AKTUALNO VPRAŠANJE Pravkar so se ta/Sli borci, udeleženci slavnih dražgoških bitk, ki so se letos ž« drugič srečali v obnovljeni vasi in obudili nekdanje spomine. Organizatori! prireditev so si pridobili novih izkušenj, ki Jih bodo lahko porabili v prihodnje. Vsiljuje se namreč vprašanje, če je oblika smučarskega tekmovanja »Po stezah partizanske Jelovice« dobra, dovolj izoblikovana, da bi lahko na dostojen in množičen način spominjala na nekdanje herojske dni v tem kraju. Časi in načini življenja se namreč hitro spreminjajo. Oblika nekdanjih taborov, mitingov in drugih prijemov, kjer bi obujali spomine na preteklost, ni privlačna. Prav zato so draž-goSkim dnem prilagodili smučarsko tekmovanje. Zamisel je dobra: vsako leto ob obletnici, ki pada v sredino zime, te tam zberejo smučarji, ki tekmujejo v raznih disciplinah. Pri tem obiskujejo znamenite partizanske kraje na Jelovici in privabijo s to prireditvijo v Dražgoše ne le bivše borce, marveč tudi ljubitelje zimskega športa, gledalce, sploh udeležene« s celotne Gorenjske. SPOMINI Ima ta oblika tekmovanja oz. obujanje nekdanjih spominov možnost, da postane množična, tradicionalna? Letošnje druge prireditve dajejo optimistične zglede, ne glede na to, da bodo prireditelji vsako leto dopolnjevali program in organizacijo z novimi izkušnjami. 2e po lanskih prvih izkušnjah so skrajšali in znatno omilili dolžino in težavnost smučarske steze tako, da je pristopnejša širokemu krogu. Še večji pomen bi lahko dali celotni stvari s posebnim tekmovanjem med delovnimi kolektivi in mladinskimi organizacijami v občini. Take so še nadaljne možnosti in zamisli za organizacijo proslav. Hkrati pa nastaja vprašanje: mar ne bi tudi drugi kraji mogli uvesti kaj podobnega, da bi ohranili spomine na nekdanje dni. Kot so se uveljavile Dražgoše v okrajnem merilu s smukom, bi se lahko uveljavili razni drugi športi v občinskem ali krajevnem merilu tudi drugje. Zlasti letos, ob proslavah 40-letnice KPJ, je to vprašanje še posebno aktualno. K. M. AKTUALNO VPRAŠANJE Pred spomenik v Dražgošah so položile mnogo vencev razne množične organizacije iz Železnikov, Medvod, Škofje Loke, Dražgoš in drugih krajev 2HASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO L£TO XII., ŠT. 3 — CENA DIN 10.— KRANJ, 12. JANUARJA 19.19 Oh 17-lefn>'ci hprninUp hitUe o D ažcjošah Ob šhridesetletnici KPJ JESENICE V JUBILEJIH Po vsej Gorenjski se že pripravljajo naših delovnih ljudi pod vodstvom KPJ - Prva večja proslava na Gorenjskem v okviru 40-letnice KPJ ■ Na proslavi govoril Član IK CK ZKJ Dražgoše, 11. januarja. V Dražgošah so danes na svečan način dostojno proslavili 17-letnico slavne borbe, ko se je peščica partizanov s pomočjo tamkajšnjih vaščanov tri dni upirala močnemu navalu nemških enot. Proslave se Je udeležilo večje število preživelih borcev in članov delovnih kolektivov iz raznih krajev Gorenjske. Hkrati je bil tradicionalni tek »Po stezah partizanske Jelovice«, v katerem so sodelovale ekipe in posamezniki. Dražgoše so oživele že včeraj P°Poldne. Sinoči so na marsikatero okno znanih partizanskih dru-*ln Potrkali stari borci in potem kramljali o nekdanjih dogodkih in 0 današnjih težavah. V sobi biv-"e gostilne so se v oblakih dima •izgovarjali borc! zgodovinskih r/^žgoških dni. Tam je bil Tonček ezman, Biček in drugi. Pogrešali •° Milana Zaklja, ki je prišel šele danes zjutraj. Večer je bil kratek, 8animiv, često ganljiv. ^° je danes zjutraj zažareld na 'zhodu in je izpod Jelovice čez ickovo skalo šlo sonce proti razgošam, so se med prvimi p'ri-J)raviJali smučarji. Sneg je obetal ePe tekme. 2e v ranih jutranjih j^'h so iz Cešnjice proti Rudnemu naprej po ovinkih proti Dražbam brneli avtobusi. Iz Jamni-, so prišle patrole borcev, ki so °dile p0 partizanskih krajih. Vo-Kl so urno urejevali smučarsko ezo jn končali zadnje priprave za m°vanje. Zvočnik izpred moder-°e šolske stavbe je polnil okolico 1 Partizan,sk imi pesmimi. Prihajali *° novi udeleženci: bivši borci, eren-ci, aktivisti . . . Spoznavajo se med seboj, se pozdravljajo, spra-Jejo o službi, otrocih, stanovanj11' o zdravju . . . Sonce je že *očno ogrevalo snežna pobočja, ko Je množica udeležencev krenila iz vasi p0 uglajenem kolovozu proti P°kopališču. Med udeleženci je bil j0ris Ziherl, dr. Miha Potočnik. Van Novak - Očka, Anton Peter-*®1> Prance Popit, Vinko Hafner iD prvoborci, organizatorji od-v NOB itd. ljani, vstaja trboveljskega proleta-riata po prvi svetovni vojni in druge svetle zmage delovnih ljudi, ki so pod organiziranim vodstvom KPJ šli v boj za svobodo. Po njegovem govoru so se ob spomeniku vrstili predstavniki raznih množičnih organizacij, ki so polagali vence. Nastala je tišina. Mučne spomine na mnoge padle je znova prekinil pevski zbor. Na cilj pred spomenik je prispela tudi prva patrola »Partizana« Gorje. Dol- tedaj . . .?« še bolj ganljiva. V spomin Cankarjevemu bataljonu, ki je pod vodstvom heroja Jožeta Gregorčiča in Staneta Žagarja ter s pomočjo domačinov vzdržal 3-dnevno odprto borbo z Nemci, so postavili lep spomenik med Spodnjo in Gornjo vasjo. Tam je bil danes cilj smučarskih tekmovanj, tam je bila tudi glavna proslava. Sekretar Občinskega komiteja ZK Železniki, Franc Čeferin je govoril o pomenu takratnega prvega množičnega odpora pred nameravanim uničenjem slovenskega življa na Gorenjskem. Nazadnje je govoril o današnjih nalogah, s katerimi se srečujemo, da bi uresničili pridobitve NOB. Potem je spregovoril član izvršnega komiteta CK ZKJ tovanš Boris Ziherl. Dejal je, da je prav primer Dražgoške borbe eden od najsvetlejših strani v zgodovini naše Partije, ki je dvignila trpeči narod in ga usmerila v končni, odločilni boj za svobodo. Po njegovih besedah sodi dražgoška borba med tiste velike dogodke, kot so bili n. pr. na Zaloški cesti v Ljub- težavami in slabostmi, ga, črna množica udeležencev sc je potem začela pomikati po belem snegu proti Gorenji vasi. Spet sn oživeli razgovori: v gostiščih so se združevali borci, znanci, kolektivi .. . Prijazni domačini so vabili nekdanje znance na njihove domove. Dražgoše so oživele v prijetnem srečanju in dostojnem spominu velikih z godovinskih dni pred 17 leti. K. M. Kot so povedali predsedniki občinskih odborov, so priprave proslav 40-letnice KPJ v vseh občin.ih v polnem teku. Domala v vseh občinah že delujejo komisije za izdelavo in izvedbo programa mnogoštevilnih proslav, dalje komisije, ki se pripravljajo za zbiranje dokumentarnega gradiva, komisije za pomoč mladinskim organizacijam, ki prav tako v okviru KPJ proslavljajo 40-letnico SKOJ; malo e povsod imajo tudi komisije za tisk in propagando, za razstave itd. Prva večja prireditev na Gorenjskem je v Dražgošah. To bo tudi uvod v proslave jubilejnega leta. Manjše svečanosti ali predavanja pripravljajo tudi po šolah in raz-iih organizacijah za 21. januar, za obletnico Leninove smrti. Dasi pripravlja vsaka občina lastne progr.ame v zvezi z raznimi dogodki delavskega oziroma naprednega gibanja tistega kraja, *)odo glavne prireditve v jubilejnih Začeli so občni zbori organizacij SZDL Pa praksi iz Tržiča in Kranja Samostojnost osnjvnim organom - Pomladitev vodstev V petek, 9. januarja so se začeli v občini Radovljica prvi občni zbori osnovnih organizacij SZDL. Ti zbori se bodo nadaljevali po vsem okraju v tem in v začetku prihodnjega meseca. Na letošnje občne zbore so se vodstva osnovnih organizacij dokaj dobro pripravila. Pri sestavi poročil o dosedanjem delu in o prihodnjih nalogah pa imajo topot T. vodstvih Tako izmenjavanje f ' , , ... , ., ., članov v vodstvih bi bilo zaželeno tudi močan pripomoček v podatkih tudJ y drugih organih ^ ^ lanske ankete. Tam so pravzaprav marsikje pripravili predloge za nakazani glavni problemi z vsemi volitve novih se osnovne organizacije srečujejo pri vsakdanjem praktičnem delu. Prav na osnovi ugotovitev imenovane ankete se je tudi pokazalo, da so v mnogih primerih v vodstvih osnovnih organizacij isti ljudje že dolga leta, posamezni člaai tudi po 13 let. V organih delavskega upravljanja je z zakonom 2e v pripravah na občne zbore je marsikje prišlo na dnevni red tudi vprašanje oblike dela teh organov ali bolje rečeno, njihovo povezanost navzgor — z občinskimi organi. Bilo je več pripomb, da je bila nedejavnosti posameznih organizacij kriva premajhna pomoč od zgoraj — iz občinskih vodstev. s katerimi članov zlasti iz vrst mladine. vodstva, Pora Nad tru tem host0 grobovi je ob rahlem ve- zavihrala velika zastava. Po-Pa je med mlado zasneženo Pesem nad pokopališčem zadonela 2 — »Postoj, kdor mimo greš!« v* Pevci iz Železnikov je sprego-pQ!U !van Lotrič - Jonkel, ki je deCastil spomin padlih. Petinštiri-pe..ety žrtev tistih januarskih dni, p0,lnštirideset domačinov je tam 40 °panih. Različna starost, od 12 grQk let> jih je združila v enotni listih, ki so ljubili domovino NekariJ° žrtvovali svoja življenja. p0 eri domačini imajo tam kai dg^j Va ali tri svojce. Zato je bila amacija »Oče, se še spominjaš Padlim žrtvam v Dražgošah se je poklonilo veliko udeležencev usmerjena stalna izmenjava članov Hkrati pa so bile pripombe, da je taka »pomoč« dušila iniciativo osnovnih organizacij. Tu pa so prišli do razpotja: ali naj torej občinski odbori SZDL prepuste osnovne organizacije, da (samoiniciativno »splavajo« ali naj jih sklicuje na občasne sestanke in jim dajejo navodila. Toda praksa je že našla pot nekje v sredini. To se je pokazalo zlasti v Kranju in Tržiču, kjer so sklenili nadaljevati in razvijati to pot. Občinski odbori namreč sklicujejo večkrat predstavnike osnovnih organizacij. Toda ne dajejo jim konkretnih navodil in nalog, marveč le smernice, v okviru katerih osnovna organizacija laže najde rešitev in se loti dela. Na takih posvetovanjih se pogovore o posameznih najvažnejših družbenih in gospodarskih problemih. V delu občinskega ljudskega odbora in njegovih organov in .na tej osnovi zavzemajo določena stališča. Tako splošno napotilo pomaga osnovnim organizacijam, da se samoiniciativno oprimejo dela in se lotijo tistih nalog, ki so njihovemu kraju, razmeram in pogojem najprimernejša. Za tak način dela, ki utrjuje njihovo samostojnost, se organizacije opredeljujejo tudi na sedanjih občnih zborih. K. M. dnevih aprila, ko bomo slavili 40-letnico tako imenovanega »Kongresa zedinjenja«; tedaj so se namreč prvič združile napredne sile rse naše domovine. Tiste zgodovinske dni žele povsod čim dostoj-neje proslaviti. Tako pripravljajo v Zireh za 18. april koncert, 19. aprila bo akademija, 26. aprila pa dramska uprizoritev. V Tržiču bodo razen s proslavami in podobnim počastili jubilejno leto KPJ tudi s tekmovanjem v zvezi z delovno storilnostjo med delovnimi kolektivi itd. Pripravljalni odbor za proslave v radovljiški občini namerava tudi vse gospodarske uspehe povezati z zgodovinskimi dogodki kraja, kot na primer z otvoritvijo zdravstvenega doma in avtobusne postaje, z odkritjem spomenik« padlim borcem in otvoritvijo novih stanovanjskih blokov v Begunjah in v Kropi ter drugimi pomembnejšimi stvarmi. Na Jesenicah, kjer deluje odboi že od začetka decembra lani, priprave največ obetajo. Proletarske Jesenice beležijo letos vrsto zgodovinskih obletnic, ki spominjajo na vsestranski razvoj kraja. Letos slavi Železarna 90-letnico obstoj« kot samostojno podjetje, kar je vezano na napredno nacionalno gibanje. Pomembna je tudi 40-letnic« tamkajšnjega društva »Svoboda«, ki ga nameravajo počastiti z gledališkim tednom amaterskih družin v občini. Nič manj pomembna ni 80-letnica tamkajšnje godbe na pihala. Spominjali se bodo tudi 55-letnice prve večje stavke jeseniških železarjev, 40-letnice razvitja prvega prapora na Jesenicah in drugih zgodovinskih dogodkov, ki so se pod vodstvom naprednih socialističnih gibanj, oziroma KPJ, odigravali v tem delavskem središču. K. M. Kako pomagati družini? Ustanavljanje komunalnih ln uslužnostnih ustanov ter raznih servisnih služb za pomoč družini ma nedvomno velik pomen pri ustvarjanju ugodnejših življenjsk:h pogojev sleherne družine. O tem govori tudi Program Zveze komunistov, ki hkrati poudarja, da je mogoče to zamisel uresničevati v okviru stanovanjskih skupnosti. Pri občinskem odboru SZDL na Bledu je bil te dni ustanovljen poseben iniciativni odbor, ki naj bi v bližnji prihodnosti proučil vse možnosti, kako bi bilo moč že ▼ današnjih pogojih organizirati ko-munalno-servisno službo za pomoč družini. Ureditev takšne organizacije pomoči bi razbremenila žene v gospodinjstvu, hkrati pa bi omogočila večjemu številu žena m deklet, da se zaposlijo. -J* C7A KRANJ, 12. JANUARJA 1950 LJUDJE IN DOGODKI NOVOLETNI PREVRAT BOMBA V PRAVOSODNEM MINISTRSTVU Grk Koronakis ima dokajšnjo »črno piko« v arhivu pravosodja v Atenah. Njegova preteklost ni čista, razen tega je bil že večkrat kaznovan. Toda vedno, kadar zagreši spet kaj novega, privlečejo iz arhiva tudi »črno piko«. Neprijetno! Koronakis si je nato domislil: uničiti pravosodno ministrstvo! In res, šel je v poslopje pravosodstva ia Um pustil tempirano bombo. K sreči so pravočasno odkrili bombo in — Koro-nakisa. »Črna pika« se je še povečala, Koronakis pa »o moral 8 let presedeti v temnici. ŠAMPANJSKA VOJNA Francozi so se razburili. V Veliki Britaniji prodajajo vse več penečih vin iz Španije. In hočeš nočeš, vino celo imenujejo — šampanjec. Se več! Ko je bil v Londonu predsednik Zapadnonemške republike Heuss, so na banketu, ki ga je priredila kraljica, servirali španski šampanjec. Francozi so protestirali. Predstavnik francoskih proizvajalcev šampanjca je vložil tožbo na sodišče. Toda odgovor britanskega sodišča je bil, da Španci svoja peneča vina tudi lahko imenujejo šampanjec. Francozi pa so prepričani, da to ime lahko uporabljajo edino eni, ker je Champagne francoska pokrajina, po kateri se imenuje vino; zato s tožarjenjem ne bodo odnehali. Pred nekaj dnevi so Francozi na francosko-španski meji zaustavili železniški vagon španskega šampanjca, ki bi moral biti pripeljan skozi Francijo. Vrnili so ga nazaj v Španijo. Henri Pestel, direktor Francoskega nacionalnega Inštituta za izvirne nazive vin, je imel zaradi tega konferenco za tisk in govoril o nesramnem početju Spancev. »Če bo tako tudi v prihodnje«, je dejal Pestel, »se bo nekega dne pojavil še južnoafriški šampanjec«. ZAKON NI PRIVILEGIJ Harry Bridges, predsednik Mednarodnega sindikata pristaniških delavcev, je šel iz San Frančiška v Reno (država Nevada), da bi se tam poročil z Morikom Savado, američanko japonskega porekla. Toda poroka ai uspela. Tamkajšnji urad za sklepanje zakonov, ni hotel izvršiti poroke, ker to nevadski zakon zabranjuje: ameriški belec se ne sme poročiti z ženo »rumene rase«! Bridges se je nato obrnil na sodišče, ki mu je dovolilo poroko. Odgovorilo mu je, da je zakon po ustavi »pravica, ne pa privilegij«; zakon lahko sklene vsakdo ln ne samo tisti, ki ima ustrezno barvo kože. Kljub temu pa občina Reno takšnega zakona ne priznava. PREVARJEN »Počutim se kot človek, ki ga je žena prevarala, kar ni ugodno, toda, konec koncev je kljub temu zadovoljen, ker (se je osvobodil žene — ločil.« Tako je odgovoril Edgar Faure, nekdanji francoski premier, ko so ga novinarji vprašali, kako se počuti po porazu na nedavnih parlamentarnih volitvah. Niti alimetnov mu ni treba plačevatil V FARUKOVI POSTELJI Kdor plača pet egiptovskih funtov, lahko eno noč prespi v postelji nekdanjega egiptovskega kralja Fa-ruka. Njegovo posteljo na nekdanji Farukovi ladji »Ka-sed Keir« so spremenili v — hotel. IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« / URBJUJB UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BBZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 367 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN Mil KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDBLJ KIH IN PETKIH 7 LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV V prvih dneh tekočega tedna Se suho in mrzlo vreme, potem bo topleje, verjetno snežne padavine. Če bo za marsikatero deželo nastopajoče leto pomenilo pričakovanje pomembnih dogodkov, se je v Kubi zgodila velikanska sprememba takoj v prvih dneh novega leta. Zloglasni diktator Balista, ki je blizu četrt stoletja s trdo roko vladal na tem malem otoku, je končno pred ljudskim nezadovoljstvom pobegnil. Na oblasti se ni mogla obdržati niti vojaška junta (izg. hunta — komite), ki ji je osovraženi Batista zapustil oblast. Zmaga Je pripadla legendarnemu uporniku, bradatemu advokatu Fidelu Castru, glavnemu nasprotniku diktatorja Batiste. Od leta 1933 je Batista proti vsem zakonom demokracije vladal nad drobno srednjeameriško državo — Kubo. Njegova vlada ni bila nikoli priljubljena, niti tedaj, ko Je s silo prevzel oblast pred 25 leti, niti pozneje, ko je to ponovno storil leta 1952. Na edinih svobodnejših volitvah, ki Jih Je Batista dovolil, Je ljudstvo glasovalo proti njemu, tako da Je moral pobegniti iz dežele. Toda kmalu se je spet vrnil, da bi s podvojeno silo in »obogaten« z izkušnjami še trdneje posadil .svoj jarem na pleča kubanskemu narodu. Najbolj krvav dogodek v njegovi dolgoletni strahovladi je zaznamoval 26. julija 1953. leta. Tedaj Je vojska na ukaz Batiste začela streljati v množico, ki se je zbrala na ulicah, da bi proslavila 100-let- nico rojstva Josea Martija — svobodomiselnega pesnika in borca za neodvisnost od španskega kolonialnega cesarstva. Na ulicah Je tisti turobni dan obležalo 54 mladih Kubancev. Med zaprtimi je bil tudi Fidel Castro. Po srečnem naključju je ušel smrtni obsodbi, se pozneje zatekel v Mehiko, da bi se 2. decembra 1956 izkrcal na Kubi in začel z neizprosnim bojem proti diktaturi predsednika Batiste. Batista je tedaj posmehljivo dejal zanj, da Je »fantast«,. njegovo izkrcanje pa je Imenoval »sentimentalni desant«. Toda iz tega sentimentalnega izkrcanja se je porodil upor, od 82 mož, ki so tedaj spremljali Castra, je zrasla razmeroma številna in krepka vojska. Njeni udarci, splošno ljudsko nezadovoljstvo, razočaranje poslovnih krogov — vse to je končno prisililo osovraženega diktatorja Bati-sto, da je sramotno pobegnil. Oblast je zdaj prevzela uporniška vojska Fidela Castra, ki si je sam izgovoril le položaj vrhovnega poveljnika, medtem ko je predsednik republike postal Manuel Uru-tija, sodnik Vrhovnega sodišča. Castro bržkone ni hotel zrušiti diktature zato, da bi si sam prigrabil še večjo oblast. Njega nasploh imenujejo revolucionarni idealist zaradi njegovih dokaj nejasnih nazorov, toda pogumnega boja proti strahoviti diktaturi. Prav nejasnost glede prihodnjih načrtov Fidela Castra ovija s precejšnjo tajnostjo vse uporniško gibanje in zdaj novo kubansko vlado. Castro ni nikoli razglašal širšega in podrobneje izdelanega programa, razen ene same točke: strmoglaviti oblast Batsite. Prav zato nekatere države, ki so tod posebej zainteresirane, predvsem ZDA, z nezaupanjem zro na novi režim. Čeprav je Kuba dro-ban otok v Karibskem morju, so interesi velikih ameriških družb tod precejšnji. Skoraj milijardo dolarjev ima ameriški kapital naloženega v razne veje industrije in kmetijstva na Kubi. Največ pa v proizvodnjo sladkorja, ki je glavni izvozni pridelek otoka. Batista se je doslej precej tesno naslanjal na ameriške monopole in ti so ga dolgo časa zvesto podpirali. Toda čedalje močnejše nerazpoloženje ljudstva je menda polagoma odprlo oči tudi Batistinim podpornikom, tako da so, kot vse kaže, počasi »premenjali«. Njihovi napori veljajo zdaj predvsem pridobivanju naklonjenosti Fidela Castra in novega kubanskega vodstva. Ljudstvo na malem latinskoame-riškem otoku — na »biseru Karibskega morja« kot mu pravijo — si je sicer priborilo svobodo in demokracijo, vprašanje pa je, ali se bo lahko tudi otreslo dušečega vpliva vsemogočnih ameriških monopolov? Martin Tomažič OBČNI ZBOR AVTO-MOTO DRUŠTVA JESENICE Jesenice, 11. Januarja. Sinoči je bil na Jesenicah redni letni občni zbor Avto-moto društva Jesenice. Številni člani društva so poslušali poročila o delu v preteklem letu. Največ skrbi so posvečali vzgoji novih šoferjev, saj je šoferske izpite opravilo nekaj sto amaterjev. Društvo je organiziralo tudi predavanja o cestno-prometnih predpisih za šolsko mladino in za odrasle. Želeti je, da bi društvo tudi v prihodnje tako skrbelo za pravilno prometno vzgojo prebivalstva, kot doslej. U. V VODICAH IN KOMENDI SO GOSTOVALI Komenda, 11. januarja. Dramatska sekcija DPD Svobode iz Šenčurja je danes popoldne uprizorila slovensko ljudsko igro v 8 slikah »Hajduk Janušek«. Popoldne so nastopili v prosvetnem domu v Vodicah, zvečer pa v prosvetnem demu v Komendi. Obe predstavi sta bili dobro obiskani. -an PRVENSTVO KRANJA V KOŠARKI Kranj, 11. Januarja 1959. V nadaljevanju prvenstva Kranja v košarki je danes v 8. koiu Univerza premagala Tehniko s 120:107 (60:49). Za zmagovalce jo bil najuspešnejši Čolnar II s 40 koši, za Tehniko pa je dosegel največ košev Stružnik — 44. Ekipa gimnazije tudi v 8. tekmi ni imela preče. Kljub vodstvu v prvem po'-času jo je Medicina premagala z rezultatom 126:106 (60:53); najboljša strelca: Petrič II 56 košev za Medicino in Rus I 38 košev za Gimnazijo. 4 kola pred koncem tekmovanja Medicina zanesljivo vodi in bo verjetno osvojila prvo mesto, Univerza pa je po današnji zmagi nad Tehniko najresnejši kandidat za drugo mesto. Ekipa gimnazije je še vedno brez točke. L. S. JESENIČANI PREMAGALI LJUBLJANO Jesenice, 11. Januarja. Danes dopoldne je bila na Jesenicah odigrana prva prvenstvena tekma za slovensko ligo v hokeju na ledu med HK Jesenice B in HK Ljubljana B. Igra je bila slaba. Videti je bilo, da so Ljubljančani komaj drugič na ledu, zato so bili Jeseničani daleč pred njimi. Ljubljana jim niti v obrambi ni bila kos. Jeseničani so zmagali z rezultatom 18:0 (5:0, 4:0, 9:0). Moštvi nista bili enakovredni, zato tudi igra ni bila zanimiva. TEŽAŠKI SLOVENCI so obiskali Kranj Kranj, 11. Januarja. Brez pomislekov lahko trdimo, da je bil večer slovenske pesmi, ki ga je sinoči posredovalo pevsko društvo »Valentin Vodnik« iz Doline pri Trstu v Prešernovem gledališču, redko in nepozabno doživetje, kakršnih hrani kranjska kulturna kronika le malo. Srečanja s slovenskimi pevci iz zamejstva ne kaže ovrednotiti zgolj kot pomemben kulturni dogodek, temveč pomeni mnogo več: gre za manifestacijo vokalne glasbene kulture in slovenske besede, ki ze dolga desetletja plemenitita in bo- ČUDNA TRGOVINA Gogoljev Čičikov je trgoval vsaj z mrtvimi dušami! Končno, to takrat — v zaostali carski Rusiji — ni bilo prav nič čudnega. Toda pri nas so danes ljudje, ki bi radi trgovali celo z živimi. To pa je čudno in celo malce zaskrbljujoče. Razgalja namreč mentaliteto ljudi, ki so v interesu nekakšnih principov sposobni storiti mnogo gorja sočloveku in ga hudo užaliti in ponižati. Če jim potem kdo to očita, pravijo, da so preganjani, da so ovirani. Če pa oni nekoga resnično ovirajo, delajo to pač v višjem interesu . .. V čem je stvar? V temle: Umrl je zadnie dni starega leta. Kakor blisk je sinila novica skozi vas. Luka je bil vedno eden tistih naprednih vaščanov, ki niso stedili niti s časom niti z zdravjem, kadar je "slo za pravično stvar, za pravice ljudi. Vseskozi je so-deloval z narodnoosvobodilnim gibanjem in je bil eden prvih aktivistov v vasi. Bil je štirikrat odlikovan. Vasčani so ga cenili. Zato so ga skorajda vsi spremili na njegovi zadnji poti. Tudi prej, ko je bil več let priklenjen na posteljo, so ga vasčani pogostoma obi- skovali, mu prinašali priboljške, ali mu na kakršenkoli drug način izkazovali pozornost. Zlasti velikokrat so ga. obiskovali bivši borci in aktivisti, da mu olajšajo zadnje dni življenja. Nekaj dni pred smrtjo pa je Luka dobil nenavaden obisk. Prav nič mu ni bilo do njega, a je bil že tako slab, da se ga ni mogel ubraniti. Prišle so tri kmetice, ki so se sicer med vojsko in po njej njegovi hiši najraje daleč izognile. Prišle so z zvrhano košarico in hinavsko zaskrbljenimi obrazi. Bilo je na dlani: niso prišle k Luku, da bi mu olajšale trpljenje, da bi ga vzpodbudile. Da bi to storile, so imele precej priložnosti že v preteklosti, pa tega niso hotele storiti. PriUe so le po n>egovo dušo. Gnalo jih je upanje, da bodo uspele »spreobrniti« človeka v najtežjem in najobčutljivejšem trenutku. To jim je nekoč pri podobnem obisku celo že uspelo. Ne da bi pomislil, koliko bolečin pri-zadajajo bolniku, so silile vanj in hlinile zavzetost za njegovo usodo. Mar ni farizejsko lomiti človeka v trenutku, ko je najtanjši? O tem se ženske niso spraševale. Tudi tega niso opazile, da so bolniku zelo zelo odveč. Kako naj bi Luka zatajil tisto, kar mu je življenje vsadilo globoko v srce? Posebno še, ko ga je k tem nagovarjala tista, ženska, ki mu ie še nedavno tega odklonila pomoč, ki bi mu jo morda ne odklonil najbolj nepoznan človek: Ni mu hotela popraviti strehe, ko jo je prosil za to, da bi mu ne teklo več v čumnato, kjer je ležal bolan. Temu obisku je sledil še drugi. Ni minilo mnogo časa in proti Lukovi bajti je spešila postava v črni suknji s svežnjem pod roko. Prišel je župnik, da bi ga spovedal. Povsem normalna pot, k tistemu, ki to hoče. A hkrati povsem odveč, k tistemu, ki to odklanja. Morda ne samo odveč, marveč bi lahko imenovali še kako drugače, ostreje, s pravim imenom. Prav zato je, brž ko se je izvedelo o Lukovi smrti, završalo po vsej vasi: »Dušo so mu hoteli ukrasti, strehe pa mu niso mogli popraviti!* Taki in podobni so torej sodobni Či-čikovi — trgovci z živimi dušami. drita, razveseljujeta in oplajata tržaške Slovence z narodno zavestjo. Odveč je bojazen, da koncert ni imel poslušalcev. Nasprotno; ie redkokdaj se zgodi, da bi se občinstvo udeležilo neke prireditve v tolikšnem številu. Koncert ni razočaral, o čemer so pričali predvsem viharni aplavzi, s katerimi so poslušalci nagrajevali nastopajoče. — Spored so izvajali 23-članski moški pevski zbor, tamburaški orkester, zabavni trio in vokalni duet. Večer bi na kratko ocenili takole: tenkočutna izbira in brezhibno ter kvalitetno izvajanje prograrn=i, ki so ga prevevali umetnostni za-ros, lepočutje in neposrednost. V« čer lahko služi kot vzor za enake in podobne prireditve. Uvodni pesmi pevskega zbora ob spremljavi tamburaškega orkestra so sledili pozdravni nagovori zastopnikov političnih organizacij in kulturnih institucij, ki so drage goste domala zasuli s svetjem. Za tople pozdrave in prisrčen sprejem se je zahvalil tajnik Slovenske prosvetne zveze Trst Edvin Svab. Iz kasnejših razgovor z gosti je bilo moč posneti, da sodi tokratno srečanje med najlepša in najiskre-nejša doživetja, kar so jih kdajkoli doživeli na podobnih gostovanjih. Nič manj navdušen ni bil tov. Svab, ki nam je o vtisih tega večera pripovedoval takole: »Tako prisrčnega sprejema se resnično nismo nadejali. Ginjeni smo. Spomin na to toplo doživetje nam bo vlil novih delovnih irioči, predvsem pa vero v brate Slovence, ki nas niso pozabili, čeprav živimo onstran meje. Želimo, da to srečanje s Kranjem ne bi bilo zadnje!« Se isti večer so gostje odpotovali v Ljubljano, danes pa so si ogledali cesto Bratstva in eno'.-nosti«. Ustavili so se v Otočcu pri Novem mestu, kjer so priredili koncert. Ob slovesu je tudi kranjsko občinstvo želelo, da tokratno srečanje s Slovenci iz zamejstva ne bi bilo zadnje. S. S. mmšm kronika MLADINCI IN KOMUNISTI O DELU MLADINE V petek, 9. januarja je bil v dvorani nad Delikateso plenum Občinskega komiteja ZK Kranj skupno z Občinskim komitejem LMS o delu mladine. Mladinci so skupno s člani Občinskega komiteja ZK pretresli vprašanja zabavnega življenja mladine, ideološke vzgoje, uvajanja šolske reforma itd. Poudarili so, da so kranjski mladini potrebni prostori, v katerih bi lahko prirejali predavanja, zabavne prireditve, razgovore itd. Razprava je tudi pokazala, da je'» naši občini še mnogo neorganizirane mladine — zlasti je to pereč-na vasi in v tovarnah. Občinski komite LMS bo zdaj začel široko akcijo za vključevanje pionirjev osemletk v mladinsko organizacijo. Na plenumu so govorili tudi o uvajanju šolske reforme — posebno v gimnazijah, kjer razen preimenovanja letnikov, kakor so poudarili dijaki, šolske reforme ie ni čutiti. Razprava je pokazala tudi potrebo šolanja bodočih kmečkih gospodarjev v posebnih šolah. Ob zaključku so udeleženci plenuma izvolili štiričlansko komisijo, ki I30 v prihodnjih dneh formulirala sklepe plenuma in jih razposlala vsem osnovnim organizacijam. PRED KONFERENCAMI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL Občinski odbor SZDL Bled je na zadnji seji razpravljal o pripravah za letne konference, ki jih bodo izvedle osnovne organizacije po vaseh in naseljih Bleda do konca januarja. Za te konference bodo osnovne organizacije morale pripraviti temeljito analizo o svojem delu. Članstvo SZDL bo ob tej priložnosti tudi seznanjeno z gospodarstvom v občini in drugim, kar zanima volivce. Posebno skib bodo morale osnovne organizacije posvečati sprejemanju novih članov v SZDL, zlasti iz vrst ml a .i-ne. To bo ena najvažnejših nalog organizacij SZDL v tekočem letu. Pričakujejo, da se bo število članstva SZDL, ki sedaj zajema 74 % vseh občanov volilnih upravičencev, znatno povečalo. -Jb SPREJELI SO JIH V MLADINSKO ORGANIZACIJO Pred kratkim je bilo 48 pionirjev osemletke »France Prešeren« "n 24 p'onirjev osemletke »Ivan Cankar« sprejetih v mladinsko org.i-nizacijo. Občinski komite LMS Kranj si je namreč pred nedavnim zastavil nalogo, da vključi čimveč pionirjev iz zadnjih letnikov osemletk v mladinsko organizacijo. Te pionirje je po kratkem razgovori fprejel sekretar Občinskega komiteja LMS Kranj Mirko Galičič in jim svečano izročil mladinske izkaznice. Osmemu razredu osemletke »France Prešeren« pa je v spomin na sprejem v mladinsko organizacijo tovarna »Iskra« pod i-rila megnetofon. rr STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV NA JESENICAH Gradbeno podjetje »Sava« na Ja-senicah že dalj časa čuti pomanjkanje kvalificiranih delavcev, zat« so se pred nedavnim odločili, da bodo priredili strokovni tečaj za vse, ki si želijo pridobiti kvalifikacijo. Tečaj, ki bo traja! tri mesece, se je že pričel in ga obiskuje 30 ljudi. Predavanja so v popoldanskih urah. Upajo, da se bodo tečajniki v treh mesecih toliko naučili, da bodo lahko naredili izpit za kvalificirane- delavce. U. PRIPRAVILI BODO PROSLAVO OB 15-LETNICI POZlGA VASI JAMN1K Na nedavnem občnem zboru osnovne organizacije ZB v Desnici, ki se jo je udeležil tudi član ZB Kranj Hinko Ciglič, so sklenili, da bodo pomagali pri zbiranju gradiva za Zbornik o NOB, ki ga bo izdal občinski odbor ZB Kranj. Ob telošnjem krajevnem prazniku boda odkrili dve spominski plošči in sicer prvo na novozgrajenem Zadružnem domu v Besnici v spomin 25 borcem in žrtvam fašističnega terorja, drugo pa na osnovni šoli v Pševem v spomin 7 borcem iz Pševskega Javornika. Ob zaključku praznovanja pa bo v Jam-niku nad Kropo ob 15-letnici požiga vasi svečana proslava. -an KRANJ, 12. JANUARJA 1959 S šefe UO Gorenjske turistične zveze Denar v objekte, ki največ obetajo V petek, 9. januarja je bila v Kranju seja Go- Kranj v znesku 63 milijonov di- ne kaže zanemarjati. V ta namen renjske turistične zveze. Osrednja misel razprave narjev soudeležena pa naj b; bila je Uprava za ceste OLO Kranj • 4 * . i j i v- ■ v • • • republika s 57 milijoni in zveza s pred časom izdelala cestni prose je sukala okrog določitve prioritetnega investicij- 113 milijoni dinarjev. Nekaj gram, ki predvideva najnujnejša skega programa za turizem in gostinstvo v letu sredstev bodo lahko prispevala popravila, preložitve cest in re-1959; razen tega so govorili še o programu cest v tudi podjetja sama, medtem ko konstrukcija nekaterih mostov, okraju in rešili nekatera organizacijska vprašanja ^šina občinskih kreditnih skla- Program ja bil1 tudi razposlan J . i v • • u • • -v -i jv ' dov v ta namane se ni znana. tansticnim društvom, ki naj bi - občnimi zbori turističnih društev na ga dopolnila z nekaterimi novim. v zvezi z terenu. Cestno omrežje v kranjskem » ^' . ^ ^ okraju, dasiravno so b:le lani Občni zbor je ugotovil, da po- cu. Investicijski program bo popravljene mnoge komunikacije, ložaj v zvezi z razpoložljivimi deloma krit s kreditom OLO pomeni še vedno problem, ki ga sredstvi za investicije v tur.zmu in gostinstvu ni posebno spodbuden. Okrajni investicijski sklad v te namene znaša 61 milijonov dinarjev, razen tega pa bo republika prispevala okrajnemu investicijskemu skladu še 30 "/o od tega zneska. Ker pa zne ek, nekaj manj kot 80 milijonov dinarjev, še vedno ne bo kril vseh potreb obširnega programa, bodo občine oziroma podjetja lahko dobila republiški sredit ali pa se bodo udeležila zveznega natečaja za turizem in gostinstvo. V prioritetni listi turističnih in gostinskih objektov v letu 1959, kjer gre predvsem za adaptacije in opremo ter nekaj manj za novogradnje, so zajeti predvsem tisti objekti, od katerih si obetamo v najkrajšem času največjih koristi. Semkaj sodijo: blejsko kopališče, blejski grad, Park hotel B!ed, hotel Jezero Bohinj, hotel Pod Voglom Bohinj, M>tel v Kranjski gori in Dom na K'-vav- ložljiva sredstva le 87 milijonov dinarjev, vseh predlogov za popravila cest, ki so jih prispevala turistična društva, letos ne bo moč uresnč.ti. Pač pa je bilo na seji sklenjana, da bosta o cestnem projramu, predlogih in dopolnitvah, obveščani okrajna in republiška uprava za ceste. Kadar se ne ve, kdo pije in kdo plača Zanimiv spor pred sodiščem Predlanskim, julija so odprli v solato po dolini navzgor in pri-Dragi novo planinsko kočo. Tega povedoval gostom, kako bo ta koso bili veseli planinci, ki hodijo ča lepa, ko bo podaljšana, kako tam mimo na Begunjsčico in dru- jo bodo prepleskali, uredili to in gam, mnogi obiskovalci znanega ono . . . grobišča talcev in drugi. yse ]e j/0 [epo in glac{ko. Pri- Koca je potrebovala oskrbnika. j/đ ]e prva jesen in za n]Q zima% Planinsko društvo v Begunjah, Ki nat0 je Draga spet ozelenela in so je postavilo kočo je moralo ure- zadilale murke, in znova je nad diti tudi to. Oskrbnik, ki je deset Begunjsčico zatulil snežni metež, let oskrboval kočo na Begunjščici roda v koči se je to pot, čez pol- in član Gorske reševalne službe je drugo leto, nekaj spremenilo. dvignil delovno knjižico v podjetju »Elan*, kjer je bil zaposlen, in se oprijel novega dela. Vrtel se je za pultom, prevažal meso, kruh in Živahen „likof" ObLO Cerklje Prišla je tržna inšpekcija. Pregledovali so listke, potrdila, račune in knjige. Izid? Kot navadno: netočnost, nesposobnost in končno — primanjkljaj. Take ugotovitve za inšpekcijo niso nič posebnega. Zdaj se je šele začelo zanimivo. »Plačo naj mi dajo. Odkar sem tu, nisem dobil plače — ne jaz ne žena, ki je kot kuharica v koči,* se je oglasilo iz koče. »Dvigne naj cene, pa bo dobil plačo,* so se branili delodajalci. Začela se je zanimiva obramba z obeh strani. Prizadeti uslužbenec, kot sam pravi, je od pred- Za celoletno varčevanje — bogata nagrada f Učenci osemletke Simon Jenko so vse leto polnili hranilnike s kovanci od najmanjšega do največjaga, kakor tudi z bankovci od desetaka do tisočaka. Ko je eastopniik Komunalne banke ob koncu leta preštel vloge, je ugotovil, da so te v letu 1958 zalo narasle, da je porast vlog na tej šoli celo na prvem mestu. Upravni odbor Komunalne banke in centrale sta sklenila, da pripravita rn'adim vlagateljem za Novoletno jelko prijetno presenečenje. Presenečenje je bilo res veliko. Dedek Mraz j a prebral zbranim učencem ob Novoletni jelki pismo upravnega odbora, v katerem le-ta sporoča, da prejme šola Sini :m so že ustanovil, zavode za izobraževanje odraslih, drugja pa to de'o teče v okviru raznih, več ali manj priložnostnih tačajev, seminarjev, predavanj, v okviru Svobod in tako dalje. Tudi v Tržiču so na zadnji seji Ob-činskaga ljudskega odbora razpravljali o pošolskem izobraževanju. V vseh večjih tovarnah imajo izobraževalne centre, ki uspešno skrbijo za strokovno in splošno izobraževanje delavcev. Izobraževalni center v Bombažni predilnici in tkalnici prireja n. pr. razne seminarje, predavanja, ekskurzije, tečaje za tuje jezika, filmske predstave itd. Poživiti pa bo treba delo občinskega izobraževalnega centra, ki je že ne- kaj časa formalno ustanovljen, ni pa še pričel z delom. Pred nedavnim so v Tržiču ustanovili tudi center za napredek gospodinjstva, ki ima dobre pogoje za delo, tako v pogledu denarnih sredstev kot tudi glede strokovnega kadra. Za pošolsko izobraževanje mladine in za izobraževanje odraslih sta velikaga pomena tudi radio in tisk. Leta 1955 je imela tržiška občina 1173 radij: kih sprejemnikov (en sprejemnik je torej poslušalo povprečno 10 prebivalcev), v letu 1958 pa že 1938 (en sprejemnik na 1,5 prebivalca). Tudi časopisi so bili lani med prebivalstvom močno razširjeni (en časopis na 2,5 prebivalcev). Na prvem mestu je Tržiški vestnik, sledi Tedenska tribuna, Glas Gorenjska, Slovenski poročevalec itd. V preteklom letu ja bilo v tržški občini pet knjižnic, in sicer večja v Tržiču, manjše pa v Kovorju, Podlju-belju, Lešah in Lomu. Tržiška knjižnica je imela leta 1916 samo 232 knjig in 37 izposojevalcev, leta 1951 621 knjig in 102 izposojevalca, leta 1935 že 1459 knjig in 283 izposojevalcev in lani 2334 knjig in 625 izposojevalcev. Lani sb izposodili 5200 knjig (leta 1916 samo 486). Knjižnica v Kovorju, ki je, z izjemo tržiške, naj aolj de avna, ima 230 knjig, knjižnica v Podljub'ejj 303, v Lešah 230 in v Lomu 120. Prostori knjižnice v Tržiču že dalj Časa ne u>trezajo resničnim potrebam in bo treba čimprej misliti na nove. V okviru DPD Svoboda v Tržiču dela tudi čitalnica, ki jo zlasti mladi redno in v velikem številu obiskujejo in je močan vzgojni faktor v občini. A. T. J KRANJ, 12. JANUARJA 1959 NEUPRAVIČENI HONORARJI „Honorarna" hiša ali vsaj »FIAT 600" - Tri službe in tri plače za osemurni delavnik -Monopoli med prosvetnimi delavci - Sibkg kontrola organov družbenega upravljanja -Na dnevnem redu poznanstva in izkoriščanje • Z odlično oceno je položil zrelostni izpit na srednji šoli. Edina njegova zelja je, da bi še študiral in izpopolnil svoje znanje. Toda kako? Domači bremena za študij ne zmorejo. V službo mora in bo med službovanjem še študiral in seveda doštu-diral, kadar pač bo, čeprav v njegovem kraju že vrsto let pogrešajo ekonomista, pravnika, zdravnika, profesorja ali strokovnega učitelja. w V tistem kraju svojih dijakov ne štipendirajo. Niti pomislili niso na to, da bi s tem najlaže prišli do potrebnih ljudi s poklici, ki jih najbolj potrebujejo. Nasprotno pa dopuščajo, da strokovnjak (večkrat ta seveda ni prav nič strokoven) v svojem rednem delovnem času, za katerega je plačan, opravlja še druga dela, za katera prejema posebne prejemke. Razumljivo je, da moramo potem vrednost njegovega dela deliti najmanj s tistim številom, ki pove, koliko služb opravlja v istem času, čeprav za vsako delo dobi polno plačilo. • Mlad človek je diplomiral. Poln je poleta, čeprav še neopiljenega značaja. Najraje bi začel z delom v svojem kraju. Toda domačinom ni to nič kaj po godu. Pravijo, da bi morali dobiti starejšega, že izkusenejšega človeka, ker jim mlad ne bi mogel kaj prida koristiti. Dokler pa takšnega ne dobe, bodo že še potrpeli s tistim, kar imajo, bodo ljudje vsaj kaj zaslužili. AH so honorarni zaslužki, ki pri nekaterih večkrat dosegajo skoraj bajne vsote, res tako nujni in družbi koristni? Prav gotovo ne in bi ne smeli biti, saj smo le ljudje in ne roboti. Toda žal je še vedno tako, da je precej primerov, ko se nekateri hočejo zaradi zaslužka razčetveriti, ali pa mi sami hočemo nekoga raz-četveriti iz nepremišljenosti. ISTOČASNO TRIKRAT DIREKTOR Vsakdanje in razumljivo je, da je nekdo direktor v podjetju in istočasno tudi član odbora ali celo predsednik neke družbeno-politične organizacije ali društva. Nikakor pa ni moč verjeti, da bi bil nekdo lahko istočasno dvakrat ali celo trikrat direktor. Zal pa so še vedno tudi takšni primeri. Blejčani so se že večkrat spraševali (prav tako tudi tuji turisti), zakaj na Grajskem kopališču ni vse tako kot bi moralo biti; gospodinje pa so nejevoljne, ker v poletni sezoni v trgovin, niso tako postrežene kot so v drugih krajih lahko. Čuditi se takšnemu stanju je seveda odveč, če vemo da je direktor kopališča in trgovskega podjetja »Špecerija« ista oseba. V pravkar minulem letu je bila ista oseba tudi direktor Žage Bled, dve leti pred tem pa še prisilni upravnik Pekarije Bled, razen tega pa je še prostovoljno, kot nekakšen svetovalec, pomagal Elektro-radio na servisu na Bledu. In končno, tovariš direktor je prejemal za svoje delo nekje 25.000 dinarjev, drugje 10.000 in spet 5.000 dinarjev itd. Denarci so se mu kopičili, družba pa je imala' od tega dvojno izgubo: dajala je sredstva in jih delno še dalje, za katera pa ne dobiva tistega kar bi potrebovala. Vsekakor je imel od tega edino korist večkratni direktor. Kupil si je nedograjeno hišo splošnega ljudskega premoženja, jo dogradil in si jo kar udobno oprenr'1. Morda bi tega sam ne zmogel, če mu tudi žena ne bi pomagala z dvostranskim zaslužkom: računovodstvo v Kino Bled ima še danes, prej pa je bila tudi ra-čunovodkinja v Mesariji Bled. »CVETKE« Z JESENIC NA JESENICAH JE NEDAVNO zrasla lepa hišica. Zgradil si jo je direktor nekega manjšega podjetja. Le-ta ima tudi ženo, zaposleno dopoldne v nekem drugem podjetju. Zena pa popoldne ni prosta, temveč redno v popoldanskih urah dela še v pisarni pri svojem možu, za kar seveda prejema plačilo. Zanimivo, kaj ? Če je podjetju potrebna tudi popoldanska delovna moč, kako to, da mora biti ta prav direktorjeva žena? Seveda bi morda pretiravali, če bi trdili, da je hišica pod Kočno zrasla prav zaradi tega sorodstva. Ker pa za gradnjo ni bilo potrebno nič posojila, lahko upravičeno sklepamo tudi tako. USLUŽBENEC NEKEGA oddelka občinskega ljudskega odbora Jesenice je za svoje delo prejemal kar lepo plačo. Razen teqa pa je moral opravljati še posle na pravnem odseku in ko je prišel čas za obračun, je zahteval dvojno plačo. In dobil jo je! Kdo bi si mislil? Opravljal je delo, ki ga zmore en človek, zato pa je prejel dvojno plačo! TRETJI Z JESENIC si je pred kratkim kupil »FIAT 600«. »Le kako je to zmogel,« se nekateri sprašujejo? Mar se je treba temu res tako čuditi? Ne, saj je uslužbenec občinskega ljudskega odbora in istočasno opravlja še direktorske posle neke jeseniške delavnice. S ŠTIRIMI REDNIMI dohodki pa kar gre, si verjetno misli neka administratorka na Jesenicah. Za svojo redno službo prejema 17.000 dinarjev, razen tega pa še honorar 4.000, pri neki drugi ustanovi 3.000 in na pro-sveti 2.000 dinarjev! Vprašajmo se, ali lahko ta oseba res opravlja toliko del hkrati? Mar na Jesenicah res ni ljudi, ki bi jih lahko zaposlili na teh mestih, pa čeprav le honorarno? ZA HONORA<\RNE »USLUGE« ŠE NALIVNO PERO Vsekakor lahko trdimo, da je honorarni zaslužek najbolj razširjen med zdravniki, skoraj nič manj pa med knjigovodji in prosvetnimi delavci. Knjigovodja zaposlen pri nekem podjetju v Tržiču, je istočasno tudi honorarni računovodja v neki kavarni. Toda vse kaže, da s honorarjem ni zadovoljen. Morda je premajhen? Drugače si skoraj ni moč tolmačiti, zakaj si je protizakonito prisvojil še 4.200 dinarjev, s katerimi si je kupil nalivno pero! HONORARJI »KAMEN SPOTIKE« V PROSVETI Uslužbenec v podjetju je tudi strokovni predavatelj na strokovni šoli. Šolski pouk ima med svojim rednim delovnim časom. Za svoje delo v podjetju prejema redni mesečni dohodek, honorarne ure na šoli pa ima še posebej plačane Večkrat je še celo tako, da najvišja meja, 200 dinarjev na uro ni dovolj! Takšnih primerov hi lahko našteli nič koliko. Nadalje imamo primere, povsem nelogične, ki pa so tudi česti pojav na naših šolah. Ravnatelj šole je zaradi prevelike preobremenjenosti oproščen tistih šolskih obveznosti kot jih imajo učitelji in profesorji. V plačilnih listah ob mesecu pa lahko zasledimo, da je prejel za svoje delo redno mesečno plačo in še toliko in toliko honorarja za nadure, ki jih je opravil v učilnici! Iz raznih poročil je razvdno, da imajo šole na Gorenjskem več prostih mest za prosvetne delavce, da so učitelji in profesorji z nadurami preobremenjeni in da je vsako leto pripravljenih nastopiti precejšnje število novih učnih moči. Toda slednji zaposlitve ne dobe. Kaj je temu vzrok? Tisti, ki so že zaposleni, bi z novo močjo zgubili honorar, katerega so se že navadili. In če nek novinec že dobi zaposl'tev, si večkrat tudi poželi kakšno honorarno uro, toda do nje ne pride. Starejši imajo monopol nad honorarnimi urami, zlasti še, če presegajo 200 dinarjev. Na splošno so honorarji precejšen »kamen spotike« v prosvetni službi. Če je določena meja, da so honorarji v kranjskem okraju lahko največ 200 dinarjev na uro, potem bi tako tudi moralo biti. Nikjer ni zapisano, da je v prosveti dovoljeno prekupčevanje s honorarnimi urami! TAKO «E NE SMEMO BORITI ZA DRUŽBENI STANDARD Dvig družbenega standarda je naloga nas vseh. Toda mar se lahko tako borimo za lepše življenje, kot nam kažejo omenjeni primeri? Ne! Toda podobni primeri, ki pa bi jih lahko našteli še precej, nas resn j opozarjajo na to, da ponekod organi družbenega upravljanja še nimajo tiste vloge kot bi jo morali. Ob treznem premisleku, oi samoupravni organi nikdar ne smeli dovoliti, da bi v njihovo podjetje prišel direktor, ki enake posle opravlja že nekje drugje; šolski odbori ne bi smeli dopuščati, da se učiteljem in profesorjem kopičijo honorarne ure, znanje otrok pa je nezadostno in podobno. Tako družbenega standarda ne bomo izboljšal'. Na takšen način le dovoljujemo, da si nekateri posamezniki izboljšajo svoje življenjske pogoje (si grade hiše, se motorizirajo in modernizirajo!). Seveda pri tem ne mislimo, da po svojem delovnem času nihče ne sme še kaj zaslužiti. Zakaj ne, če ima pa možnost, saj smo ljudje! Vendar pa bi morali honorarne zaslužke v prvi vrsti dajati tistim, ki sicer niso sposobni, da bi bili v rednem službenem razmerju s polno zaposlitvijo. Zlasti pa bi morali kontrolirati tiste, ki segajo po honorarnih zaslužkih med svojim rednim delovnim časom. B. Fajon VIHAR POD TRIGLAVOM Riše Milan Batista Smrt na Okroglem 41 Stanetu je kljuvala bolečina na prestreljeni nogi, da je mislil, Nemci, ki sedijo na njegovem kupu smrečja, bodo čuli utrip bolečine v žilah. Toda Nemci tega seveda niso čuli — niti sanjali niso, da pod smrečjem, na katerega so se udobno zleknili in razmetali po njem svoje orožje in opremo, leži partizanski voditelj, ki ga že tako dolgo zaman lovijo. 42 Potem so se oglasila hripava povelja in Švabi so pobrali orožje, pa kmalu spet izginili v gozdu. Stane je dolgo poslušal, potem pa je previdno zlezel iz smrečja: bil je sam. Samo gozd je dihal skorajda neslišno — ampak glasno za tistega, ki ga zna slišati; in kdo bi ga razumel bolje od njega, ki mu je bil gozd zaščitnik in domovanje po drznih akcijah? 43 Bolečine so mu pačile obraz, ko se je odvlekel, da bi poiskal tovariše. Nečloveške napore je prebil — toda dohitel jih je. Položili so ga na nosila, ampak hotel je hoditi. Tako je spet hodil z njimi. Sklenili so, da ga v prvi vasi pustijo pri zaupnem človeku. Toda Nemci so še vedno hajkah po Udin borštu in nihče si ni upal vzeti ranjenca pod streho. 44 Stane je predlagal, da bi se za nekaj časa, dokler hajka ne mine, zatekli v votlino pod vrhom savske struge pri Okroglem. Toda borci so vedeli, da ranjeni Stane ne bo prišel do tam. Zato so še naprej iskali zatočišče zanj, dokler ga niso našli pri krznarju Lojzu v Dupljah. Pustili so Staneta tam, skupina pa se je odpravila iskat votlino na bregu Save. KRANJ, 12. JANUAR T/V 1959 fZ&renj&ke 5 Prodam seno 1.500 kg. Trilar Va-lentia, Stražiška 2, Kranj 2272 Nujno potrebujem 4 grame zlata x& zobe, VVahl Ivan, Rotarjeva 3, *ranj 2300 Prodam iamsko spalnico. Ljubljanska cesta 2, Kranj 2301 Moped »Puch« dobro ohranjen prodam za gotovino. Rugale, Kranj Kidričava 3 2302 Prodam klavir. Informacije dobile y Glasbeni šoli Kranj 2303 V čatrtek, 8. januarja 1959 od 17. do 17.30 ure je bilo izgubljenih 10 naylon šalov od trgovine Galanterija, Prešernova ulica, do Komisijske trgovine. Poštenega naj-iitalja prosim, da jih proti nagradi vrne v trgovini Galanterija, Prešernova ulica 14. »RADIO«, JESENICE: 14. in 16. januarja amer. film »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«. »PLAVŽ«, JESENICE: 15. in 16. januarja amer. barv. film »DRŽITE TATU«. Poračila poslušajte vsak dan ob ^,05, «., 7., 8., 10., 13., 15., 17., itt. ;a 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri *er radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 12. JANUARJA 9.2§ Umetne in narodne pesmi poje obrtniški KUD »Enot-most« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija. 9.40 Z zabavnim orkestrom Wer-aerja Mullerja. 11.00 Blaž Amič: Čebele in cvetice. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Velika bitka za Dražgoše. 12.15 Kmetijski nasveti — Ela Ko- vačič: Kako je s kolinami. 12.45 Duet Danica Filiplič in Greta Ložar s spremljavo Avgusta Stanka. 15.40 Listi iz domače književnosti — Prežihov Voranc: Generalna vaja v mlinu. 17.10 Popevka tega tedna. 18.30 Športni tednik. 20.00 Odprite sprejemnik! 20.45 Kulturna tribuna. 21.00 Glasbena medigra. TOREK, 13. JANUARJA 8.05 Narodne in domače viže v pisanem zaporedju. 8.30 Havajski zvoki. 8.40 Potopisi in spomini — Iz Montgomerijevih spominov — Zakaj niso Nemcev premagali že v jeseni 1944. 10.10 Melodije od , tu in od tam. 10.45 Za dom in žene. 11.30 Oddaja za otroke a) Manica Komanova pripoveduje, b) Otroci pojo. 12.15 Kmečka univerza — Jože Novinšek: Uspehi in izkušnje sodelovanja v kmetijski proizvodnji. IS.30 Dvospevi iz oper G. Puccini-]*• 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Clarence Day: Plemeniti instrument. 18.45 Domače aktualnosti. 20.00 Zborovske skladbe P. 1. Caj-kovskega. 21.24 Iz novejše simfonične glasbe. SREDA, 14. JANUARJA 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje. 9.40 Sedem minut za novo pesmico — J. Bitenc: Metka in babica. M.15 Nekaj zborov in priredb Petra Liparja. 12.05 Hammond orgle v ritmu. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Babnik: Novo izdelovanje satnic. 13.30 Venček narodnih v priredbi Filipa Bernarda. 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije — Srbske narodne pesmi in kola. 18.00 Kulturna čronika. 18.15 Igra Mariborski instrumen- 15.40 Novost na knjižni polici — M. Milojkovič: Kri na listju. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih, talni ansambel. ŽIROVNICA: 14. januarja ameriški barvni vistavision film »DRŽITE TATU« in ameriški barvni cinem. film »VELIKA BIKOBOR-BA«. DOVJE - MOJSTRANA: 14. januarja amer. film »NE KOT TUJEC«. BLED: 13. in 15. januarja jugoslovanski film »MALE STVARI«. Predstave vsak dan ob 17. in 20. .uri. RADOVLJICA: 13. januarja ob 20. uri ter 14. januarja ob 17.30 in 20. uri jugosl. film »VRNIL SE BOM«. DUPLICA PRI KAMNIKU: 14. in 15. januarja amer. film »V GOROVJU KOLORADA«. Predstava vsak dan ob 19. uri. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare name in babice PECAR MARIJE roj. Baloh se prisrčno zahvaljujemo vsem za izkazano sočutje. Posebna zahvala vsem, ki so počastili njen spomin in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu Fortuni in vsem darovalcem cvetja. Pečarjev! 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 22.15 Jugoslovanski zabavni orkestri, ansambli in vokalni solisti. 23.10 Z vseh vetrov (spored zabavnih melodij). ČETRTEK, 15. JANUARJA 8.05 Poje pevski zbor LIRA p. v. Cirila Vremšaka. 9.45 15 minut s Kmečko godbo. 10.10 Z junaki iz opor B. Smetane. 11.00 Znani plesni orkestri v prijetnem ritmu. 12.00 Veselo opoldne s triom Bar-dorfer. 12.15 Kmečka univerza — ing. Danica Korošce: Krmni in pivo-varski ječmen — zanesljivo žito našega podnebja. 12.25 Popevke se vrstijo. 14.15 Turistična oddaja. 16.00 Vsakomur nekaj iz arhiva zabavne glasbe. 18.00 Četrtkova reportaža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Po svetu jazza. PETEK, 16. JANUARJA 8.40 Nedeljska revija zabavne glasbe na valu 327.1. 9.47 Pozdravi za mlade risarje. 10.10 Domača orkestrska glasba. 11.00 Za dom in žene. 11.10 Poje Doris Day. 12.00 Isaac Albeniz: Španski na-pevi. 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Bogdan Ditrih: Kako dosežemo dolgotrajnost lesa. 12.25 Nastopa Oktet bratov Pirnat 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Novice iz zimskega goz, da. 14.35 Poje tenorist Mario del Monaco. 15.40 Iz svetovne književnosti — Meinard Inglin: Začarani hrib. 16.00 Petkovo glasbeno popoldne. 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. , 18.10 Umetne in narodne pesmi poje moški zbor France Prešeren p. v. Petra Liparja. 18.30 Iz naših kolektivov. 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.30 Od popevke do popevke. RAZPIS Pisarniško moč z znanjem strojepisja in poznavanjem administrativnih poslov, tudi začetnico — ab' solventko srednje ekonomske šo'e sprejme Srednja tehniška tekstilna iola v Kranju. Nastop službe takoj ali najpozneje 1. februarja 1959. OBJAVA DPD »Svoboda« v Ško'ji Loki vabi vse, ki bi lahko nastopili na II. javnem namradnem tekmovanju pod naslovom »Neznani talenti nastopajo«, na avdiciio, ki bo v sredo, 14 I. 19f59 od 18. rlo *>1. uro nq nd>ij civohndp (Šk. Loka, Spodnji trg). Posebno vabimo tudi talente iz okolice in humoriste DPD Svoboda Šk. I dk* PO POTEH partizanske Jelovice V Dražgošah je bil danes tradicionalni smučarski tek »Po stezah partizanske Jelovice«. Sodelovalo je 11 ekip iz raznih krajev Gorenjske in 13 posameznikov. Ekipi ZB iz Vrhnike in SK Triglav iz Kranja sta odstopili, ekipa SK Jesenice pa je bila disvalificirana. Najboljši čas dneva je dosegel Zdravko Hlebanja (SD Mojstrana) v tekmovanju članov — posameznikov s časom 55,15. Najboljši čas med ekipami pa je dosegla ekipa TVD Partizan Gorje, ki je tekmovala v tretji skupini (Repe — Kobilica — Pe.terman) s časom 2:15,21. V tretji skupini patrol so se razvrstile ekipe v naslednjem redu: SD Lesce, OPV Bohinj, TVD Žirovnica. V patrolnem teku prve skupine SOBOTA, 17. JANUARJA 8.05 9.30 10.10 11.00 11.45 12.00 12.15 12.40 13.30 14.00 14.15 14.30 15.40 16.00 18.00 18.45 20.00 Komisija za štipendije Industrije bombažnih izdelkov Kranj, razpisuje na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, št. 35/55) naslednjo štipendijo za šolanje na tekstilni fakulteti. Interesenti naj pošljejo svoje prošnje personalnemu oddelku podjetja, najkasneje do 31. januarja 1959. Industrija bombažnih izdelkov Kranj. Si lahko predstavljate, kako udobno bo Usti lahko prebiral naiuolj bran časopis na Gorenjskem, poltednik »Glas Gorenjske«, ki bo na našem tradicionalnem nagradnem žrebanju naročnikov dobil dva rc- fotelja in mizico. Pohitite, še je čas, da dobite ta dobitek I Nagradnega žrebanja se bodo lahko udeležili vsi naročniki, ki bodo do žrebanja vplačali vsaj polletno naročnino za »Glas Gorenjske«. Nagrado, ki jo prikazuje slika (dva rex-fotelja in mizica), {je dala TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA »STOL«, KAMNIK — DUPLICA telefon: Kamnik številka 204, 205 potniška, železniška postaja: Duplica pri Kamniku Izdeluje: Stole iz upognjenega lesa, v serijski proizvodnji po svojih standardih, druge stole po individualnih načrtih, predvsem v serijah; Rex-izdelke-fotelje in mizice po lastnem patentu, več vrst zložljivih stolov, sodobno pisarniško pohištvo, več vrst stolov, mizic, foteljev v metal-lesni kombinaciji, opremlja kinematografske in druge dvorane s fotelji — navadnimi in tapeciranimi in opravlja montažo z lastno montažno ekipo. DOBAVLJA SVOJE IZDELKE V PRVOVRSTNI — SVETOVNO PRIZNANI KAKOVOSTI! IZVOZ OPRAVLJA NEPOSREDNO Z LASTNO KOMERCIALNO ORGANIZACIJO! Ekipa zmagovalce1-. je dosegla prvo mesto ekipa TVD Partizan Ihan (Slovnik — Lenčok — Hribar) v času 2:17,25. Za njo so se uvrstile:' TVD Partizan Gorje, JLA Bohinjska Bela, ZROJ Bohinj, LMS Iskra Kranj in JLA II Bohinjska Bela. V drugi skupini patrolnega teka je tekmovala samo ekipa ZB Bled z dokaj dobrim časom 2:23,33. V teku posameznikov je za Zdravkom Hlebanjem dosegel najboljše mesto Roman Seljak, potem pa so se .zvrstili Matevž Kordež, Bogdan Pogačnik, Janez Pavčič, Emil Verk, Cveto Pavčič, Franc Lakota, Anton Preželj in Franc Potočnik. V tekmovanju posameznikov mladincev pa je dosegel^pr-vo mesto Jože Juhart (Branik Maribor) 1:0,5,43 pred Francem Gregorčičem iz Bohinja in Francem Nagličem iz Kranja. K. M. ZAHVALA Ob smrti naše mame LEBAN MANJE iz Britola pri Kranja se zahvaljujemo vsem, ki ab jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, g. župniku iz Predoselj, prijateljem in znancem in vsem tistim, ki so darovali cvetje in pen-ce. Vsem prisrčna hvala. Sinovi, hčere ter ostalo sorodstvo, — Britof, Kranj. Mladina poje. Listi iz orkestrske lirike. Pesmi tujih narodov. Uverture, arije in medigre. Pionirski tednik. Vesele citre. Kmečka univerza — ing. Mirko Peternel: Kaj smo in še bomo dosegli s kooperacijo v živinoreji. Domači napevi izpod zelenega Pohorja. Pesmi zimskih noči. Pet pevcev — pet popevk. Športna reportaža. Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. S knjižnega trga. Slovenska pesem od romantike do danes. Jezikovni pogovori. ' Okno v svet: Atlantski pakt. Spoznavajmo svet in domovino. 22.15 Oddaja za naše izseljence. Časopisno podietie PODJETJA je povečalo zmogljivost v ročni knjigoveznici, zato vam bo hitro in solidno zvezalo letnike raznih revij in uradne liste, prevezalo stare knjige itd. Naročila sprejema naročniški oddelek podjetja - telefon 190 Nftllilll TIMIS PRED EKIPNIM PRVENSTVOM FLRJ ZA ŽENSKE IN MLADINKI V soboto in nedeljo, 17. in 18. januarja bo v Kranju letošnje prvenstvo Jugoslavije v namizne« tenisu za ženske in mladinke. Turnir bo organiziral NTK Triglav, kateremu je Namizno-teniška zveza Jugoslavije že tretjič po vojni zaupala izvedbo takega tekmovanja. Ekipe v obeh disciplinah bodo tekmovale po sistemu vsak z vsakim, tako da bomo dobili točen vrstni red posameznih moštev. Pri ženskah bosta PartizaB iz Beograda in zagrebški Grafičar igrala prvo violino. Za ostala mesta pa imajo največ možnosti Triglav, Fužinar, Ljubljana in Odred. Pri mladinkah je glavni favorit ravenski Fužinar, njegov glavni konkurent pa Triglav. Za ostala mesta je položaj precej nejasen, kat še nc vemo, v kakšni zasedbi bodo posamezne ekipe nastopile. Razen tega bo v okviru turnirja tud'i tekmovanje mladink posamezno. Ta turnir bi moral biti šele 14 dni kasneje v Beogradu. KaT pa bodo najboljše jugoslovanska mladinke od 19. do 27. januarja na zveznem treningu v Kranju, je bii žilo prestavljen v Kranj. R. S. HO Ml lA UDU LJUBLJANA : CRV. ZVEZDA 15:2 Jesenice, 11. januarja. Včeraj popoldne je bila. na jeseniškem umetnem drsališču odigrana prva prvenstvena tekma za državno prvenstvo v hokeju na ledu. Srečali sta se moštvi HK Ljubljana in HK Crvena zvezda iz Beograda. Igra je bila zelo borbena, vendar je bilo že v prvih minutah opaziti, da je Ljubljana v premoči, čeprav je dala prvi gol. Cirn je Crvena zvezda spoznala premoč partnerja, se je odločila za obrambo, vendar ji tudi to ni dosti pomagajo. Prva tretjina je bila zaključena z 2:1 v korist Ljubljane. V drugi tretjini so Ljubljančani 4-krat zatresli mrežo Crvene zvezde, medtem ko so Beograjčani uspeli le enkrat prodreti v vrata Ljubljančanov. V tretji tretjini so zaigrali Ljubljančani lepo, medtem ko je Crvena zvezda igrala v obrambi. Rezultat zadnje tretjine je bil 50 v korist Ljubljane. Končni rezultat tekme je 15:2 za Ljubljano. Tekmo sta sodila sodnika Lombar in Božič pred približno 2000 gledalci. JESENICE A : CRV. ZVEZDA 2«:« Jesenice, 11. Januarja. Danes popoldne ob 15. url Je bila na jeseniškem drsališču druga tekma za državno prvenstvo v hokeju na ledu. Srečali sta se m>-štvi Jf«p«'c A — ''ose/ianji 4-i žavni prvaki — In Crvena zvez- i iz beogia-ua. Zmagan so Jeseničaal S 20:0 (6:0, 8 0, 6:0). Tekmo sta pred 2500 gledalci sodila sodaika Korkoš in Gorše. U. JESENICE B : KAC B CELOVEC (7:7) Pod Mežakljo na Jesenicah j« bila v četrtek zvečer prijateljska mednarodna hokejska tekma med HK Jesenice B in HK KAC iz Celovca (Avstrija). Tekma se je končala z rezultatom 7:7 (3:2, 3:4, 1:1) za Jesenice. Igra je bila zelo lepa, hitra in borbena. Sodila sta i« Moser (Avstrija) in Kozjek (Jesenice). Zal je eni najlepših dosedanjih srečanj v letošnji sezoni zaradi sneženja in viharja prisostvovalo le nekaj sto gledalcev. U. DJORDJEVIC PRVAK BRZOTURNIRJA V četrtek, 8. januarja je bil v prostorih šahovskega društva Kranj redni mesečni brzoturnir. Tokrat je poskrbel za presenečenje mla li tretjekategornik Ljubo Djordjević, ki je bil v moški konkurenci starejših s 4 točkami zanesljivo prvi. Slede mu: Čopič 3, Kavčič 2,5, Fajon in Bukovac po 2. C OBI IVJSIiL 7i ii r so posebno zanimali ziantvenike v M: dno rodne m geof z kalnem letu SONCE OGREVA VODO OCEANOV V TROPSKIH KRAJIH, HLADITA PA JO LED IN SNEG V POLARNIH PREDELIH. KER JE HLADNA VODA TEŽJA OD TOPLE, TONE NA DNO OCEANOV V POLARNIH KRAJIH IN SE POMIKA PROTI EKVATORJU, KJER SE DVIGA IN GRE PONOVNO NAZAJ PROTI SEVERNEMU IN JUŽNEMU POLU. KOLIKO LET ŽE TRAJA TA PROCES? TO JE ENO IZMED VPRAŠANJ, KI GA BO TREBA ŠE REŠITI. Morje je človeka že od nekdaj zamikalo. Okoli 70% zemeljine površine pokrivajo oceani, vendar človek o njih zelo malo ve. Znano je, da se voda, ki izpa-reva iz morske površine, vrača na zemljo ▼ obliki dežja. Znano je tudi, da najmanjše spremembe v delovanju »stroja«, ki ga predstavljajo oceani, atmosfera ia •once, lahko izzovejo poplavo, sušo ali »očne vremenske spremembe. Mnogi oceanografi menijo, da so vremenske spremembe verjetno v zvezi s spremembami cirkulacije vode v velikih globinah. Mednarodno geofizikalno leto se je posebno zanimalo za raziskovanje tokov v globinah oceanov. Sploh je predstavljala oceanografija glavno zanimanje znanstvenikov v mednarodnem geofizikalnem letu in zato so bile po svetu orga-»izirane številne specialne ekspedicije. Proučevanje globinskih struj je že dalo nekaj zanimivih ugotovitev. Vzhodni del Zalivskega toka so n. pr. skupno raziskovali Američani in Angleži. Ugotovili so, da v globini 1500 metrov pod gladino skoraj ni nobenega premikanja vode, v globini 2700 metrov pa so odkrili strujo, ki se premika z relativno precejšnjo hitrostjo — 12.800 metrov na dan. Vodni tok v globini 2700 metrov se pomika proti jugozahodu dočim Zalivski tok na površini teče proti severovzhodu. Znanstveniki že dalj časa vedo, da na •kvatorju en vodni tok teče proti zapadu — od Paname k Aziji. Zdaj pa so znanstveni sodelavci mednarodnega geofizikalnega leta ugotovili, da v globini od 60 do 300 metrov pod gladino obstaja tok z nasprotno smerjo gibanja. Globinski tokovi tečejo od polov in nosijo ledeno vodo k ekvatorju. Znanstveniki so ugotovili, da je v morju, ki obkroža Antarktiko, toliko ledu, da bi ta, skupno z ledom, ki sleherno leto naredi nekak ledeni prstan okoli tega kontinenta, debel prbližno 320 kilometrov, pokril vse kopno na zemlji s 30 cm debelo plastjo. Led se topi, tone v globino in se pomika k ekvatorju, drugi tokovi na površini pa tečejo k poloma. Voda, ki potuje ob oceanskem dnu, vsebuje velike količine hranljivih snovi (planktona). Prav to je vzrok pojavu velikih ribarskih lovišč, kot je n. »r. bogato lovišče oh državi Peru ▼ Južni Ameriki. Zakaj hoče človek zvedeti več o globinskih tokovih? En vzrok je predvsem važen: človek je v veliki meri odvisen od hrane, ki mu jo daje morje. Danes človek jemlje od morja 30 milijonov ton letno. Količina, ki jo bo človek tudi v prihodnje lahko jemal, je v veliki meri odvisna od hitrosti, s katero dela ocean sam sebe plodnejšega prav z mešanjem glabinske in površinske vode. Človek hoče tudi vedeti, ali res ne bi bilo nevarno metati cjdpadke bodoče atomske industrije v najgloblje dele oceanov. Med raziskovanjem oceanov so se pojavili novi podvodni planinski venci, od katerih je eden dolg 1600 kilometrov in širok 320 kilometrov. V eni od ameriških postaj na ledenem otoku na Arktičnem morju so merjenja gravitacije privedla do odkritja planinskega venca, ki se dviga 3000 metrov nad oceanskim dnom. V teku so tudi raziskovanja jarka na morskem dnu, ki do zdaj ni bil znan. Dolg je 72.000 kilometrov in se razteza od Arktičnega oceana na jug skozi Atlantski ocean, gre preko južnega dela Indijskega oceana in Pacifika, potem pa se obrne na sever proti Aljaski. D. Maurice Ewing s kolumbijske univerze pravi, da je jarek, globok 3200 do 8000 metrov in širok od 32 do 40 kilometrov, na obeh straneh pa so okoli 1600 metrov visoke planine. Značilno je, da leži v bližini tistih predelov na zemlji, kjer so pogosti potresi. Najgloblji oceanski useki leže v bližini kopna, in sicer v zapadnem delu Tihega oceana. Ugotovljeno je, da imajo štirje najgloblji useki skoraj isto globino — okoli 11.000 metrov. Med seboj se razlikujejo največ za 200 metrov. Zaradi tega znanstveniki domnevajo, čeprav ne poznajo vzroka, da večje globine sploh ne more biti, ne da bi prišlo do rušenja sten usekov, S specialnimi fotografskimi kamerami so tudi fotografirali morje in morsko dno v večjih globinah. Nekateri posnetki iz globine okoli 4200 metrov so odkrili klisure, žrela in udolbine, ki govore, da je tudi v teh globinah življenje. Gibanje toplote skozi oceanske sedimente so merili s pomočjo specialnih sondažnih Instrumentov. S tem naj bi olajšali proučevanje debeline skorje oceanskega dna. Gibanje toplote pa so pričeli raziskovati tudi zato, da bi ugotovili, ali tokovi v notranjosti zemlje, za katere menijo, da izzivajo zemljino magnetno polje, povzročajo tudi razpoke, nastanek planin in deformacije na oceanskem dnu. Ze prva raziskovanja so pokazala, da se debelina sedimentov poveča od 295,2 m na 20 stopinjah severne širine na ekvatorju že na 492 metrov. Veliko pozornost so posvečali tudi plimi in useki. Znanstveniki so ugotovili, da se nivo morja menja; severno od ekvatorja zgubijo oceani preko zime okoli milijon milijonov ton vode, medtem ko oceani južno od ekvatorja pridobe v tem času približno polovico te količine. ZREB JE ODLOČIL V soboto popoldne je bilo v prostorih uredništva Javno žrebanje novoletne nagradne križanke. Pri žrebanju se je sreča nasmehnila nasldnnjim reševalcem (uredaiitvo je v pravočasnem roka prejelo 283 rešitev): 1. nagrado 2.000 dinarjev prejme Jardo Gogala, Kranj, Standard; 2. in 3. nagrado pa 1.000 dinarjev dobita Marica Nograšek, Kranj Predoslje 70 in Neli Gogola, Kranj, Huje 78; 4. in 5. nagrado po 500 dinarjev pa Franci Rozman, Kranj, cesta 1. maja 22 ter Marija Tičar, Kranj, Jenkova 10. Izžrebanci naj dvignejo nagrade na urednlitvu »Glasu Gorenjsko« od 14. do 31. januarja 1059. Pravilna rešitev novoletne križanke — vodoravno: srečno novo leto 1959, Aida, lokomotiva, Loire, jok, lak, D, da, no, la, P, I, M, KD, il, I, M, A, ae, C, pst, N, J, A, Ita, I, T, pelod, ere,, H, K, K, E, ovele, iskreča, A, telovadec, lila, L, R, Po, fen, venera, pav, O, K, senen, I, Komna, ima, re, urar, Nacek, as, muza, kje, O, B, N, tiše, Z, ad, vrba, Grki, A, del, O, T, moped, E, Moste, možat; navpično: dimnikar, P, D, pa, salama, tetoviran, M, Rio, E, es, G, O, edinka, polž, tros, čarodej, evo, umik, T, N, E, lev, okrušite, ol, Olaf, oaze, noj, Dedek mraz, okolica, en, N, vokal, cic, sanke, om, pir, S, ve, ajda, M, LO, steklenice, Om, et, pita, rinem, E, V, po, til, Helena Kordež, ova, čar, beda, A K, Kala, balet. „%;"/„'\,'>ii/'\l PRIKOLICA ZA MOTORNA KOLESA Da bi znižala prodajno ceno in izenačila cene svojih oskrbela posebno tovorno prikolico za prevoz motornih se Je vodstvo tovarne odločilo iz številnih razlogov, čeni meri vzrok zastoja v opremi 100 motornih koles dne na železnici mnogo bolj neugodni, razen tega pa so tudi Tomosovih proizvodov. Razlika v ceni je namreč v posa močjo novega transportnega sredstva se je poleg vsega vagonov ni več Rotrebno, odpadle so vse morebitne leža Tovarna je kupila dve prikolici. Nosilnost prikolice motornih koles, ki Jih izdeluje Tomos. izdelkov po vsej Jugoslaviji, si je tovarna Tomos pred kratkim koles. Za nakup omenjene prikolice, ki je edinstvena v naši državi, Ze oddaljenost Kopra od železnice (več kot 30 km), je bila v dolo- vno. Pogoji za pakiranje motornih koles so glede na pretovarjanje tarife za prevoz z železnico znatno vplivale na maloprodajno ceno meznih krajih znašala več tisoč dinarjev za motorno kolo. S pose znatno skrajšal čas dobave, kajti pretovarjanje in rezerviranje rine in podobno. je 135 mopedov »Colibri«, prilagojena pa Je za prevoz vseh tipov ■■HB FRANK OWEN 0 EDDIE CHAPMAN PRI POVED U J E Nato smo poskusili z dvema dekletoma, ki smo ju že večkrat srečali v restavraciji vojnega letalstva. Z eno izmed njih sem te dni malo ljubimkal in s von Grunenom sva ju peljala v razne kabarete. Bili sta popustljivi. Obe sta bili mladi, prikupni plavolaski. Starejša Helena je bila zaposlena v nemškem uradu za delo in z nekim letalskim častnikom je imela ljubezenske vezi, ki so trajale vse do njegove smrti. Bila je visoka in svetloplavih las. Njena prijateljica je bila na pol Italijanka, na pol Francozinja in bila spričo tega nenavadna s svojimi plavimi lasmi in modrimi očmi. Bila je plesalka, kasneje pa tajnica pri nekem nemškem trgovcu. Dekleti sta bili zdaj brezposelni in videti je bilo, da jima je takšno življenje všeč. Helena sama me je prosila, naj ji preskrbim kakšno službo. Povabil sem jo, naj me obišče v mojem hotelu. Tam sem ji razložil nemški predlog in ona ga je sprejela. Dogovorjeno je bilo, da bo dobivala 8000 frankov mesečno, po končanem pouku pa 10 000. Glede njenega šolanja mi je von Grunen dal posebna navodila. V primeru, če bi zavezniki razširili svoje mostišče, bi morala Helena ostati v nekem mestu in slediti njihovemu napredovanju. Morala bi imeti kamuflirani radijski oddajnik. Skušala naj bi se zaposliti pri zaveznikih, se povezati z zavevezniškimi častniki, zvedeti, v kakšnih enotah služijo in dognati premike njihovih čet. Te informacije bi nam sporočala po radiu. Vse to je bilo za lepo Heleno sprejemljivo. Videti je bilo, kakor da jo znima edino le to, koliko bo pri tem zaslužila. Vprašala me je, ali bo ustrezno nagrajena, če izda kakega člana francoskega odporniškega gibanja Pariza. Neka njena prijateljica, tako mi je pripovedovala, dela za Gestapo pri odkrivanju članov odporniškega gibanja. Pretvarjajoč se, da je sovražna Nemcem, je ta dekle prodrla v razna podtalna gibanja in zatem za velik denar prodala svoje informacije Nemcem. Rekel sem Heleni, da nas francosko odporniško gibanje ne zanima, marveč samo podatki o zavezniški vojski. Podpisala je pogodbo, jaz pa sem pri tem pričal. Odslej je prihajala vsak dan dopoldan in popoldan in učil sem jo Morsejeve abecede. Bila je nenavadno odprte glave. V treh dneh je bila kos abecedi in v 6 dneh je znala diktirati 26 besed v minuti — za to je običajno potrebno šest tednov ali dva meseca. Res je bila izredno spretna. Von Grunen je pripeljal tudi nekega nemškega knjigarnarja iz Nantesa. Ta je bil oženjen s Francozinjo. Ob zavezniškem bombardiranju Nantesa, ni samo izgubil ene noge, marveč tudi svoje delo. Njegova žena, ke je bila tedaj noseča, pa je bila hudo ranjena. Seveda je bil silno ogorčen na zaveznike. Privolil je, da bo delal za nemško obveščevalno službo in ker je dolgo živel v Franciji in poznal ljudi, na katere bi se lahko Nemci zanesli, je dobil tudi nalogo, naj jih pridobi za delo. Zdelo se mu je nenavadno, da so se Nemci že tedaj pripravljali na zavezniško okupacijo Pariza. Od izkrcanja je minilo komaj štirinajst dni. Toda skozi Pariz so vozili velikanski transporti nemških vojakov in tankov. Časniki so bili polni slik zavezniških ujetnikov in skupina le-teh je šla skozi Pariz na poti v ujetniško taborišče. Spretno sestavljena propagandna poročila so govorila o velikanskih izgubah Britancev in Amerikancev na morju, v zraku in na kopnem. Poročilo je bilo tako samozavestno, da je bilo videti nemogoče, da bi napadalci mogli nadaljevati prodiranje. V kratkem času bodo prav gotovo vrženi nazaj v morje. Toda karkoli je govoril Goebbels ali mislil Hitler, nemško vrhovno poveljstvo je prav gotovo spoznalo, da je nemogoče zaustaviti Eisenhovverja; zato so tudi tako noro hiteli pri iskanju agentov, ki bi ostali v zaledju. Von Grunen se je prostovoljno javil za to delo, vendar mislim, da ga je k temu pripravila prevelika doza žganja. Predlagal je, da bi najel trgovino s starinami in se izdajal za Francoza. Bil bi častnik, ki bi poveljeval dugim vohunom, jaz pa bi bil, če bi ostal v Parizu, njegov pomočnik. Ker se je bitka na obali razširila, so bili tudi alarmi bolj pogostni; zdaj so vsak dan in vsako noč tulile sirene. To me je spominjalo na Berlin. Slišal sem bombe, kako so padale na razne vojaške cilje v predmestju, v zraku pa sa se razletavale protiletalske granate. Nekega popoldneva je preletelo Pariz v krasnem poletu okrog sto letečih trdnjav. Letele so kakih šest tisoč čevljev visoko in res ne vem, kako so bile kos viharju streljanja iz protiletalskih topov. Nadaljevale so pot in ponosno prezirale sleherni odpor. Nekaj jih je bilo zadetih; dve sta vibasto strmoglavili n« tla. Več letalcev je odskočilo s padali. Armada pa je nadaljevala svojo pot. Ko se je to dogajalo, so skupine ljudi strmele v zrak in lovile sapo spričo te drznosti Amerikancev. Na Boule-vuardu des Italiens, kjer sem stal, je policija skušala prisiliti ljudi, da bi šli v zaklonišča. Za nemške vojake ja bilo kaznivo, če so bili med alarmom na cesti. Kakor hitra so sirene zatulile, so hrupno bežali v najbližje bunkerje, francoski pobiči pa so se jim smejali. Tedaj je bil Pariz prav tako poln vojakov vseh tipov in narodnosti kakor Berlin: Kozaki z meči in kučmami, Poljaki, Čehi — videl sem celo japonske častnike. Čeprav je bilo nenavadno, me vendarle ni posebno presenetilo, ko sem srečal skupino Francozov v nemški uniformi. Samozavestno so hodili po ulicah, njihovi rojaki pa so jih zmerjali.