Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 28. avgusta 2020 Letnik LXXIII  št. 68  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Starše  Prodaja zemljišča za dom upokojencev padla v vodo  Stran 3 V središču Ptuj  Dva interesenta za organizacijo Kurentovanja  Stran 6 Podravje Ormož  Mestna graba zaradi dotrajanosti infrastrukture nevarna  Stran 9 Kmetijstvo Podravje  Pri ceni koruze se bo ponovil scenarij s pšenico  Stran 6 SPORED OTO Prihaja Kung fu panda! Bernarda Žarn »Verjamem v RTV SLO, rada imam RTV SLO, ponosna sem, da lahko soustvarjam zgodbe RTV SLO …« 27. AVGUST 2020 ŠT. 35 Primož Roglič Letošnja dirka po Franciji bo po konkurenci najmočnejša Od 28. 8 . do 3. 9. 2020 TV-spored Ormož  Otrok si je odprl vrata ograje in odkorakal iz vrtca  Stran 2  Stran 3 Foto: Črtomir Goznik Slovenija Politika  SVIZ skritiziral ministrstvo: »Modeli pouka so presplošni!«  Stran 5 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Spodnje Podravje  Črne napovedi za jesen: brez dela bo še več ljudi Veliko brezposelnih, sezonske delavce uvažamo Na ptujski enoti Zavoda za zaposlovanje je trenutno 3.301 registrirana brezposelna oseba. To je visoka številka, ki pa bo jeseni po vseh kazalcih še višja. Na drugi strani se v teh dneh hmeljarji in sadjarji srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Sezonske delavce zato uvažajo; hmeljarji so jim za čas odrejene 14-dnevne karantene plačali nastanitev in hrano. Več na straneh 6 in 7. Ptuj  Upokojenci v bitko za lastne prostore  Stran 2 Podravje  Grozdje se bo prodalo, a po nizki ceni  Stran 3 Zavrč  Zaradi brezves- tnežev zaprli ekološki otok  Stran 2 Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  28. avgusta 20202 Aktualno Ob 30-letnici delovanja so svojo zgodovino opisali v društveni kro- niki na 35 straneh, kjer so v besedi in sliki opisali svoje bogato delova- nje v korist svojih članov. Pet let kasneje, torej ob 35-letnici svoje- ga delovanja, leta 2019, pa so na proslavi obletnice povedali, da jim veselje ob prazniku kali oporekanje lastništva prostorov in da morajo dokazovati, da so dejanski lastniki svojega doma, da so ga zgradili s svojim denarjem in delom. Morda je koga tudi zmotilo dejstvo, da so edino društvo upokojencev v MO Ptuj z lastnimi prostori. Svoj dom so vedno vzdrževali sami s svojim denarjem in delom, tako da tudi dodatnih stroškov z upravljanjem doma niso nikoli imeli. MO Ptuj je le lastnica zemljišča, nikakor doma Zapletati se je začelo že sep- tembra leta 2018, ko so v imenu MO Ptuj sprejeli sporočilo z naved- bo, da je objekt, ki ga koristijo za svoje potrebe, last MO Ptuj in da so v treh tednih porabili 44 kubič- nih metrov vode. Na elektronsko sporočilo je odgovoril predsednik društva Maks Ferk. Opozoril je, da je trditev, da je lastnik objekta na Zadružnem trgu 12a Občina Ptuj, napačna. Nesporni lastnik tega objekta je DU Ivana Rudolfa Breg, saj je neposredno na podlagi stvar- no-pravnega zakonika pridobilo stavbno pravico in tudi razpolaga z vsemi dokumenti, ki potrjujejo lastništvo doma. MO Ptuj je zgolj zemljiškoknjižni lastnik parce- le (zemljišča), na katerem stoji objekt. Odločno pa so tudi zavrnili omenjeno porabo vode, saj za ku- hanje kave in uporabo sanitarij ni mogoče porabiti takšne količine. Če ne bo dogovora, upokojencem ostaja tožba Maja letos so MO Ptuj predložili dokumente, s katerimi izkazujejo lastništvo objekta: fotokopijo loka- cijskega dovoljenja iz leta 1987, fo- tokopijo gradbenega dovoljenja iz leta 1987, zemljiškoknjižni izpisek iz leta 2000, fotokopijo odločbe ptujske enote Gursa iz leta 1998 z delnim načrtom in fotokopijo za- kona o temeljih lastninskopravnih razmerij. Ta zakon je veljal v tre- nutku gradnje, ko je bil sklenjen dogovor med krajevno skupnostjo (KS) Ivana Spolenaka Ptuj in dru- štvom upokojencev. Pojem stavb- ne pravice takrat še ni obstajal. Iz vseh dokumentov izhaja, da je KS soglašala z gradnjo in da je inve- stitor Društvo upokojencev Ivana Rudolfa Breg. Tako ni nobenega dvoma, da je bila gradnja izvedena v soglasju z lastnikom zemljišča in kdo je bil investitor. Po stvarno- pravnem zakoniku, ki velja zdaj in uvaja pojem stavbne pravice, pa je predvideno, da se za zemljiškok- njižno ureditev sklene sporazum. Če dogovor ne bo mogoč, društvu ostaja tožba, česar si ne želijo, saj je zadeva pravno jasna. V arhivu MO Ptuj brez dokumentov V arhivu MO Ptuj pa nimajo do- kumentov, iz katerih bi izhajalo, da je DU Ivana Rudolfa Breg lastnik objekta na Zadružnem trgu 12a, niti ne razpolagajo z morebitno na- jemno pogodbo, ki bi predstavljala osnovo za uporabo tega objekta za društvene potrebe. Zato so jih tudi pozvali, da jim predložijo dokumentacijo, iz ka- tere izhaja lastninska pravica na objektu ali pravica uporabe tega objekta. Na osnovi dokumentacije bodo zadevo preučili in jo uvrstili v obravnavo pristojni komisiji MO Ptuj. »Nepravilno odloženi odpadki se pojavljajo ves čas, vsake toliko časa pa večje količine, s tem da se situ- acija poslabšuje, sploh v zadnjem času,« je povedal župan Slavko Pravdič. Na občini so vedno znova poskrbeli, da so se večje količine nepravilno odloženih odpadkov sproti odstranile in očistile ter pre- dale v nadaljnjo obdelavo koncesi- onarju. Vse to je seveda povzročalo stroške, ob tem pa so kupi smeti kazili podobo kraja, kjer bi želeli razvijati turizem. Pravdič, ki v dani situaciji več ni videl druge rešitve, je sprejel neomajno odločitev, da temu naredijo konec: »Po posveto- vanju z direktorjem Čistega mesta smo se odločili, da začasno zapre- mo ekološki otok. Obe posodi sta še v uporabi, vendar na drugih lo- kacijah. Ena je postavljena na eko- loški otok v Turški Vrh, druga pa je pri kulturni dvorani v Goričaku.« Za te odpadke je že organiziran odvoz Na občini so ogorčeni nad ravna- njem posameznikov, saj so na otok odlagali smeti, za katere je odvoz urejen. »Koncesionar te odpadke odvaža po urniku rednih odvozov iz gospodinjstev. Za večje odpadke pa je bilo možno tako kot vsako leto naročiti odvoz kosovnega od- pada, o čemer so občani obveščeni na položnici. Prav tako je bilo mož- no odpadke oddati v času čistilne akcije, ki jo vsako leto organizira občina,« je bil jasen Pravdič. Ker domačini odvoze odpadkov plaču- jejo, je sum oziroma breme krivde za nepravilno odložene kupe od- padkov padlo na vikendaše. Če imaš grešnega kozla, lahko grešiš? »Za večino odpadkov se sicer ne ve, kdo jih je odložil, vsake toliko časa pa se je našla kaka položnica ali naslovljena pošta, ki je bila pre- dana medobčinski inšpektorici, ki je speljala nadaljnje postopke,« je omenil Pravdič, vendar s prstom ni pokazal na nikogar. So pa domačini prepričani, da naj bi te odpadke odlagali lastniki vikendov. A najverjetneje se je spo- zabil tudi kakšen domačin, sploh tisti, ki je odložil avtomobilske gume. Po Pravdičevih besedah naj bi se namreč tudi te znašle na eko- loškem otoku in težko bi verjeli, da si jih je ‚vikendaš‘ pripeljal prav v Haloze zato, da jih odloži točno na tem mestu. Ekološki otok zaprt, dokler ne bodo smeti začeli plačevati tudi vikendaši »Ekološki otok bo zaprt predvi- doma do tedaj, ko bomo v sistem odvoza komunalnih odpadkov vključili še manjkajoči delež go- spodinjstev, predvsem gre za la- stnike nepremičnin, ki stalno ne živijo v Zavrču. Gre za vikendaše oz. imetnike počitniških objektov. Postopek vključevanja je že v teku, in če bo ta ukrep dosegel svoj na- men, torej povečanje ločevanja odpadkov in zmanjšanje količin ne- pravilno odloženih odpadkov, se bo lahko ekološki otok Kojuhovje ponovno odprl za odlaganje odpa- dnega stekla,« je napovedal župan Slavko Pravdič. Zavrč  Na ekološkem otoku tudi avtomobilske gume Zaradi brezvestnežev so zaprli ekološki otok Na ekološkem otoku Kojuhovje je bilo doslej možno ločeno odlaganje stekla, vendar so se vedno znova na tem mestu pojavljali odpadki, ki tja ne sodijo. Za te odpadke je nato bilo treba posebej organizirati prevoz, za kar so na občini vedno znova poskrbeli. A sedaj imajo tega dovolj. Ta ekološki otok bodo za zdaj zaprli. Ptuj  Društvo upokojencev Ivana Rudolfa Breg v težavah Upokojenci v bitko za lastne prostore Društvo Ivana Rudolfa Breg je temelje društvenega delovanja postavilo leta 1984, leta 1989 pa so končali izgradnjo svojih društvenih prostorov na lokaciji Zadružni trg 12a. Čla- ni in njihovi svojci so prispevali kar 3.710 prostovoljnih delovnih ur. Najbolj zagnan in zaslužen med njimi je bil Stane Janžekovič. Na svoje preteklo delo so upravičeno ponosni. Foto: Črtomir Goznik Dom so zgradili sami, zdaj pa jim v MO Ptuj oporekajo lastništvo. S prireditve ob 35-letnici DU Ivana Rudolfa Breg v letu 2019. Foto: Črtomir Goznik Člani DU Ivana Rudolfa Breg so dom društva zgradili s sredstvi donator- jev, posameznikov in prostovoljnim delom. Člani in njihovi svojci so skupaj opravili kar 3.710 prostovoljnih ur. Foto: Arhiv občine Zavrč Iz fotografi je je jasno razvidno, da gre za gospodinjske odpadke. Še vedno bolje na ekološki otok kot v naravo ... Problematike nepravilno odloženih odpadkov so se občinski svetniki pred časom že dotaknili na eni izmed sej. Takrat je obveljalo prepričanje, da se tako odlaganje ne spodobi, vendar je še vedno bolje, da ljudje odpadke odložijo na ekološkem otoku, kot pa da jih zavržejo v naravi. A ljudje so očitno pretiravali z izkoriščanjem potrpežljivosti vodstva občine. Kot vedno pa bodo najkrajšo potegnili tisti, ki so spoštovali pravila igre. Foto: Arhiv Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020 COLOR CMYK stran 3 »Nekatere ljudi, tudi mene, ki smo bili precej oškodovani v ne- urju 7. julija 2019, zanima, kaj je z obljubljeno pomočjo občine Ptuj. Večkrat smo naslovili vprašanje na občino, a se izgovarjajo, da nimajo nobenih konkretnih informacij. V vsem tem času smo bili pridni in strpni, zdaj pa je čas za ukrepanje. Zanima nas, zakaj se ta obljublje- na fi nančna pomoč še dandanes ni izplačala in koliko časa potre- bujejo za vse možne izgovore in očitno prazne obljube,« se spra- šuje naša bralka Sonja iz Brstja na Ptuju. Močno neurje z orkanskim vetrom, dežjem in točo, ki je pred letom dni prizadelo širše območje mestne občine Ptuj, je za seboj pustilo veliko škodo. Zaradi velike količine padavin v zelo kratkem času so se marsikje zamašili tudi odvodni kanali, posledica tega pa so bile poplave, ki so situacijo le še otežile. Občina ostala brez odgovora države »Po intervenciji gasilcev, ki je trajala še dva dni po neurju, so bile odpravljene in sanirane glav- ne nevšečnosti, ki jih je povzročilo neurje. V nadaljevanju je na poziv Ministrstva za obrambo, Uprave RS za reševanje in zaščito, sledilo popisovanje škode na stavbah, gospodarski javni infrastrukturi in kmetijskih zemljiščih – v tem pa je izvzeta škoda na kmetijskih posevkih, ki se je prijavljala na Kmetijsko-gozdarski zbornici – ter vpisovanje podatkov v program AJDA. Na Mestni občini Ptuj so bile vse vloge podane do roka, ki ga je določila država, ter fi zično preda- ne na izpostavo Uprave za zaščito in reševanje Ptuj,« so postopek po- jasnili na ptujski občini. S tem naj bi se zanje delo zaključilo, saj sta se nadaljnja obravnava vlog in izplači- lo odškodnin prenesla na Upravo. Škoda na infrastrukturi presegla 2,2 milijona evrov Tudi ptujska občina je prijavila škodo na stavbah in gospodarski javni infrastrukturi, a iz tega na- slova doslej niso od države prejeli nobenih sredstev. Vsa škoda na območju MO Ptuj je bilo popisa- na in po vloženih prijavah dosega 2.428.427 evrov. Na občini s prstom jasno kažejo na državo, ki da je obljubila pomoč upravičencem, med drugim tudi MO Ptuju. Katastrofalne posledi- ce neurja so bile za silo sanirane, v upanju, da bo fi nančna pomoč, potrebna za celovito sanacijo, priš- la kmalu. Pa je še po letu dni ni. »Od velikih obljub pomoči nisem videl še niti centa« Lansko poletno neurje je na več kot 10.000 hektarjih obdelovalnih površin po oceni ptujskega kmetij- sko-gozdarskega zavoda povzro- čilo za več kot 11 milijonov evrov škode. Že proti koncu lanskega julija so se na izredni seji sestali člani sveta ptujske enote KGZS in razpravljali o posledicah v kmetij- stvu po neurjih ter o možnostih za omilitev škode, ki so jo neurja prizadejala kmetom. Sprejeli so tudi več sklepov, med drugim so predlagali sprejem interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019, prepričani, da je ocenjena škoda tako velika, da zahteva pomoč države. Spomnimo, da se je vlada seznanila z oceno škode na kmetij- skih pridelkih, ki jo je pripravil ptu- jski kmetijsko-gozdarski zavod, pa tudi z njihovimi predlogi oziroma zahtevami. Vlada se je strinjala z oceno, kaj pa zdaj? Po besedah direktorja zavoda Andreja Reberniška se je prejšnja vlada strinjala z uveljavitvijo ne- katerih ukrepov, med katerimi je bilo tudi oblikovanje posebne po- moči kmetijskim gospodarstvom v težavah in upoštevanje višje sile. Izvedbo tega sklepa je naložila re- publiški upravi za zaščito in reševa- nje v sodelovanju s KGZS, agencijo za okolje, slovenskim združenjem zavarovalnic ter agencijo za kme- tijske trge in razvoj podeželja. Oškodovancem tako ni preosta- lo drugega kot čakati na končne odločitve o odškodninah in v ko- likšni meri bodo predlagani ukrepi upoštevani. Čeprav je po izjavah politikov, ki so si na terenu pred kamerami ogledovali škodo in v soju žarometov pritrjevali nujnosti izplačila odškodnin, kazalo, da bo država tokrat na pomoč priskočila hitro, se to ni zgodilo. Že takrat je bilo namreč jasno, da bodo po- stopki znova (pre)dolgo trajali in da kmetje v primeru pozitivnih od- ločb odškodnin ne morejo pričako- vati nič kaj pred aprilom. Po dobrem letu dni še nič novega No, tudi april je minil, oškodo- vani kmetje pa po več kot letu dni od uničujočih neurjih še kar čakajo. »Vse smo naredili, kar so zahtevali od nas: popisali škodo, jo ocenili in prijavili. In kaj se je zgodilo? Do da- nes popolnoma nič. Od velikih ob- ljub pomoči nisem videl še niti cen- ta in bogve, če ga sploh kdaj bom,« je razočaran markovški kmet Franc Obran. petek  28. avgusta 2020 3Aktualno Za izplačilo odškodnine še ni sprejeta niti zakonska podlaga ... Da odškodnine za lanske naravne nesreče – neurja s točo – še niso bile izplačane, so nam potrdili tudi na kmetijskem ministrstvu, iz njihovega pojasnila pa ni niti približno jasno, kdaj bi do izplačil lahko prišlo. »Za izplačila namreč še ni bila sprejeta zakonska podlaga, to je odlok o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019. Omenjeni predpis je trenutno v vladni obravnavi. Takoj, ko ga bo vlada potrdila, bo objavljen v Uradnem listu RS.« Ptuj sicer ni edina občina, ki jo je 7. in 8. julija lani prizadelo neurje, je pa občina, v kateri je bila škoda največja. V 63 občinah naj bi bila škoda zaradi lanskoletnih neurij julija in avgusta ocenjena na kar 25 milijonov evrov. Država je v začetku letošnjega leta obljubila, da bo ukrepala skladno z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Ptuj, Podravje  Državna pomoč po neurju 2019 ostala pri besedah Obljubljenih sredstev za pomoč po neurju še po letu dni ni 7. julija je minilo natanko leto dni od neurja, ki je pustošilo po Ptuju in okolici. Tisto nedeljsko popoldne so zaznamovali siloviti nalivi, veter in toča. Škoda je bila velika, tako na objektih kot kmetijskih kulturah. Številni kmetje so v nekaj minutah izgubili vse pridelke, veter je odnašal strehe, podiral drevesa, dež pa je zalival objekte, ceste ... Čeprav je bila takrat pomoč države ob- ljubljena, pa še po letu nihče od oškodovanih ni prejel nobene fi nančne pomoči. Foto: ČG Podravje  Vinogradnike skrbijo odkupne cene Grozdje se bo prodalo, a po nižji ceni Letošnji pridelek grozdja bo očitno odličen, kar je blagoslov vsakega vinogradnika, a letos za premnoge obenem tudi prekletstvo. Zaradi pandemije so namreč kleti še vedno pol- ne lanskega in predlanskega letnika, zato je bojazen, kam z novim grozdjem, še kako na mestu. Že v maju je Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-goz- darskega zavoda, napovedal dober pridelek in težave z jesenskim od- kupom grozdja. Po njegovi oceni na Ptujskem zaradi uničujoče toče morda ni toliko viškov lanskega vina, jih je pa zato več na Radgonskem in Ormoškem. Zanimalo nas je, kako bo z letošnjim odkupom grozdja in cenami. V Ptujski kleti bodo, kot so že večkrat zagotovili, odkupili vse po- godbene količine grozdja, saj bodo tako svoje obveznosti do dolga leta zvestih vinogradnikov-kooperantov poravnali tudi v teh težkih časih. »Cen za odkup še nismo dorekli, jih pa bomo objavili prihodnji teden,« pravi Tine Kek, direktor kleti. Odkupna cena povprečno 50 centov Na vprašanja, od koga, koliko in za kakšno ceno bodo letos odkupo- vali grozdje, iz Ormoške kleti sicer nismo prejeli odgovora, je pa nanje vsaj delno odgovoril Branko Valenko, direktor Kmetijske zadruge Ptuj. »Sklenjenih pogodb se bomo držali in odkupili vse količine grozdja. Nehvaležno pa je že zdaj govoriti o odkupnih cenah, saj se situacija spreminja iz dneva v dan, je pa jasno, da bodo nižje od lanskih. Med- tem ko je bila lani povprečna cena 63 centov za kilogram, bo letos okrog 50. Ko smo izvedeli, da bo Ormoška klet odkupila 15 odstotkov manj grozdja, smo se na zadrugi nemudoma lotili iskanja dodatnega kupca. Na srečo nam je uspelo in vinogradnikom vsaj glede odkupa grozdja ni treba skrbeti, ker bomo odkupili vse količine.« Foto: ČG Starše  Prodaja zemljišča padla v vodo Na razpis se ni prijavil nihče 21. avgusta naj bi na občini Starše potekalo odpiranje ponudb zainteresiranih investitorjev. Sledilo je neprijetno spoznanje. »Do poteka roka, postavljenega v javnem razpisu, ni prispela nobena ponu dba, prav tako ni bilo izvedeno nobeno plačilo varščine,« so povedali na občinski upravi. Na občini so si prizadevali za prodajo občinskih nepremičnin v skup- ni izmeri 11.791 m² v Staršah. Za tri parcele naj bi investitor odštel naj- manj 310.000 evrov ter zgradil Medgeneracijsko središče z domom za upokojence s 140 posteljami. Do konca 2022 naj bi bila dela zaključena in pridobljeno uporabno dovoljenje. Sedaj pa je vse skupaj obtičalo. Javni razpis za prodajo zemljišč, na katerih naj bi potencialni kupec zgradil Medgeneracijsko središče z domom za upokojence, se je v dru- gi polovici avgusta razpletel. Kljub zagotovilom vodstva občine, da naj bi se resno pogovarjali vsaj z enim potencialnim investitorjem, nihče ni podal vloge za nakup nepremičnin. Investitor s fi go v žepu Zakaj je dogovarjanje spodletelo, vedo zgolj v vodstvu občine in investitor sam. Med občani sedaj krožijo ugibanja, da je skrivnostni investitor držal fi go v žepu ali pa ga sploh ni bilo. Morebiti pa ga je zmotilo dejstvo, da javnost v Staršah zanima, kaj in kako se ravna z občinskim premoženjem ... Na občini še vedno niso razkrili, kdo je bil potencialni investitor, ki ni želel biti niti omenjen v javnosti, prav tako za zdaj še niso komentirali razpleta na razpisu, saj razmišljajo o nadaljnjih rešitvah. Dejstvo je, da je v tem trenutku projekt zastal, vendar v Staršah ne bodo obupali. »Na občini bomo še naprej stremeli k temu, da se medgeneracijsko središče z domom za upokojence v prihodnosti postavi. Aktivnosti bomo nadaljevali,« je zagotovil podžupan Marjan Malek. Kako in kdaj, pa ni želel napovedati. Foto: SD Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 4 Glede na posebne razmere de- lovanja pa je uporaba knjižnic pri- čakovana in vseeno zadovoljiva, menijo v slovenjebistriški knjižnici. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slo- venska Bistrica si je s svojimi kra- jevnimi knjižnicami ves čas priza- devala postati mesto srečevanj, pogovorov, torej druženja. Stroka oz. politika je tovrstne socialne stike označila za nevarne. »Na ob- razih so maske, nasmehi knjižničar- jev so nevidni. Pokoronska podoba knjižnice je spremenjena, omejen je prosti dostop do knjižničnega gradiva, omejena je uporaba čital- nice, prav tako se odsvetuje brska- nje po knjigah, poslanstvo knjižni- ce je tako okrnjeno,« je dejala di- rektorica Patricija Breznikar. Kljub temu pa se trudijo, da bi bile knjige še naprej zveste spremljevalke nji- hovih članov, kar je po mnenju di- rektorice še posebej pomembno v času, ko je druženje z drugimi ljud- mi omejeno. Letos 12.000 manj obiskovalcev Statistka knjižnice pravi, da je matično knjižnico v Slovenski Bi- strici lani v prvih sedmih mesecih obiskalo nekaj manj kot 39.000 obiskovalcev, v enakem obdobju letos pa 12.000 manj. »Tako smo dosegli 69 % lanskega obiska, kar je visok delež glede na dejstvo, da je bila knjižnica več kot mesec in pol zaprta za obisk ter se ne izvajajo prireditve in obiski skupin,« je šte- vilke pokomentirala Breznikarjeva. Tem številkam sledi tudi količina iz- posojenih enot knjižnega gradiva, tako so dosegli 69 %izposoje lan- skega leta. »Kljub daljši zaprtosti je izposoja gradiva na ravni pretekle- ga leta. Glede na posebne razmere delovanja knjižnice je njena upora- ba pričakovana in zadovoljiva,« je še dodala direktorica. Na Ptuju manjši vpis novih članov Postopen porast obiskov pa opažajo v ptujski knjižnici Ivana Potrča, a na drugi strani zazna- vajo manjši vpis novih članov, je povedala v. d. direktorice Milena Doberšek. »To je predvsem posle- dica vsesplošne zadržanosti ljudi in zamrlega obiska šolskih in predšol- skih skupin, saj se morajo tudi šole prilagajati trenutnim novim raz- meram.« Sicer pa v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj zaznavajo nove trende na področju dostopa do informa- cij, predvsem v smeri selitve v sple- tno okolje. »Številni uporabniki so, čeprav zapriseženi zagovorniki ti- skanih knjig, zaradi nastalih razmer posegli po e-knjigah. Tako smo na primer v aprilu, ko je bila knjižnica zaprta za uporabnike, zabeležili velik porast izposoje e-knjig. Aprila je mesečna izposoja presegla celo- letno izposojo e-knjig v preteklem letu.« Ne glede na to, ali je zgodba odtisnjena na papir ali je vidna na ekranu, pa Doberškova pravi, da je branje potovanje in s tem uteha, ki sprosti, umiri misli in daje novih moči. petek  28. avgusta 20204 Podravje Foto: Črtomir Goznik Podravje  Obisk knjižnice in izposoja knjig skromnejša kot lani Pokoronska podoba knjižnic je spremenjena Zaprta vrata knjižnic v času epidemije in omejitveni ukrepi v zvezi s covidom-19 so vplivali na obisk in izposojo knjig v slovenskih knjižnicah, pa tudi na vpis novih članov. Med epidemijo je namreč strmo padla izposoja fi zičnih knjig, na drugi strani pa je poskočila izposoja e-knjig, tudi za 1000 odstotkov. Spomladi 2008 je Zajc Knavsova prevzela vodenje občinske uprave v Račah, in kot pravi župan Branko Ledinek, so v tem obdobju dobro sodelovali. »V čast mi je bilo so- delovati s strokovnim in utečenim timom sodelavcev,« je povedala tudi Zajc Knavsova. A prepričana je, da je napočil čas, da svojo po- klicno pot nadaljuje drugje. »Služ- beno pot bom nadaljevala v Skup- ni občinski upravi Maribor, ki jo je ustanovilo 18 občin ustanoviteljic, odprta je tudi pot za priključevanje ostalih občin. Menjava delodajalca mi tako predstavlja nov karierni iz- ziv,« je dejala. Kdo bo Zajc Knavso- vo v Račah nasledil, za zdaj še ni znano, čeprav so vloge kandidatov že oddane. Rače-Fram  Iščejo novega direktorja občinske uprave Zorica Zajc Knavs odhaja drugam Sredi poletja je marsikoga presenetila vest, da na občini iščejo nov obraz za vodenje občinske uprave. Sedanja direktorica Zorica Zajc Knavs se po dvanajstih letih poslavlja. Foto: arhiv občine Rače – Fram Ptuj  Razpis za delovno mesto direktorja Kdo bo vodil enega največjih domov 20. novembra letos se direktorici Doma upokojencev Ptuj Jo- žici Šemnički izteče petletni mandat. Razpis za prosto delov- no mesto direktorja enega največjih slovenskih domov je bil objavljen v petek, vsekakor pa se obeta zanimiva borba za ta zelo vroč in zaželen stolček. Svet Doma upokojencev Ptuj je konec julija na seji sveta sprejel sklep, da se razpiše prosto delovno mesto direktorja. Objavljen je bil v Uradnem listu in časopisu Štajerski tednik. Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev imeti visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj ali višjo strokovno izobrazbo (69. člen ZVS) in 20 let delovnih izkušenj ali visoko strokovno oz. univer- zitetno izobrazbo druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri in pet let delovnih izkušenj. Pogoj je tudi opravljen program za vodenje socialnovarstvenega zavoda, kar pa ni ključno, saj ga lahko opravi v roku enega leta od začetka opravljanja nalog direktorja, sicer mu mandat preneha. Ta traja pet let, izbranemu kandidatu pa začne teči s 1. decembrom 2020 oz. z dnem, ko bo soglasje k njegovemu imenovanju izdal minister, pristojen za socialno varstvo. Foto: ČG Jožica Šemnički se poslavlja z mesta direktorice Doma upokojencev Ptuj. Vodenje tega zavoda je prevzela decembra 2014. IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilstvo Medpodjetniški izobraževalni center Višja strokovna šola ŠE VEDNO SE NAM LAHKO PRIDRUŽITE V PROGRAMIH:  SLAŠČIČAR  PEK  MESAR  POMOČNIK V BIOTEHNIKI INOSKRBI  ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK(3+2)  INŽENIR ŽIVILSTVA INPREHRANE ZA INFORMACIJE O VPISU: Raziščite in obiščite:www.icp-mb.si Pišite: info@icp-mb.si Pokličite: 02 320 8616 Z znanjem rastemo in se povezujemo. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Časa za prijavo imajo kandidati 15 dni od dneva objave, kar pomeni, da se rok izteče 4. septembra. Vloge bo obravnaval svet v novi sestavi. Kot je znano, so bili štirje od skupaj petih predstavnikov ustanovitelja, Vlade RS, zamenjani. Ti naj bi se na svoji prvi skupni seji sestali čez nekaj dni, v naslednjih te- dnih pa jih čaka veliko dela. V njihovih rokah je pomembna odločitev o tem, kdo bo naslednjih pet let vodil ptujski Dom upokojencev. Še prej pa bodo morali izbrati predsednika sveta zavoda, kot potencialna kandidata se omenjata Milan Klemenc (DeSUS) in Igor Kopše (SMC). Gotovo pa je, da se Jožica Šemnički poslavlja z mesta direktorice Doma upokojencev Ptuj. Vodenje tega zavoda je prevzela decembra 2014, po odstavitvi dolgoletne direktorice Kristine Dokl, ki je pred tem dom vodila polnih 25 let. Majšperk  Promocijski video, ki ni stal niti evra Ptujska Gora v dveh minutah Turistično društvo Ptujska Gora je nedavno pripravilo in na platformi Youtube obja- vilo promocijski video, s katerim vabijo vse, ki so željni kulturnih in naravnih lepot ter kulinaričnih dobrot, k obisku Ptujske Gore z okolico. Video je pripravila mlada ekipa turističnega društva z manj kot de- setimi člani. Pod besedo pripravila pa se skriva: idejna zasnova, sce- narij, snemanje, montaža in nato objava. Prav vse so naredili sami, in to prostovoljno. »Tudi mladi želi- mo nekaj prispevati k turističnemu razvoju svojega kraja in okolice,« je začela ena izmed najaktivnejših članic Anja Predikaka. Lansko po- letje so tako mladi člani sklenili po- sneti video. Najprej so spisali zgod- bo, si ogledali prizorišča, k snema- Foto: Mojca Vtič Uporaba splošnih knjižnic je ne glede na posebne razmere, ki jih je povzročil novi koronavirus, optimalna v primerjavi z dru- gimi področji kulture, ocenjuje predsednica združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. Na podlagi podatkov nekaterih knjižnic je obisk v knjižnicah v maju, juniju in juliju primerljiv z lanskim obiskom v tem obdobju. Je pa nekoliko nižja izposoja gradiva in znaša od okoli 60 do 75 odstotkov lanske izposoje, kar gre pred- vsem na račun maja, ko so uporabniki gradivo predvsem vračali. nju prepričali sodelujoče igralce ter se lotili dela. »Naj poudarim, da smo na področju snemanja in montaže popol- ni amaterji.« Posneli so materiala, da bi lahko pripravili nadaljevanko, se je pošalila Anja. Čez zimo pa so se lotili montaže videa. »Skušali smo zaobje- ti in prikazati Ptujsko Goro v najlepši luči. Menim, da nam je uspelo,« je de- jala. In res, podobe Ptujske Gore od blizu in daleč, od sončnega vzhoda do zahoda, pogledi na haloške griče in Dravsko polje, vse to in še več so zajeli v skoraj dvominutni video, ki je stal ogromno prostega časa, fi nančno pa niti evra. Na video in še posebej na mlade je ponosna tudi županja Darinka Fakin, ki si je delo mladih občanov ogledala na posebni predstavitvi promocijske- ga fi lmčka minulo soboto. »Video je odličen. Resnično sem ponosna na naše mlade in na njihovo delo,« je de- jala županja. Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  28. avgusta 2020 5Podravje Kot so poudarili, priporočila go- vorijo o prilagoditvi urnika in nači- nu pouka na daljavo, a o tem, kako si ministrstvo in zavod to predsta- vljata, ne izvedo ničesar. Nedorečeno tudi ocenjevanje Podobno nedorečeno je po mnenju Sviza še vprašanje ocenje- vanja. Čeprav je znano, da izobra- ževanje na daljavo povečuje raz- like v škodo tistih, ki imajo slabše materialne razmere, odgovorov, kako bodo te učinke nevtralizirali, ni, navajajo. Nekoliko bolj jasno je le, da so »naložili« priporočilo, naj učitelji pri »osvajanju znanja in ocenjevanju« pri izvajanju pouka na daljavo upo- števajo pogoje, ki jih imajo različni učenci in dijaki. Ob tem pa v Svizu pogrešajo enotna navodila, merila, jasen opis postopkov opredelitve takih učencev ali dijakov. Ob tem se v sindikatu sprašujejo, ali naj šole, ravnatelji in učitelji sami iz- delajo prilagoditve izvajanja pouka na daljavo. Povsem nejasno je tudi, zakaj šolsko ministrstvo in zavod za šolstvo nista pripravila strokovnih priporočil za predšolsko vzgojo ter za osnovne šole s prilagojenim programom Dodatno delo neovrednoteno Prav tako priporočila učiteljem ter drugim strokovnim delavcem nalagajo obsežno dodatno delo, ki ni nikjer ovrednoteno, še zlasti ob morebitnem izvajanju pouka na daljavo, poudarjajo v sindikatu. Ministrstvo je sicer že spomladi prejelo predlog Sviza za sklenitev dogovora o vrednotenju dodatnih nalog, a ga je brez obrazložitve za- vrnilo. Tako je ostalo do danes. Podravje, Slovenija  SVIZ s hudo kritiko nad ministrstvo Modeli pouka so presplošni! Pred začetkom novega šolskega leta v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) znova opozarjajo, da so modeli in priporočila o izvajanju pouka presplošni. Sicer pa v sindikatu izpostav- ljajo, da si v trenutnih razmerah želijo čim običajnejše delovanje vrtcev, šol, dijaških domov in fakultet. »Osnovni slabosti priporočil sta njihova pretirana splošnost ter izogibanje odgovorom na zahtevna vprašanja. To je najbolj očitno pri izvedbi pouka na daljavo, ki je v primerjavi s spomladanskim izobraževanjem na dalja- vo bistveno zahtevnejše za izvedbo,« so zapisali v sporočilu za javnost. Foto: Nataša Juhnov/M24 Podravje  Moja dežela – lepa in gostoljubna 2020 Doživetja pri majhnih ponudnikih Letošnji projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je vses- lovensko tekmovanje v urejenosti in gostoljubnosti mest, krajev, vasi, glampingov, tematskih poti ter mestnih, trških in vaških jeder, je že 29. po vrsti. Za najboljše tri v vsaki kate- goriji – letos so se pridružile tudi slovenske vojašnice – skupaj tekmuje kar 158 tekmovalcev oz. kandidatov. Najmočnejše zastopstvo imajo mesta, ki jih je skupaj 39, izletni- ških krajev je 37, turističnih krajev 13, zdraviliških krajev 13, sedem je hostlov, 19 kampov in glampingov, 16 tematskih poti ter 14 slovenskih vojašnic. Petrol pa bo v okviru letošnje akcije ocenjeval svoje bencin- ske servise. V igri Ptuj, Kidričevo, Cirkulane in Podlehnik (Gorca) S Ptujskega v letošnji akciji sodelujejo Ptuj kot mesto v kategoriji srednjih mest in mestno jedro med mestnimi jedri, Kidričevo, Cirku- lane in Gorca z viničarskim in etnološkim muzejem pa v kategoriji iz- letniški kraji. Komisije za ocenjevanje bodo oglede na terenu zaključile sredi septembra. Zmagovalce bo Turistična zveza Slovenije razglasila na zaključni prireditvi akcije, na Dnevih slovenskega turizma, ki bodo letos potekali v Laškem med 12. in 14. oktobrom. Kandidate s Ptujskega sta 20. avgusta ocenili Vanja Ločniškar in An- dreja Vesel, članici strokovne državne komisije v kategoriji zdraviliških in izletniških krajev, malih in srednjih mest. „Ocenjujemo uspešen ra- zvoj turizma, predvsem pa urejeno in gostoljubno okolje, kar je tudi temeljni smisel projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna. Viden je napredek pri novih turističnih produktih, ki nagovarjajo različne tipe obiskovalcev. V porastu so doživetja pri majhnih ponudnikih, kje tu- rist odkriva lokalne okuse. Na splošno se kakovost turistične ponudbe dviga na višjo raven,“ je povedala Andreja Vesel. Poudarila je, da ima vsako mesto, vsak kraj nekaj posebnega, vsak ima svojo edinstveno zgodbo, kar ga dela unikatnega. To velja tudi za Ptuj, ki je staro mesto novih doživetij. Oživljanje mestnih jeder pomeni kakovostno revitali- zacijo mest in višji standard urbanega načina življenja v mestih. Tržnica je veliko več kot le trgovina na prostem, ob vsej družbeni vlogi velja izpostaviti njeno vlogo pri razvoju turizma v mestu, povezovanju mes- ta s podeželjem ter lokalnimi ponudniki. Foto: Črtomir Goznik Slovenija  STO z javnim pozivom Pomoč turističnim vodnikom Slovenska turistična organizacija (STO) je sredi tedna obja- vila javni poziv poslovnim subjektom, ki opravljajo dejavnost turističnega vodenja v Sloveniji. Na voljo je do 146.000 evrov, od tega lahko posameznik pridobi najmanj 500 evrov. Gre za nov ukrep, ki bo v pomoč slovenskemu turizmu v času okre- vanja po epidemiji covida-19. »Turistično vodenje ne pomeni le usmerjenje turista na njegovi poti, temveč izboljšuje kakovost doživetja na destinaciji,« je poudarila direktorica STO Maja Pak. »Usposobljeni in licencirani turistični vodniki so neprecenljivi pri ustvarjanju edinstvenih, avtentičnih in personaliziranih doživetij,« je podčrtala. Pakova verjame, da bo tudi danes objavljen poziv v pomoč pri okrevanju slovenskega turizma po epidemiji covida-19 in bo pomembno pripomogel k odkrivanju in spoznavanju Slovenije. Prijavitelj lahko na javni poziv prijavi načrtovane projekte turističnega vodenja v Sloveniji z obvezno vključenim licenciranim turističnim vodnikom. Podjetniki posamezniki lahko pridobijo najmanj 500 evrov in največ 2500 evrov podpore. Gospodarske družbe pa lahko pridobijo najmanj 1000 in največ 5000 evrov. Javni poziv je odprt od danes do porabe sredstev. STO v ponedeljek pripravlja tudi spletni informativni dan, na katerem bo zainteresiranim podal dodatne informacije v zvezi s pripravo projektov. Niti ministrica ne ve ... Podrobnejše informacije v zvezi navodili za starše in šole v novem šolskem letu si je prizadeval na ministrstvu za šolstvo pridobiti tudi naš časnik. A so v odgovoru le dejali, da nam natančnejših informacij o načinu dela v šolah in napotkih za starše ministrica ne more dati in naj se raje obrnemo na Zavod RS za šolstvo. Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 6 Kljub vsem poskusom omilitve posledic epidemije so te očitne. Brez intervencije države bi bile se- veda razsežnosti še veliko hujše, pa vendar smo daleč od idealnega stanja. V primerjavi z enakim ob- dobjem lani je samo na ptujski eno- ti Zavoda za zaposlovanje RS avgu- sta letos bilo 847 brezposelnih več. Trend zmanjševanja števila brez- poselnih oseb v evidenci se je, sicer z manjšimi nihanji, konstantno zni- ževal zadnjih pet let, vse do konca marca 2020, ko je zaradi nujnih ukrepov za zajezitev epidemije zastala gospodarska aktivnost. „Do marca smo beležili ugodne za- poslovalske trende. Veliko deloda- jalcev se je srečevalo s težavami pri pridobivanju ustreznega kadra. Po marcu 2020 pa se je situacija pre- cej spremenila. V evidence obmo- čne službe Ptuj se je v mesecih od marca do konca maja 2020 prijavi- lo skoraj tisoč novih brezposelnih oseb, kar je praktično skoraj trikra- tnik običajnih prijav v teh treh po- mladnih mesecih. Samo aprila se je tako prijavilo 718 novih brezposel- nih oseb (običajno se aprila prijavi manj kot 200 novih), odjavilo pa le 178 – običajno se aprila odjavi oz. zaposli okrog 400 oseb iz vrst brezposelnih,“ pojasnjuje direktor Zavoda za zaposlovanje OS Ptuj Tomaž Žirovnik. Delodajalci še niso prebrodili najtežjega obdobja Na srečo pa je tudi zaposlova- nje, z izjemo izjemno slabega apri- la, konstantno visoko. Kot ugota- vlja Žirovnik, je delodajalcem pre- težno le uspelo nekako prebroditi najtežje obdobje zastoja, ustrezno prilagoditi in organizirati svoje de- lovne procese in posledično po- novno zaposlovati: „Seveda je ve- liko delodajalcev koristilo ukrepe pomoči države (interventni ukrepi na trgu dela), s pomočjo katerih so ohranili delovna mesta. Prav tako pospešeno koristijo spodbude za novo zaposlovanje, kar lahko navdaja z zmernim optimizmom. Dejstvo pa je, da so nekatere pa- noge in s tem povezana delovna mesta bolj na udaru in neodvisno od razmer, ki so povezane s koro- nakrizo, obstaja možnost, da iz- gube teh delovnih mest niso zgolj začasne narave.“ Kot posebej velik problem naše- ga območja Žirovnik izpostavlja te- žave, v katerih se je znašla družba Boxmark Leather. Kot pravi, so te posledica spleta različnih neugod- nih okoliščin, zaradi katerih je bilo zmanjšanje števila zaposlenih nuj- petek  28. avgusta 20206 V središču Se stanje v državi končno umirja? Januarja letos je bilo na Zavodu za zaposlovanje RS prijavljenih 79.841 brezposelnih oseb. Do marca je ta številka padala, konec tretjega meseca je bilo registriranih 77.855 iskalcev zaposlitve. Nato se je – očitno kljub vsem interventnim ukrepom, brez katerih bi stanje bilo še precej težje – začel skokovit porast. Po nekaj katastrofalnih mesecih je poletje prineslo vsaj malo optimizma; 23. avgusta je bilo v Sloveniji 88.415 brezposelnih. To je še vedno skoraj 9.000 ljudi več kot v začetku leta, a je spodbuden podatek, da vsaj nismo več priča nenehnemu porastu. Slovenija, Spodnje Podravje  Jesen trgu dela ne obeta nič dobrega, brezposelnos Se zaradi možnih dodatnih odpuš Na ptujski enoti Zavoda za zaposlovanje je trenutno 3.301 registrirana brezposelna oseba. To so visoke težave. Pričakovati je sezonski vpliv, ki se odraža v povečanem številu iskalcev prve zaposlitve, saj se d Trenutno je v evidencah brezposelnih na OS Ptu Med spodnjepodravskimi podjetji letos največ od Podravje  Koruzna letina bo dobra Pri ceni scenarij s pšenico Obeti za letošnji pridelek koruze so pozitivni. Potem ko jo je spo- mladanska suša sprva nekoliko zavrla v rasti, se je kasneje ob visokih temperaturah in vlagi lepo razvila. Pridelek bo torej dober. Kako pa bo z odkupnimi cenami? »Spravilo koruze se bo začelo čez kakšen mesec dni, vendar cene še niso znane oziroma dorečene. Ve pa se že, da bodo nižje kot lani,« pravi prvi mož Kmetijske zadruge Ptuj Branko Valenko. »Morebitna suša koruzi ne more več škoditi, toča tudi ne, zdaj nas lahko skrbi samo še kakšno dolgotrajno deževje. Zaradi preveč vlage se namreč razvijejo strupeni toksini, posledično seveda pade kakovost koruze,« pravi Franc Obran, kmet iz Zabovcev v občini Markovci, ki prideluje koruzo na 12 hektarjih obdelovalnih površin na različnih lokacijah. »Kar se odkupne cene tiče, predvidevam, da se bo ponovil scenarij s pšenico, da bodo torej odkupne cene v primerjavi z lanskimi nižje. Vsaj tako je slišati. Glavno vlogo bodo pri oblikovanju cene kot vedno odigrali Perutnina Ptuj, Panvita, veliki mlinarji in italijansko tržišče. Njihova logika je taka, da je ob dobri letini odkupna cena nižja, izdelki pa se potem v trgovinah podražijo. Tako je to v naši ljubi državi.« Foto: ČG Letošnji pridelek koruze bo dober, odkupne cene pa očitno nižje od lanskih. Ptuj  Kurentovanje 2021, 2022 in 2023 Dve vlogi za organizacijo Konec julija je bil objavljen razpis za izvedbo izvajalca za ko- mercialni del Kurentovanja v naslednjih treh letih. Pravočasno sta prispeli dve ponudbi, sledi ogled lokacij, ki jih ponujata za izvedbo največjega ptujskega festivala, in izbira enega izmed njiju. 17. avgusta se je iztekel poziv za izvedbo komercialnega dela Kuren- tovanje 2021, 2022 in 2023. „Prispeli sta dve vlogi. Prijavitelja smo poz- vali k dopolnitvi vloge, kar sta tudi pravočasno dostavila. Nadalje še bomo v sklopu štiričlanske komisije izvedli ogled lokacije in predstavi- tev programa v živo, nato bo izbran eden izmed ponudnikov,“ je krat- ko povzela Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Na vprašanja o tem, kdo je oddal vloge, ni želela odgovarjati, češ da v fazi izbornega postopka ne dajejo informacije o prijavljenih kandidatih. Neuradno naj bi eden izmed dveh prijavljenih bilo celjsko podjetje Son- gevents, ki je bilo zadolženo za letošnjo izvedbo komercialnega dela Kurentovanja v dvorani Qcenter. Andrej Klasinc, predsednik sveta Zavoda za turizem Ptuj poudarja, da je njihova ključna naloga trenutno izbrati dolgoročnega strateške- ga in strokovnega partnerja, saj da si ne želijo vsakoletnih izborov in zapletov. Vloge je minuli teden pregledala razširjena skupina, ki je do začetka tega tedna zahtevala dopolnitve, kar so prijavitelji tudi dostavili v dogovorjenem roku. „Dejstvo je, da so pred nami težki časi, tudi koronavirus prinaša veli- ko negotovosti. To je zadeva, ki jo mora izvajalec razumeti že vnaprej. Kar se tiče Zavoda, pa si želimo dolgoročnega partnerja, zato smo spre- jeli odločitev, da se izvede razpis za tri leta,“ še dodaja Klasinc. Še vedno v zraku ostaja dilema, kje bo Kurentovanje potekalo. Za prihodnje leto je sicer zahtevana kapaciteta dvorane manjša kot doslej. Izvajalec mora zagotoviti prostor za 2.600 obiskovalcev, polovico manj kot letos, edina dvorana na Ptuju, ki bi lahko takšno množico sprejela, pa je Campus. Alternativa je postavitev šotora. Kot pravi Srečkovič Bol- šečeva, bo tudi o tem končna odločitev znana po izbiri izvajalca. Foto: ČG Tokrat Zavod za turizem Ptuj partnerja izbira za naslednja tri leta. »Gre za naravo dela, ki je vezana na letni čas, razvojno fazo rastlin ter tehnologijo pridelave. Pri delu na poljih in v nasadih se namreč težko izognemo delovnim koni- cam, ko je treba delovno silo ok- repiti. Tovrstna opravila je namreč treba opraviti hitro in v omejenem časovnem obdobju. Trenutno se s potrebami po sezonskih delavcih srečujeta predvsem panogi hme- ljarstva in sadjarstva, ki enako kot vsako leto potrebujeta sezonsko delovno silo. Še vedno je največje povpraševanje po tujih sezonskih delavcih,« pojasnjujejo na Kmetij- sko-gozdarski zbornici Slovenije (KZGS). Podjetje Hmelj Dornava sezoncem omogočilo karantensko bivanje Največjo potrebo po delavcih migrantih imajo v hmeljarski in sad- jarski industriji. Predvsem prva je od te delovne sile odvisna v takšni meri, da so delavce za 14 dni nas- tanili v karanteni. »Pripeljali smo jih 30, kljub karanteni so bili priprav- ljeni priti. Za ta čas, 14 dni, smo jim omogočili hrano in stanovanje,« nam je pojasnil Drago Ciglar, direk- tor družbe Hmelj Dornava, sicer drugega največjega pridelovalca hmelja v državi. »Imamo približno 60 odstotkov delavcev iz Romunije. Opravili smo 14-dnevno karanteno. Ostali so domači. Oni so pri nas preživljali karanteno, kot zahtevajo predpi- si. To je pregledala tudi inšpekcija, zdaj pa že delajo,« pove Jožef Čas, največji hmeljar na Koroškem. »Navadno gre za osebe, ki se vsako leto vračajo k istim kmetom. Te osebe so tovrstnega dela vešče, poznajo njegove specifi ke ter ima- jo vsa potrebna znanja za to, da je delo opravljeno strokovno in v pri- mernem časovnem okviru,« doda- jajo na KZGS. V težavah tudi sadjarji in zelenjadarji Med epidemijo so imeli težave tudi sadjarji in zelenjadarji, ki veči- noma zaposlujejo delavce iz BiH in Srbije, saj je bil tudi prihod teh de- lavcev ustavljen. »Zdaj so se spet vzpostavile povezave in z upošte- vanjem navodil Nacionalnega inšti- tuta za javno zdravje poteka to na- jemanje tuje delovne sile nekoliko lažje. Seveda pa delavcev v obeh panogah še vedno primanjkuje,« so povedali na KGZS. Kot je razvidno iz podatkov Za- voda RS za zaposlovanje, je bilo med januarjem in julijem letos tuj- cem izdan za sezons v tem času Podravje  Delovno intenzivne panoge uvažale delavce kljub karanteni Hmeljarji in sadjarji v škripcih zaradi Kmetijske panoge so letošnjo sezono pred posebnim izzivom, saj so v večji meri odvisne od delavcev iz d Romunije, pa tudi iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. Delovna konica ob sezoni pobiranja pridelka je tak hrano za čas odrejene 14-dnevne karantene. Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  28. avgusta 2020 7V središču no za ohranitev preostalih delov- nih mest. Zaveda se, da je možno, da se bo v prihodnjih mesecih pre- strukturiralo še več družb, seveda pa upa, da ne na račun večjih ozi- roma množičnih odpuščanj: „Vse družbe namreč iščejo rešitve, s katerimi bi ohranili čim več delov- nih mest in s tem obdržali kader, ki je potreben za delovanje vsakega podjetja. Dodatna večja odpušča- nja letos niso napovedana in jih torej ne pričakujemo.“ V nekaterih (najslabše plačanih) panogah lahko delo dobite takoj Po recesiji leta 2008 smo potre- bovali več let, da se je stanje v go- spodarstvu in posledično na trgu dela stabiliziralo. Najti delovno mesto lani niti približno ni pred- stavljalo tako velikega problema kot danes. Mnogi se sprašujejo, kje iskati službo, kako hitro jo je mož- no najti. Kot ugotavlja Žirovnik, je trenu- tno največje povpraševanje po na- takarjih, delavcih za preprosta dela v proizvodnji, monterjih, zidarjih, gradbenih delavcih, gradbenih tehnikih, strojnikih - ključavničarjih, slikopleskarjih, tesarjih, fasader- st se bo povečevala čanj na širšem Ptujskem obeta katastrofa? e številke, ki pa so bile spomladi še višje. „Neslavni“ rekord smo dosegli maja. Čeprav se je stanje na trgu dela nekoliko umirilo, pa jesen prinaša nove dijakom in študentom iztečejo statusi. Dodatna bojazen je dejstvo, da so še vedno ogrožena delovna mesta v nekaterih največjih tovarnah v Podravju. Foto: ČG uj ZZZRS prijavljen 3.301 iskalec zaposlitve. dpušča Boxmark. Jeseni že »tradicionalno« več brezposelnih Direktor ptujske službe Zavoda za zaposlovanje RS Tomaž Žirovnik predvideva, da bo septembra še nekoliko naraščalo zaposlovanje in se zmanjševalo število novo prijavljenih, posledično bi torej bilo nižje tudi število brezposelnih. Oktober pa po navadi trgu dela prinese nove probleme, tudi v „normalnih“ razmerah. Letos najbrž ne bo nič drugače. Jeseni se namreč po navadi poveča predvsem število prijav iskalcev prve zaposlitve, ki se jim izteka status dijaka ali študenta, na statistiki brezposelnih pa se odraža tudi sezonski vpliv. Žirovnik predvideva, da se bo do konca letošnjega leta brezposelnost ponovno nekoliko povečala, a naj ne bi presegli majskih številk, ko smo dosegli 3.500 registrirano brezposelnih. Foto: Črtomir Goznik Prva trgovina Tomas Sport se je odprla že leta 2001. Trgovi- na Tomas Sport se je leta 2018 združila z znamko SportVision, vodilnim ponudnikom športne opreme, obutve in dodatkov na Balkanu. Združitev pomeni, da lahko ptujski kupci pričakujejo še večjo izbiro kakovostnih bla- govnih znamk. Tomas Sport in SportVision imata tako v Slove- niji pod svojim okriljem že 23 poslovalnic. Trgovina Tomas Sport v Qcen- tru Ptuj je edina, ki obratuje v vzhodnem delu Slovenije. Ne preseneča, da zaradi tega pri- vablja kupce od blizu in od da- leč. Trgovina Tomas Sport nudi ši- roko paleto priznanih blagov- nih znamk, med katerimi velja izpostaviti Asics, Nike, Adidas, Timberland, New Balance, Puma, UnderArmour, Conver- se, Salomon, Hoka One One ter še mnoge druge. V ptuj- ski trgovini lahko kupci izbira- jo med široko paleto obutve, oblačil ter raznih športnih do- datkov, kot so na primer torbe, kape in še mnogo več. Tomas Sport resnično kupcu ponu- ja tako široko izbiro, da se je težko odločiti med vsemi raz- ličnimi opcijami. Na srečo za takšne primere poskrbi osebje ptujske poslovalnice, ki je izje- mno prijazno in strokovno pod- kovano. Nazaj v šolo s Tomas Sportom! Našo serijo opisov partnerjev s pestro ponudbo artiklov v sklopu akcije »Nazaj v šolo« nadaljujemo s Tomas Sportom. Tomas Sport je med slovenskimi kupci že dolgo časa zelo znano in priznano ime, ki med kupci vzbuja zaupanje in pre- pričanje o kakovosti. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro od 1. septembra 2020 dalje Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ Nazaj v šolo! Verjetno se že sprašujete, kaj vse ponuja Tomas Sport v sklopu akcije »Nazaj v šolo«. V bistvu ogromno. Sprva velja izpostaviti trendovske in izje- mno praktične nahrbtnike pri- znane ameriške znamke New Era. Zraven nahrbtnika si lahko izberete tudi par čevljev znam- ke Nike, ki nikoli ne gredo iz mode. Za jesenske ure špor- tne vzgoje pa nikar ne spreglej- te kompleta trenirke znamke Adidas, ki je izjemno trpežen in vedno »in«. Priporočamo tudi zelo popularne čevlje znamke New Balance. V sklopu akcije »Nazaj v šolo« je Tomas Sport pripravil 20% znižanje na vse artikle (tudi na že znižane artikle). Da pa boste odporni na vse je- senske vremenske razmere, lahko izbirate med široko pa- leto anorakov in jaken, ki jih lahko najdete v poslovalnici To- mas Sporta v Qcentru Ptuj na Puhovi. Med njimi velja izpo- staviti zelo kakovostno znam- ko IcePeak in Altitude 8848. Za še več ponudbe in idej kaj obleči, obuti ali si opasati oko- li ramen, pa se oglasite v po- slovalnici na nakupovalni ulici, kjer Vam bodo z veseljem po- magali prijazni svetovalci. Se vidimo v Tomas Sportu v nakupovalnem središču Qcenter na Puhovi! nih 82 delovnih dovoljenj ska dela v kmetijstvu, lani u pa 192. Na KZGS so sezonce želeli izvzeti iz karantene KZGS je sicer pristojne pozvala, da se sezonske delavce v času teh izrednih razmer opredeli kot izje- me, in sicer v smislu, da je njihovo delo pomembno z družbenega in gospodarskega vidika. »Ne gre na- mreč pozabiti, da ti ljudje opravlja- jo nujno potrebna dela v kmetij- stvu, katerega primarni namen je zagotavljanje hrane za prebival- stvo. Žal pristojni za naš predlog niso imeli posluha.« Delo intenzivno, plača minimalna Glede plačila sezonskih delavcev pa so na KGZS pojasnili: »Minimal- ne urne postavke so za določene oblike dela predpisane. Če gre za pogodbo o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu, ta od 18. aprila 2020 naprej ne sme znašati manj kot 5,16 evra bruto. V primeru skle- nitve pogodbe o zaposlitvi pa velja minimalna plača, ki v letu 2020 zna- ša 940,58 evra bruto.« Potrebni so še lokalni delavci Zavod RS za zaposlovanje na svoji spletni strani objavlja ponudbo 14 podjetij, ki bodo v tem obdobju potrebovala od 610 do 670 delavcev. Seznam se lahko do jeseni še razširi, opozarjajo. »Ponudbe sezonskega dela se med seboj razlikujejo. Za nekatere je lažje najti delavce (obiranje sadja), drugod je delavce tudi zaradi zahtevnosti dela težje najti (hmeljišča, obrezovanje sadnega drevja) in se delavce zagotavlja tudi iz tujine. Sezonsko delo v kmetijstvu je fizično zahtevno, poteka na odprtem, je občasne/začasne narave. Plačilo praviloma ni visoko glede na ostale ponudbe na trgu dela, za sezonsko delo se zato odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo,« so poudarili na zavodu. pomanjkanja sezoncev držav, ki so se znašle na rdečem seznamu. Največ tovrstnih delavcev prihaja iz ko zelo odvisna od sezonskih delavcev, da so jim hmeljarji plačali nastanitev in Foto: Bobo/M24 Foto: Sta/M24 Stanje v evidenci brezposelnih na OS Ptuj, avgust 2020 Leto 2020 do 23. avgusta januar februar marec april maj junij julij avgust Novoprijavljeni 595 244 360 718 453 276 333 208 Iskalci prve zaposlitve 42 17 17 11 14 18 11 10 Iztek zaposlitve za določen čas 410 160 208 407 266 142 210 127 Stečaj podjetja 4 0 9 3 1 0 1 5 Trajni presežki 85 36 87 225 132 83 80 42 Odjavljeni iz evidence brezposelnih 338 340 395 178 387 402 397 225 Vključeni v zaposlitev 252 254 337 144 330 334 328 173 Registrirano brezposelne osebe 3016 2926 2893 3434 3500 3376 3317 3301 Vir: ZZRS OS Ptuj Kot je razvidno iz tabele, je bil na Ptujskem najbolj skokovit porast števila brezposelnih zabeležen aprila letos. Šte- vilka iskalcev zaposlitve se je v primerjavi z mesecem prej podvojila. Najopaznejši je bil tudi porast števila brezpo- selnih, ki so evidentirani kot trajni presežek. S 87 marca se je ta številka aprila povzpela na 225. Tudi zaposlovalo se je najmanj; 144 ljudi na Ptujskem je dobilo delo, kar je za polovico manj kot marca, ob začetku epidemije. Nes- lavni „rekord“ letošnjega leta smo zabeležili maja, ko je bilo na OS Ptuj ZRSZ evidentiranih 3.500 brezposelnih oseb. Poletje je prineslo nekoliko boljši pogled na statistične podatke, jesen pa straši z negotovostjo. jih, električarjih, elektromonterjih, iščejo se tudi vozniki C-kategorije, glede na obdobje pred začetkom novega šolskega leta pa je poveča- no tudi povpraševanje po učiteljih in vzgojiteljih: „Za delo v proizvo- dnji, ročno pakiranje, enostavnejša dela v montaži, pomožna gradbe- na dela, kjer niso potrebne delov- ne izkušnje in specifi čna znanja, je možno dobiti zaposlitev takoj. Tudi natakarji dobijo delo takoj. Zaposli- tev je z veliko lastnega angažmaja in nekaj sreče v povprečju možno najti nekje v roku od 3 do 6 mese- cev. To je trenutna groba ocena glede na okoliščine.“ Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  28. avgusta 20208 Kmetijstvo Podravje  Neupoštevana gozdarska zakonodaja Uredba, ki jo skoraj vsi ignorirajo Evropska unija je že leta 2010 sprejela uredbo o prevozu, pro- daji in prometu lesa z vzpostavitvijo tako imenovanega siste- ma potrebne skrbnosti pri gospodarjenju z gozdom, s katerim bi se – na kratko povedano – preprečil nezakonit posek na trgu EU. Ko prvič prodajajo les in lesne proizvode, morajo namreč pravne in fi zične osebe v skladu z uredbo vzpostaviti evidenco, s katero se prepreči nezakonita sečnja. Zato je bil uveden evidenčni list o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti, ki ga mora voditi lastnik gozda. V njem med drugim zapiše vse podatke o gozdu in posekanem drevju, priloži številko dovoljenja za posek, ki mu ga z odločbo izda Zavod za gozdove, navede, kam, kdaj in komu je les prodal, katero vrsto in kakšne količine. Poleg tega mora oceniti tveganje zakonitosti sečnje in obenem navesti ukrepe, ki jih je izvedel za zmanjšanje tveganja nezakonite sečnje. Podatek, da takšno evidenco za vsako posekano drevo v gozdu vodi manj kot 10 % lastnikov, in to kljub temu, da zakonodaja to od njih zahteva že polno desetletje, sicer skrbi, ne preseneča pa niti gozdarskih inšpektorjev. Kajti birokracije je res veliko, zato jo očitno mnogi, če so sploh seznanjeni z zakonom, preprosto ignorirajo. »Stvar je resda malce zakomplicirana, zato obrazcev, ki so razdeljeni na več poglavij, številni lastniki, posebej starejši, sploh ne znajo izpolniti,« priznava ptujski gozdarski inšpektor Drago Nemec. Največji grešniki iz Haloz, Ptuja in Ormoža Foto: Bobo/M24 Evidenco za vsako posekano drevo v gozdu kljub jasni zakonodaji vodi manj kot deset odstotkov lastnikov. Nezakonitega poseka je veliko, dodaja, še posebej na območju Ptuja, Haloz in Ormoža. »Dejstvo je, da bi se nezakonita sečnja precej zmanjšala, če lesni trgovci od lastnikov gozdov lesa ne bi kupovali kar tako, ampak bi morali za odkup najprej pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Večina lastnikov, ki jih opozorimo, da kršijo pravila in les prodajajo mimo odločbe o poseku, se izgovarja, da za ta pravila sliši prvič. Tudi če je to res in zakonodaje ne poznajo, gre za malomarnost, saj nepoznavanje zakonodaje ne opravičuje odgovornosti. Kazni za kršitelje so določene, vendar smo se zdaj za začetek lotili 'mehkega' sistema ozaveščanja in opozarjanja lastnikov gozdov brez sankcij. Naša glavna naloga je prepričati lastnike, da začnejo voditi evidenco o posekanem in prodanem lesu, poleg tega pa vzpostaviti ustrezen nadzor.« Z vzpostavitvijo sistema potrebne skrbnosti proizvajalci lesnih sortimentov in trgovci dokazujejo, da je les, s katerimi trgujejo, pridobljen v skladu z veljavno zakonodajo v državi izvora. Tudi trgovci morajo v celotni dobavni verigi zagotavljati sledljivost lesnih proizvodov tako, da so sposobni navesti gospodarske subjekte ali trgovce, ki so jim jih dobavili. V sistem potrebne skrbnosti tako spadajo še knjigovodske listine, ki spremljajo les na poti od pošiljatelja do kupca, tako lastnik, pošiljatelj, prevoznik kot prejemnik pa so jih dolžni hraniti vsaj pet let od prevoza lesa. Pri knjigovodskih listinah velja nekaj izjem, ko te niso potrebne, in sicer kadar fi zična oseba prevaža les iz gozda za lastno uporabo. Za manj kot 10 kubičnih metrov lesa mu knjigovodskih listin ni treba voditi, pri sebi pa mora imeti dovoljenje za posek lesa. Listina ni potrebna niti v primeru, ko gre za prodajo ali promet lesa med dvema fi zičnima osebama. Nekaj štajerskih lastnikov gozdov smo povprašali o tem, ali poznajo sistem potrebne skrbnosti ter z njim povezano sledljivost lesa in lesnih proizvodov. Z izjemo enega, ki zadevo sicer pozna, a je ne upošteva, so vsi samo vprašujoče povzdignili obrvi, javno se, razumljivo, nobeden ni hotel izpostaviti. Novela zakona je največ pozor- nosti javnosti vzbudila na področju statusa kmeta in pri zaostrenih do- ločilih glede spremljanja kmetijskih tal oziroma gnojenja. Kmet, ki je fi zična oseba in ni samostojni pod- jetnik, naj bi se po novem imenoval kmet posameznik, njegovo kmetij- sko gospodarstvo pa kmetija. Da je kmet pač kmet in nič drugega, so se pridušali tisti, ki se jih zade- va tiče, torej kmetje. Milan Unuk, podravski kmet in predsednik sveta ptujskega kmetijsko-gozdar- skega zavoda, se je zaradi neneh- nega spreminjanja defi nicije kmeta v zadnjih letih prijel kar za glavo, saj pravi, da so kmetje po malem že zmedeni od nazivov, ki jim jih daje politika. Tako so bili poleg navadnih kmetov že tudi aktivni kmetje, pravi kmetje, nosilci kme- tije, po novem naj bi postali kmetje posamezniki. Glede na predloge in pripombe, ki so jih na Kmetij- sko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) posredovali resornemu ministrstvu, potem ko so novelo zakona čez poletje temeljito preu- čili, pa kaže, da se bo omenjenim statusnim nazivom pridružil vsaj še en, in sicer kmetovalec. Natančna ločnica med kmetom in kmetijo »Po novem zakonu naj bi bila natančno ločena kmet kot subjekt in njegova kmetija kot objekt. Trenutno veljavni kmetijski za- kon namreč dosledno ne ločuje subjekta od objekta. Na zbornici zato predlagamo, da se izraz kmet uporablja samo za kmeta, ki je fi - zična oseba, za vse ostale statusne oblike pa predlagamo pojmovanje kmetovalec,« razmišljajo na KGZS. »Če izraz kmetovalec ne bo spre- jet, pa je treba jasno zapisati, da kmet fi zična oseba ni avtomatsko samostojni podjetnik ali kakšna druga oblika gospodarskega su- bjekta. Pri tem je treba še paziti, da se kmetu fi zični osebi ne sme spremeniti položaj na davčnem in socialnem področju.« Na zbornici tudi predlagajo, da identifi kacijska številka kmetije, tako imenovana KMD MID številka, pod katero je vpisana v register kmetijskih go- spodarstev, v primeru kmeta po- sameznika podobno kot matična številka vsakega državljana ostane osebni podatek, ki torej ni javno razkrit. Soglasje ali zgolj domneva? Uskladitev nacionalne z evrop- sko kmetijsko zakonodajo predvi- deva tudi nekaj korekcij pri soglas- ju za uporabo zemljišč. Če je kmet zakupnik zemljišča, bi moral za nje- govo uporabo pridobiti soglasje lastnika, kar se sliši povsem legiti- mno, posebej glede na dejstvo, da na tem področju prihaja do zlorab, pa vendar na KGZS menijo, da bi morali glede tega ohraniti enako ureditev, kot je bila doslej. »Trenu- tno se namreč pravica do uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč do- mneva, upravne enote pa imajo možnost dodatne preveritve, prav tako ima več možnosti, kako za- ščititi svojo lastnino, že sedaj tudi lastnik zemljišča, če ga slučajno oseba, ki vrisuje GERK-e v državi register, ne vpraša za dovoljenje. Da ni potrebe po spremembah, na KGZS utemeljujejo s potrebo po ohranitvi čim večje obdelanosti kmetijskih zemljišč. Družinski člani na kmetiji naj bi po novem med seboj sklepali do- govore oziroma podajali soglasja glede volje do skupnega opravlja- nja kmetijske dejavnosti, pa tudi soglasja do uporabe stvari, ki so v lasti družinskega člana. »Na zbor- nici tudi tu predlagamo, da se soglasje do skupnega dela in upo- rabe stvari domneva in da je skle- panje dogovora naloženo tistemu, ki si tega ne želi. Bolj se torej nagi- bamo k temu, da je aktivnost do- govarjanja naložena tistemu, ki ne želi več biti član kmetije, namesto soglasja naj ta oseba poda izjavo za izključitev.« Analiza tal da, a ne na kmetov račun Več reda in nadzora naj bi novela zakona prinesla na področju gnoje- nja tal. Spremljanje stanja kakovo- sti kmetijskih tal in gnojenja naj bi bilo poslej zakonsko določeno, in sicer sistematično z vnosom vseh analiz v enotno podatkovno zbir- ko. Kot je znano, gnojenje ni ure- jeno s kmetijskimi predpisi, zato v praksi prihaja do težav, predvsem pri ravnanju z živinskimi gnojili. »Gre za zelo široko področje, pri katerem ni nikjer defi nirano, kaj Slovenija  Pripombe KGZS na spremembo zakona o kmetijstvu Defi nicija kmeta še kar v zraku Slovenija lovi zadnji vlak, da pred sankcijami iz Bruslja na področju kmetijstva uskladi nacio- nalno zakonodajo s skupno za Evropsko unijo. Predlagane spremembe so bile v javni obravnavi do 10. avgusta, spomnimo pa, da je šlo v bistvu za nabor novosti, ki so bile v javni obravnavi in medresorskem usklajevanju že lani, a niso »šle skozi«, zaradi česar nam je EU že takrat požugala s prstom in zagrozila s kaznijo. Foto: SD Novela kmetijskega zakona naj bi naredila več reda na področju gnojenja, tudi z analizo tal, kar na KGZS sicer pozdravljajo, a ne na račun kmetov. Proti ukinitvi domače prodaje ob cestah Novela kmetijskega zakona predvideva ukinitev prodaje lastnih pridelkov in živil na stojnicah ob cesti, kar na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) odločno zavračajo in zahtevajo izjemo. »Prodaja ob cesti mora biti dovoljena kmetijam in njihovim družinskim članom. S tem ohranjamo slovensko pestrost in manjše kmetije, predvsem pa kratke verige in lokalno oskrbo. Ob povečanem obsegu dela, kot je na primer sezonska prodaja sadja ali kislega zelja, se pojavi začasna potreba po večji delovni sili. Takrat bi bilo treba omogočiti, da lahko pri neposredni prodaji začasno sodelujejo vsi ožji kmetovi družinski člani, na primer tudi hči, ki je poročena na drugo kmetijo.« je s spremljanjem organske snovi in hranil v kmetijskih tleh mišljeno oziroma za kakšno biomaso gre. Zato menimo, da je treba najprej natančno opredeliti, kaj se uvršča med odmrlo nadzemno maso ozi- roma katero odmrlo nadzemno bi- omaso bo ministrstvo spremljalo. Napovedane analize vzorcev tal seveda pozdravljamo, tako z vidi- ka ohranjanja trajne rodovitnosti kmetijskih zemljišč, varstva pred onesnaženjem in nesmotrno rabo kot ohranjanja in izboljšanja virov za trajnostno pridelavo. Prepričani pa smo, da bi morala parametre tal v pretežni meri spremljati država preko monitoringa, za katerega lahko pooblasti ustrezne inštitu- cije, ne more pa jih pridobivati na plečih kmetov. Obsežnejše analize bi namreč predstavljale neupravi- čene stroške za kmeta.« Foto: profimedia/M24 Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  28. avgusta 2020 9Podravje Ali bodo cesto res zaprli? Cesto, ki po Mestni grabi pelje do vrtca, so že pred časom nameravali zapreti za promet. Ta ideja doslej še ni bila udejanjena, vendar so jo na tribuni zopet obelodanili. Kot je navedel Podgorelec, se vozniki na tem odseku pogosto spozabijo in peljejo prehitro. Sogovorniki so se zopet strinjali, da bi se cesta zaprla, vozniki pa bi uporabljali dovoz do vrtca iz druge smeri. Izkazalo se je, da je pred njimi veliko dela, in to ne zaradi (pre-) velikih želja, temveč zaradi uredi- tve dotrajanih objektov. Fitnes zanemarjen, atletska steza z luknjami ... Fitnes na prostem naj bi bil dotrajan, po besedah Uroša Kr- stiča, predstavnika rokometašev, celo zanemarjen. Naprave naj ne bi bile več stabilne, zato so nevarne Dotrajan sta tudi atletska steza in ograja na atletskem stadionu, na kar je opozoril predsednik NK Ormož Stanko Podgorelec. »Og- raja visi v grabo, in če bi se nanjo naslonil, bi padla,« je povedal. Prav tako so se sogovorniki strinjali, da je površina atletskega stadiona nujno potrebna sanacije. Ne le, da trenutno stanje ni lepo na ogled, je tudi nevarno. »Na stezi je luknja in skrbi me, da se bo slej ko prej nekdo poškodoval. Kak otrok si še lahko zlomi nogo,« je bil jasen Ivan Golob, predsednik Atletskega kluba Ormož. Kot je bilo razbrati iz razprave, atletska steza niti ni dovolj razsvetljena. Prav tako pa atleti pogrešajo močnejšo svetilko pri uti z orodjem. Med predlogi za razvoj Mestne grabe v prihodnje je predsednik Atletskega kluba Ormož Ivan Go- lob podal predlog, da bi se v pove- zavi z atletskim stadionom uredila steza za kros v dolžini 500 metrov. Ta bi bila še posebej koristna za šolske otroke in za ormoške atlete, med katerimi prevladujejo tekači na dolge proge. Kot je pojasnil, bi ta pridobitev ormoškim atletom pomenila ogromno. Predlagal je tudi, da bi se steza uredila v tartan- ski izvedbi. Strelska zveza bi potrebovala večje strelišče Staro stavbo ob rokometnem igrišču je občina že odkupila in jo namerava preurediti. V kletnih prostorih je predvideno strelišče, a načrtovana ureditev ne zadostu- Ormož  Športna infrastruktura v Mestni grabi zaradi dotrajanosti nevarna Uničene naprave in obrabljena atletska steza kličejo po prenovi O tem so se strinjali vsi udeleženci javne tribune, na kateri je tekla beseda o željah in pričako- vanjih za prihodnje urejanje športnega parka Mestna Graba Ormož. Pretekli teden so v Mladin- skem centru Ormož skupaj sedli predstavniki Ljudske univerze Ormož, Boštjan Najžar iz občinske uprave in predstavniki društev, ki infrastrukturo v Mestni grabi uporabljajo. Foto: KG Vsa športna infrastruktura v ormoški Mestni grabi je v klavrnem stanju. S projektom »Odvajanje in či- ščenje odpadne vode v porečju Drave – Mestna občina Ptuj« se predvideva izgradnja dobrih 32 kilometrov kanalizacijskega omrežja, 16 črpališč ter izvedba 703 priključkov. Javno kanaliza- cijo nameravajo izvesti na obmo- čju Ptuja, Turnišč z naseljem do cerkve sv. Roka, ob Dravi in delu Zagrebške ceste, na območju Žabjaka in Nove vasi, Sovretove poti, Anželove ulice, Kicarja in Sp. Velovleka. Na ta način bi se omogočilo odvajanje komunalnih odpad- nih voda v javno kanalizacijsko omrežje na predelih, kjer sistem še ni zgrajen. Obenem bi zagoto- vili ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode na obstoječih čis- tilnih napravah. Pogoj za izvedbo pa je pridobi- tev kohezijskega denarja. Ocenje- na vrednost investicije brez davka znaša nekaj več kot 10 milijonov evrov, od tega je vrednost sofi - nancerskega dela EU in okoljske- ga ministrstva okrog 6,5 milijona evrov, medtem ko bi občina pri- spevala preostanek, 3,5 milijona evrov. Kot poudarjajo na MO Ptuj, je izvedba toliko pomembnejša, saj bi bila z realizacijo projekta dosežena zakonsko predpisana priključenost na javno kanaliza- cijsko omrežje: »Vsa potrebna do- kumentacija je pripravljena, v tem trenutku čakamo na odločitev o podpori Ministrstva za okolje in prostor, kar pa bo znano predvi- doma v septembru.« Ptuj  Čakajoč na 6,5 milijona evrov Na kanalizacijo bi priključili 703 uporabnike Ptujska občina te dni z razpisom išče inženirja in nadzornika za enega največjih projektov, ki ga planirajo v naslednjih letih; izgradnjo kanalizacije. Investicija je ocenjena na 10 milijonov evrov, od tega si obetajo 6,5 milijona evrov evrop- skega in državnega denarja. Na novo bi na kanalizacijsko omrežje priključili 703 gospodinjstva. Foto: ČG Septembra bo znano, ali je ptujski občini uspelo si priboriti 6,5 milijona evrov sredstev za izvedbo projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Drave. Le nekaj mesecev po odprtju ozi- roma spomladi so se pojavile prve razpoke, nato jame, sama cesta pa se je ponekod posedla. »Tako smo po cesti, ki je edina pot do naše kmetije, ki še ohranja življenje in kulturno krajino v tem delu Haloz, vsakodnevno vozili veleslalom,« je dejal kmetovalec Franc Gajšek. Ob- čina Žetale je zato od izvajalca zah- tevala, da cestni odsek ustrezno popravi, saj da je bilo ponekod na- rejenega premalo tampona in da je bila celotna investicija slabo iz- vedena. Toda podjetje Asfalti Ptuj pri odpravljanju napak naj ne bi želelo slišati ne občine z županom Antonom Butolnom na čelu, ne nadzornika. »Na koncu smo skleni- li, da jih pozovemo k prekinitvi del in unovčimo bančno garancijo, to je v višini 14.000 evrov,« je povedal župan Butolen. Sedaj naj bi dela izvedlo Cestno podjetje Ptuj. »Priš- li so, nekaj zafl ikali in preplastili, vendar močno dvomim, da bo ta nova prevleka na dolgi rok vzdrža- la zimo in druge sile narave,« meni domačin Gajšek. Dvom o kakovosti izvedenih del izvira iz, po njegovi oceni, slabo pripravljene podlage. »Podlaga bi morala biti debela vsaj 30 centimetrov, upam si trditi, da na tej cesti ni tako. Bomo videli,« je še dejal kmetovalec, ki je pouda- ril, da je v cesto v Boriče zagotovo sam vložil že več kot 20.000 evrov. Župan Butolen pa je dodal: »Popra- vili oziroma preplastili so izrezane površine, žal pa nimamo denarja, da bi cesto ponovno v celoti pre- novili.« Mojca Vtič Žetale  Po štirih letih že nova asfaltna prevleka Domačin razočaran nad izvedbo Pred štirimi leti so v Žetalah slovesno prerezali trak obnovljene ceste v Boriče proti družini Gajšek. A veselje nad novo pridobitvijo je hitro zamenjalo razočaranje nad slabo opravljenim delom podjetja Asfalti Ptuj. Investicije v podjetju niso komentirali. Foto: Občina Žetale Oktobra 2016 je družina Gajšek s Kočic organizirala odprtje in blagoslov obnovljenega odcepa v Boriče. Po manj kot letu dni so se že pojavile prve razpoke, luknje, asfalt pa se je ponekod tudi posedel. Foto: KG Od leve: Uroš Krstič, Stanko Podgorelec, Ivan Golob in Stiven Vočanec je potrebam ormoških strelskih klubov. Predvideno strelišče je namreč premajhno, ob tem pa v načrtu ni prostorov, ki so nuj- no potrebni: shramba orožja, garderobe in sodniški prostor. Na vse te pomanjkljivosti je opo- zoril predstavnik Strelske zveze Ormož Stiven Vočanec, ki je na- kazal tudi rešitev: »Na treninge hodimo na Pragersko. Govorilo se je o tem, da bi se strelišče ure- dilo v glinokopu, vendar ne kaže, da bi se lahko te napovedi kmalu uresničile. Če bi kletni prostor lahko podaljšali za 25 do 30 me- trov, bi se zgoraj še vedno lahko izvajalo karkoli, saj bi bilo celot- no strelišče vkopano. Iz tega prostora bi se lahko z minimalni- mi stroški dalo narediti deset- in petdesetmetrsko strelišče.« V planu je nov fi tnes Najžar je zagotovil, da kar se tiče namenske rabe, predlog sploh ni spo- ren, vendar: »To bi za sabo potegnilo spremembo lokacijskega načrta, kar pa traja nekje osem mesecev.« Sicer pa bo stavba, glede na vizijo vodstva občine, prinesla dodatne prostore, ki bodo zaključevali športno zgodbo v Mestni grabi. V zgornjem delu preno- vljene stavbe nameravajo urediti nov fi tnes in gostinski lokal s teraso. »Predloge bom predstavil županu in občinski upravi, jeseni pa bodo organizirane delavnice, kjer se bodo s problematiko ukvarjali študentje arhitekture. Ideje, ki jih bomo danes obravnavali, jim bodo služile kot izziv, torej da v sklopu delavnic naredijo idejne zasnove,« je še dodal Najžar. Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  28. avgusta 2020Ljudje in dogodki10 „Nismo bile pozorne in smo prišle na Ptuj na Rimske igre. Ob prihodu smo ugotovile, da bodo XIII. Rimske igre letos zaradi koro- navirusa potekale v okrnjeni obliki in da za Rimske igre tudi nimamo neke posebne vstopnice oz. česa podobnega. Ne glede na vse smo zadovoljne, da smo prišle, da bomo videle vsaj delček rimskih iger, rim- ske zgodovine Ptuja. Dogovorili smo se, da pa bomo na rimski pi- knik prišle brž, ko bo to mogoče. Ptuj je krasen, zelo nam je všeč, vse je zelo čisto in urejeno, v petek smo si ogledale celo mesto. Želele pa smo si ogledati tudi grad v Veliki Nedelji, kamor smo se odpeljale z vlakom. V ptujskem Ticu so pre- verili, da je res odprt do 17. ure. Prešerne volje smo stopile na vlak in ob 14.30 prišle pred zaprta vrata gradu, kjer nas je čakalo neprijetno sporočilo: odprto do 12. ure, čeprav naj bi bil po urniku odprt do 17. ure. Odličen velikonedeljski sladoled je vse popravil, četudi smo bile razo- čarane, da si gradu nismo mogle ogledati. Uživale smo na večerji na čudovitem vrtu gostilne Rozika. Med drevesi in na travi smo preži- vele čudovit večer v obujanju spo- minov, lepih in manj lepih, ob sme- hu so tekle tudi solze. Prelepo pa je bilo tudi na terasi gostilne Ribič, ki ji bližina reke Drave daje še dodaten čar. Tudi tu smo odlično jedle. Prenočevale smo v Termah Ptuj, kjer smo si najele dve lepi hišici. Pripeljale smo se brezplačno z vla- kom, za bivanje smo uporabile vav- čerje. Prihodnje leto pridemo zno- va na pustovanje seniorjev, upam, da ga boste organizirali. Zagotovo bomo ponovno tudi prejele nagra- do, o tem smo prepričane. Tudi rim- ski piknik imamo še v dobrem,“ je v imenu vseh veselih dam povedala Marija Tica. Rimska zgodba pa na Ptuj ni pri- peljala samo koprskih upokojenk, v soboto, ko so se rimske skupine sprehodile po Ptuju, so jih pozdra- vili obiskovalci iz vse Slovenije in tudi tujine. Nastalo je veliko lepih posnetkov, ki bodo zakrožili po spletnih omrežjih in končali v do- mačih albumih. „Glede na okoliščine in omejitve smo zelo zadovoljni, da nam je uspelo izpeljati celoten program. Žal nam je le, da ga tako kot doslej nismo v živo uspeli predstaviti obiskovalcem. Smo pa v rimskem kampu izvedli ves pro- gram in ga na sodoben način prenesli do gledalcev. Temu smo morali prila- goditi tehniko v kampu; čeprav smo Rimljani, smo jo potrebovali. Vse do- gajanje v kampu je bilo posneto, imeli smo prenose v živo, ogromno materi- ala se je nabralo. Ena izmed prednosti je, da smo imeli na spletu še več ogle- dov, kot bi bilo sicer možno sprejeti obiskovalcev. Prenose si je ogledalo petkrat več ljudi, kot smo lani imeli obi- skovalcev. Zato smo se odločili, da bo predvajanje preko spleta in televizije tudi v prihodnjih letih stalnica,“ pravi Andrej Klasinc, predsednik društva za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio LXIX, ki je organizator Rimskih iger. Veliko razumevanja do nastalih spremenjenih okoliščin so pokazale Ptuj  13. Rimske igre v okrnjeni izvedbi „Korona“ Rimljanom ne more do živega Letošnje, 13. rimske igre so zaradi epidemiološke situacije v državi potekale povsem drugače kot doslej. Kot pravijo Rimljani, ki so se že v preteklosti srečevali s pojavom kužnih bolezni, jih koronavirus ni uspel odgnati. Ptuj  Kako so koprske upokojenke unovčile ptujsko pustno nagrado Prišle na rimski piknik, a doživele še veliko več Ptujska pustna zgodba je stkala že nešteto takšnih in drugačnih zgodb. Eno so napisale tudi članice DU Olmo-Prisoje Koper, ki so se letos udeležile pustovanja seniorjev na Ptuju. Ne bodo ga pozabile, ne samo zaradi izjemnega vzdušja in zabave, tudi zaradi prvega mesta, ki so ga osvojile kot skupina Snežinke, ki je navdušila vse obiskovalce letošnjega pustovanja seniorjev na Ptuju. Prvo mesto pa jim je prineslo lepo nagrado: rimski piknik v rimskem taboru na Štukih in voden ogled po Ptuju. Foto: MG Rimska zgodba še ne bo tako kmalu pozabljena. Prihodnje leto jih čaka rimski piknik v rimskem taboru. Foto: MG Laura, Ivanka, Gordana, Marija, Stanka in Marjela v senci terase Bo cafeja. Foto: ČG Dogajanje v kampu je bilo v živo predvajano preko spleta in na ptujski televiziji PeTV. Foto: ČG Otvoritev 13. Rimskih iger v kampu na Štukih, v prvi vrsti županja MO Ptuj Nuška Gajšek in Andrej Klasinc, predsednik društva Poetovio LXIX. Foto: ČG Brez vojske ni Rimskih iger. tudi skupine. Letos gostov iz tujine ni bilo, od sodelujočih pa so navodila in priporočila za zajezitev širjenja koro- navirusa terjala spoštovanje določe- nih pravil. Od četrtka do sobote so se družili le v manjših skupinah, drugače kot sicer pa je potekal tudi sobotni dogodek. Namesto povorke, ki smo je bili vajeni, so se po mestu sprehodi- li in pripravili krajše druženje, seveda na varni razdalji. Tudi številčno je bilo bistveno manj Rimljanov kot prejšnja leta. Le nekaj deset predstavnikov različnih skupin je v centru mesta z ve- seljem predstavljalo svoje aktivnosti. So pa Rimljani znali poskrbeti za spoštovanje higienskih ukrepov in varne razdalje, saj so že iz preteklo- sti vajeni bolezni, kot je novi virus. Klasinc pravi, da je bila v Rimu najbolj znana antoninska kuga, ki je trajala od leta 165 do 180 našega štetja in je moč- no prizadela naše kraje. „Izjemno vesel sem, da nismo vrgli puške v koruzo in smo kljub okolišči- nam organizirali letošnje Rimske igre. Najlažje bi bilo dogodek odpovedati, a menim, da je prav, da tradicija gre naprej, pa tudi ljudje so potrebni dru- ženja, pa čeprav v manjšem obsegu in ob spoštovanju ukrepov, ki pa smo se jih dejansko vsi držali,“ še doda pred- sednik društva Poetovio LXIX. Sicer pa so Rimske igre le eden iz- med dogodkov, ki jih organizirajo. Vse leto je kamp na Štukih odprt tudi za najavljene skupine obiskovalcev. In čeprav so letošnje Rimske igre glede na okoliščine uspele, si organizatorji želijo, da bi jim epidemiološka situaci- ja prihodnje leto omogočila organiza- cijo v obsegu in na način, kot smo ga bili vajeni doslej. Zavedajo se, da virtu- alno doživetje ne nadomesti izkušnje. Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  28. avgusta 2020 Turizem 11 Drugo leto parkiranje plačljivo Markovska občina ima letos rezerviranih 31.000 evrov za postavitev avtomatskih zapornic za plačevanje pristojbine za uporabo postajališča in za nabavo in postavitev informacijskega zaslona. Župan Milan Gabrovec je napovedoval tudi ureditev sanitarij in tušev. »Investicije bodo izvedene še do konca tega koledarskega leta, naslednjo sezono pa začnemo pobirati parkirnino. O ceni bomo še razmislili,« je odgovoril. Sicer pa je v načrtu razvojnih programov (za leto 2018) zapisano, da naj bi občina Markovci od leta 2015 do predvidoma leta 2021 za celotno ureditev postajališča za avtodome namenila nekaj manj kot 140.000 evrov. Foto: Avtokampi.si Foto: SD Rdeči trak sta s pomočjo malih pomočnikov prerezali županja Darja Vudler Berlak in predsednica vitomarških sadjarjev in vinogradnikov Mojca Druzovič. Sveti Andraž  Odprtje prenovljene kleti E(t)noteka – prostor za druženje Z obokano kletjo, opremljeno kot vinsko, so občani Svetega Andraža v Slovenskih goricah dobili medgeneracijski center za najrazličnejše dogodke in prireditve. Kot je povedala županja Darja Vudler Berlak, je bila klet v velikosti dobrih 90 kvadratnih metrov v katastrofalnem stanju in nujno potrebna prenove, saj je vlaga v njej ogrožala celotno stavbo, v kateri so občinski prostori, turistično-informacijski center in splošna ambulanta. Uničena so bila tla in stene, dotrajane pa tudi vse inštalacije, ki so bile nezavarovane in nadometne. Urediti je bilo treba tudi razsvetljavo; ker je klet namenjena druženju različnih starostih skupin, je bilo treba prostor prilagoditi tako otrokom kot starejšim. »Tisti, ki so prostor poznali od prej, ga zdaj komaj prepoznajo, res je videti lepo, opremljen pa je v slogu vinskih kleti. Idejno zasnovo smo prepustili domačemu arhitektu Danijelu Zorcu. Ker se zmeraj trudimo, da novi ali prenovljeni prostori tudi aktivno služijo svojemu namenu, smo kleti dali veliko vsebin. Občina jo bo uporabljala za protokolarne dogodke, društvom bo na voljo za njihove prireditve, od vinsko-kulinaričnega druženja do kulturnih prireditev, občani jo bodo lahko najeli za razna praznovanja. Skratka, upam, da bomo našo e(t)noteko vzeli za svojo, jo čim več koristili in tudi skrbeli zanjo,« je na svečanem odprtju dejala županja. Foto: SD Prenovljena občinska klet bo namenjena protokolarnim dogodkom, vin- sko-kulinaričnim druženjem in kulturnim prireditvam. S projektom Večgeneracijski center Vitomarci, v katerega je bila vključena prenova občinske kleti, se je občina skupaj s partnerjem, Vinogradniško-sadjarskim društvom Vitomarci, prijavila na Lasov razpis v sklopu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), investicija pa je bila vredna približno 50.000 evrov. E(t) noteka, ki že v imenu združuje vinoteko in etnološki prostor, bo služila tudi za promocijo lokalnih izdelkov domačih proizvajalcev, hkrati z odprtjem se je simbolično začel tudi Festival jabolk in vina, ki naj bi postal tradicionalen. »V naši majhni občini imamo veliko kakovostnih sadjarjev in vinogradnikov; samo prvi obdelujejo več kot sto hektarjev površin. Zato je prav, da naredimo korak naprej pri promociji našega dela in pridelka, saj se zdi, da smo premalo ponosni nanj, še posebej pri vinu,« je povedala Mojca Druzovič, predsednica Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci. »Ker smo projekt šele zagnali, je v povojih tudi naš festival, zato tokrat predstavljamo res zelo majhen del naše siceršnje ponudbe. A to je le začetek zgodbe, ki se bo, obljubim, nadaljevala in širila.« Odprtje je potekalo na parkirišču za občinsko stavbo, s kulturnim programom so jo popestrili člani Kulturno-umetniškega društva Vitomarci, za pogostitev pa so tudi tokrat poskrbele članice Društva gospodinj Vitomarci, in sicer z lokalnimi dobrotami s poudarkom na jabolkih in drugih domačih pridelkih. V Markovce so se podali, ker so postajališče zaznali v seznamu postajališč za avtodome in ker so jim ga priporočili prijatelji av- todomarji. Na to edinstveno pot raziskovanja in vožnje pa so se podali zaradi epidemije, ki jim je prekrižala dopustovanje na morju. Tako so si izposodili avtodom in se z zemljevidom podali na pot. »En teden smo bili na Kolpi, sedaj smo se ustavili tukaj pri Ptuju, gremo še v Prekmurje, na Gorenjsko … Ci- ljev imamo še veliko, vendar nam zmanjkuje časa,« je dejala štiričlan- ska družina, ki spoznava resnično velikost naše male Slovenije. S postajališčem pri Športnem parku Zabovci so zadovoljni, saj imajo vse, kar potrebujejo – pitno vodo in elektriko, možnost odliva sani- tarnih odplak ter seveda brezplač- no parkirišče. Občina Markovci naj bi se do prihodnje sezone lotila še izgradnje sanitarij in tušev. »Tuši bi bili dobrodošla obogatitev,« meni popotnik iz Primorske, a ob tem je izrazil pomislek glede morebi- tne cene za parkiranje. »Če bo ta zmerna, to pomeni okrog 10 evrov, potem se zagotovo lahko nadejajo nadaljnjega obiska,« je še povedal med čiščenjem koles, s katerimi se je nato družina odpravili okrog Ptujskega jezera in na ogled stare- ga mestnega jedra. Občina je za ureditev postaja- lišča za avtodome namenila nekaj več kot 80.000 evrov. Uredili so sedem postajnih mest in lastnikom avtodomov ponudili vso potrebno oskrbo. Koliko avtodomarjev se je sicer na novem postajališču doslej ustavilo in prenočilo, na občini ne vedo povedati, saj evidence o šte- vilu prenočitev nimajo vzpostavlje- ne. Glede na pogovore z domačini pa je prostor obiskan oz., kot je de- jal avtodomar iz Gorice: »Prijatelj je rekel, da je bilo tako polno, da ni mogel dobiti ‚parkedžota‘.« Avtodomarstvo v porastu Tovrstno novodobno popot- ništvo, ki temelji na vodilu prideš, prespiš, plačaš in greš, postaja vse bolj popularno, še posebej pa le- tos. Po podatkih Turistične zveze Slovenije je letos mogoče zaznati rast prodaje avtodomov, hkrati pa se je v zadnjih nekaj mesecih po- večalo število izposojenih avtodo- mov. Medtem ko je avtomobiliste epidemija praktično ustavila in vsaj za dva meseca popolnoma ukini- la prodajo, je bilo pri avtodomih povsem drugače. Samo v Nemčiji so maja našteli 10.500 novih regi- stracij, kar je skoraj 30-odstotna rast v primerjavi z istim mesecem lanskega leta. V Sloveniji so do konca julija prodali 170 novih avto- domov, kar je več kot lani, ko so v vsem letu prodali 230 avtodomov. Zaradi povečanega povpraševanja je več tudi ponudnikov, ki izposo- jajo mobilne hiše na kolesih, so še zapisali na turistični zvezi. Med nji- mi sta tudi podjetji Hiša na kolesih in Nest Campers, obe iz Šenčurja. Skupaj nudita najem okrog 100 vozil, vse od kombijev do nadstan- dardnih avtodomov. Svojo temelj- no dejavnost pa so nadgradili tudi z vzpostavitvijo mreže partnerskih kampov za svoje stranke in knjižice lokalnih ponudnikov. »Še bolj smo se usmerili v slovenski trg in smo veseli, da si lahko med seboj po- magamo in raziščemo lepote naše Markovci  Postajališče za avtodome priljubljena točka med turisti »Mi smo imeli srečo, prijatelj ni dobil niti 'parkedžota'« Občina Markovci se je pred dvema letoma pridružila mreži več kot 80 slovenskih občin, ki nudijo postanek novo- dobnim turistom, ki se na pot podajo kar s hiško na kolesih. Kaj hitro je postalo postajališče na robu vasi Zabovci med popotniki precej obljudeno, tako se pogosto zgodi, da je zasedenih vseh sedem mest. »Mi smo tokrat imeli srečo,« je zaupala družina iz Primorske, ki se je letos podala na pot raziskovanja Slovenije. Foto: Mojca Vtič Družina iz Gorice se je letos odpravila na izletnikovanje po Sloveniji. Foto: MH Po podatkih Turistične zveze Slovenije je letos mogoče zaznati rast prodaje avtodomov, hkrati pa se je v zadnjih nekaj mesecih povečalo število izposojenih avtodomov. dežele. Iz te krize pa bomo torej izšli nekoliko ranjeni, a kljub temu močnejši kot prej,« so povedali. Najvarnejša oblika potovanja v času covida-19 Tako podjetji iz Šenčurja kot eden izmed najvidnejših proizvajal- cev avtodomov v Sloveniji in tudi v Evropi – Adria Mobile pa so prepri- čani, da so avtodomi in počitniške prikolice idealen turistični produkt v skrbi za zdravje v obdobju covi- da-19. »Uporabniki avtodoma ali počitniške prikolice so praviloma člani ene družine, kar pomeni, da je tveganje za možnost virusne okužbe pač bistveno manjše, kot je v primeru kapacitet, kjer se gostje frekventno menjavajo,« so pojasni- li v novomeškem podjetju in doda- li, da verjamejo, da se tudi v tej krizi ponujajo možnosti in priložnosti za rast, vendar je pot do tja še dolga in vse prej kot enostavna. Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 12 V vrtcu sprejeti vsi varnostni ukrepi »V vrtcu do potankosti sledimo vsem varnostnim ukrepom, prav tako je celotna infrastruktura urejena po vseh varnostnih pred- pisih,« je zagotovila Meškova. V vrtcu, ki je bil zgrajen v letu 2015, je vse urejeno po veljavnih standar- dih: zunanja ograja je visoka, kljuka na ograji pa kar 160 centimetrov dvignjena od tal. Prav tako so na vhodu v vrtec nameščena težka, protipožarna vrata, ki jih otroci s težavo odprejo. Vhodna vrata so iz zunanje strani tudi zaklenjena, kar onemogoča, da bi v času dopol- danskega varstva kdorkoli vstopil v vrtec. »Za varnost je maksimalno poskrbljeno, a otrok nas je prese- netil in našel pot mimo vseh ukre- pov, ki jih imamo sprejete,« je pri- znala Meškova. Sedaj, po tem do- godku, pa razmišljajo o vseh mo- žnih dodatnih varnostnih ukrepih. Govorili so že s požarnim inšpek- torjem o možnosti, da bi kljuko vhodnih vrat še dvignili. »Kaže, da bomo to lahko storili. Tako bodo otroci še težje sami odprli vrata. Prav tako smo se pogovarjali, da bi bila vrata ograje neprestano zakle- njena in bi namestili domofon, ki bi ga starši morali vedno uporablja- ti,« je naznanila Meškova. »Iznajdljivost otrok nas vsak dan znova preseneča!« Ravnateljica Meškova je ob tem še povedala: »Na vseh roditeljskih sestankih vsako leto starše po- zivamo, da otrokom ne dovolijo odpirati ograje, prav tako, da naj brez nadzora ne bi zapuščali pro- storov vrtca ali odhajali na igrala. Starše opozarjamo tudi, da drugih otrok ne spuščajo skozi vrata. Žal nam je ta dogodek dal jasno vede- ti, da standardni varnostni ukrepi ne zadoščajo. Otroci so pač iznaj- dljivi in ne glede na to, da se tru- dimo predvideti vse možne situa- cije, se nam je to zgodilo. Na srečo brez hujših posledic, a vendar smo v šoku.« Dodala je še: »Dejstvo, da so starši nekako razumeli, kako je do tega prišlo, in da nam še naprej otroka zaupajo v varstvo, me po- mirja.« »Ta dogodek nas je vse pretre- sel,« je dejala Simona Meško, rav- nateljica vrtca. »V času, ko so začeli starši prihajati po otroke, je otrok vzgojiteljico prosil, da bi šel na stra- nišče. Vzgojiteljica je imela v skupi- ni še sedem otrok, zato mu je do- volila, da gre sam. Čez nekaj minut se je odpravila za njim, in ker ga ni našla, ga je začela iskati po drugih straniščih. Otroka je nato iskalo več zaposlenih, ki so bili prepričani, da se je kam skril,« je potek dogajanja v vrtcu opisala Meškova. Zaradi urejenosti vrtca, ki naj bi zagotavljal, da se kaj takega ne more pripetiti, so bili prepričani, da je otrok nekje v vrtcu. Kljub temu so zaposleni sklenili na po- moč poklicati policijo. Takrat pa je izgubljenega malčka v vrtec pripe- ljala občanka, ki ga je našla na ulici. Tudi policisti so kmalu prispeli v vr- tec, kjer so preiskali vse okoliščine dogodka. Otrok je policistom na- posled v domačem okolju tudi sam povedal , kako je odprl ograjo vrt- ca; splezal naj bi na ograjo in tako dosegel kljuko vrat, ki je v skladu z vsemi varnostnimi standardi pos- tavljena na višini 160 centimetrov. Policisti so preiskavo zaključili že v petek, nepravilnosti v vrtcu pa niso zaznali. petek  28. avgusta 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo večinoma sončno, več ob- lačnosti bo na zahodu. Popoldne in zvečer bodo predvsem v hribovitem svetu možne plohe ali nevihte. Naj- nižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 23 do 29 °C. V soboto bo v zahodni polovici države pretežno oblačno s padavinami, de- loma nevihtami, proti vzhodu pa bo še dokaj sončno z možnostjo neviht. Pohorje  Deseta neuspešna dražba Kupca za areške žičnice ni Stečajnemu upravitelju Športnega centra Pohorje Dragu Dubrovskemu tudi na današnji, že deseti javni dražbi ni uspelo najti kupca za žičniške naprave na Areškem Pohorju. Izklicna cena je bila tokrat postavljena pri 1,425 milijona evrov, a interesentov ni bilo. Mariborska občina se medtem o prevzemu dogovarja neposredno z DUTB. Žičnice na areškem delu Pohor- ja, ki jih zdaj upravlja Marprom, so doslej skušali neuspešno prodati že devetkrat. Ponujeno premože- nje sicer vključuje obe vlečnici Par- tizanka, vlečnice Areška, Ruška, Orel, Žigart, Vali, Kekec, obe vleč- nici Cojzarica, šestsedežnico Pisker s pripadajočimi zemljišči, objekte in vso opremo za zasneževanje. Gre za še zadnje večje premo- ženje propadlega podjetja, potem ko je Dubrovskemu septembra lani uspelo prodati žičniške naprave na mariborskem delu Pohorja. Areške naprave je sicer prvič ponujal za 11,4 milijona evrov. Ob prodaji omenjenih smučišč že lep čas poteka pravda stečaj- nega upravitelja z Mestno občino Maribor (MOM), od katere Dub- rovski terja plačilo odkupne vred- nosti gondole in žičniških naprav na Mariborskem Pohorju, ki jih je MOM po stečaju družbe v upravlja- nje prevzela prek Marproma. So- dišče je lani odločilo, da je občina dolžna plačati 13,2 milijona evrov nadomestila, a je slednja uspela s pritožbo na višjem sodišču. Po- zneje je sicer stekel nov poskus mediacije, ki je bila, kot je povedal Dubrovski, znova neuspešna, zdaj pa čaka na morebiten neposreden dogovor med občino in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Upravitelj je ob tem opozoril, da bo po dveh tednih moral znova razpisati dražbo, na kateri se bodo žičnice prodajale za okrog milijon evrov. Po njegovem mnenju obsta- ja bojazen, da se dražbe vendarle udeleži kakšen močnejši podjetnik ali celo špekulant, ki bi odkupil na- prave in ključne dele žičnic odpeljal drugam. »Če bi to kdo naredil, je Areško Pohorje za vsaj nekaj časa blokirano, s tem pa bi se v težavah znašel celoten smučarski center,« je opozoril Dubrovski. Foto: KG Fotografi ja je simbolična. Ormož  Varnostni ukrepi v vrtcu niso ustavili kratkohlačnika Otrok si je odprl vrata in jo mahnil po ulici V ormoškem vrtcu se je pretekli petek odvila prava drama. Pogrešili so otroka, ki je na lastno pest odtaval proti mamici v službo. Predšolskega otroka je ustavila občanka, ga pripeljala nazaj v vrtec, tam pa so ga že iskali vsi zaposleni. Na srečo se je vse izteklo brez kakršnihkoli posledic, le starši in zaposleni v vrtcu so pretreseni. V Ormožu je do tega slučaja prišlo, čeprav je bil otrok v varstvu v stavbi, kjer je vse urejeno v skladu s predpisi za varstvo predšolskih otrok. V Spodnjem Podravju pa se zaradi prostorske stiske v vrtcih vse pogosteje dogaja, da večje vrtčevske skupine nameščajo v prostore šol, ki pa ne zadostujejo vsem tem varnostnim standardom. Recimo vrata šol so pogosto odprta, visoke ograje niso obvezne in še bi lahko naštevali. Marsikateri vrtčevski otrok ima tako možnost, da neovirano stopi na šolsko igrišče ali celo, da se sprehodi do ceste. Četudi se zdi, da se v vrtcih na ta način znajdejo in lahko sprejmejo večje število otrok, se je treba vprašati, ali je to res najboljša možna rešitev, saj se varnostno tveganje poveča. Pri umeščanju vrtčevskih otrok v stavbe, ki so namenjene šolskim otrokom, je potreben dodatni premislek in hkrati tudi prilagoditev prostorov za potrebe vrtca. Ni dovolj, da se v učilnico prinesejo igrače in nižje pohištvo. Tveganje prevzemajo odgovorni ravnatelji, neposredno pa vzgojitelji, ki morajo otroku dopustiti, da sam obišče toaleto. K o m e n ti ra m o Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020 COLOR CMYK stran 13 „Letos se je nabralo že kar dos- ti zgodb. Sicer naš prvotni načrt o tem, kako pridobivati zgodbe, še vedno ni zaživel. Ptujčani se sami od sebe ne odzivajo, zato jih tre- nutno še vedno pozivamo, oseb- no nagovarjamo, da nam zaupajo svoje zgodbe. Ko to naredimo, je program kar hitro poln. Tako ima- mo letošnji tridnevni program, od 25. do 27. septembra, že v ce- loti zapolnjen. Gre za zgodbe z zgodovinsko tematiko, zgodbe o knjigah, o naravi, pticah, živalih, drevesih, skratka širok nabor. Do- gajalo se bo na različnih krajih v mestu oz. na sprehodih po mestu. Ptice bomo spoznavali v mestu in Mestnem parku, drevesa po mestu in na obrobju mesta, obiskali bomo staro ptujsko mestno pokopališče, danes Park spominov, skozi mesto se bomo sprehodili tudi z vinskimi zgodbami, obiskali bomo tudi vse tri mitreje. V zgodbe letošnjega festivala je vključeno celo staro mestno jedro in obrobje mesta,“ je o vsebini letošnjega drugega Festi- vala ptujskih zgodb povedala Jana Gerl v imenu organizatorja festiva- la Zavoda Tura. Vsaka je po svoje zanimiva in privlačna, zato tudi ni mogoče nobene posebej izposta- viti. Stara drevesa bodo udeleženci spoznavali z Ireno Bezjak Fijačko. Aleksander Fenos bo vodil do vseh svojih grafi tov s kolesi. S kolesi se bodo popeljali tudi do vseh treh mitrejev. Sprehodili se bodo do Mestnega Vrha, kjer bodo uživali ob opazovanju sončnega zahoda, na poti bodo obiskali tudi staro Urekovo domačijo. Za udeležbo na dogodkih se bo mogoče prija- viti na facebooku, da bodo imeli pregled nad udeležbo zaradi upo- števanja priporočil in navodil NIJZ. Dobrodošli pa bodo tudi tisti, ki se ne bodo prijavili, a jim bodo morali zaupati osebne podatke. V program letošnjega festivala so vključili tudi kuhno na dvorišču, ki je produkt Zavoda Tura. V pove- zavi z Zavodom za turizem in TD Ptuj so se dogovorili, da bodo 27. septembra, zadnji festivalski dan, skupaj pripravili dogodek, s kate- rim se bo Ptuj vključil v praznova- nje svetovnega dneva turizma. TD Ptuj bo Slovenskem trgu že tradi- cionalno podelilo priznanja najpri- zadevnejšim pri urejanju okolja, ob enajsti uri se bo odprla kuhna na dvorišču, ki bo po vsej verjetnosti potekala na tržnici. Nedeljsko po- poldne pa je namenjeno spoznava- nju oz. ogledom ptujskih mitrejev in nekaterim drugim dogodkom oz. ptujskim zgodbam. Četudi so organizatorji mladega ptujskega festivala, so v tem času vzpostavili dobro sodelovanje tudi z drugimi organizatorji ptujskega poletnega dogajanja: Arsano, Dob- rotami slovenskih kmetij, festiva- lom Dnevi poezije in vina. V tem vidijo veliko dodano vrednost v ponudbi ptujskega okolja. petek  28. avgusta 2020 Kultura 13 Zavod Tura je edini organizator Festivala ptujskih zgodb. V njem delujejo trije prostovoljci, ki si prizadevajo, da bi te čim bolj zaživele ter poleg domačinov navdušile tudi obiskovalce od drugod. Prijavili so se na razpis MO Ptuj, kjer so jih podprli z nekaj malega denarja. „Smo zagovorniki kreativnega turizma. Festival ptujskih zgodb je eden od primerov kreativnega turizma. Sodelujemo tudi z Reisefi ber iz Maribora, ki jim je uspelo pridobiti projekt Pakt (Potujoča akademija kreativnega turizma). Uvod v ta naš dogodek bo tudi ena delavnica v okviru tega projekta, posvečena kreiranju turističnih produktov,“ je v imenu Zavoda Tura še povedala Jana Gerl. Letos je zanimanje za te pokušine izjemno veliko. Ste že brali / Damir Ovčina: Ko sem bil hodža Ena od prijetnih posledic branja je, da v bralcu vzbudi radovednost. Za to pa so najrazličnejši vzroki: lahko so to kraji, ki jih pisatelj opisuje; lahko je to dejstvo, da pisatelj omeni, da njegov junak posluša neko skladbo; morda je omenjena kaka znana osebnost ... Ne vem, kako je z vami – ampak vsaka taka stvar pri meni vzpodbudi radovednost, da grem poiskat nezna- ne kraje na zemljevidu (ob Mali deželi sem potoval – s prstom po zemljevidu – po Afriki); da si ob branju za- vrtim v romanu omenjeno skladbo (se spomnite Sara- jevskega čelista in Albinonijevega Adagia v g-molu?); da se poučim o nekom, ki je omenjen v romanu (spom- nim se Dekleta z bisernim uhanom) ... Pri branju ro- mana Ko sem bil hodža pa mi je radovednost najprej vzpodbudil zapis na drugi (še neoštevilčeni) strani: 'Iz sarajevščine prevedla Polona Glavan'. Iz sarajevščine? Ko sem hodil v osnovno šolo, smo se učili srbohrvaščino. In se nismo pretirano sekirali, ali nam je na morju 'lepo' ali 'lijepo', ali na dopustu kupujemo 'hleb' ali 'kruh', pa potem pojemo 'češnjak' ali 'beli luk'. Po razpadu države pa smo naenkrat ugotovili, da (starejši) Slovenci obvladamo celo množico južnoslovanskih jezikov: hrvaščino, srbščino, bosanščino (pardon: bošnjaščino), črnogorščino ... Ker smo v svoji 'politični korektnosti' prišli tako daleč, da več ne upamo govoriti o srbohrvaščini. In je zato 'prevod iz sarajevščine' zapisan zato, da ne bi bil kdo 'užaljen'? (Romana nisem bral v originalu, tako da vam ne vem, še manj si upam razložiti, v katerem jeziku je. Če si tega niti strokovnjaki ne drznejo ...) Po razpadu Jugoslavije je vse drugače. In o tem razpadu ravno govori roman. O tistem najgršem delu razpada – vojni v Bosni in Hercegovini oziroma natančneje: o obleganju glavnega mesta Sarajeva, ki je trajalo štiri leta – od 1992 do 1996. O tistem krutem obdobju najnovejše zgodovine južnoslovanskih narodov, ki je bilo tako kruto, da si pravzaprav niti predstavljati ne moremo. Se je človek, ki se ima za krono stvarstva, res v trenutku sposoben in pripravljen spremeniti v zver, kakršno opisuje omenjeni roman? Je tistega pol stoletja skupnega življenja v eni državi po drugi svetovni vojni res bilo zlaganega in je šlo za desetletja prikritega sovraštva? Smo se šli bratstva in enotnosti s fi go v žepu? Smo skupaj služili vojsko, gradili domovino, se srečevali ob različnih priložnostih, občudovali lepote države 'od Vardara pa do Triglava, od Đerdapa pa do Jadrana', kot je pela neka pesem – je bilo vse to ena sama hinavščina in smo se v resnici sovražili? Ker če bi se iskreno spoštovali in družili – bi se lahko dogajalo to, o čemer piše Damir Ovčina v svojem romanu, ki vam ga danes priporočam v branje? Tokratni zapis sem pričel z jezikom, pa naj z njim še nadaljujem. Ta je namreč pri Ovčinu nekaj posebnega. Avtor namreč velikokrat izpušča glagole in pomožne glagole, pa vendar bralec brez težav razume (in v mislih dopolnjuje) avtorjevo pripovedovanje. Uvodno poglavje se na primer bere takole: »Nametlo je do vrha snegolova. Oče z lopato pred zgradbo. Z vojaško jakno na sebi. Hrbet obrača. Jaz po gazi čez parkirišče. Sneg z veje bora oblikujem v kepo. Prileti pred lopato. Oči ima zelene. Dobrodošel. Dvignjena garažna vrata. Puhne si v dlani. Na kapuco se mu lepijo snežinke. Januar. Nebo belo.« (Str. 5.) In še za konec o jeziku. Seveda sem se šel na splet pozanimat, kako je s temi jeziki na območju bivše skupne države. Pa nisem izvedel nič pametnega. Je pa zanimiv tale zapis o jezikih v BiH (ga bom kopiral v originalu – saj toliko srbohrvaščine vsak razume): »Hrvatski jezik je materinski jezik Hrvata i jedan od tri službena jezika BiH. Osim u Bosni i Hercegovini, ovim jezikom se govori u Hrvatskoj, Vojvodini, Sloveniji, Crnoj Gori, dijelovima Mađarske te drugdje gdje žive Hrvati.« (Vir: https://hr.wikipedia.org/wiki/ Jezici_Bosne_i_Hercegovine) Tako da, če niste vedeli: jezik, v katerem vam pišem, je po tem viru očitno hrvaščina. Pa tega sploh nisem vedel do sedaj ... (Toliko o neumnostih na spletu ...) Iskreno vam priporočam, da spoznate Damirja Ovčino in čas, ko je bil hodža. (Pa kar nekaj časa si rezervirajte za branje, saj ima roman 482 strani!) Ptuj  Drugi Festival ptujskih zgodb Do ptujskih zgodb peš in s kolesi Festival ptujskih zgodb je najmlajši ptujski festival. O letošnji zgodbi, drugi po vrsti, smo se pogovarjali z Jano Gerl iz Zavoda Tura, ki je tudi organizator festivala. Pripravili so zanimiv in privlačen program novih (starih) ptujskih zgodb, ki jih bodo udeleženci spoznavali na inovativen način, s tem pa se še bolj povezali z mestom, nje- govo preteklostjo in sedanjostjo. Ormož  Nove ideje za prebujanje ljubezni do branja »Deca fküp na knjižni küp!« Letošnja pomlad je bila s covid omejitvami zaznamovana tudi v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož. Dobro utečena dolgoletna praksa dela z najmlajšimi je namreč zaradi sistemskega zaprtja knjižnic na ravni države povsem zastala. V zadnjih dneh šolskih počitnic pa se pravljični svet pridno vrača v otroški vsakdan. V drugi polovici avgusta se ot- roci lahko odpravijo po sledovih čarovnije iz knjige čisto vsak de- lovnik po nekoliko drugačni poti. Zaposleni v ormoški knjižnici so namreč pripravili bogat program, in to ne le v obliki prebiranja ali pripovedovanja pravljic. Za otroke so pripravili pravljične ure plesa, risanja, družabnih iger, tematske dneve, otroci so lahko spoznavali tuje jezike in pa seveda domačo, prleško besedo. S tako bogatim in raznolikim programom delavnic si v knjižnici prizadevajo, da bi že pri najmlaj- ših prebudili zanimanje za knjigo. »Prvotna zamisel o poudarku pr- leškega narečja je širila tudi naše ideje za izvedbo ostalih vsebin. Vse pa seveda s ciljem, da otroke navajamo na poslušanje zgodb, spodbujamo pozornost, vztrajnost in koncentracijo ter da postanejo in ostanejo naši redni obiskovalci,« je povedala direktorica Knjižnice Frana Ksavra Meška Milica Šavora. Nazaj med knjižne police Vsi ukrepi v zvezi obvladova- njem epidemije so zarezali v bral- ne navade ljudi. Tako so tudi v knjižnici opazili, da so se nekateri obiskovalci oddaljili od svoje rutine izposoje knjig in sedaj s tem pro- gramom po svoje tudi odgovarjajo na aktualni izziv. »Otroci se niso vrnili med knjižne police v takšnem številu, kot je to bilo prej. Tudi iz- posoja knjig za otroke je precej manjša. Otroke tako še v času zad- njih počitniških dni skušamo opo- zoriti nase in jih ponovno privabiti med knjižnične police, predvsem pa pritegniti k branju, saj se zave- damo, kako velikega pomena je to zanje pri njihovem razvoju. Namen programa je privabiti nazaj naše najmlajše uporabnike oziroma dru- žine,« je dejala Milica Šavora, ki je po prvih dneh izvajanja delavnic zadovoljna z obiskom. V Ormožu so tako še v tem ted- nu na delavnicah dobrodošli vsi otroci, tudi tisti, ki so doma izven meja občine, prav tako pa so do- brodošli tisti nekoliko starejši »ot- roci«, ki še vedno radi prisluhnejo modrostim iz sveta zgodb. Delavnice potekajo ob delovni- kih vsak dopoldan na letni terasi knjižnice.Foto: M24 Fotografi ja je simbolična. Foto: Črtomir Goznik Jana Gerl (Zavod Tura): „V zgodbe letošnjega festivala je vključeno celo staro mestno jedro in obrobje mesta.“ Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 14 lahko sprožilne bakterije vstopijo v možganske vene, kjer povzročijo vnetje ali trombozo. Zdravljenje Zelo pomembno je, da ognojka ne stiskate. Če še ni popolnoma zrel, se lahko namesto navzven razlije navznoter in v najslabšem primeru povzroči sepso (zastru- pitev krvi) ali nastanek gnojnega kanala oziroma fi stule. V začetni fazi, ko ognojek še nima gnojne glavice, si lahko pomagate tudi z mazilom proti abscesu. Nekateri manjši ognojki se pozdravijo sami od sebe: odprejo se in njihova vsebina se izlije ven. Topli obklad- ki pospešijo ta proces. Pri zrelem ognojku pa zdravnik s skalpelom napravi kirurško zarezo (incizijo) in odvede vsebino ognojka (dre- naža), običajno pod lokalno anes- petek  28. avgusta 2020Zdravstveni globus14 Nastanejo lahko povsod tam, kjer rastejo dlake, zelo pogosti so na obrazu, vratu, stegnih, pod pazduhami in na zadnjici, celo v osramju in ušesu se lahko pojavijo. Ker je koža na mestu ognoj- ka zelo boleča, je dobro čim prej ukrepati. Zakaj je ognojek lahko nevaren Včasih se pojavi več ognojkov hkrati, in če so med seboj pove- zani, je lahko prizadet velik predel kože. V ekstremnih primerih se lahko vnamejo limfne poti in limf- ni vozli močno zatečejo, obstaja pa tudi tveganje, da bakterije, ki so povzročile ognojek, zaidejo v krvni obtok in sprožijo zastrupitev krvi. Nevarnost ognojka je odvisna tudi od tega, na katerem mestu se pojavi. Če nastane na obrazu, Foto: Dreamstime/M24 Pomagajmo si Kako ravnati, če se na koži pojavi ognojek Ognojki niso le neprivlačni na pogled, ampak lahko tudi zelo bolijo. Običajno so v premeru veliki do dva centimetra, se je pa že zgodilo, da je ognojek zrasel tudi do 10 centimetrov v širino. tezijo. Če pa so bolečine zelo hude, se to izvaja pod splošno anestezijo. Po potrebi predpiše tudi antibiotik za 14 dni. Kakšen je namen dihalnega testa s sečnino? Bakterija HP je specializirana za življenje v želodčni sluznici. Danes je z njo okuženega 60 % človeštva, približno pri petini okuženih pa okužba povzroča raznolike želodčne težave. Pove- zana je z obolenji želodčne sluzni- ce, kot so: razjeda želodca in/ ali dvanajstnika, kronično vnetje želodčne sluznice, želodčni rak, želodčni MALT limfom. Namen dihalnega testa s sečnino je ugo- tovitev, ali je bilo t. i. antibiotično eradikacijsko zdravljenje okužbe s HP uspešno. Okužba s HP se namreč nikoli ne pozdravi sama. Zato potrebuje bolnik v primeru, da za to obstaja indikacija, zdravl- jenje, s pomočjo katerega do- sežemo umiritev kliničnih težav in pozdravimo vnetje želodčne sluznice. Po končanem eradika- cijskem zdravljenju je potrebna kontrola uspešnosti zdravljen- ja, ki se velikokrat izvede z eno izmed neinvazivnih metod (na- vadno z dihalnim testom s seč- nino), lahko pa tudi z eno izmed invazivnih metod, ki so vezane na endoskopijo zgornjih prebavil (gastroskopijo). Kdo opravlja dihalni test s sečnino Dihalni test s sečnino opravlja- jo zdravniki gastroenterologi ozi- roma drugi zdravstveni delavci, ki imajo s področja bolezni prebavil posebno znanje in so za to pose- bej usposobljeni. Kdo vas na preiskavo napoti Na preiskavo vas praviloma na- poti vaš zdravnik družinske medi- cine ali klinični specialist gastro- enterolog. Za preiskavo potrebu- jete napotnico, stroške preiskave pa krije ZZZS, če ima izvajalec z Zavodom sklenjeno pogodbo. Preiskavo je na nekaterih mestih po Sloveniji možno opraviti tudi samoplačniško. V tem primeru napotnice ne potrebujete. Kako se pripravite na dihalni test s sečnino Za izvedbo dihalnega testa s sečnino posebne priprave niso potrebne. Na preiskavo morate priti tešči, od jemanja antibioti- kov mora preteči najmanj štiri tedne, priporočljivo je tudi, da vsaj dva tedna pred preiskavo ne jemljete zdravil iz skupine inhibi- torjev protonske črpalke oziro- ma zaviralcev receptorjev H2 Kako preiskava poteka Preiskava je enostavna in ne- naporna, opravite jo ambulant- no. Slediti morate natančnim na- vodilom zdravstvenega osebja. Najprej izdihnete zrak v posebno epruveto. Nato spijete kozarec soka, v katerem je raztopljena nenevarna testna snov (sečnina ali urea, označena z izotopom 13C ali 14C, ter pH-indikator). Po 30 minutah ponovno izdihnete zrak v drugo epruveto. Če je okužba z bakterijo HP prisotna, morebitno spremembo v izdihanem zraku zazna poseben aparat, ki izmeri količino označenega CO2 in tako potrdi ali ovrže prisotnost okuž- be s HP. Koliko časa traja dihalni test s sečnino Celoten postopek preiskave traja približno 40 minut. Kakšne neprijetnosti lahko pričakujete? Večina preiskovancev med izvedbo testa in po njem nima nobenih težav. Obstaja majhna možnost slabosti, bruhanja ali blagih prebavnih motenj po zau- žitju testnega napitka s sečnino. Kakšne so nevarnosti Dihalni test s sečnino (z izoto- pom 13C) je povsem nenevaren in neškodljiv in je primeren tudi za uporabo pri otrocih, nosečnicah in doječih materah. Kdaj so znani izvidi preiskave Po opravljeni preiskavi so izvidi znani v nekaj minutah. Od začet- ka preiskave do izvida mine pri- bližno 50 minut, če ima izvajalec na voljo tudi aparat za analizo vzorcev. Ker so aparature za ana- lizo izdihanega zraka v epruveti zelo drage, jih imajo samo na ne- katerih mestih po Sloveniji, zato je vzorce v analizo treba pošiljati tja, kjer so aparature na razpola- go. V tem primeru je na izvid pre- iskave treba počakati od enega do nekaj dni. Čemu bodo služili izvidi Namen preiskave je ugotoviti, ali je bilo eradikacijsko zdravljen- je okužbe s HP pri vas uspešno. Če je izvid preiskave negativen, je zdravljenje okužbe zaključeno. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Dihalni test s sečnino Kaj je dihalni test s sečnino Dihalni test s sečnino je neinvaziven, natančen, prep- rost in nenevaren test za ugotavljanje uspešnosti an- tibiotičnega zdravljenja okužbe z bakterijo Helicoba- cterpylori (HP). Vzrok so lahko preozka oblačila Absces ali ognojek je skupek gnoja, ki se je nakopičil v tkivu zaradi okužbe, najpogosteje z bakterijami in paraziti ali drugim tujim materialom (les, igle ...). Notranjost ognojka sestavljajo odmrle celice imunskega sistema (nevtrofi lci), bakterije in tuji materiali (če so prisotni), čemur pravimo gnoj. Zdrave celice tkiva, v katerem je ognojek, pa tvorijo okrog vnetja kapsulo, ki omeji okužbo in prepreči njeno širjenje, hkrati pa takšna kapsula prepreči celicam imunskega sistema, da bi prišle do bakterij ali tujka, ki so ognojek povzročili, lahko beremo na wikipediji. Običajno se ognojek pojavi tam, kjer je imunski sistem kože oslabljen (na primer zaradi poškodbe), povod za nastanek pa so lahko tudi sladkorna bolezen, preozka oblačila, ki se drgnejo ob kožo, ali neprimerna dezinfekcija kože po britju ali depilaciji. Če tudi vi ne ostanete ravnoduš- ni ob plesnivi ali pokvarjeni hrani in imate občutek, da razmetavate z denarjem ali preprosto hrane ne znate skladiščiti, ker je kupujete preveč, vam v nadaljevanju pred- stavljamo vrste hrane, ki jim ni tre- ba romati že ob najmanjšem ma- dežu plesni v smeti. Plesni je lahko več vrst in vse niso nujno nevarne ali strupene. Plesnenje najpogos- teje povzročijo mikrobi Aspergillus in Penicillium ter Botrytis, ki jih pre- poznamo po značilni beli plesni na sadju. Plesni, ki se pojavijo na izdel- kih iz kruha, na mesu ali predelanih salamah, so običajno precej nevar- nejše. Nekatere celo kot stranski produkt proizvajajo mikotoksine, med katerimi je najnevarnejši afl a- toksin, ki naj bi povzročal raka. A največjo težavo nam predstavlja dejstvo, da četudi odrežemo vi- den del plesni, še ne pomeni, da je preostali del hrane užiten. Ple- sen se namreč razmnožuje precej koreninasto in globlje oziroma, če si predstavljamo ledeno skalo, katere zgolj tretjina moli iz morja, medtem ko se prava razsežnost skriva pod gladino. Zato je prvotna reakcija, da plesniva hrana spada naravnost v smeti, načeloma pra- vilna. A kljub vsemu obstajajo do- ločene vrste hrane, ki jih je varno uživati tudi, če jih oplazi plesen. Zelje, hruške, paradižnik … Nekatere vrste sadja in zelen- jave lahko varno uživamo, tudi če na njih opazimo majhne kolobar- je plesni. Med zelenjavo so zelje, repa, paprika, paradižnik in ko- renje, medtem ko so med sadjem praviloma manj nevarni sadeži z madeži plesni pri določenih vrstah hrušk, breskev, sliv, malin in borov- nic. Omenjeno hrano uživajte tako, da odrežete stran plesnivi del. Znano je namreč, da se plesen na tej vrsti hrane ne razvija tako hitro kot pri ostalih prehrambnih proi- zvodih. Suhomesni izdelki Tudi nekatere vrste suhomesnih izdelkov niso nevarne, če na njih opazimo plesen. Pravzaprav neka- teri celo vsebujejo plesni. Takšna je denimo suha bela madžarska salama, pogosto je plesen prisotna pri zelo zorjenih mesninah, zato jo najdemo tudi pri divjačinskih proi- zvodih, skoraj obvezna je tudi pri savinjskem želodcu. Tedenski mikroskop Katero plesnivo hrano lahko obrežemo V poletnih mesecih je hrana precej bolj pokvarljiva kot sicer, zato moramo biti še toliko bolj previdni ob njenem skladiščenju. Kaj se zgodi, ko se na hrani pojavi plesen? Katero hrano lahko obdržimo in katero je treba nemudoma zavreči? Foto: Dreamstime/M24 Česa ne smemo uživati, ko opazimo plesen - Mehkih in mastnih sirov (tilzit, gavda, edamec, ementaler, zdenka sir, tudi razni sirni in skutni namazi); - mlečnih izdelkov (jogurta, kefi rja, pinjenca, sirotke); - oreščkov (mandljev, orehov, lešnikov, indijskih oreščkov, makadamije …); - stročnic (slabo skladiščenega boba, fi žola ali graha, pa tudi leče, čičerike); - vseh vrst pekovskih izdelkov (kruh, žemljice, razno sladko in slano pecivo); - džemov, marmelad. Ponavljajoči se ognojki Da se ognojki ne bi ponavljali, je po- trebna predvsem dobra higiena. Ob vsakem stiku z abscesom si je treba temeljito umiti roke z milom, poleg tega se svetuje prhanje namesto ko- panja, da preprečite prenos bakterij iz ognojka na druge predele kože. Po- steljno perilo in brisače operite na naj- višji možni temperaturi, Kdor se veliko znoji, pa naj nosi zračna oblačila, saj tudi močno znojenje ustvarja ugodne pogoje za nastanek abscesov. Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  28. avgusta 2020 Za kratek čas 15 VSAK SPORED O OLNOPP ABUJA - glavno mesto Nigerije, ORENBURG - rusko mesto ob reki Ural blizu meje s Kazahstanom, CRAXI, Bettino - italijanski politik, dvakratni premier Razgiban, živahen in prav klepetav teden je pred vami. Imeli boste veliko stikov z ljudmi, ki jih imate radi, predvsem z mladino. Srečali boste osebo iz preteklosti. Le pogovorite se z njo. Dinamičen teden, izpopolnjen z vročično dejavnostjo. Glede ljubezenske zveze vam zvezde niso ravno naklonjene. Dobili boste priložnost za odkrit pogovor. Ne bi bilo slabo, če bi razčistili s preteklostjo. Tudi za vas bo ta teden zelo živahen, vitalen, strasten in dinamičen. Ogromno lahko dosežete, saj boste imeli veliko energije, ki jo lahko uporabite za šport, rekreacijo, fi zično delo in podobno. Stopali boste po spolzkem terenu, zato naj vas vodita občutek in intuicija. Še vedno ste v nevarnosti, da nekaj izgubite, varujte se predvsem zahrbtnih besed. V soboto pa le naredite kaj za svoje zdravje. Razgiban teden, toda paziti morate, da vas ne zanese preveč daleč, ker se lahko zgodi, da boste izgubili trdna tla pod nogami. Zelo uspešen bo četrtek, manj uspešni boste v ponedeljek. Rahlo stresen teden, predvsem kar se partnerske zveze tiče, saj bo prišlo do preizkušanja moči ali vsaj strpnosti. Nič ne boste mogli narediti, zato je bolje, da počakate na svoj trenutek, saj ni več tako daleč. Zelo prijeten teden, zlasti od petka naprej. Postali boste pogumnejši, razdvojenost bo minila, dileme odpadle. Odličen teden za družabna srečanja in obnavljanje stikov. Tudi v ljubezenski zvezi bo, kot želite. Ta teden se boste najbolj izkazali ravno na področju ljubezni. Partner bo na splošno izredno zadovoljen z vami. Vajini odnosi se bodo še nekoliko izboljšali, čeprav se že tako ne morete pritoževati. Polni boste energije. Postali boste bolj močni, odločni, pogumni drzni, morda celo bojeviti, sodelavci vas ne bodo prepoznali. Ne obremenjujte se s tem, ampak obdržite ta svoj tempo. Pojdite v fi tnes ali plavat. Stabilen in zelo uspešen teden je pred vami. Začela se bo dolgoročna ali dolgotrajna sprememba, povezana s službo ali posli. Dobili boste priznanje. Obstaja možnost za novo zaposlitev. Teden bo zelo družaben in živahen. Neka negotovost, ki vas drži v šahu, bo kmalu minila. Že v prvi polovici tedna boste vedeli, v katero smer je dobro iti. V ljubezni vas čaka zelo pozitivna sprememba. Umirjen teden, saj boste v sebi začutili, da je prišel čas, da se bolj zresnite in postanete še bolj poslovni in uspešni. Konec tedna si oddahnite in ga preživite v družbi svojih najdražjih. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 3. septembra Petek, 27. avgust 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:30 Ptuj, Dom upokojencev, Dnevi poezije in vina, zasebno branje, Urška Kramberger, za stanovalce Doma upokojencev 10:00 Ptuj, CID, delavnica Poletje na koleščkih – tečaj rolanja 10:00 Ptuj, Mestni kino, delavnica animiranega fi lma 10:00 Ptuj, Mestni kino, Dnevi poezije in vina, Kino vrtiček, Pripovedke iz živalskega kraljestva, sklop kratkih animiranih fi lmov in ustvarjalna igralnica 11:00 Ptuj, hotel Mitra, Dnevi poezije in vina, zasebno branje, Krystyna Dabrowska 15:00 Ptuj, Mestni park, Dnevi poezije in vina, Ritem poezije, kreativno- gibalna delavnica, v petek in soboto, v sodelovanju z ECI PECI kreativnim gledališčem, v primeru dežja v Stari steklarski delavnici 15:30 Ptuj, dominikanski samostan, Dnevi poezije in vina, Odprto pismo Evropi – utihnimo, prisluhnimo!, pogovor z avtorico odprtega pisma Evropi 2020 Krisztino Toth 17:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe, Dnevi poezije in vina, Tri pravljično poetične urice 17:00 Ptuj, Viktorina Ptujskega 7, pri Branki Bezeljak, festival Dnevi poezije in vina: 71. Huda pokušnja, Ivo Stropnik in Hiša penin Frangež, Meta Frangež 18:00 Janški Vrh, Krčma Janževina, Dnevi poezije in vina, pesniško branje Ariel Spiegler, Krystyna Dabrowska, gostitelj: družina Mlakar 18:00 Ormož, Knjižnica, Dnevi poezije in vina, pesniško branje in pogovor 18:00 Ptuj, pešmost preko Drave, Večerja na mostu 18:30 Ptuj, Posestvo Mestni Vrh, Dnevi poezije in vina, Zasebno branje, Mikael Vogel in Opus 6 19:00 Ptuj, grad, pred konjušnico, Večer pripovedovanja antičnih mitov, Dioniz in Kurent ali zgodba o dveh božanskih pivcih 19:00 Ptujska Gora, trg, Vinsko-glasbeni večer, vabljeni na vinski večer s haloškimi vini iz Ptujske kleti ter degustacijo sirov. Za glasbeno spremljavo bo poskrbljeno. 19:30 Vitomarci, Etnološki muzej Hrgova hiša, Dnevi poezije in vina, Mohan Rana, pesniško branje in glasbeni nastopi z degustacijo vin 20:00 Lenart, Dom kulture, Festival LENart, Koncert Leonart 20:30 Ptuj, Vrazov trg, Stara steklarska, Dnevi poezije in vina, Veliko pesniško branje, vinski oltar, koncert Purple is the color, predstava Predstave ne bo Sobota, 28. avgust 09:00 Ptuj, Rogoznica, Dom krajanov, 18. likovna kolonija Rogoznica 09:00 Ptujska Gora, pri Starotrški hiši, Srečanje DŽ Tisa Ptujska Gora 10:00 Sp. Sveča 13, promocija lokostrelstva in streljanja na Kališah 11:00 Ptuj, dominikanski samostan, festival Dnevi poezije in vina: Okrogla miza Vino in umetnost 15:30 Ptuj, Kavarna Bodi in gostilna Pri pošti, festival Dnevi poezije in vina: Urška pred Urško, branje nominirancev in fi nalistov festivala Mlade literature Urška 2020 16:00 Ptuj, staro mestno jedro, Poezija okusov, ptujska vinska promenada, 60 vin preko 20 vinarjev 17:00 Ptuj, Grajska ulica 2, Sonja in Franc Purgaj, festival Dnevi poezije in vina: Zasebno branje 18:00 Majšperk, Breg, Tovarna umetnosti, Odprtje razstave Ervina Potočnika 18:30 Ptuj, Posestvo Mestni Vrh, Dnevi poezije in vina, pogovor in pesniško branje Svet v mestu 19:00 Gerečja vas, gasilski dom, 20. redni zbor članic Društva žena in deklet Gerečja vas, predstavitev zbornika Vse o nas od A do Ž 20:00 Lenart, Dom kulture, komedija Špas teatra Avdicija 20:30 Ptuj, Vrazov trg, festival Dnevi poezije in vina: Veliko pesniško branje, vinski oltar, koncert Duo Atanasovski Nedelja, 29. avgust 08:30 Ptujska Gora, Janški Vrh, Lipšno, Savinjsko, Sestrško jezero, Gomile, Srečanje radioamaterjev, vzpostavljanje zvez 09:00 Breg, tržnica, Pohod od kleti do kleti 09:30 Ptujska Gora, igrišče, Panoramska vožnja z motorji 10:00 Sp. Sveča 13, promocija lokostrelstva in streljanja Kališe 2020 Mestni kino Ptuj Petek, 28. avgust: 10:00 Kino vrtiček na Dnevih poezije in vina: Pripovedke iz živalskega kraljestva in ustvarjalna igralnica; 17:00 Lassie; 19:00 Zoe; 21:00 Razbijalka sistema. Sobota, 29. avgust: 17:00 Lassie; 19:00 Razbijalka sistema; 21:00 Zoe. Nedelja, 30. avgust: 17:00 Lassie; 19:00 Zoe; 21:00 Razbijalka sistema. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  28. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila16 • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 PRIROČEN FORMAT Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.VSAK petek ZDRAVA IN ENOSTAVNA PREHRANA: KUSKUS, BULGUR, AJDA 16 STRANI RECEPTOV 2 DNI, 2 KILOGRAMA MANJ ŠE VEDNO! 8 STRANI RAZVEDRILA Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 17 Nogometaši Aluminija v nedeljo niso odigrali tekme v Mariboru, razloge za takšno odločitev so po- drobno pojasnjevali v sporočilih za javnost. Povzetek bi lahko bil zelo enostaven: zaradi treh pozitivnih primerov na koronavirus je morala celotna ekipa v desetdnevno prisil- no karanteno, po vrnitvi v proces treningov pa bi morali po petih dneh odigrati uvodno tekmo nove sezone državnega prvenstva. V Kidričevem so ocenili – in to oceno podkrepili s strokovnim mnenjem strokovnjakov za fi zično pripravo športnikov –, da bi to bilo preveli- ko tveganje za zdravje igralcev. Mnenja glede odločitve so v javnosti deljena, vsekakor pa v NK Aluminij mirno pričakujejo odlo- čitve disciplinskega sodnika, ki bo odločal o tej zadevi. Šumarji so sedaj že povsem osredotočeni na naslednjo tekmo, v soboto bodo na svojem stadionu gostili aktualne državne prvake Celjane, ki so med tednom odigrali tekmo 2. kroga kvalifi kacij za Ligo prvakov ter minimalno izgubili z norveškim Moldejem (1:2). Priprave, pričakovanja in dosedanji prestopni rok, v katerem so doživeli kar nekaj sprememb (odšli so Matic Vrbanec, Ilija Martinović, Ante Živkovič, Matija Kovačič in Stipe Vrdoljak, prišli pa Aljaž Cotman, Emir Azemović, Juš Štusej, Aljaž Krefl in Filip Kukuličić) so v kratkem opisali trener Slobodan Grubor, kapetan Luka Janžekovič in novinec Emir Azemović. Slobodan Grubor: »Klub je odvisen od igralcev« Kako ste zadovoljni s priprava- mi? S. Grubor: »Veste, da smo imeli prekinitev zaradi pozitivnih testov koronavirusa, zato še zdaleč nismo 100 % pripravljeni. V soboto začne- mo s prvenstvom, a bomo morali sproti še veliko delati na vseh se- gmentih, tako glede fi zične pripra- ve, uigravanja in vsega ostalega. Doživeli smo nekaj odhodov in pri- hodov, kar je treba sedaj vkompo- nirati, da bomo prišli na primeren nivo.« Kako je karantena vplivala na ritem priprav? S. Grubor: »Močno! Ko 10 dni ne smeš iz stanovanja niti na sprehod … Zamislite si, kako to šele vpliva na športnika tik pred sezono!?! A takšna so pravila, nanje ne moremo vplivati. Če bi jih pisali športniki, bi bila zagotovo drugačna. Veste, kaj smo naredili (neodhod na tekmo v Maribor, op. a.), a želimo le zaščititi igralce, da jih ne izgubimo še več tako, kot smo npr. Leka. Zdravje igralcev je najbolj pomembno, saj je klub odvisen od igralcev!« Kako ocenjujete dosedanji pres- topni rok? S. Grubor: »Prestopni rok za nas še ni končan, počasi rešujemo za- deve. Trudimo se, da bi pripeljali še enega ali dva igralca, kar pa v teh korona časih ni lahko. Tudi po Evropi je tako, domala nihče ni ta- koj kompletiral ekipe, ampak vsi čakajo … Na srečo je prestopni rok podaljšan, to je v tej situaciji edina pozitivna novica.« Če nekoliko špekuliram: verje- tno po odhodu Živkovića iščete klasičnega napadalca? S. Grubor: »Iščemo napadalca, res je, pa še kakšnega igralca.« Ocenjujete, da imate na vsakem igralnem mestu po dva konku- renčna igralca? S. Grubor: »Znova smo pripeljali nekaj mladih, perspektivnih igral- cev, potrebno pa bo veliko dela in potrpljenja z njimi, da jih oblikuje- mo v dobre igralce. Mi nismo klub, ki bi kupoval izoblikovane igralce, za kaj takega enostavno nimamo dovolj denarja. Samo trdo delo nas je pripeljalo do točke, na kateri smo danes in na kateri so naši igral- ci odšli v tuje in bogatejše klube in tudi v prihodnje bo tako.« Kakšni so cilji v sezoni? S. Grubor: »Takšni, da bomo po- skušali od tekme do tekme trdo delati, potem pa bomo videli, kam nas bo to pripeljalo. Pomembno je, da so igralci pripravljeni za delo, saj lahko samo tako napredujejo kot posamezniki in v končni fazi tudi kot ekipa.« V soboto prihajajo v goste dr- žavni prvaki iz Celja. S. Grubor: »Celjani so pokazali, da so prava ekipa, niso slučajno pristali na 1. mestu. Tekmeca zara- di tega spoštujemo, a naš moto os- taja še naprej ta, da gremo v vsaki tekmi na zmago, to se ni spreme- nilo.« V soboto vas čaka obračun z ak- tualnimi prvaki. L. Janžekovič: »Celjani so trenu- tno sredi nastopov v kvalifi kacijah za evropska tekmovanja, kar bo mogoče za nas določen plus, saj je težko ohraniti fokus na dve tek- movanji istočasno. Zavedamo se kvalitete njihove ekipe, a se želimo tudi mi predstaviti v najlepši luči. Kar se je zgodilo v prvem krogu se je, sedaj želimo prikazati svoj ma- ksimum. Celjani so v uvodu proti Muri izgubili, a to ni njihova realna ocena, saj je njihova prioriteta tre- nutno evropske kvalifi kacije.« Na nasprotni stani igrišča bo tokrat prvič stal Matic Vrbanec, tvoj dolgoletni soigralec in tudi prijatelj. L. Janžekovič: »To je prava tema! Matic je eden izmed mojih najboljših prijateljev, sedaj pa bova stala na nasprotnih straneh … V prvi vrsti se veselim, da ga bom spet videl, saj se sedaj nekaj časa nisva srečala. Veselim se tudi tek- me, saj sva bila na treningih vedno rivala, vedno sva poskušala eden iz drugega iztržiti največ. Tudi takrat, ko sva delala individualno, je bilo tako. Videli bomo, kateri bo tokrat potegnil daljšo in kateri krajšo.« Dotakniva se še teme z vratarji: v ekipo Aluminija je prišel Aljaž Cotman, Matija Kovačič pa po na- povedih odhaja v Varaždin. L. Janžekovič: »Matija po neura- dnih informacijah odhaja v Varaž- din, od koder je dobil povabilo. Bo bližje domu, zato je odločitev ne- kako logična. Upam, da se bo v no- vem okolju kar najbolje znašel. Na drugi strani je prišel zelo kakovos- ten vratar, ki je v uvodnih 14 dnevih treninga prikazal pravo mero pro- fesionalizma in vratarskega znanja. Prepričan sem, da se lahko od nje- ga veliko naučim, saj je doslej v Ma- riboru treniral pod taktirko enega najboljših vratarjev v Sloveniji (Mi- tja Piriha, op. a.). V vsakem primeru pa je konkurenca dobrodošla in je pogoj za napredek.« Emir Azemović: »Izkušnje iz Poljske so zame neprecenljive« Eden izmed novincev v rdeče- -belem dresu je Emir Azemović. »V Kidričevem se odlično počutim od prvega dne, fantje in vsi v klubu so me lepo sprejeli. Vsi trdo delamo na treningih, da bi se čim prej vrni- li v pravo formo, saj nas je vmes precej zaustavila desetdnevna pre- kinitev vseh aktivnosti zaradi ka- rantene. Pri moji lažji prilagoditvi mi pomagajo vsi soigralci, ki mi pri- skočijo na pomoč pri vsaki prilož- nosti. Od prej sem poznal Jureta Matjašiča, s katerim sva bila kratek čas skupaj pri Domžalah, in Filipa Kukuličića, ki je prav tako v tem prestopnem roku prišel k Alumini- ju – za zdaj gre vse po načrtih,« je v uvodu povedal 23-letnik, ki igra na položaju centralnega branilca. Kakšne cilje so ti predstavili v Alu- miniju in kakšni so tvoji osebni cilji? E. Azemović: »Nič posebnega, v uvodu je pomembno le to, da dob- ro treniramo in se kar najboljše pripravimo na prvenstvo, kjer pa bomo šli od tekme do tekme. Jas- no je, da si želimo zmagovati, to je naš cilj, ob tem pa prikazati čim boljšo igro. Trener zahteva trdo delo na treningih in koncentracijo na tekmah. Moj osebni cilj je, da zaigram na čim več tekmah in da ekipi po naj- boljših močeh pomagam do čim boljših rezultatov. Želim tudi po- magati pri tem, da bi bili čim boljši kolektiv, da bi se čim bolje razume- li med seboj in bili povezani. Glede rezultata bi si seveda želel uvr- stitev čim bližje vrhu. Ker sem že lani spremljal slovensko ligo vem, kakšno presenečenje je bil Aluminij – če bi nam to uspelo ponoviti, bi bilo super, bo pa zagotovo težko.« Nazadnje si igral na Poljskem, v 1. ligi pri klubu Rakow. Kakšna iz- kušnja je bila to zate? E. Azemović: »Iskreno poveda- no je poljska izkušnja zame nepre- cenljiva: ekipe so dobre, na stadio- nih se je konstantno zbiralo veliko gledalcev … Za kakšno primerjavo s Slovenijo, kjer sem bil le kratek čas v Domžalah - takrat nisem ve- liko igral, saj sem bil precej mlad in je bilo v ekipi veliko tujcev -, bom še raje počakal.« V soboto vas čaka tekma proti državnemu prvaku, ekipi Celja. E. Azemović: »Igramo doma, zato bomo storili vse, da smo do sobote v kar najboljši formi. Za- gotovo bomo dali vse od sebe, da tekmo zmagamo.« Jože Mohorič Luka Janžekovič: »Z Maticem sva bila na treningih vedno rivala, sedaj bova stala na nasprotnih straneh« »Zaradi karantene je vse neko- liko čudno, ne vemo natančno, kakšna je naša trenutna priprav- ljenost, to bodo pokazale šele tekme. Igralci smo bili maksimal- no angažirani, takoj po karanteni smo znova – tako kot pred de- setdnevnim prisilnim odmorom – močno zagrabili delo. Za uigrava- nje z novinci je bilo na voljo malo časa, zato so ocene priprav res nehvaležne,« je o pripravah dejal kapetan Aluminija Luka Janžeko- vič. Naslednji teden naj bi se v New Yorku začel drugi grand slam turnir letošnje teniške sezone – odprto prvenstvo ZDA. Glede na prekini- tev mastersa iz Cincinatija (igra se v New Yorku) zaradi rasnih nemi- rov, ki se zaradi policijskega nasilja proti temnopoltim trenutno doga- jajo v ZDA, je tudi izvedba turnirja v Flushing Meadowsu vsaj malen- kost pod vprašajem. V vsakem primeru pa v ZDA ne bo odpotovala najboljša špor- tnica MO Ptuj Tamara Zidanšek. Varovanka trenerja Zorana Krajn- ca trenutno zaseda 73. mesto na WTA lestvici in bi bila neposredno uvrščena v glavni žreb, a jo je v Sloveniji zadržala poškodba trebu- šne stene. »Za nastope na turnirju tega ranga je enostavno potrebna 100 % pripravljenost, vse ostalo bi bilo 'polovičarstvo', česar pa ne maram. Podpiram Tamarino odlo- čitev, da najprej poskrbi za svoje zdravje, nato pa se znova popol- noma osredotočeni vrnemo na igrišče in se pripravimo za nada- ljevanje sezone. Ciljev je še dovolj, med njimi je seveda tudi nastop v Roland Garrosu,« je po odpovedi dejal Krajnc. Nastop v ZDA je že prej odpo- vedala Polona Hercog (47.), tako da bo od Slovenk nastopila le Kaja Juvan. Med moškimi bo v konku- renci posameznikov zaigral Aljaž Bedene. JM Futsal Ptujčani v Kidričevem ugnali goste iz Stuttgarta Stran 18 Kolesarstvo Dobrodošla slovaška preizkušnja Stran 19 Nogomet Pokalna lovorika pripadla dravašem Stran 18 Rokomet Jeruzalem še v tretje porazil Veliko Nedeljo Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Prijateljska tekma: Krško – Aluminij 0:4 (0:2) STRELCA: Klepač 2, Štusej 2. ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, G. Pečnik, Azemović, Pantalon, Čer- mak, Grajfoner, Klepač, T. Pečnik, Jauk, Kukuličić. Igrali so še: Cot- man, Flakus Bosilj, Petek, Kontek, Mesarič, Moličnik, Matjašič, Hor- vat, Marinšek, Štusej, Majcen. Trener: Slobodan Grubor. Nogometaši Aluminija so v Krškem odigrali pripravljalno tekmo z domačo drugoligaško ekipo in vknjižili zmago. Po dva zadetka sta dosegla Mihael Klepač in Juš Štusej. 1. SNL, 2. krog: Aluminij – Celje, v soboto, 29. avgusta, ob 21.00 v Kidričevem (brez prisotnosti gledalcev). Nogomet  1. SNL, NK Aluminij Popolna angažiranost pred tekmo s prvaki Tenis Tamara ni odpotovala v New York Foto: Črtomir Goznik V pretekli sezoni sta se ekipi Aluminija in Celja (na fotografi ji sta Žan Zaletel in Jure Matjašič) dvakrat razšli z remijem, dvakrat pa so slavili Celjani. Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 18 Jeruzalem – Velika Nedelja 41:25 (21:12) JERUZALEM: Balent, Zemljič (12 obramb); Bogadi 4, Čudič 5 (3), T. Hebar 8 (1), Šulek 2, Kocbek 4, Kosi 5 (2), Krasnič, Niedorfer 2, Ciglar 5, Mesarić 1, Krabonja 1, Žuran 4. VELIKA NEDELJA: Preac (1 obramba), Skledar (5 obramb); Novak, Hojžar, Škrinjar 1, Voljč 3, Borko, Torič 3, Sovič 2, Lukman 5, Munda 4, Fergola 1, Zorec 1, Kosi, G. Hebar 4, Cvetko 1. SEDEMMETROVKA: Jeruzalem 6/6; Velika Nedelja 2/0. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Veli- ka Nedelja 10 minut. Ormožani so zaradi težav ob prestopu meje ostali brez dveh do- govorjenih tekem proti hrvaškemu 1. A-ligašu Varaždinu. Iz tega razlo- ga je bilo treba najti nova tekmeca in v ormoškem klubu so se do- govorili za že tretjo pripravljalno tekmo proti drugoligašu iz Velike Nedelje (prva tekma 31:19, druga 24:19). Ormožani so tekmo začeli zelo motivirani in ob takem pristopu se za točke na tekmah državnega prvenstva ni treba bati. Velikone- deljčani so se odlično držali do 17. minute, ko so zaostajali le za za- detek (11:10). Pri tem izidu je v gol Ormožanov stopil kadetski repre- zentant Slovenije Aleš Zemljič in s serijo petih zaporednih obramb popolnoma ustavil tekmece. Vse zgrešene priložnosti Velike Nede- lje (sedemmetrovka, protinapad, čisti met iz pozicije krožnega na- padalca) so domačini kaznovali z „lahkimi goli“ iz protinapadov. Četa trenerja Saše Prapotnika se je dobesedno „razletela po igri- šču“ in si v pičlih desetih minutah priigrala kar devet zadetkov pred- nosti (21:12). Tudi v nadaljevanju je slovenski 1. A-ligaš igral v najvišji prestavi, gostom ni uspevalo prav ničesar in prednost v prid domačinov se je višala z minute v minuto – minu- to pred koncem je znašala celo 17 (40:23). V petek, 28. avgusta, Ormoža- ne čaka generalka pred prven- stvom proti državnim prvakom Celjanom. Tekma na Hardeku je na sporedu ob 17.00. Ob 19.00 sledi še druženje z gasilci Prostovoljne- ga gasilskega društva Ormož na gasilskem poligonu v Ormožu, kjer so gasilci rokometašem pripravili preizkušnjo v tekmovalni disciplini Fire Combat. Gre za tekmovalno disciplino, ki je sestavljena iz upo- rabe gasilskega orodja in opreme, premagovanja ovir, uporabe vrvne tehnike, prenosa ponesrečenca, vlečenja cevovoda in gašenja. Pe- stro bo ... Na drugi strani ekipo Velike Ne- delje čaka v soboto, 29. avgusta, nastop na turnirju v Ivančni Gorici, kjer bodo zaigrali proti 1. B-ligaše- ma Šmartnemu in Svišu. Uroš Krstič Prijateljska tekma: FC Ptuj – Stuttgart 4:1 Ekipa FC Ptuj se pod vodstvom novega trenerja Roberta Grdovića pripravlja na začetek sezone v 1. slovenski futsal ligi, ko bodo 4. sep- tembra v 1. krogu gostili ekipo Silko. Ptujčani so konec tedna v Kidri- čevem gostili nemškega prvoli- gaša Stuttgart in ga premagali z rezultatom 4:1. V prvem polčasu sta bila strelca David Lah in Jeremy Bukovec, v nadaljevanju pa še Mitja Gašparič in Vanč Florjančič. Za gos- te je častni zadetek dosegel Vedran Marić. UR Kety Emmi Bistrica – Drava Ptuj 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Kahrimanović (10.) KETY EMMI BISTRICA: Dabano- vič, M. Pušnik (od 74. N. Pušnik), Rozman (od 60. Korošec), Ljubec, Strah, Korošec, Kovačič (od 60. Ribič), Polegek, Bračko (od 77. Ramot), Kapun, Iršič (od 46. Lahe Korošec). Trener: Simon Dvoršak. DRAVA PTUJ: Klasinc, Dreven- šek, Kryeziu (od 57. Martinčević), Čuš, Šlamberger, Nelson, Kahrima- nović (od 46. Turković), Dodlek (od 57. S. Rogina), Aganović (od 46. Erhatič), Akande, Janežič (od 70. Dobnik). Trener: Viktor Trenevski. V sredo se je v Slovenski Bistrici odvila fi nalna tekma pokala MNZ Ptuj, tekmeca sta bila domača Bi- strica in ptujska Drava. Prestižne zmage so se na koncu pričakovano veselili drugoligaši, ki so predvsem v prvem polčasu pokazali, da razlika med 2. in 3. ligo vendarle obstaja … Oba trenerja sta tekmo začela z močno spremenjenima postavama glede na prvenstvena obračuna ob koncu tedna, pri Dravi npr. v začetni enajsterici ni bilo niti enega igralca, ki je začel tekmo proti Beltincem! So pa zato priložnost dobili številni mladinci, najmlajša v prvi postavi sta bila Filip Janežič (letnik 2003) in Rene Čuš (2002). Dravaši so takoj od začetka tek- me začeli s pritiskom proti golu, ki ga je branil Jaka Dabanović. Ta je prvi poskus Janežiča v 6. minuti odlično ubranil, v 10. minuti pa je vendarle klonil. Modri so izvedli lepo akcijo, po kateri je žoga priš- la do Amirja Kahrimanovića, ki je znotraj kazenskega prostora spro- žil močan strel in neubranljivo za- del pod prečko – 0:1. Varovanci trenerja Viktorja Tre- nevskega so nadaljevali s kombina- torno igro, pri čemer so sicer nare- dili nekaj napak preveč pri preigra- vanjih in podajah, a so kljub temu nizali številne priložnosti, najlepši sta zamudila Janežič v 28. in Aga- novič v 42. minuti, ki sta se znašla sama pred Dabanovičem. Ob tem so s streli poskušali še Dodlek, Ja- nežič, Nelson, Aganović … Doma- čini so v prvem polčasu zapretili le enkrat, a se je v 44. minuti Klasinc izkazal z dobro obrambo. V drugem delu se je slika na igri- šču po nekaj menjavah na obeh straneh nekoliko spremenila, do- mačini so ob zaostanku enostavno morali več tvegati. Z nekoliko bolj agresivno igro so prišli do nekate- rih priložnosti, a so bili v zaključkih enostavno premalo zbrani. Na dru- gi strani so Ptujčani imeli na voljo nekaj prostih strelov iz primerne razdalje za neposreden strel proti golu, a je bil (največkrat) po strelih Turkovića domači vratar vedno na mestu. Oba fi nalista sta se uvrstila v tekmovanje za Pokal NZS, kjer se bodo Bistričani v 1. krogu naslednji teden doma pomerili s sežanskim Taborom, Drava pa v gosteh z Dravogradom. Marko Klasinc, Drava: »Srečanje je bilo kar zahtevno, saj je Bistrica nudila zelo dober odpor. Na srečo smo hitro povedli, za mirnejše na- daljevanje pa je manjkal tisti drugi zadetek, ki nam ga tokrat ni uspelo zabiti. Kljub temu smo na koncu osvojili pokal in se lahko z dodatno samozavestjo v miru posvetimo naslednjim preizkušnjam.« petek  28. avgusta 2020Šport18 Nogomet  Pokal MNZ Ptuj Pokalna lovorika pripadla dravašem Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so se v Slovenski Bistrici v sredo takole veselili osvojenega pokala MNZ Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Tekma v Slovenski Bistrici je postregla s številnimi zanimivimi dvo- boji, na fotografi ji sta Nejc Bračko in Simon Rogina. Rokomet  Pripravljana tekma Jeruzalem še v tretje porazil Veliko Nedeljo Fotozapis  Futsal club Ptuj V Kidričevem ugnali goste iz Nemčije Nogometaši Drave se bodo v 4. krogu na »domačem« stadionu v Zavrču pomerili z ekipo Krke. Ta je v dosedanjih treh obračunih zbra- la sedem točk, vse tri tekme pa so Dolenjci odigrali na svojem Porto- valu. Prvo ime ekipe trenerja Zora- na Zeljkoviča je za zdaj Marko Huč (Domžale, Zarica, Bravo, Krka), ki je na treh tekmah dosegel štiri zadetke. Dva je prispeval še mladi Jamajčan Kaheem Parris, ki je bil lani član Domžal, a je zaigral le na eni tekmi. Dravašem se je po tekmi v Bel- tincih odvalil velik kamen od srca, saj so vendarle vpisali prve točke. »Lahko bi jih imeli tudi šest ali celo devet, lahko pa tudi nič. V Ajdov- ščini smo zapravili 11-metrovko za izenačenje, proti Fužinarju pa smo sredi drugega polčasa tudi vodili 2:1. Na srečo smo vsaj v Beltincih uspeli preobrniti zaostanek v zma- go, kar je bilo v tistem trenutku res najpomembnejše,« je o dose- danjem stanju s točkami povedal Jure Arsič. Dravaši so v sredo odigrali fi nale pokala MNZ Ptuj, težak ritem pa jih čaka tudi v nadaljevanju, saj v so- boto gostijo Krko v prvenstvu, že sredi naslednjega tedna pa igrajo tekmo Pokala NZS z Dravogradom. »V prvih štirih tednih sezone imamo na sporedu osem tekem, kar je za našo drugoligaško ekipo enostavno preveč naporno. V Slo- venski Bistrici smo odpočili nosilce igre, priložnost za igro pa so ob mladih dobili tudi nekateri povra- tniki po poškodbah, saj me je zani- malo, na kakšnem nivoju so trenu- tno. Tako je npr. Kahrimanović tudi zadel, a še ni 100 % pripravljen za napore 2. lige. Imamo veliko števi- lo novincev, zato nam vsak trening in vsaka tekma pomeni nov list v poglavju prilagajanja. Upam, da se bo to pokazalo tudi proti Krki in da bomo vknjižili pozitiven rezultat,« je o pričakovanjih pred tekmo po- vedal Viktor Trenevski. Podobnega mnenja je tudi vra- tar Marko Klasinc, ki je na tekmi v Bistrici med vratnicama zamenjal Aneja Miliča. »Po slabšem uvodu v sezono (poraza s Primorjem in Fužinarjem) smo sedaj nanizali dve zaporedni zmagi (Beltinci, Bistri- ca), zmagovalni ritem pa želimo obdržati tudi proti Krki. Odločno se bomo podali po zmago.« JM Nogomet  Drava Ptuj, 2. SNL Zadržati zmagoviti ritem Nejc Bračko, Bistrica: »Vsak fi na- le je nekaj posebnega, tako je tudi v pokalnem tekmovanju MNZ Ptuj. Tekma je bila dobra, za še boljši vtis pa bi morali realizirati kakšno izmed priložnosti, ki smo si jih pri- igrali. Sedaj se moramo spet pos- vetiti ligaškemu tekmovanju, ki je nedvomno prioriteta kluba.« Simon Dvoršak, trener Bistri- ce: »Tekma je bila dinamična, z ve- liko priložnostmi za obe moštvi, na drugi strani pa tudi športna in korektna. Oba trenerja sva nekoli- ko špekulirala s postavitvijo igral- cev v začetno enajsterico, Drava pa me je nekoliko presenetila z igro, saj so tudi mladi dokazali svojo kvaliteto. V drugem delu smo dokazali, da lahko tudi sami odigramo na zelo solidnem nivo- ju, kar me kot trenerja navdaja z optimizmom.« Viktor Trenevski, trener Drave: »Osvojiti 1. mesto in pokal je vedno nekaj lepega in nekaj pomeni vsem v klubu. Priložnost je tokrat dobilo kar pet mladincev, ki so se dobro znašli, čeprav so v takšni posta- vi igrali prvič skupaj. Začeli smo v postavitvi 4-1-4-1, nato pa smo jo spremenili v 3-4-3, kar je bilo s tak- tičnega vidika kar zahtevno. Vesel sem zmage.« Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »Tekma v Bistrici pomeni de- jansko zaključek sezone 2019/20, v kateri nam je koronavirus precej zagodel. V fi nalu sta se merili naj- boljši ekipi MNZ Ptuj, saj se Alu- minij kot prvoligaš tekmovanju priključi šele v naslednji fazi. Na igrišču smo videli veliko mladih, obetavnih igralcev, od katerih se lahko ob dobrem delu v priho- dnosti pričakuje, da bodo prevzeli vlogo nosilcev igre. Obema ekipa- ma želim, da našo zvezo dostojno zastopata tudi v pokalnem tekmo- vanju NZS.« Jože Mohorič 2. SNL, 4. krog: Drava Ptuj – Krka, v soboto, 29. 8., ob 17.00 na stadionu v Zavrču. Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 19 V sredini avgusta je v Izoli po- tekal tradicionalni, že osmi Kamp Kickboxing zveze Slovenije, ki je namenjen predvsem pripravam čl- anom reprezentance ter tudi dru- gih tekmovalcev. Kamp je potekal pod posebnimi pogoji skladno z navodili NIJZ in vlade RS. Tokrat je bilo prisotnih 145 sodelujočih, kar je rekordno število do sedaj. Vsi sodelujoči so v zaprtih prostorih (razen pri treningih) uporabljali maske, vsak dan se je merila tem- peratura vsem sodelujočim, redno se je razkuževalo opremo in bla- zine in tako dalje. Organizacijski odbor so sestavl- jali predsednik Kickboxing zveze Slovenije Vladimir Sitar, generalni sekretar Ivo Vodopivec ter selek- tor reprezentanc Bojan Korošec. Iz Kluba borilnih veščin Ptuj so na kampu sodelovali tekmovalci Lara Vuzem Vajda, Tilen Repina, Patrik Šulek in Nik Jamšek Grobel- nik ter trenerji Edvard Štegar, Timi Sitar in Gašper Mlakar Valentin. Žal se je prvi dan poškodovala Lucija Tement, ki je morala oditi domov. Vladimir Sitar: „Po koncu Kampa smo od vseh sodelujo- čih prejeli čestitke in zahvalo za odlično organizacijo. Vzdušje je bilo res fantastično, vsi so se tru- dili in upoštevali naša navodila in ukrepe. Treningi so bili odlično in kakovostno izvedeni, saj so jih vodili naši vrhunski trenerji Tomaž Barada, Tilen Zajc, Andrej Sande, Sanel Ljutič, Dejan Zavec in Srečko Rozman. V upanju, da bomo ostali vsi zdravi, smo kamp zaključili in komaj čakamo že na prva tekmo- vanja, če bo to mogoče. Iz KBV Ptuj smo sodelovali z osmimi člani, tako tekmovalci kot trenerji. Sem zelo zadovoljen tudi z njihovim trudom in resnimi treningi, tako da že komaj čakamo na začetek red- nih treningov za vse skupine, ki se začnejo 2. septembra po stalnem urniku.“ Franc Slodnjak Na kopališču Weiz v sosednji Avstriji so v petek v organizaciji FightCluba 300 potekali javni spa- ringi v boksu, savate in kickboksu. To je bil prvi odprti turnir po epide- miji koronavirusa, ki si ga je z veli- kim zanimanjem ogledalo veliko število gledalcev. Šlo je za prave dvoboje po pravilih boksa, savate (francoski kikboks) in kickboksa (kick light in K-1), vendar brez raz- glasitve zmagovalca. Pod vodstvom trenerja Karla Ša- uperla sta barve Kung fu kluba Ptuj zastopala Maj Perovšek in Gašper Vesenjak. V ringu sta prikazala od- lično pripravljenost in lepi borbi. Za Perovška je bil to prvi uradni dvo- boj, po pravilih kick lighta je bil nje- gov tekmec domačin. Oddelal ga je odlično, saj je takoj po začetnem gongu prevzel nadzor nad dogaja- njem v ringu in skozi vse tri runde dvoboja dominiral. Vesenjak, ki se je v glavnem dvoboju večera boril proti izkuše- nemu domačinu Arminu Bajriću, je ves čas borbe prevladoval, a so se kljub temu v ringu pokazale nekatere manjše pomanjkljivosti, ki jih bo treba pred prihajajočimi tekmovanji in dvoboji še odpraviti in popraviti. David Breznik petek  28. avgusta 2020 Šport, šport mladih 19 Kung fu klub Ptuj Zmagi za Vesenjaka in Perovška Kikboks  Kikboks Kamp Izola 2020 Rekordno število sodelujočih Foto: arhiv KBV Ptuj Člani KBV Ptuj s trenerji in vodstvom Kampa Izolčanke so se na pripravah v Ormožu odlično počutile. Pred kratkim je Rokometni klub Jeruzalem v Ormožu na petdnev- nih pripravah gostil bivše dvakra- tne evropske prvakinje – Ženski ro- kometni klub Krim. Po »tigricah« iz Ljubljane so v Ormož na šestdnev- ne priprave prispele Izolčanke, lani osmouvrščena ekipa 1. A DRL. »Le redkokje imajo takšne vrhunske pogoje za izpeljavo špor- tnih priprav, kot jih ima mesto Or- mož. Zares fantastično in enostav- no smo navdušeni. Poleg športnih pogojev moram še posebej po- hvaliti gostoljubnost domačinov: enostavno nismo navajeni tega, da nas v mestu vsi pozdravljajo. Zdaj mi je jasno, zakaj Ormož kot tako majhen klub že 19 let zapovrstjo igra v 1. A-ligi – ker celo mesto diha z rokometnim klubom. Škoda je le, da nimate še ženske ekipe, glede na to, da poznam kar nekaj odličnih rokometašic iz Ormoža. 'Plavi', kot vsi kličemo Ormožane, se lahko pohvalijo še z okusno kulinariko, kjer nas je najbolj nav- dušila postružjača oz. palenka ali ocvirkovka. Seveda brez pokušnje prleške tunke ni šlo – izjemno! Vzeli smo si nekaj uric tudi za obisk Zidanice Malek, kjer smo opravili degustacijo vina in uživali v prelepi naravi. Enostavno smo navdušeni nad Ormožem in okolico. Seveda smo tudi marljivo trenira- li in opravili osem treningov ter od- igrali dve pripravljalni tekmi na Har- deku. Proti Celjankam smo izgubili z izidom 22:25, proti Ptujčankam pa visoko zmagali z izidom 27:17. Z igro svojih varovank sem več kot zadovoljen. V zadnjega pol leta smo zelo napredovali, predvsem fi zično. Škoda, da je odpadla tekma s Koko iz Varaždina, saj nismo smeli preko meje. Kot smo obljubili gosti- teljem, se na priprave vračamo tudi prihodnje leto, z velikim veseljem pa bomo Ormož priporočili še dru- gim klubom. Kar nekaj jih je na nas že naslovilo vprašanja o pogojih glede priprav v Prlekiji. Seveda bo se z naše strani slišal le dober glas,« je po končanih pripravah v Ormožu vidno zadovoljen povedal trener Izolčank Borut Hren. Na Zidanici Malek so Primorke s svojim obiskom presenetili župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, di- rektorica občinske uprave Milena Debeljak in direktor Javnega za- voda za turizem kulturo in šport Andrej Vršič, ki se skupaj z Roko- metnim klubom Jeruzalem veselijo oživljanja športnega turizma v ma- lem mestu ob Dravi. Iz Rokometnega kluba Jeruza- lem je prišla še ena vesela novica, saj bodo v novembru, decembru in januarju v Ormožu in okolici pripra- ve na svoja svetovna ter evropska prvenstva opravljale državne re- prezentance mlajših selekcij. Tudi iz nekaterih klubov je po pripravah v Ormožu vedno več povpraševa- nja, tudi iz tujine, kar še posebej veseli. Uroš Krstič Rokomet Po Krimu iz Ormoža zadovoljne tudi Izolčanke Starejši in mlajši mladinci kole- sarskega kluba Perutnina Ptuj so od 21. do 23. avgusta nastopali na mednarodni dirki v kraju Dubnica nad Váhom na Slovaškem. Čeprav sta se dirke udeležili dve kategoriji, so tako mlajši kot starejši mladinci tekmovali v isti kategoriji starejših. Na dirki so iz ptujskega kluba na- stopili Vid Jeromel, Žan Gorjanc, Andrej in Jure Majnik, Lovro Va- lenko in Primož Kirbiš, vodil jih je trener Mitja Mohorko. V treh dneh so se fantje merili na treh različnih trasah. „V petek je etapa potekala na tehnično zah- tevnem ravninskem krogu, trajala je 40 minut z enim dodatnim kro- gom. Etapo je zaznamoval pobeg štirih kolesarjev, ki jih ni bilo mo- goče ujeti vse do konca dirke. Naj- boljša ptujska kolesarja sta bila Vid Jeromel in Andrej Majnik, ki sta dirko zaključila znotraj trideseteri- ce,“ je dejal Mohorko. V soboto je kolesarje čakala 114 km dolga kraljevska etapa z dve- ma izrazitima vzponoma. Fantje so premagali kar 1600 višinskih metrov. „Ponovno smo bili priča pobegu štirih tekmovalcev, med katerimi ni bilo naših. Zaradi te- žavnosti proge so se 20 km pred ciljem karte premešale. V ospredju sta se znašla dva kolesarja, minuto za njima zasledovalna skupina, v kateri je bil tudi Vid Jeromel. V cilj je prišel kot 8., s čimer se je v skup- ni razvrstitvi povzpel na 10. mesto. Lovro Valenko je etapo končal na 25. mestu, kar mu je v skupni raz- vrstitvi mladih kolesarjev prineslo 8. mesto. Jure in Andrej Majnik sta prišla v cilj kot 43. in 46., Primož Kirbiš pa je dosegel 55. čas dneva. Žanu Gorjancu je dober rezultat odnesla tehnična okvara kolesa,“ je drugi del opisal Mohorko. Na deževno nedeljo so se fantje spopadli s 1200 metrov dolgim kro- gom, ki je vseboval tristometrski 11 % klanec. Etapa je bila ponovno dolga 40 minut z enim dodatnim krogom. „Naši mladi kolesarji so se z mokro traso spopadli vsak po svoje. Vid Jeromel je izgubil skup- no razvrstitev med deseterico, saj je etapo končal na 24. mestu, po drugi strani pa je Lovro Valenko obdržal 8. mesto v razvrstitvi mla- dih kolesarjev. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti še na Primoža Kirbiša ter brata Majnik, ki so po svojih najboljših močeh pomagali ekipi. Mladi ptujski kolesarji so se veselili izzivov po daljšem časov- nem premoru, ki jim je onemo- gočil premagovanje tekmovalnih cestnih kilometrov,“ je poročilo iz Slovaške zaključil Mohorko. UR Kolesarstvo  KK Perutnina Ptuj Dobrodošla slovaška preizkušnja Na Ptujskem jezeru se je v orga- nizaciji Brodarskega društva Ranca Ptuj odvijala 17. regata Jadro Ran- ce 2020, na kateri so se pomerili ja- dralci v razredih Optimist in Laser. Tekmovanje je bilo izvedeno le v soboto (štirje polovi), v nedeljo so zaradi šibkega vetra jadralci ostali na suhem. Med optimisti je nastopilo osem jadralcev, ki so prišli iz BD Ranca Ptuj in BD Sidro Maribor. Večinoma mladi jadralci so z optimisti poka- zali kar precej znanja, šlo je za zelo zanimivo ter izenačeno tekmova- nje, saj je bila pred ciljem med vo- dilnimi precejšnja gneča v borbi za čim boljša mesta. S tremi zmagami in 5. mestom (najslabši rezultat se črta) je suvereno zmagal Sašo Brbre. Drugi mesto je osvojil Maks Fošnarič (BD Sidro Maribor) in tret- je mesto Matic Brbre (BD Ranca Ptuj). Izmed ptujskih jadralcev je bil četrti Mai Zahovič, peti Ivo Kan- cler in šesti Filip Šalamun. Med laseristi smo spremljali dvoboj med Matejem Petrovičem in Jakom Solino Petrovičem (oba BD Ranca), o zmagovalcu pa je od- ločila zadnja regata, v kateri je oče Matej premagal sina. Po tekmovanju se je pet mladih ptujskih jadralcev podpisalo na ja- dro Tomaža Šalamuna, s katerim je nastopil na prvem tekmovanju leta 2003. Na tem jadru je do sedaj podpisanih 37 ptujskih tekmoval- cev, ki so skozi vsa ta leta tekmo- vali na jadralni regati Jadro Rance 2020. David Breznik Jadranje  Jadro Rance 2020 Zmagala Brbre in Petrovič Foto – arhiv Kung fu kluba PtujGašper Vesenjak v akciji Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 20 Šport, šport mladih20 Nogomet  1. SNL RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Bravo – Gorica; OB 21.00: Aluminij – Celje; V NEDELJO OB 16.00: Mura – CB24 Tabor Sežana; OB 18.00: Koper – Olimpija; )B 20.15: Domžale – Maribor. 2. SNL RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Drava Ptuj – Krka, Krško – Jadran Dekani, Triglav Kranj – Šmartno, Primorje eMundia – Fužinar Vzajemci; OB 20.00: Nafta 1903 – Beltinci Klima Tratnjek; V NEDELJO OB 17.00: Brda – Vitanest Bilje; OB 19.00: Rudar Velenje – Brežice Terme Čatež. 3. SNL – vzhod RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Podvinci – Zreče, Šampion – Kety Emmi Bistrica, Dravinja – Rogaška, Kroška Dravog- rad – Korotan Prevalje; V NEDELJO OB 10.30: Videm – Šmarje; OB 17.00: Cirkulane – Dobrovce. Super liga RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Apače – Hajdina, Boč Poljčane – Zavrč, Gerečja vas – Stojnci; V NEDELJO OB 17.00: Bukovci – Markovci, Gorišnica – Skorba. Veteranske lige MNZ Ptuj +35 VZHOD RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.00: Borovci – Grajena, Le- skovec – Podvinci, Dornava – Markovci, Rogoznica – Zavrč-Cirkula- ne. Prosta je ekipa Gorišnice. +35 zahod RAZPORED 1. KROGA V PETEK OB 18.00: Skorba – Gerečja vas, Tržec – Hajdina, Lovrenc – Spodnja Polskava, Apače – Podlehnik. Prosta je ekipa Pragersko. Tenis  Na Ptuju turnir serije Tennis Europe V naslednjih dneh bo na igriščih v Termah Ptuj v organizaciji domačega kluba potekal turnir serije Tennis Europe za starostno kategorijo U-16 – Terme Ptuj Open. Tekmovanje se bo v soboto začelo s kvalifi kacijami, v ponedeljek pa se bo začel glavni turnir v konkurenci posameznikov in posameznic ter dvojic. Največ prija- vljenih igralcev in igralk prihaja iz Slovenije in Avstrije, posamezniki pa prihajajo še iz Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Slova- ške, Češke, Srbije, Črne gore, Hrvaške, ZDA, Poljske, Romunije, Bolgarije, Ukrajine, Španije, Danske, Švice … Jože Mohorič Športni napovednik petek  28. avgusta 2020 Ptuj velja za rokometno mesto in Rokometni klub Drava je uve- ljavljeno ime v slovenskem športu. Renome si je klub gradil skozi de- setletja in ob izpostavljeni članski ekipi je venomer veliko stavil na delo z mladimi. Prav to delo je bilo osnova klu- ba, ki ima tudi v tem trenutku dobro zgrajeno vadbeno pirami- do. Dobro in sistematično delo z otroki, ki jih imajo v vseh vadbenih skupinah pri Dravi okrog 150, je prepoznala tudi Nova Ljubljanska banka. Ta preko projekta Šport mladih podpira športne klube po vsej Sloveniji in otroke spodbuja k redni vadbi, gibanju in aktivnemu športnemu življenju, k čemur se nagibajo tudi v ptujskem rokome- tnem kolektivu. Mladi dravaši s svojimi selekci- jami nastopajo v različnih tekmo- vanjih, za mlajše selekcije pa na Ptuju vsako leto organizirajo tudi domače in mednarodne turnirje. Na njih imajo navadno vidno vlogo predstavniki RK Drava, pri čemer jim pomagajo izkušeni trenerji in rokometni strokovnjaki. Pri mini rokometu delajo Marko Žuran, Nejc Janžekovič in Sašo Petek, pri mlajših dečkih A in C Marko Žuran, pri starejših dečkih A Sašo Petek ter pri starejših dečkih B in kadetih Nejc Janžekovič, trener vratarjev je Ladislav Sabo. Cilj vseh v klubu je jasen: odlično delo z mladimi in z doma vzgojenimi igralci, s katerimi želijo v prihodnosti krojiti vrh slo- venskega rokometa. David Breznik Liga U-15 – vzhod: Maribor premočan za Dravo, visoka zmaga Aluminija Nogometaši Aluminija tudi po treh tekmah ostajajo neporaženi, tokrat so visoko slavili v Veržeju. Trener Damjan Metličar je v zače- tno enajsterico uvrstil naslednje igralce: Bian Zupanc, Dario Leto- nja, Gal Princl, Tim Metličar Fric, Lan Drevenšek, Cene Grbavac, Lan Mesarič, Nejc Grubor, Gal Name- stnik, Matej Kotnik, Lan Lozinšek. Na rezervni klopi so na priložnost čakali Anej Zupan, Tjaž Šalamun, Teo Fridl, Anej Damjanovič, Vito Zagoršek Horvat, Kris Strelec, Sul- tan Ćerimi. REZULTATI 3. KROGA: Drava Ptuj – Maribor 0:2, Vipoll Veržej – Aluminij 0:6, Dravograd – Kety Emmi Bistrica 4:0, VOC Celje – Fuži- nar 4:1, Fortis Jarenina – Šampion 5:0, Nafta 1903 – Beltinci 1:3, Krško – Mura 0:5, Rudar Velenje – Dravi- nja 7:1. 1. MURA 3 3 0 0 17:1 9 2. FORTIS JARENINA 3 3 0 0 11:1 9 3. VOC CELJE 3 3 0 0 9:1 9 4. ALUMINIJ 3 2 1 0 14:0 7 5. MARIBOR 3 2 1 0 3:0 7 6. RUDAR VELENJE 3 2 0 1 16:2 6 7. DRAVOGRAD 3 2 0 1 6:2 6 8. DRAVA PTUJ 3 1 0 2 4:5 3 9. FUŽINAR 3 1 0 2 7:9 3 10. KRŠKO 3 1 0 2 5:8 3 11. KETY E. BISTRICA 3 1 0 2 1:7 3 12. DRAVINJA 3 1 0 2 3:10 3 13. BELTINCI 3 1 0 2 3:12 3 14. ŠAMPION 3 0 0 3 1:8 0 15. NAFTA 1903 3 0 0 3 1:17 0 16. VIPOLL VERŽEJ 3 0 0 3 0:18 0 Turnir v Slovenji vasi: v fi nalu Prepolje boljše od gostiteljev NK Slovenja vas je v soboto pripravil tradicionalni memorialni turnir v spomin na preminule čla- ne kluba. V vročem vremenu in na odlično pripravljeni zelenici so bile odigrane štiri tekme, ki so ponudi- le zanimiv razplet – zmago edine- ga ligaša iz MNZ Maribor. Rezultati: Slovenja vas – Lovrenc 0:0 (3:1 – po 11-m), Hajdoše – Prepolje 1:3, tekma za 3. mesto: Lovrenc – Hajdoše 1:0, tekma za 1. mesto: Slovenja vas – Prepolje 0:1. JM Šahovska zveza Slovenije je Ša- hovskemu društvu Ptuj zaupala organizacijo ekipnega državnega prvenstva mladink in mladincev do 20 let za leto 2020. To bo letos ena od prvih šahovskih prireditev v »živo«, saj se v času koronavirusa odvijajo več ali manj spletna tek- movanja in turnirji. Bo pa to tudi eden od osrednjih dogodkov ob 85-letnici ptujskega društva. Nastop na letošnjem državnem prvenstvu mladincev si je glede na rezultate iz lanskega leta pri- borilo osem najboljših slovenskih ekip, med njimi tudi ekipa Šaho- vskega društva Ptuj. Ob nekoliko izkušenejših Mihajlu Iljiču, Toma- žu Šuti in Tadeju Murku bosta priložnost dobila mlada ptujska upa, državni posamezni prvak do deset let Klemen Kovačec ter Anej Levanič. Prvenstvo mladink je odprtega tipa, Ptujčani pa za zdaj nimajo dovolj močne ekipe, ki bi se lahko enakovredno kosala z veliko sta- rejšimi tekmicami, zato bodo do- bile priložnost v nižjih starostnih kategorijah. Tekmovanje poteka v dvorani doma gasilcev Hajdoše 41b, kjer si lahko v petek, 28. 8., ogledate dva kroga tekmovanja, prvega ob 9.00, drugega ob 15.30. Ob istih urah bo tekmovanje potekalo tudi v soboto, 29. avgusta, zadnji krog pa bo odigran v nedeljo, 30. avgu- sta, ob 10.00. Silva Razlag Foto – arhiv RK Drava Ptuj NLB je prepoznala dobro delo z mladimi ptujskimi rokometaši. Foto: Črtomir Goznik Mladi nogometaši Maribora so v sredo na igrišču z umetno tra- vo Ptuju premagali vrstnike Drave. Domači trener Ian Emeršič je srečanje začel z naslednjo postavo: Jan Lampret, Matic Čuš, Aljaž Ficjan, Jaka Žerjav, Martin Marinkovič Borovnik, Nik Brlek, Aleks Repina, Žiga Horvat, Gal Kosar, Alen Pšajd, Kiar Vertič. Na klopi so bili David Kramberger, Anej Kirbiš, Lukas Vočanec, Marko Voda, Žiga Kosar, Vid Huber, Lukas Čeh. Foto: Črtomir Goznik Utrinek z mladinskega državnega prvenstva, ki poteka v Hajdošah. Foto: Črtomir Goznik Uvodno tekmo turnirja sta odigrali ekipi Slovenje vasi in Lovrenca, po streljanju 11-metrovk pa so v fi nale napredovali domačini. Rokomet  RK Drava Ptuj Pri Dravi stavijo na delo z mladimi rokometaši Nogomet  Liga U-15, turnir v Slovenji vasi Šah  Mladinsko državno prvenstvo v Hajdošah ŠD Ptuj z zelo pomlajeno ekipo mladincev Po tradiciji so v Izoli potekale judo priprave, na katerih so sicer letos zaradi varnostnih razlogov povezanih s covidom-19 sodelovali samo ju- doisti in judoistke iz Slovenije. Priprave so potekale v dveh delih, v prvem delu so prvi teden avgusta potekali treningi za člane, mladince in kadete (moški in ženske), v drugem delu pa za mlajše starostne selekcije. Pote- kala je tudi priprava in izpiti za polaganje višjih pasov (mojstrski kandidati in mojstri), ki se jih je iz Judo kluba Drava Ptuj udeležil Tomi Milošič in je uspešno položil izpit za mojstrskega kandidata (1. kyu). Drava bo tekmovala v drugi ligi V minulih dneh je bil opravljen žreb za prvo in drugo slovensko judo ligo. V Judo klubu Drava so se odločili, da zaradi omejenih fi nančnih sredstev, kar je delno povezano tudi z znižanjem sredstev za šport iz ob- činskega proračuna, ne nastopijo v prvi ligi. Torej bomo tudi letos nasto- pali v 2. ligi. Ta bo razdeljena v dve skupini. V skupini A bodo JK Olimpija, JK Gorišnica, JK Šiška in JK Apolon Maribor. V skupin B pa bodo tekmovali JK Drava Ptuj, JK Golovec in JK Izola. V vsaki skupini se klubi pomerijo vsak z vsakim, v fi nalnem delu, play off u lige, pa se pomerijo po sistemu polfi nale: A1-B2, A2-B1. Zmagovalca se pomerita za prvaka druge lige, po- raženca pa za tretje oziroma četrto mesto. David Breznik Judo  JK Drava Ptuj Tomi Milošič položil višji pas Foto – arhiv JK Drava Ptuj Tomi Milošič na judo pripravah v Izoli Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  28. avgusta 2020 Ljudje in dogodki 21 ŠOPEK GORENJSKIH BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, Če še ne veste, kje boste izkoristili vaš vavčer, preživite vikend, 29. in 30. avgusta, za ceno 165 € v družbi ekipe Radio-Tednik Ptuj ter z nami obiščite ŠOPEK GORENJSKIH NAGELJČKOV. • • • • • • • • Velik ljubitelj motorjev je Zdrav- ko Počivalšek, aktualni minister za gospodarstvo. Veliko časa preživi na cesti v službenem avtu. Vsak dan se namreč odpravi na delo iz Podčetrtka, kjer živi, v prestolni- co, kar mu vzame več kot tri ure. Domov ga vleče, tako je večkrat povedal v intervjujih, ker želi biti vsak dan z družino, predvsem pa tudi skrbeti za svojo kmetijo, na kateri se usede tudi na traktor. Ima konje in telice ter nekaj obdeloval- ne zemlje. Manj znano pa je, da je Počivalšek tudi ljubitelj motorjev. Enega ima tudi v lasti. Arsenovič jaha skuter Saša Arsenovič, mariborski župan, se rad vozi s skuterjem, predvsem po opravkih in večkrat tudi na delo. Premikanje z njim je namreč po mestu, kot je štajerska prestolnica, ki je prometna in kar živahna, precej bolj praktično kot z avtomobilom. Lani poleti je, ker ga je parkiral napačno, dobil tudi kazen. Postavil ga je na pločnik pred glavnim vhodom v občinsko stavbo v Ulici heroja Staneta. Ne- pravilno parkirano vozilo je med nadzorom opazil eden od redarjev in na skuter zaradi parkiranja na mestu, ki je rezervirano za vozila z dovolilnicami, nalepil obvestilo redarstva o prekršku. Globo za na- pačno parkiranje je Arsenovič pla- čal v zakonskem roku. Jurša ima kozico Prav poseben odnos s svojim prevoznim sredstvom ima Franc Jurša, vodja poslanske skupine Desus, ki si je zanj omislil celo ime, in sicer kozica. Rad se odpravi na kakšno turo; poletje 2019 je izkori- stil tudi zato, da je zajahal motor in šel na rajžo kar po Sloveniji. Že lani je dejal, da bo našo deželo nekoč s svojo kozico prekrižaril kar v celoti. Motošportni župan Stanovnik Nerazdružljiv z motorjem, no, zdaj nekoliko manj, je bil tudi Mi- ran Stanovnik, redni udeleženec najtežje avtomobilistične in moto- ristične preizkušnje na svetu, reli- ja Pariz–Dakar. Stanovnik (danes župan občine Log – Dragomer) z vzdevkom Puščavski lisjak je leta 2017 potrdil, da se tega tekmova- nja ne bo več udeležil, saj je kar dvajset let tekmoval v motošpor- tu, in kot je povedal, je danes lah- ko le srečen, da je preživel ter da je sposoben hoditi po lastnih nogah. Seveda se še vedno kdaj zapelje. Šport pa je še vedno del družinske- ga življenja: zdaj motokros vozi s starejšim sinom Martinom. Slovenija  Kdo so vplivneži, ki se radi predajo hitrosti in vonju po bencinu Kaj se skriva v garažah slovenskih politikov in županov Med politiki, gospodarstveniki in drugimi vplivnimi osebnostmi je kar nekaj takih, katerih življenja so tesno prepletena z naklonjenostjo do vožnje ne samo z dobrimi avti, ampak tudi z izbranimi motocikli. Foto: Desus Franc Jurša Foto: Mediaspeed/M24 Saša Arsenovič Foto: M24 Miran Stanovnik Foto: Instagram/M24 Zdravko Počivalšek Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  28. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila22 NAJLEPŠE JE DOMA! Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! Že v prodaji www.revijadom2.si KUHINJSKA posoda: Kako izberemo pravo? Otroška SOBICA: Nežni PASTELI za živahne malčke Iščemo NAVDIH: V prenovljeni kraljevski palači Po svetu: 10 najbolj ekstra POČITNIŠKIH nastanitev KNJIGE: Za branje in OKRAS KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila 29. in 30. avgusta, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Položitev vencev na spominska obeležja ob dnevu spoštovanja vrednot NOB v Parku spominov na ptujskem pokopališču. Društvo Kastali je svečano predstavilo vina štajerske dežele v kleti ptujskega gradu. V Prešernovi 16 na Ptuju odkrita spominska plošča radijskemu novinarju in publicistu Milenku Šobru na njegovi rojstni hiši. Pobudnik postavitve spominske plošče je bilo Društvo turističnih novinarjev Slovenije. Zavod PIP se je na ptujski tržnici v sodelo- vanju s CET Platformo EU-Ptuj predstavil z informacijsko točko Europa direct Podravje. Z novo uredbo prometa v mestu Ptuj postavljen potopni valj in stebrički na Slomškovi ulici za prepre- čitev parkiranja vozil. Z novo uredbo se je zmanjšalo število parkirnih mest. Društvo za rimsko zgodovino Poetovio 69 je v skladu s predpisi uspešno izvedlo Rimske igre. Dokumentarni fi lm Pikina zgodba. Povest o psički Piki, ki se je zatekla v Dom starejših Ptuj. Ljudske muzikantke Ve- sele Polanke iz Cirkovc se predstavljajo z izvirno ljudsko glasbo. Z narodno zabavnimi ansambli v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ Ptuj - 18. september 2020 Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  28. avgusta 2020 Oglasi in objave 23 9. avgusta 2020 je umrl Silvester Žitnik upokojeni delavec Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Ohranili ga bomo v lepem spominu. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Vse na svetu mine. Vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. SPOMIN 28. avgusta minevajo tri leta, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, vnuk in nečak Gorazd Pernek IZ REPIŠČ 16 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečko in pri- našate cvetje. Vsi njegovi Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala. Sledi ostale so povsod od dela pridnih rok. Sedaj si odpočij. ZAHVALA ob izgubi drage mame, tašče, babice, pra- babice in sestre Marije Pšajd IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 124 13. 4. 1930–7. 8. 2020 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala patroma g. Avguštinu Lahu in p. Milanu Kvasu za obred pogreba in darovano sveto mašo. Hvala Domu upokojencev Ptuj za vso nego, DU Grajena, DPŽD Lancova vas, govorniku za poslovilne besede, pevcem, nosilcem simbolov in pogrebnemu podjetju Maher. Njeni najdražji Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi. SPOMIN Danes mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi sin in stric Branko Mlinarič ŠTUKI 35 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižgete svečo ali pri- našate cvetje. Vsi njegovi + TV SPORED na 42 straneh www.revijavklop.si prodaji Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. VITO WEIS »Mar ti mora biti za vsakega gledalca« KAMENKO KESAR Aktualno o kulturi in umetnosti Nasmejana, prijazna in vedno pripravljena MITJA PREZELJ Glasbena industrija in sporni ukrepi vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija ZA POROKO NI NIKOLI PREZGODAJ EKSKLUZIVNO KONEC ZAKONA PO 10 LETIH KUPILA SI JE MOTOR MOŠKI JO ZAMAN OBLETAVAJO Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. ZAPOSLIMO slikopleskarja ali delavca z izkušnjami za izdelavo izolacijskih fasad ter delavca za po- možna dela: mešanje lepila in po- dobno. Delo v okolici Ptuja, možna redna zaposlitev. Telefon 041 226 204. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, Markovci. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - Ptuj, Turnišče, stanovanjska hiša, obnovljena 2006, grajena 1800, 123 m2, urejena, ograjena parcela 810 m2. Cena: 90.000 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816 IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si PRODAM SILOSKOMBAJN SIP Silo 80 B, samonakladalko SIP, 25-kubično, in pri- kolico za prevoz živine. Tel. 041 871 899. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne in le- ghorn, 19-tedenske. Naročila sprejema- mo po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše, 23. PRODAM enoosno Tehnostroj kiper priko- lico s kovinskim poviški, v celoti obnov- ljeno, registracija ni potrebna, in prodam belo mešano vino. Tel. 031 503 142. KMETIJSTVO PRODAM luščilec koruze. Tel. 051 656 854. NEPREMIČNINE NA PAŠMANU prodamo gradbeno parce- lo, druga vrsta od morja, 559 m2, in staro kamnito hišo na Ugljanu, 70 metrov od morja, lepa lokacija. Tel. 070 270 130. DELO Štajerski TEDNIK petek, 28. 8. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  28. avgusta 2020Križem kražem24 Dober obiska Ptuja je presenetil največje skeptike. Do 9. avgusta je bilo po podatkih fi nančne uprave unovčenih kar 3.938 bonov v skupni vred- nosti čez 533.000 evrov, kar Ptuj uvršča na drugo mesto med mestnimi občinami. Julija in avgusta so bile turistične zmogljivosti Ptuja zasedene 70-odstotno. Podobno naj bi bilo tudi septembra. Turisti na Ptuju lahko v tem poletju uživajo tudi v bogatem festivalskem dogajanju. Trmasti organizatorji so kljub koronavirusu doslej uspeli uspeš- no izpeljati festival sodobne umetnosti Art Stays, nekatere razstave so od- prte še do 19. septembra, in glasbeni festival Arsana, ki je bil letos 100-od- stotno slovenski. V teh dneh pa lahko uživajo na številnih dogodkih 24. fe- stivala Dnevi poezije in vina, ki se bodo zaključili jutri zvečer. Na ptujskem mostu za pešce bo nocoj potekala prva večerja na mostu z bogato ku- linarično in vinsko ponudbo. Pred konjušnico na ptujskem gradu pa se bo ob 19. uri začel drugi večer pripovedovanja antičnih mitov, povezanih s Petovionsko dedišči- no. Gre za dogodek v okviru arhe- ološke razstave Osrčje Petovione pod naslovom Dioniz in Kurent ali zgodba o dveh božanskih pivcih, vinski trti, vincu in mojstrskih pote- gavščin Dioniza in Kurenta. Včeraj se je na letališču v Mur- ski Soboti začelo odprto državno prvenstvo v balonarstvu. Na njem sodelujejo balonarske ekipe iz Slovenije in tujine. Otvoritveni do- godek v Ženavlah na Goričkem so NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj so na Ptuju ukinili živinski sejem?. ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Ptuj je med najbolj obiskanimi turističnimi destinacijami v tem poletju, po izkoristku turističnih bonov pa je celo na drugem mestu med mestnimi občinami. Prvi je Koper. Nagradno turistično vprašanje Ljubitelji narodno-zabavne glasbe bodo na ptujski tržnici 18. septembra prisluhnili novim polkam in valčkom. Vstopnice si bo letos treba prislužiti z aktivnim sodelovanjem v nagradnih igrah Radia Ptuj. Drugi si bodo lahko letošnje uspešnice na področju narodno-zabavne glasbe ogledali v dveh oddajah RTV Slovenije – Regionalnega centra Maribor. 19. septembra bodo na tržnici peli najboljši pevci, fi nalisti šeste sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami. Na ptujski tržnici bo veselo tudi v nedeljo, ko bo razvajala Glasba do srca. Septembra bodo vabili tudi organizatorji Ptujskih festivalskih zgodb. Tudi MG Ptuj bo povabilo na več predstav v okviru dveh premier: Ško elo- škega pasijona in Vsi ptice. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, posvetila katerih vojakov legij prevladujejo v III. mitreju, da vojakov legij XIII. Gemine in V. Makedonske pod poveljstvom Flavija Apra, bo prejela Sonja Erlač. Danes sprašujemo, kdaj so na Ptuju ukinili živinski sejem. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 4. septembra. posvetili prvemu pristanku toplozračnega balona v Sloveniji leta 1934. Lju- bitelji balonarstva si bodo lahko do nedelje ogledali zanimive tekme ter tudi revijo balonov Night Glow z najbolj atraktivnimi elementi te discipline. Festivalsko dogajanje bo mesto ob Dravi polnilo tudi septembra. 31. Dobrote slovenskih kmetij bodo zaradi koronavirusa potekale le kot eno- dnevna tržnica, 5. septembra, v okviru katere bodo za najboljše dobrote podelili bronasta, srebrna in zlata priznanja ter kipce kakovosti. Na dvori- šču Fürstove hiše bo razvajala kuhna na dvorišču z dobrotami slovenskih kmetij. Že 4. septembra pa bo na Ptuju potekal strokovni posvet Sheme in kakovost – pomen povezovanja ponudnikov lokalne hrane v okviru naziva Slovenija – Evropska regija gastronomije 2021. Festivalsko poletje se bo nadaljevalo tudi septembra Genij, ki bi za pa metne telefone ra zvil aplikacijo „z drava pamet“, se še dolgo ne bo rodil. * * * Našim politikom delamo krivico. Večina jih vseen o premore dovol j morale, da se v j avnosti ne kažejo z golo resnico. * * * Narava nam je z ačela z obrestmi vračati nepovrat na sredstva, ki smo jih dolga de setletja vlagali va njo. * * * Se priduša sosed a: „Prekleti ded! Niti ga noče pob rati, niti se noče pobrati.“ * * * Štorklje so neizm erno tragična bit ja. Celo življenje živijo na veliki nogi, pa kljub tem u stalno hodijo p o svetu z dolgim nosom. AFORIZMI BY FREDI Sp. Podravje  Tudi Nina Donelli v Vodicah »Komaj čakam vrnitev na oder« Postavna Štajerka Nina Donelli iz Poljčan, ki poje izključno v hrvaščini in je popularna tako čez mejo kot doma, se bo letos že drugič podala na veliki oder CMC Festivala v Vo- dicah na Hrvaškem. Nina je takoj po karanteni po- snela pesem Ima da te nema, klub- sko pesem, ki je navdušila z vročim videospotom in v le treh tednih privabila milijon poslušalcev. Pred kratkim pa je izdala še novi duet Samo jedna je Dalmacija, kjer je za- pela z enim najpopularnejših pev- cev zabavne glasbe pri sosedih, Mladenom Grdovićem, s katerim bosta skupaj nastopila v Vodicah. »Nastop na festivalu je res poseb- no doživetje, poleg tega mislim, da vsem glasbenikom manjkajo odri,« pravi Nina, ki se letošnjega izjemno veseli, saj ji manjka občutek, ko stopi na oder. Na velikem odru v Vodicah je nastopila prvič leta 2016 s pesmijo Primitivac negativac, ko jo je opazila tudi žirija in ji je pode- lila nagrado na naj debitantko leta. Od takrat se na oder v Vodice re- dno vrača. Njeni letošnji načrti so se sicer malce porušili, nam je še zaupala, a vseeno upa, da bo letos izdala svoj drugi album – prvega z naslovom Glazba, ljubav, život je izdala leta 2017. Foto: osebni arhiv /M24 Sp. Podravje  Ana Vurcer ostaja na Hrvaškem »Smo Jugoslavija v malem« Zapeljiva ženska zasedba skupine Učiteljice je mednarodna, v smehu pravi Ana Vurcer, slovenski del uspešnega tria. »Ujeli ste nas ravno na Hrvaškem, v Polidoru v bližini Po- reča, kjer snemamo videospot za zadnjo pesem Absolutno. Kot veste, sem jaz Slovenka, Andrea Paškvan in Silvia Ilić sta Hrvatici, naša producentska ekipa pa je iz Srbije. Skupaj smo Jugoslavija, rada rečem.« Zdaj so se končno lahko dobili za snemanje videospota. Pesem so namreč posneli že januarja, še pred karanteno. »Vmes se dolgo nismo videli, sicer se dobivamo v Zagrebu. Ko smo se videle, smo si padle v objem, in kar ne more- mo nehati govoriti, ker se tako dolgo nismo videle v živo, postale smo prave, iskrene prijateljice.« S pesmijo se bodo predstavile na največjem festivalu v regiji, CMC Festivalu v Vodicah. »Tam ne bomo prvič, nastopile smo leta 2015 s pesmijo Luda kuća, ki je postala najuspešnejša pesem festivala,« je ponosna Ana, ki je še povedala, da upa, da se bo lahko vrnila v Slovenijo brez karantene. Iz Hrvaške gre še v Srbijo, nato pa upa, da bo lahko odšla še domov v Slovenijo pred nastopom v Vodi- cah 5. septembra. »Ravno smo se pogovarjale, kako zelo smo vesele, da bomo spet del tega velikega festivala, srečale vse glasbene prijatelje, čeprav bo letos zagotovo drugače zaradi pandemije, in glede na to, kar se zdaj dogaja na Hrvaškem, upamo, da bo festival izpeljan normalno. Vemo, da bodo ekipe bistveno manjše,« je še poveda- la Ana, ki se je sicer pred dvema letoma zaročila s šefom Učiteljic Bojanom Dragojevićem, lastnikom glasbenega studia v Srbiji, ki je pro- ducent ne le Učiteljicam, temveč tudi glasbenikom, kot so Severina, Neda Ukraden, Jelena Rozga, Jas- min Stavros, Tarapana, Učiteljice in drugi, z mnogimi od njih pa so Uči- teljice tudi že posnele pesem. In poroka? Ana ostaja skrivnostna in nam obljublja, da naslednjič pove kaj več. Foto: osebni arhiv