: Otteman, Altaaaa, Zora po zelo Bfodai ceni ondi DrapRosina, Maribor Vetrinjska ul. 2«. 31« Vinski sod (50 hi) lesni katran, 500 puš za kolesa in 500 brzda za kon|e proda si« F3'. O' VE K, Kamnik eoaoiBiaiBtaofBtatasiasaaaooiata Podpirajte slovenske tvrdke! i Suha drva! Bukova, borova in brezova prodaja oa drobno i* debelo v vsaki množini na dom postavljena Drago Sčekič, Maribor, Rajčeva ulica 7. 10-3 Telefon St. 359. V neizmerni žalosti nainanjsjo podpisani vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih iskrenoljubljeaa so-proga, oz. sestra, gospa Katka Rajh, roj. Moder dne 13, februarja 1923 ob 5. uri zjutraj v 28. letu svoje starosti po daljši mučni bolezni in previdena s sv. zakramenti za umirajoče za vedno zatisnila svoje oči. Pogreb predrage rajnke se vrši v četrtek 15. februarja 1923 sb pol 2. uri popoldne iz mrtvašnice tukajšnje bolnice aa pokopališče v Pobrežju. Sv. maša-zaduSnica se bo služila v petek, dne 16. februarja 1923 v žapni cerkvi v Limbušu. Bistrica pri Mariboru, dne 13. februarja 1923. Franjo Rajh ««prog. SIS Janko Moder Julka Kefer, roj. Moder Pepca ligo lastnik la izdajatelj: Kofigorilj »TjfroiE«, . %doli QjUnu -»-{Tiiks: lbyrihw:afci tifikaraa 4