Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 205. v Linmiani, v Met, 9. semenfflra 1915. Leto XL1!1. e= Velja po pošti: ~ Za oelo leto naprej . , R 26'— za en meseo „ , , „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2' — V upravi prelcman meseCno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = za celo leto ........ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo 12- Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat......13 „ za večkrat primeren popuat. Porotna oznanila, zahvale, osmrtnica Iti: enostolpna peiitvrsta po 2 i vin. Poslano: ===== enostolpna potitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši no-delje in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red sr Uredništvo je v Kopitarjevi olioi jkopisi se ne vračajo; neiranklrana = sprejemajo. - Uredniškega telefona E ] Političen list za slovenski narod, j Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. B. — Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 183. A ne 7. septembra opoldne je zaplapolala iznad Katoliške Tiskarne črna zastava, sporočujoč žalno novico, da je ob pol 12. uri istega dne umrl po dolgem bolehanju na želodcu velečastiti gospod monsignor Anton Zupančič, bivši profesor bogoslovja in mnogoletni načelnik Katol. tiskovnega društva. S pokojnikom je legel v grob mož, bogat zaslug za cerkev in narod, svečenik po srcu božjem, bister po umu, plemenit po srcu, neumoren delavec na prosvetnem polju, skromen v svojem nastopanju, radodaren do ubogih, v besedi, s peresom, s previdnim, odločnim dejanjem povsod mož na svojem mestu. Bil je v odboru ustanoviteljev Katoliškega tiskovnega društva in njegov načelnik od 1. 1887. do 1. 1903. Rodil se je Anton Zupančič v Ljubljani 13. januarja 1841; v mašnika je bil posvečen i. 1867. po končanem III. letniku bogoslovja. _Od 1. 1868 do 1881. je služil kot duhovni pomočnik v Šmartinu pri Litiji, Mengšu, v Cerkljah na Gorenjskem ter pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Jeseni 1.1881. je postal namestujoči, 1. 1882. pa pravi profesor duhovnega pastirstva, katehetike in pedagogike. To službo je opravljal z izvanredno vestnostjo do konca šolskega leta 1909, ko jo je vsled slabotnega zdravja nerad zapustil ter stopil v zasluženi pokoj. Zadnja leta je skoro popolnoma zamrl, vendar je še vedno v sobotah in dnevih pred prazniki re-dovito prihajal v spovednico. Še zadnio soboto zvečer je bil v spovednici do pol 9.; ponoči pa so ga napadle slabosti, da v nedeljo ni mogel več maševati. Zupančič je bil marljiv kot čebela, obenem pa silno skromen. Že rajnki Marn je v Jezičniku (XXX, str. 39) o njem in njegovi marljivi skromnosti zapisal besede: Kar raste, šuma ne dela. V gimnaziji že je začel pisati za slovenske liste, Novice, Glasnik in Danico in Koledarček terVečernice družbe sv. Mohorja. Nekaj njegovih spisov sta sprejela -f+Janežič in Sket v čitanke za srednje šole. V posebni knjigi je obelodanila družba sv.Mohorja kardinala Wisemana Fabiolo ali cerkev v katakombah v Zupančičevem slovenskem prevodu 1.1867. V mladih letih je Zupančič mnogo potoval; bil je po Nemškem, Francoskem, Italijanskem, Egiptu in sveti deželi. L. 1875. je bil v Rimu in Italiji. Znanstven plod svojega potovanja nam je podal v Letopisu Matice Slovenske 1.1879.; „Žalostna 1800 letnica ali posuto mesto Pompeji". Ko je postal Zupančič profesor duhovnega pastirstva, katehetike in pedagogike, kateri predmeti se v ljubljanski bogoslovnici slovenski predavajo, ni bilo primernih šolskih knjig. Bogoslovci so imeli v rokah spisane sešitke teh ved, ki pa so se bili postarali po duhu in jeziku ter jih je bilo tudi že težko dobiti. Zato je pokojni knezoškof Janez Krizostom mlademu profesorju Zupančiču dal nalog, da sestavi ter za tisk pripravi „Duhovno pastirstvo". V treh letih (1882—1885) je bilo veliko delo (903 str.) izvršeno. V drugem popravljenem natisku (932 str.) je knjiga izšla 1.1894. in je dozdaj menda popolnoma razprodana. Druga njegova šolska knjiga je bila Pedagogika, na svitlo prišla po »Duhovnem Pastirju" 1. 1888. V politiko Zupančič dejansko ni segal nikoli. Vendar je z raznimi članki tuintam dajal pravec katoliški politiki. Bil je sotrudnik „S to venca" od prvega začetka. Jako koristno je deloval kot načelnik „Katoliškega tiskovnega društva", kateremu je vrejeval koledar od t. 1879. naprej in se z upravo društva trudil od zore do mraka. Marljivo je Zupančič sodeloval tudi kot konzistorijalen svetovalec, sodnik pri zakonski sodniji in kot izpraševalec kandidatov za samostojne službe. Nekaj časa je bil tudi škofijski nadzornik glede verouka in verskih vaj na učiteljišču v Ljubljani. Spomin njegov ostane blagoslovljen. Podoba pokojnega monsignora krasi posvetovalno dvorano K. T. D., a njegovo ime ostane neizbrisno z zlatimi črkami zabeleženo v knjigi delovanja K. T. D. Skromnemu možu bodi pri Bogu bogato plačilo! Počivaj mirno v Bogu, duša zlata! LI Topničar Ivan Fajdiga (sin znanega posestnika in gostilničarja v Žgoši pri Begunjah), ki je bil z našimi havbičnimi baterijami v Belgiji, vzhodni Prusiji in Galiciji, piše svojemu prijatelju koncem avgusta: Da boš vedel, kako dobre volje smo tu na italijanski fronti in kako malo nas je strah izdajalskega Laha, Ti pošiljam par burk, ki jih uganjamo slovenski fantje na sovražnikov račun. Poslušaj: Vabilo na javni ples, ki ga priredi havbična baterija št---- Spored: Havbične salve, polka. Granate, solo-ples. Šrapneli, kolo. Letalske bombe, čar-daš. Pehotni naskok, valček. Ročne granate, brza polka. Lahi beže, žalostinka. Začetek točno po višjem povelju. Obleka: zamazano-siva; priti je v polni opremi. Vstopnina: 120 ostrih patron. Lahi brezplačno. Kdo varuje naše fante na bojnem polju? Josip Vukšinič, telefonist, član katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, je pisal 14. avgusta svojim tovarišem sočlanom: Danes jc ravno leto dni, kar sem bil prvič v najhujšem ognju — na črnogorski meji. Reči moram: To je bilo nekaj strašnega; boj je trajal ne- j pretrgoma osem ur. Črnogorci so padli kar vsevprek. Na večer je boj ponehal, a mi smo zasledovali sovražnika še kake j 2 km. Semtertje je še prižvižgala krogla od sovražne patrulje, a to nas ni nič motilo. V gojzdu smo prišli v lepo dolino, kjer smo se utaborili; tovariši so legli k počitku, mene je zadela služba. Bilo je okolu 11. ure, mesec jc svetil, jaz pa sem hodil naokolu z nabito puško in pazil, da se ne bi priplazil odkod sovražnik. Vedno sem mislil: Sedaj pa sedaj prileti izza kakega grma sovražna krogla. Vzel sem v roke rožnivenec in sem molil in se priporočal Mariji. Drugi dan, na Veliki Šmaren, nam pošljejo Črnogorci okolu štirih jutranji pozdrav. Pri sosednjem trenu je bil ranjen en vojak in ubit en konj. Nato se je pričel peklenski ogenj, katerega ne bom nikoli pozabil. Jaz sem imel nalogo s petimi možmi napeljati žico do sosednje telefonske postaje, in sicer v največji nevihti krogelj in granat. Vedno sem bi! v strahu: Sedaj pa sedaj bo po meni. Tedaj se raz-leti kakih trideset korakov pred menoj granata in nato prifrčite dve kroglji mimo glave, tako da sem eno čutil na ušesu. En migljej bi bil zadostoval in zadet bi bil naravnost v glavo. Med dežjem krogel sem srečno dovršil svoje delo. Ko smo se malo odpočili, je bilo moje prvo opravilo, da sem se zahvalil Materi božji za mogočno varstvo. Tukaj bi se človek naučil moliti, če bi poprej ne znal. Par takih, ki doma niso bili goreči za molitev, tukaj prav pobožno moli, ker so prepričani, da so edino pod božjim varstvom obvarovani nesreče. Kakor ob črnogorski meji, tako se mi je pozneje povsod godilo: Mati božja me je varovala! Obljubim, da Vam bom prihodnjič še več o tem pisal. Kadar bo-dete imeli skupno sveto mašo, spomnite se tudi mene v molitvi. Pričakujem kmalu veselega svidenja, Vas vse najlepše pozdravljam Vaš Josip Vukšinič. Cesarjev rojstni dan. Anton Mlakar, ki služi pri divizij-ski pekarni piše s severnega bo- jišča svojcem v Divači med drugim: »Rojstni dan našega cesarja smo obhajali s počitkom in z raznimi pri-boljški. Popoldne jc bila veselica, seveda kakršna pač more biti na bojnem polju. Godba jo bila sestavljena iz vseh inštrumentov, kar jih je bilo dobiti tu pri nas in pri trenu: Cigan jo igral na gosli, Hrvat na tamburico, Madžar na kitaro itd. Bile so razne stave za skok; plezalni drog je bil prav bogato obložen. Nekaterim je to prineslo do 10 K v žen. Jaz nisem poskusil svoje sreče, samo gledal sem.« Črnovojnikovo hrepenenje. Alojzij Hameršak, desetnik pri signalnem oddelku, je pisal g. Jul. Kofol v Sori dne 6. avgusta 1915: O sijaj, sijaj, solnce milo, na ljube domovine krilo, cbličje jasni ji temno in krasi s cvetjem jo ljubo. Te besede, ki mi jih je poslal prijatelj na razglednici iz domovine, nehote šepe-čem, ko gledam ljubo zahajajoče solnce, čegar žarki se poigravajo s tisočerimi valčki Jadranskega morja. Kolikokrat bo pač še solnce vzšlo in zašlo, predno se razjasni obličje ljube domovine? Kdaj napoči tisti srečni dan, ko se povrnemo na svoje domove? Oh, saj mi ni mar nc valčkov, ne zlatega solnca, dokler sem ločen od svojih dragih. Otročiči me kličejo, žena sc hrepeneče ozira v daljo in hira. Oh, blagor mu, kdor jc sam in nc pozna teh muk ločitve! Ko z visočino gledam v sovražno stran, mi bobni na ušesa gromenje topov. Daj Bog in ljuba Mati nebeška, da bi bila domovina skoro rešena vseh sovražnikov in da bi padel zadnji strel za našo svobodo' Lepi uspehi u vzhodni Galiciji in ob besarahshi meji. - Rnsi se na 90 hm dolgi ironti umaknili za Ihoo. - So-oražne postojanke ob izliou Sereta uzele. — Memci zasedi! Wolhou>ysh. — 13.000 uietnlhou. — Rushi car preuzel orhoono pooeljstuo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. septembra. Uradno se razglaša: Armada generala kavalerije pL BShm-Ermollija je včeraj premagala sovražnika pri Podkamjenu in pri Radzivilovu. Napadla ga ie na celi 40 km široki in močno utrjeni bojni črti in mu je iztrgala v ljutem boju, ki Je dovedel do ročnega meteža, utrjen grad Podkamjen, v obliki nadstronij utrjen vrk Makutra južno zahodno od Brodyja, postojanke pri Radzivilovu in draga vztrajno branjema opirališča. Bitka je trajala na posameznih točkah do današnjih jutranjih ur. Sovražnik je bil povsod vržen in Je mestoma v begu izpraznil bojišče. Naše čete ga zasledujejo. število do včeraj ujetih Je preseglo 3000. V vzhodni Galiciji je morala armada generala grofa Bothmerja odbiti močne sunke sovražnika. Ruski napadi na bojno črto generala bar. Pflan-zer-Baltin so pa ponehavali. Ob bes-arabski meji se je umaknil sovražnik v svoje nostojanke, ki so precei oddaljene. Pri Novosielici je obstreljevala neka ruska baterija nek kmečki dvor, ki stoji na rumunskem ozemlju. V VolhinH notekel dan primeroma mirno. Ob Jasjoldi so priborile naše čete zopet krajne usnehe. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dunaj, 8. septembra. Uradno razglašajo: V volhinjskem trdnjavskem ozemlju se položaj včeraj ni izpremenil. Nekaj ruskih protinapadov se je zlomilo v našem ognju. Bolj južno od tam je naša zmaga pri Podkamjenu in Radziv/ilowu sovražnika v 90 km obsežni bojni črti prisilila, da se je umaknil za Ikvo. Naše čete zasledujejo. Ob Seretu so se razvili ljuti boji. Sovražnik je izpadel s premočnimi silami iz svojih pri Tarnopolu in Strusovu obmostju podobnih zgrajenih utrdb. Pri Tarnopolu prodirajoče Ruse so vrgle nemške čete nazaj. V prostoru zahodno in južnozahodno od Trembovle se boj še b>je. Ob izlivu Sereta so vzele z naskokom c. in kr. čete, ki jim poveljujeta generala Benigni in knez Schonburg, sovražno postojanko severozahodno od Szuparke. Ob tej priliki je bilo ujetih 20 ruskih častnikov m 4400 mož ter zaplenjenih 7 strojnih pušk. Pri naših četah ob Jasioldi nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. X X X NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. septembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Vojna skupina neneralfeld- maršala pL Hindenburga. K a valerij a, ki je prodrla včeraj proti Dandsevasu južnovzhodno od Friedriehstadta je ujela 790 Rusov in je zaplenila 5 strojnih pušk. Vzhodno in južnovzhodno od Grodna se je sovražnik od Skidela do Volkovskega razvrstil v bojno črto. Med trdovratnim bojem prodirajo naše čete čez odseka Pira in Kotra. Med Njemenom in Volkoviskem je pridobila armada generala pL Galhvitza na posameznih meslih s ponočnim presenetljivim napadom vzhodni breq odseka Ros. Ujetih je bilo nad 1000 Rusov. Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Sovražnik je iznova sprejel boj tudi južnovzhodno od Volkoviskega do gozdov, ki leže južno od Rozane 40 km južnozahodno od Slonina. Napad vojne skupine napreduje. Vojna skupina generalfeld-maršala pl. Mackens en. Sovražnik je vržen iz svojih postojank pri Homsku in Drohicinu. Južnovzhodno boiišče. Nadaljuje se boj za odsek Seret. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 8. septembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalield-maršala pl. Hindenburga. Naše čete prodirajo dalje pri Daudse-wasu. Čete generala pl. Eichhorn so se polastile po boju nekaterih jezerskih ožin pri Novem - Trokem (južnozahodno od Vilne). Med Jezioryjem in Wolkowyskom napreduje napad. Wolkowysk sam in vrhove vzhodno in severovzhodno od tam smo vzeli. Ujetih je bilo 2800 Rusov in zaplenjene 4 strojne puške. Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega, V pokrajini pri Izabelin (južnovzhodno od Volkoviska) je bil sovražnik vržen. Bolj proti jugu od tam napreduje vojna skupina proti odsekoma Zelvianke in Bo-zanke. Severovzhodno od Pružanega prodirajo avstrijske čete skozi močvirje proii severu. Ujetih je bilo okroglo 1000 Rusov. Vojna skupina generalield-maršala pl, Mack$nsena. Boji ob Jasioldi in vzhodno od Dro-hičina se nadaljujejo. Jugovzhodno bojišče. Ruski napadi pri Taruopolu so odbiti. Južno od tam, v pokrajini zahodno od Ostrova, je bilo ustavljeno sovražno prodiranje s protisunkom nemških čet. Danes m včeraj smo tudi mi obhajali zmago pri Varšavi in Ivangorodu. Tako upamo, da bo sedaj gori kmalu končano in da bomo potem tudi tega ničvrednega Laha pognali z naše meje. Z božjo pomočjo bo Avstrija vstala iz tega boja močnejša in slavnejša, nego je bila kdaj prej. Prosim Vas, naj Vas ne motijo moje besede o želji po miru, po domu in domovini, Ne mislite, da sem slab, malodušen vojak. Ne, Vedno sem še na vse pripravljen- kakor takrat, ko sem s tovariši odrinil v vojno. Z veseljem bi dal življenje za avstrijsko domovino, v kateri edini smemo upati na boljšo bodočnost. Toda hrepenenju po dragih se ne morem ubraniti. Rad bi se nekoč vrnil k svoji ljubi druži-nici, ki mi je tako sveta in mila kakor nikdar poprej. Zato sem iskreno hvaležen božji previdnosti, da me je obvarovala doslej vsega hudega in upam, da me bo tudi v bodočnosti. Toda če zahteva blagor domovine mojo smrt, sem pripravljen vsak trenotek. Naj se zgodi božja volja! Iz novemberskih dni v Galiciji. Josip Jagodic od 27. domobranskega pešpolka piše: Bilo je prvo, dni novembra, ko je prišlo višje povelje, naj se pomaknemo nekoliko nazaj. Jaz sem bil ravno par dni prej odšel iz rojne črte, ker sem moral pri konjih nekai popraviti, Bilo nas je skupaj 32 mož in 28 konj. O odhodu, ki se je izvršil 4. novemb. ponoči, nismo nič vedeli. K sreči sta pa prišla tisti večer k nam dva vojaka vprašat, kako da nič menaže ne prineso; kuhinja je bila namreč še bolj zadaj za nami. Čakali smo do 10., 11. ure ponoči, pa menaže od nikoder. Moža sta ostala pri nas. Šli smo snat. Drugo jutro se vojaka na vse zgodaj odpravita nazaj v strelske jarke. Pa komaj dobro odideta, že prisopihata nazaj v halupo in kričita: »Naložite! Rusi so tukaj!« Neverno skočim ven in pogledam: res, bližala se je ruska patrola 5 mož. Sedaj sem vedel: naši so ponoči odšli, ne da bi nas bili obvestili. V desetih sekundah smo natovorili konje in jo ubrali. Komaj napravimo kakih 800 korakov, že počijo za nami ruske salve. Ozrem se. Rusov je bilo kakor listja in trave. Pokali so, kar se je dalo, a k sreči nikogar zadeli. Vendar smo bili v zelo težavnem položaju. K sreči nas opazi naša umikajoča se artiljerija; hitro obrne topove in začne treskati v rjavce. Prva krogla ni zadela, druga pa že. Takrat sem na lastne oči videl, kako so Rusi leteli v zrak. Hvala Bogu, rešeni smo bili! Kam pa sedaj? Za polk nismo vedeli, torej k zbornemu poveljstvu. Začasno so nas pridelili k 27. pešpolku —■ Belgijcem, kjer smo ostali štiri dni. Tedaj pride za nami tudi naš domobranski polk. Ali so se začudili, ko so nas zagledali! Vsi so namreč mislili, da so nas bili oni dan Rusi ujeli. Pa Rusi so se takrat prepričali, da ni dobro Kranjcev lovit. Današnja ruska poročila o porazu dveh nemških divizij, o ujetju 150 vojakov in o zaplenjenju 30 nemških topov in mnogih strojnih pušk so izcela izmišljena. Noben nemški vojak se ni umaknil niti za korak, noben top ali strojna puška ni padla v sovražnikovo roko. Pač je pa omenjeni protisunek nemških polkov vrgel prodirajočega sovražnika daleč nazaj. Eden med njimi je ujel 250 Rusov. Najvišje vojno vodstvo. XXX POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Dunaj, 7. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Ruski generalni štab objavlja (Brez datuma): V prostoru pri Rigi nobenih bistvenih iz-prememb, Predno so se naše čete umaknile ponoči na 3. september pri vasi Lin-den na levi breg Dvine, so potisnile Nemce od reke in so pričele ljut boj. Zjutraj dne 3. septembra so se umaknile naše čete pri Friedrichstadtu pod pritiskom sovražnika, ki je bil ojačen in pod ognjem njegove artiljerije na desni, breg nazaj. Sovražnik poizkuša prodirati tudi južnovzhodno od Friedriehstadta po cesti južno od Jakob-stadta. Med Svjento in Vilijo se nadaljujejo boji. Na črti Vilija—Njemen je položaj neizpremenjen, a pri trgu Mjereč so Nemci zelo pritiskali za nami. Pri Grodnu so se zjutraj pričeli zopet ljuti boji. Naše čete so vdrle v mesto, zaplenile so 8 strojnih pušk in so vjele približno 150 Nemcev. Ta vspeh je omogočil sosednim četam, ki so se v primeri s splošno bojno črto nahajali v preveč naprej potisnjenih postojankah, da jim je bilo mogoče umakniti se, ne da bi jih bili ovirali. Na bojni črti južno od Grodna do vrelcev reke Jasjolde so se bojevale 2. in 3. septembra le naše prednje čete, ki so zadržavale sovražnikovo prodiranje. Na desnem bregu Styra, bojna črta Derazno—Olika—Mlinov so podvzele naše čete protiprodiranje, ki se je 3. septembra uspešno razvijalo. V prostoru Radzivilov smo vrgli sovražnika, ki je poizkušal 3. septembra prodirati. V Galiciji, ob bojni črti Derazno do Dnjestra, je bilo 2. in 3. septembra ujetih nad 60 (?) častnikov in nad 300 mož in je bilo zaplenjenih nekaj strojnih pušk. Ob Dnjestru, v prostoru Zaleščiki, je otvoril sovražnik 2. in 3. septembra vrsto napadov; boji še trajajo. Iz došlih poročil se razvidi, da gre v bojih 30. avgusta ob Stipi, v prostoru železnice Kozlov—Tarnopol zahvala našemu uspehu, osobito našim oklopnim avtomobilom, oboroženim z izvrstnimi strojnimi puškami, ki so s svojim požrtvovalnim nastopom zelo zmedle nemške čete in jim zadale velike izgube. 5. septembra ob 7. uri zvečer: 01) vhodu v i'iški zaliv so sc dne 3. in 4. septembra večkrat prikazala sovražna poizvedovalna pomorska letala nad irbersko morsko ožino in metala bombe na naše torpedovke. Le-te so jih vedno pregnale z ognjem iz topov. — Levo od Dvine so Nemci pritegnili ojačenja in namerili svoje glavne napore v to, da izsilijo prehod pri Friedrichstadtu. Vsled premoči so morale naše čete, ki. so bile nri Lindenu prešle na levi breg, po trdovratnem boju dne 3. septembra zopet nazaj na desni breg. Glasom natančnejših poročil so sovražni topovi istočasno, ko je boj povzročil, da so se naše čete umaknile na ono stran reke, zažgali mostove čez D vino. V smeri Riga—Jakobovo so se Nemci omejili na to, da so zadržali naše prodiranje. Proti Vilni smo zadržali sovražnika v njegovih starih postojankah. V okolici Oranya so naše čete 3. septembra pregnale Nemce iz vasi Sinalniki o čemer so ujele nad 200 sovražnikov, med njimi več častnikov. Ob spodnjem teku Mierieczanke smo dne 3. septembra pod težavnimi okoliščinami vzdržali napade sovražnika, ki je grozil, da s svojim prodiranjem odreže našim četam pri Grodnu umikalno črto. Na nje-menski fronti, ob reki navzgor do Grodna in do reke Jasiolde so naše čete ponoči dne i. septembra in naslednji dan v več odsekih odbile več sovražnih napadov, pač pa se je posrečilo sovražniku, da nas je potisnil v smeri proti Volkovisku. Med rekama Horyn in Styr je sovražnik proti večeru dne 4. septembra, znatno ojačen, nadaljeval z ofenzivo na cesti Dubno—Rovno. Na desnem bregu Styra, severno od dub-niških vrtov, so se pričeli protiboji. V Galiciji je sovražnik ob reki Seret razvijal trdovratno prodiranje, ki je dne 4. septembra pri Tarnopolu in Tlusku in ob Seretovem ustju na obeh bregovih Dnjestra trajalo dalje. Pri Tlusku so bili kljub ojačenju, ki jih je dobil sovražnik, z našo artiljerijo in protinapadi odbiti vsi trdovratni sovražni napadi. Ujeli smo približno 300 sovražnikov, med njimi nekai častnikov. Boji trajajo dalje. XXX RUSKI CAR PREVZEL VRHOVNO POVELJSTVO RUSKE ARMADE. Pariz. (K. u.) Agence Havas poroča: Car Nikolaj je dne 16. t. m. brzojar vil predsedniku Poincareju: Ko stopim danes na čelo svoje hrabre armade, ml je posebno na srcu, da izrazim najod« kritejše želje, ki jih gojim za velikost Francije in za zmago njenih slavnih armad.« — Predsednik je odgovoril brzojavno: Vem, da namerava Vaše Veličanstvo, ki je samo prevzelo poveljstvo Vaše junaške armade, zveznimN naro-* dom vsiljeno vojsko odločno nadalje« vati do končne zmage. Pošiljam Vašemu Veličanstvu v imenu Francije najtoplejše želje. CARJEVO POVELJE RUSKI ARMADI. Petrograd, 8. septembra. (K. u.) Car Nikolaj je izdal dne 5. t. m. sledeče dnevno povelje armadi: Danes sem prevzel vrhovno poveljstvo nad vso oboroženo silo na morju in na kopnem, ki operira na bojišču. S trdo vero v božjo milost in z neomajljivem zaupanjem na končno zmago hočemo našo sveto dolžnost obrambe domovine do skrajnosti izpolniti in ne bomo onečastili ruske dežele. Izdano v glavnem stanu. Nikolaj« KAJ JE Z VELIKIM KNEZOM NIKOLAJ NIKOLAJEVIČEM. Genf. Koncem minolega meseca Je bil že car sklenil, da zapusti Carsko selo in da se nastani v nekem drugem kraju. V pariškem Elizeju poznajo rezidenco, kjer bo car kot vrhovni šef armade vsak dan poslušal poročilo generala Aleksejeva, neposrednega predstojnika generalov Ruski, Evert in Ivanov. O delokrogu velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča v Parizu niso na jasnem. Kodanj. Listi poročajo iz baje zanesljivih virov, da je »začasno« odvzeto vrhovno poveljstvo velikemu knezu Nikolaju Nikola,jeviču. CAR VELIKEMU KNEZU NIKOLAJU NIKOLAJEVIČU. — NIKOLAJ NIKOLA, JEVIČ PODKRALJ V KAVKAZU. Petrograd, 8. septembra. (Kor. urad.) Car Nikolaj je naslovil velikemu knezu Nikolaju Nikoiajeviču sledeče lastnoročno pismo: Začetkom vojske so me razlogi višje vrste zavirali, da bi bil sledil nagibu svoje duše in da bi se bil postavil na čelo armade. Poveril sem zato Vam višje poveljstvo vsem bojnim silam na kopnem in na morju. Pred očmi cele Rusije je Vaša Visokost tekom vojske dokazala neomajljivo hrabrost, ki je izzvala globoko zaupanje in vzvišene želje med vsemi ruskimi ljudmi, kj so spremljali Vaše ime v vseh neizogibnih menjalnih slučajih vojske. Breme domo^ vinske ljubezni, ki mi jo je naložil Bog, m danes veleva, ker je vdrl sovražnik v notranjo državo, da prevzamem višje poveljstvo četam na bojišču, da delim s svojo armado napore vojske in da čuvam ruskg-deželo pred udarci sovražnika. Pota Pr< vidnosti so neznana, a moja dolžnost, m> ja želja me utrjujeta v tem sklepu, ki • utemeljen po državnih koristih. Vedno ostrejša sovražna invazija na zahodni bojni črti zahteva pred vsem najintenzivnejše osvedočenje vseh vojaških in civilnih oblasti kakor tudi spojitev vojnega poveljstva s splošnim delovanjem elementov vladne uprave, kar odvrača našo pozornost od bejne črte na jugu. Ob tem položaju se mi zdi potrebna Vaša pomoč in Vaš svet na naši južni bojni črti. Imenujem Vas za podkralja v Kavkazu in za vrhovnega poveljnika hrabre kavkaške armade. Vaši Visokosti izražam svojo globoko hvaležnost domovine za Vaše v vojski prestane napore, SLOVO VELIKEGA KNEZA NIKOLAJA OD MORNARICE IN ARMADE. Petrograd, 8. septembra. (Kor. urad.) Veliki knez Nikolaj je izdal sledeče dnevno povelje: Hrabra armada in mornarica! Vzvišeni Najvišji šef Njegovo Veličam stvo cesar se je danes postavil sam Vam na čelo. Klanjam se Vašemu junaštvu, ki ste ga dokazali v nadenoletni dobi. Izražam Vam svoje toplo odkrito priznanje. Trdno verujem, da boste izvedli nova junaštva, o kakršnih še ni bilo čuti, zdaj, ko Vas vodi car sam, kateremu ste prisegli zvestobo. Upam, da bo Bog od današnjega dne dalje svojemu izvoljencu podelil svojo vsemogočno zmago dovajajočo pomoč. Podpisal: Generalni pobočnik Nikolaj. ZAKAJ JE PREVZEL CAR SAM VRHOVNO POVELJSTVO. Dunaj. Car Nikolaj je prevzel vrhovno poveljstvo z ozirom na napade v dumi na Nikolaja in na druge povelj; nike. General Ruski se je baje tudi branil, da bi nrevzel kako poveljstvo, če ga podrede velikemu knezu, s katerim se je spri, ker jc bil Nikolaj ljubo< Bumen na njegove zmage začetkom vojske. Car sam je bil tudi nevoljen, ker je sprejel sam ljubeznivo Cruppyja, Nikolaj ga je pa bil hladno sprejel. Na dvoru dolže dalje velikega kneza, da je odgovoren za poraze ruske armade. Car je vsled splošne nevolje tudi med častniki proti velikemu knezu sam prevzel vrhovno poveljstvo zato, da poravna nastala nesporazumljenja v najvišjih ruskih vojaških krogih. XXX OB DNJESTRU. Černovice, 7. septembra. Od 2. septembra dalje se ob Dnjestru ljuto bijejo. Napadi naših čet na sovražne postojanke so na več mestih raztrgali rusko bojno črto- Osobito v prostoru Okna so vzele naše čete z naskoki več sovražnih postojank in jih zasedle. Ker tvori tukajšnja sovražna obrambna črta težišče operacij ruskih sil med Dnjestrom in Prutom, jih poizkuša sovražnik trdovratno braniti. Njegov odpor je pa že zlomljen in je sovražnik prisiljen, da se mora umikati proti severu. Ujetniki poročajo, da stoje ob bu-kovinsko-besarabski meji skoraj izključno le močni oddelki konjenice, med njimi donski kozaki. Poveljuje tu general Markov. Budimpešta. Iz Černovic se poroča: Pri naskokih ob Dnjestru sta bila pred tedni uničena dva kozaška polka. Kozaki zato nočejo več naskakovati, kar so tudi odkrito povedali častnikom. Naskakujejo le še Čerkezi. Ujetniki poročajo o pobunah kozakov, Več kozaških polkov so premestili v notranjo Rusijo, BOJI OB BESARABSKI MEJI. Črnovice, 7. septembra. V severovzhodni Bukovini ob besarabski meji se bijejo do danes skrajno ljuti boji. Poizkusi sovražnika, da se približajo našim postojankam, so bili štirikrat s težkimi izgubami odbiti. Osobito uspešno je učinkovala naša težka artiljerija. Med drugim je en sam strel ubil 5 častnikov in uničil celo stotnijo vojakov. Črnovice, 8. septembra. Rusi ponavljajo neprestano svoje napade vzhodno od izliva Sereta. Napad avstrijskih čet na tej točki je bil nepričakovan. Ker je tam breg zelo strm in so ruske utrdbe močne, Rusi niso pričakovali napada naših čet. Avstrijske čete so prekora-• čile reko in premagale ovire vsled posrečene zvijače. Naša artiljerija je zadnje dni z najhujšim ognjem obstreljevala nek prehod čez reko. Rusi so vsled tega mislili, da se bo tam izvršil napad in so vso svojo pozornost obrnili tja. Med tem so pa naše čete prodrle na drugi točki brez vsako artiljerijske priprave. NEMCI PRED RIGO. Stockholm. Iz Petrograda se poroča 6. t. m.: Nemci stoje že tako blizu Rige, da vidijo mesto. Vsak dan se pričakuje, da prično mesto obstreljevati. PRIPRAVE ZA IZPRAZNITEV RIGE. Kodanj, (Kor. ur.) »Politiken« poroča iz Petrograda: Na kolodvoru v Rigi stoji dolga vrsta železniških voz, ki so naloženi z blagom iz pokrajin, ki jih nameravajo izprazniti. Za odpotovanje policije je vse pripravljeno. Policijske pisarne in uradi državnih oblasti v Rigi so že več časa zaprti. Delavci se trajno vozijo iz mesta. Mesto zapuščajo tudi zdravniki in strežniško osobje. PREOBRAT NA RUSKEM BOJIŠČU. Kodanj. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Splošno se sodi, da je carjev veliki vojni govor in njegovo odpotovanje na bojišče nameravalo javiti preobrat na bojišču. Višje poveljstvo ruske armade je popolnoma preosnovano. Vsa vojaška oblast se nahaja v rokah štirih mož, namreč generalov Ruski, Evvert, Aleksejev in Ivanov. Rotterdam, Ruski strokovnjaki sodijo: Okolnost, ker so pričele ruske čete na več mestih protiprodiranje, kaže, da v Rusiji ponehava municijska kriza in da je morebiti že premagana. Stockholm. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Nova razvrstitev ruskih armad na vseh bojnih črtah se je pričela. RUSKI POVELJNIKI. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: General Ruski, ki je zopet prevzel poveljstvo na severozahodni fronti, je razdelil podrejene zbore, ki so doslej tvorili dve armadi, v tri armade, zato da lahko postavi proti armadam nem. generalov Belo\v, Eichhorn in Galhvitz po eno armado. General Ivanov, poveljnik na jugozahodu, poveljuje še vedno četam, ki operirajo proti Mackensenu, med tem ko nastopa proti princu Leopoldu Bavarskemu general Evert. NA KAJ SE ZANAŠA NAČELNIK RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Kodanj. Petrograjska »Borsenzei-lung« objavlja daljšo izjavo načelnika ruskega generalnega štaba generala Mikneviča, ki tolaži prebivalstvo, da. pričakuje v kratkem popolne utrujenosti napadajočih nemških armad, ker jih ne bo mogoče preskrbovati. Nemci se nahajajo zdaj v premoči radi svojih tehničnih pripomočkov in vsled artiljerije. Rusi se umikajo načrtoma po ukazu vrhovnega poveljstva. Naj se upa na končno zmago Rusije, ki je vse storila za industrijski napredek v taki meri, ki vse preseneti. Kadar bo dovolj vojnega materiala, prično Rusi prodirati in Nemci se prično umikati. RUSKA SODA O NEMŠKIH NAČRTIH. Kodanj. Tukajšnji listi poročajo, da so ruski vojaški krogi pregledali veliki vojni načrt Nemcev. O njem se lahko reče: Sovražno prodiranje meri pred vsem na ruski krili in se do zdaj le še malo peča s središčem. Prisiliti hočejo Ruse pod za nje neugodnimi razmerami na odločilno bitko. Rusom se je do zdaj posrečilo, da so se umaknili pritisku in da so se izognili bitki. Kodanj. Listi poročajo iz Petrograda: Tukajšnji vojaški krogi sodijo, cla se hočejo Nemci pred vsem polastiti železnice Mitava—Kreuzburg in da mislijo prodreti do Petrograda, POLJAKI O PORAZU RUSIJE. Krakov. »Nowa Reforma« piše: Predno se je pričelo prodirati meseca majni-ka, je štela ruska armada tri milijone oboroženih vojakov. Od teh je zdaj ujetih 1,200.000, 300.000 jih je mrtvih ali pa ranjenih, ostala polovica je pa radi porazov in umikalnih pohodov demoralizira. Ruska majniška armada se zato ne more več upoštevati. Še več so porabili vojnega materijala. Začetkom vojske so razpolagali Rusi z 12.000 topovi, 9000 so jih zaplenili zavezniki, med vojsko so nabavili 3000 novih topov. Rusija razpolaga zdaj s 6000 topovi, ki so večinoma izrabljeni. Od častniškega zbora, ki šteje 80.000 mož, jih je 25.000 ujetih, ravno toliko jih je padlo ali so pa postali nesposobni za boj. Ostanek 30.000 bi zadoščal komaj bolgarski armadi, ker častnikov ne zmorejo, ruska armada ni več za prodiranje sposobna. Stra-tegičen položaj ruske armade je tudi vedno slabejši. Po zagozdi zaveznih čet vzhodno od Brest-Litovskega je razdeljena ruska armada. Severno rusko armado potiskajo proti Baltiškemu morju, južno pa proti Črnemu morju. Južno krilo ruske armade je ogroženo vsled prodiranja čez Luck, severno po prodiranju proti Vilni in proti Dvinsku, Zagozda se nevarno širi. Če se tudi Rusom posreči, da zadrže prodiranje zaveznikov, se morajo le umakniti za Dnjepr, da si pridobe pogoje, ki so potrebni za obrambo. Rusko prodiranje je izključeno, ker je v prostoru med Dvino —Dnjeprom in Bug—Zbružem premalo železnic in cest. FRANCOZI O RUSKIH PORAZIH. London. (Kor. ur.) »Westmiinster Ga-zette« piše: Poročila, ki dohajajo iz Rusije, niso dobra. Nemcem se je posrečilo, da so vzeli obmostje pri Friedrichstadtu, vsled česar razpolagajo z dvema prehodoma čez Dvino, Zadnje dni se je zdelo, da je Rusija na tej bojni črti razvijala tako silo, da ji bo mogoče zadržati sovražnika, a tega ni zmogla. Dvomljivo je, če bodo mogli ustaviti nemški pokret proti Rigi. ANGLEŽI O POLOŽAJU RUSIJE. Haag. »Manchester Guardian« piše povodom dohoda ruskega finančnega ministra v London: Malokatero potovanje je bilo tako velikega političnega pomena. Stoji na dlanu, da je padec velikega sprednjega trdnjavskega pasu popolnoma izpre-menil položaj na vzhodnem bojišču. Jasno je nadalje, da je mogoče rusko umikanje le z velikimi izgubami in da se je vsled njega zelo znižal material, ljudi, topov in konj. V isti meri se je poslabšal tudi finančni položaj Rusije. Z Galicijo, srednjo in s severno Poljsko in z velikanskimi baltiškimi provincami je izgubila Rusija dragocene dele svoje države. Denarne težave so tudi vedno večje. V dumi so dali jasno razumeti, naj se ne misli na novo posojilo. Izdaja tisoč milijonov rubljev v bankovcih je obupno sredstvo, da se zlajša začasno položaj na domačem trgu. Uganka ostane, kakšen še postane vojaški, gospodarski in politični položaj Rusije. ŠVICARSKA SODBA O POLOŽAJU RUSKE ARMADE. Curih. Stegemann izvaja v »Berner Bundu«: Grodno je tvorilo zadnje rusko opirališče. Rusko prodiranje s severa je zdaj izključeno. X X X ZAPELJANCI IZ GALICIJE. Na stotine zapeljanih Galičanov, katere so vabe pravoslavnega škofa Evlogija omamile, da so prestopili v pravoslavno cerkev, sedaj brez doma blodi po Volhi-niji. Za zapuščene se nihče ne briga. Nekateri ruski listi to ostro žigosajo in pravijo, da bi moral za zapeljane sedaj skrbeti tisti, ki jih je zapeljal. GOZDNI POŽARI V SIBIRIJI. Stockholm, 5. septembra. »Birševy-ja Vjedomosti« poročajo, da so v Sibiriji, v okolici Naryma, nastali požari v gozdovih in sc na raznih krajih razši- rili po stotine rnilj na široko. Škoda znaša že več milijonov kron. Velikanske pokrajine so zavite v neprodiren dim. Na mnogih krajih so zgorele cele vasi. REVOLUCIJSKO GIBANJE V RUSIJI NARAŠČA. Černovice, Neki zaupnik, ki je došel čez Rumunijo v Černovice, poroča, da se revolucijsko gibanje v Rusiji jako širi. Pri AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. septembra. Uradno se razglaša: Sovražnikovo podjetje na sedlu Kreuzberg, ki smo je pričakovali, ni izostalo. Včeraj zjutraj je pričelo približno pet bataljonov raznih italijanskih brigad napadati naše gorske postojanke med Burgstallom in Pfanii-spitze. Napad je bil povsod krvavo odbit. Sovražnik je izgubil vsaj 1000 mož. V ostalem so bili v tirolskem obmejnem odseku Lavarone—Folgarija običajni boji s topovi. Italijanski arfiljeriji so večkrat priljubljene namerjevalne točke koče planinskih društev. Vsled tega delovanja je postala včeraj žrtev tudi Mandron koča v Adamellu. Ob koroški in primorski bojni črti se ni nič posebnega zgodilo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dunaj, 8. septembra. Uradno poročajo: Na prelazu Kreuzberg je bilo po včerajšnjem italijanskem porazu mirno. Njih izgube so bile večje, kakor se je prvotno sodilo ,ker, ko se je pregledovalo bojišče, so naštele naše čete samo pred vrhom Cime Frugnoni in grebenom Eisenreich nad 400 sovražnih mrličev. Položaj na laškem bojišču je splošno neizpremenjen. V odseku Dobrdob so odbile naše čete danes zjutraj sovražni sunek proti naprej štrle-čemu delu kraške visoke planote. Z ročnimi granatami je bila prepodena laška pehota, ki je nameravala napredovati vzhodno od Vermigliana. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml. Laško uradno poročilo. 4. septembra. V goratem ozemlju bojišča, osobito v odseku Tonale, v zgornjem Cordevole in v Cengljl (ob Aniseyi) je delovanje naših čet in obstreljevanje artiljerije vedno poslovalo, dasi je močno snežilo. Na visoki planoti Lavarone je motila naša artiljerija z živahnim uspešnim ognjem sovražne čete pri utrjevalnem delu. V gornji dolini Cordevole je na utrdbo La Corte, ki jo jc bil sovražnik zopet deloma popravil, neka naša baterija namerila zopet svoj ogenj ln jo je zopet poškodovala. V dolini Rocden (Rienz) so naše čete vrgle dne 2. septembra močan sovražni napad s popolnim uspehom nazaj. Ista usoda je zadela v dolini pri Bovcu nek drug ljut sovražni napad na naše postojanke, ki se nahajajo ob potoku Slatenik. V Soči se je našla plavajoča mina, ki jo je sovražnik izpusti'. očividno zato, da poruši nekaj mostov, ki se nahajajo v naši roki. intenzivna čuječnost naših straž je preprečila poizkus. Dunaj. Iz vojnega časnikarskega stana \ Laški generalni štab poroča: 5. septembra. Mali boji na hrbtu Red-wala in Val Strino (Noče) med Serevalle in Adiško dolino in v okolici Cima Cista v Val Sugani, kjer je bil sovražnik povsod prisiljen, da se je moral umakniti z izgubami. Na hrbtu Redivala je bila uničena tudi neka utrdba. Naši so se polastili veliko streliva in drugega bojnega materiala, ki ga je bil popustil sovražnik. Neki naši bateriji seje posrečilo, da je zažgala nek oder, ki ga je zgradil sovražnik, da popravi škode otrdbe na Dosso del Lomno na soški planoti Folgaria. Na kraški visoki planoti smo mestoma potisnili naprej svoje črte in smo se polastil nekaterih sovražnih otrdb. Naše napredovanje se je osobito zapazilo v Dobravskem odseku južno od dobrdobske ceste. Uspeh1 naših operacij 2, t. m, v prostoru Griže brdo tvori plen 150 pušk, nekaj tisoč patron in drug bojni materijah Nekaj dni se množe slučaji, da meče sovražnik v naše črte oklice, ki pozivajo naše, naj zapuste svoje zastave in izmišljena vojna poročila. 6. septembra. Ponovna drzna poizvedovanja naših čet so dovedla do spopadov s sovražnimi enotami, ki so se morale umakniti pred odločnimi napadi naših, Podobni boji večje važnosti so se bili 4. septembra v Aaiški dolini v okolici Marco, dalje v dolini Pellegrino (Avisio) in v nekem kraju zahodno od Monte Ca- Jekaterinoslavu so razstrelili revolucionarji velik železniški most čez Dnjepr. RUSIJA ZBIRA ZLATO. Petrograd, »Rječ« poroča: Glavni generalni štab je ukazal, naj se v celi državi zbira zlato. Banke ne smejo izplačevati v zlatu. Hranilnicam, mestnim, šolskim in upravam društev so naročili, naj zbirajo zlato. slabelle, kjer smo razdrli nekaj strelskih jarkov. V borški nižini so napadle naše čete na robeh Visokega Vrha se nahajajoče sovražne oddelke in so jih pognale v beg. Vrdle so v sovražne utrdbe in so zaplenile orožje in strelivo. V dolini Ko-ritnice (ob zgornji Soči) je imel sovražnik zaseden še nek gozd, iz katerega je nadlegoval z ognjem naše čete. Nek naš oddelek je napadel to postojanko, prepodil je sovražnika iz nje in jo je močno zasedel. Sovražna letala so ponovno poizkušala, da nas napadejo v naših postojankah, a so bila povsod sprejeta z ognjem naših obrambnih topov. Hitri protinapadi naših zračnih brodovij so jih prisilili, da so se morala hitro umakniti. XXX Joffre v Italiji. Lugano. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: General Joffre je došel v Italijo, da se predstavi kralju in da se seznani s Cadornom. Kralj je podelil generalu Joffre veliki križ savojskega vojaškega reda. Joffre se je mudil dva dni v vrhovnem poveljstvu in je obiskal tudi nekatere obmejne točke, Lugano, Joffre se je mudil tri dni v Italiji in je obiskal bojno črto ob Soči pri Tržiču in Červinjanu, Joffre je nameraval doseči skupen nastop sporazumnih armad, a trdnega načrta niso sklenili. Zmagal je Cadorna tudi glede na Dardanele, kamor pošlje Italija toliko čet, kolikor se ji zdi, da jih more pogrešati doma. »Giornale d' Italia« in »Secolo« priznavata, da je Joffre poromal v Italijo zato, ker je sedanji položaj sporazuma nevaren in ker ni znano, kaj da še nameravajo Nemci izvesti v Rusiji. j ,. Genf. Potovanje generalisima Joffre jc povzročilo veliko domnev. Najverjetnejše je šc, da jc šlo za udeležbo laških čet na zahodni bojni črti ob baje nameravani francoski ofenzivi sredi septembra. Drugi zopet trde, cla je Joffre Ca d orni prigovarjal, naj opusti svoje nasprotstvo proti odpošiljanju laških čet na Dardanele. Lugano. Joffre se je pripeljal v petek zjutraj v Modeno. Pozdravil ga jc podnačelnik generalnega štaba general Porro in se odpeljal z njim takoj na vzhodno bojno črto. V petek zvečer pa ga je sprejel v Vidmu laški kralj in ga povabil na dvorno pojedino. V nedelje .je bil Joffre pri sveti maši in pridigi patra Semeria. Ponoči se je vrnil čez Turin na Francosko. Laški listi prisrčno pišejo glede na ta obisk in pričakujejo enotnega nastopa zaveznikov, a z ozirom na obstoječo ljubosumnost se nc izpuščajo v podrobnosti. Le »Secolo« in »Mesasrgero« slavita latinsko skupnost in fantastično napovedujeta, da bo zdaj prisrčno in trajno skupno delo zveznih armad povzročilo, cla se zmagoslavne sanje cesarstev izpremene v krvav končni poraz. V vojaških laških krogih se ne opažajo pretirani upi. Cadorna sodi prej ko slej, da potrebuje Italija sama. svoje čete in da naj Francija in Anglija pokažeta svojo dobro voljo z dejanji in ne le z lepimi bese dami. Lugano. O obisku generala Joffre v italijanskem glavnem stanu se še poroča: V soboto si je ogledal Joffre s kraljem Id z vojvodom Aosta v spremstvu generalov Cadorna in Porro bojno črto od Tržiča do goriškega obmostja. »Corriere dela Sera« poroča, da je bila izpostavljena družba ognju avstrijskih baterij pri Tržiču in južno od Dobrdobske planote. V nedeljo popoldne si je ogledal Joffre Oglej; ponoči se je odpeljal čez Turin v Francijo nazaj; X X X Izjalovljena laška ofenziva ob Soči. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo-. Metodična laška ofenziva ob Soči ni do sedaj dosegla najmanjšega uspeha. Ves napad je izgubil svoj enotni značaj in se razkosava čezdalje bolj v manjša podjetja. Topniški boj je izgubil na svoji silovitosti in pehotni napadi, ki so bili podvzeti a premočjo, so postranskega pomena In slabi. V zadnjih dnevih so podvzeli s premočjo napad na obmostje pri Tolminu, ali ves napor je bil zastonj. Zdi se, da so na Poraz Italijanou na sedlu Kreuzberg. - Velikanske laške izgube. - Odbil souražni napad na dobrdobski planoti. ioiire ob Soči. Stran 4. SLOVENEC, Sne 9. septembra 1915« 205. Stev. tolminski in bovški črti prenehali s svojimi prodiralnimi poizkusi, ker so jih stali izredno veliko človeških žrtev in municije, ne da bi pri tem dosegli najmanjši uspeh. Na dobrdobski planoti je naš položaj ugodnejši kakor kdaj poprej in tudi zdravstvene razmere naših čet na celi bojni črti so zelo dobre. Prvi sneg na Krnu. Vojni poročevalci poročajo: Na dojili črti ob Soči je splošno mirno. Mir moti le od časa do časa ogenj iz topov in streljanje pehote. Na Krnu jc zapadel sneg. Gosta megla med vrhovi onemogočuje skoraj vsak artiljerijski boj. Kdor opazuje gorske postojanke tu na najvišjih vrhovih, zadobi pojem, kako težavna je že v mirnih časih hoja v teh gorah. V snegu je v višinah 1000 do 2000 metrov — Krn je visok 2245 metrov — vsaka operacija izključena. Naši vojaki so že dolgo časa preskrbljeni s kožuhi in s toplo spodnjo obleko. Mraz in sneg jih nista presenetila. Moštvo, ki so je zamenjali, pripoveduje, da italijanski vojaki, kar so videli pri padlih in pri ujetnikih, niso pripravljeni za vojsko v gorah. Oblečeni so še precej v letne obleke; plašči bersaljerov in alpinov ne varujejo veliko proti mrazu. Naše čete — veliko jih je bilo pozimi v Karpatih — so proti mrazu bolj utrjeni. Laški ujetniki zelo tožijo celo o večernem mrazu v dolinah. Snežni metež zavira seveda tudi laško artiljerijo na vrhovih, ki jih tudi pokrivata sneg in megla. Na najvišjih vrhovih postavljene laške artiljerije zato nekaj dni že ni več čuti. Na Dobrdobski planoti je trajal podnevi minulo nedeljo zmeren artiljerijski ogenj. Južno od Sv. Martina je poizkušala laška pehota približati se našim postojankam, a je naša artiljerija temeljito pokončala njihovo podzemsko kopanje. Tudi zahodno od Griževega Brda je naša artiljerija večkrat zadela in razkropila laške čete, ki so se zbirale Vzhod-dno od Polazza so se nameravali Lahi z novimi četami zagrizti v rob visoke planote. Njih napadi so se pa zlomili in novi kupi mrličev povečavajo strašen vtis, ki ga tvori polje mrličev, ki tvori pod našimi postojankami nasip mrličev, ki gnijejo. Naše strelske jarke zahodno od Sv. Martina so obstreljevali te dni Italijani z dušljivimi bombami, a naši vojaki so imeli pri pisavi j ene obrambne krinke, vsled česar je ostalo tucli to obstreljevanje brezuspešno. Avstrijske bombe v Veroni. Curih, 8. septembra, »Times« poročajo iz Verone, da so se tam pojavila avstrijska letala, ki so imela ogrske zastave, katere se prav lahko zamenjajo z laškimi zastavami. Letalci, ki so bili pozdravljeni z velikim navdušenjem (Lahi so mislili, da so njihovi), so neovirano metali bombe, ki so napravile veliko škode. Za zvišanje vojnega duha v Italiji, Iz Lugana se poroča: Da se pomnoži vojni duh v Italiji, se bodo od 20, t. mes. Kol napravi japonska? Lugano, 8. septembra. Japonski zunanji minister baron Iši je včeraj odpotoval iz Marseilla na Daljni vzhod. Pred odhodom se je v Parizu dlje časa razgovarjal z italijanskim poslanikom Tittonijem. Pariškemu dopisniku japonskega /ista »Asaki« je izjavil minister: Japonska diplomacija mora kot podlago za svoje delovanje smatrati načelo ne-razrušljivosti angleško-japonske zveze. Zveze med Japonsko in Rusijo je želeti in bi bila največje važnosti. More se pa nanašati le na azijska vprašanja, ki stremijo na obnovitev statusa quo. Turinska »Stampa« pripominja k izjavi japonskega zunanjega ministra: Zdi se, da bo Japonska še nadalje dobavila Rusiji vojni materija!. Prejšnji leden je odposlala 440 ton dinamita. Japonske državne delavnice delajo noč in dan puške. Tudi na Koreji se dela za Rusijo. Rusija je dobila iz Koreje 40.000 parov čevljev in 30.000 zabojev municije. Težke topove severnih japonskih obrežnih utrdb so z moštvom in municijo poslali v Rusijo Japonski vojni minister je sklenil povišati zaloge pušk od 500.000 na milijon komadov. v »ji Hrepene po miru. Kolin. »Kolnische Volkszeitung« izvaja pod nadpisom: Gnjll mir angleški mir: Na Angleškem se govori veliko o miru. Celo angleški ministri že stavijo sramežljive mirovne predloge. Ce se prevedejo vse tožbe Greya in napovedi Lloyd Georgesa, se glase, da je Anglija voljna skleniti z Nemčijo mir, če Nemčija le izjavi, da izprazni Belgijo in severno Francijo. Anglija prepušča Rusijo popolnoma samo sebi in zapre Se- dalje po vsej deželi vršile manifestacije za vojno. Uvedel bo to akcijo poslanec Bar-zilai z govorom v Neapolju. V Rimu se priredi v vili Borghese velik dobrodelni koncert, na katerem bo sodelovalo 500 otrok. Kraljica mati Margerita je propagandi posvetila svoj prvi zvezek patriotič-nih rekov in govorov, ki jih učiteljstvo v tisočerih izvodih razširja med ljudstvom v vojnem ozemlju. Zima in laške akcije. Chiasso, 8. septembra.. Dobro poučeni rimski dopisnik »Stampe« poroča, da nameravajo Italijani ob nastopu zime svoje operacije na tirolski meji omejiti, ker je tam njih strategično stališče ugodno. Nasprotno bodo pa nadaljevali svojo ofenzivo ob Soči in na Krasu, kjer je milejše podnebje. Seksten pogorel. Inomost. O požaru v Sekstenu poročajo »Innsbrucker Nachrichten«: Popoldne ob treh so zažgale laške granate neko hišo za cerkvijo. Kmalu so švigali temnordeči plameni. Veter je širil požar. Gasili so vojaki, a vsled vetra je uničil požar ves kraj s cerkvijo, iz katere so rešili umetnine. Požar laške vojne pekarne. Lugano. Zgorelo je velika vojna pe-karija v Chioggiji pri Benetkah. Vzrok požara še ni znan. 21 laških polkovnikov vpokojenih. Milan. Uradni vojaški list objavlja, da je bilo 21 polkovnikov vpokojenih. Veselosti iz Italije. Curih. Minister iredente Barzilai, ki je obiskal bojno črto, je obvestil časopisje o svojih vtisih. Izjavil je, da je zadovoljen, ker gre dobro naprej. Tudi kralj je najboljše volje in se je z Barzilaiom temeljito razgovarjal o Trstu in o ostalih še nerešenih pokrajin. Tudi generala Cadorna in Porro popolnoma upata na zmago in sta tako vesela, da se je jima čuditi. Osobito Cadorna je v navdušenih besedah izrazil, da je prepričan o zmagi. Sploh je vsa laška armada nad vse navdušena in jo preveva želja, da prispeva k rešitvi civilizacije. Aristide Sartorio podpredsednik odbora za Viktor Emanuelov spomenik, Tehnično-umetniški odbor za spomenik Viktorju Emanuelu II. v Rimu je izvolil za svojega podpredsednika Aristida Sartorio, ki se, kakor znano, kot italijanski častnik nahaja v avstrijskem ujetništvu. Po dobrohotnosti avstrijskih oblasti je Sartorio prejel obvestilo o tej izvolitvi in se je zanjo brzojavno zahvalil. Laški transporti v vzhodno Sredozemsko morje. Berlin, »Vossische Ztg.« poroča Iz Milana: »Corriere della Sera« poroča, da so izdali stroge odredbe za plovbo in ribištvo v zalivu Tarent, ker prevažajo čete v vzhodno Sredozemsko morje. verno morje z žičnimi mrežami. To pa more Anglija storiti le, dokler sta Ca-lais in Boulogne angleški opirališči. Od volje nemškega vojnega vodstva je pa odvisno, koliko časa da še ostane tu. Ob Kanalu in v Severnem morju se nahaja kljuka v Calaisu in v Boulogne, če se jim pa iztrga iz rok, je za Anglijo vse izgubljeno. V Angliji govore zato o miru in prepuščajo Rusijo njeni usodi. Čim dlje traja vojska, tim višjo in dražjo ceno bo moral plačati premaganec. ANGLEŠKA UGIBANJA O MIROVNIH POGOJIH NEMČIJE. London. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz New Yorka: Čikaška »Tribuna« poroča, da se je poravnal spor radi podmorske vojske med Združenimi državami in Nemčijo na željo nemškega cesarja, ki želi, naj bi posredoval Wilson za mir, dokler nemško orožje zmaguje. Če sprejme Wilson posredovanje, stavi Nemčija sledeče mirovne pogoje: Ustanovitev samostojnega poljskega kraljestva, ki bi tvorilo mogočno oviro med Rusijo in Nemčijo; od-stoo večjega dela Kurskega, samouprava Finske, delitev Srbije med Bolgarijo in Avstrijo, mal del dobi Grška; odstop belgijske Kongo-države Nemčiji kot odškodnina za izpraznitev severne Francije, povračilo vseh afriških kolonij Nemčiji, nedotakljivost zasebne lasti na morju po mednarodni pogodbi in priznanje judov v, vseh deželah. Wolffov urad dementira to poročilo kot v celoti izmišljeno fantazijo. Turčija v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 6. septembra. (K. u.) Agence Telegrafique Milli poroča: Glavni stan naznanja: Na dardanelski fronti nič važnega. Sovražnik je nekoliko ča§a s avojo do- morsko in kopno artiljerijo brez uspeha obstreljeval naše postojanko pri Anaforti in pri Sedil Bahru. Naša artiljerija je povzročila v sovražnih strelskih jarkih in artiljerijskili postojankah pri Anaforte požar. Na ostalih frontah nič bistvenega. Carigrad, 8 .septembra. (K. u.) »Agence Telegraphique Milli« poroča iz turškega glavnega stana: V odseku Anaforta je naša artiljerija 6. septembra razkropila močno sovražno skupino ob obrežju Ke-miklik — Linion in ji je zadala izgube. V odskeu Ari Burun nič važnega. V odseku Sedil Bahr se je nadaljeval breus-pešen ogenj sovražne artiljerije. Naše poizvedovalne čete so zaplenile 30 zabojev pehotnega streliva. Naše anatolske baterije so obstreljevale 5. septembra uspešno artiljerijo, tabore, vozila in delavce v Se-dilbabru. Sovražnik je ljuto odgovarjal na ogenj, a brez uspeha. Naše anatolske baterije so dosegle 6. septembra važne uspehe, ker so najuspešnejše obstreljevale postojanke sovražne pehote. Na ostalih bojnih črtah nič važnega, Carigrad, 8. septembra. (Kor. ur.) Agence Telegraphique Milli poroča: Glavni stan naznanja: Dardanelska fronta. V noči od 6. na 7. septembra so v ods„eku Anaforte udrle naše poizvedovalne kolone, ki so bile poslane proti Mestantepe — Az-mak, v sovražne strelske jarke in uplenile 2 strojni puški z vsemi pripadki, ki ji sedaj uporabljajo proti sovražniku, dalje 15 zabojev streliva in 20 pušk. Naš ogenj je razbil z municijo naložen ambulančni voz, vsled česar je nastala eksplozija. V odseku Seddil Bahr so sovražne torpedovke pod vodstvom opazovalca v privezanem balonu nekaj časa obstreljevale naše postojanke na desnem in levem bregu, ne da bi bili napravili imena vredno škodo. Naše baterije ob morskih ožinah so 7. septembra prisilile k molku sovražne baterije, ki so obstreljevale naše postojanke na levem krilu, in razpršile sovražne čete pri Mortolimanu, Na ostalih frontah nič važnega. RUSKO ČRNOMORSKO BRODOVJE. Petrograjska brzojavna agentura naznanja 6. septembra: V Črnem morju sta danes naši torpedovki »Proziteni« in »Bistri« pod poveljstvom fregatnega kapitana Trubeckega pri Songuldaku napadli križarko »Hamidie« in dve turški torpedovki. Po dveurnem boju so se sovražne ladje, ki so bile poškodovane, podale v beg proti Bosporu. Naši torpedovki sta jih zasledovali, Sovražnik je pustil s premogom naložene ladje, ki smo jih potopili, GROF VORONCOV - DAŠENKO ODSTAVLJEN KOT KAVKAŠKI PODKRALJ. Petrograd, 8. septembra. (K. u.) Car je poslal grofu Voroncovu-Dašenku, podkralju na Kavkazu, odlok, v katerem priznava prizadevanja in napore, ki jih je uporabil grof za upravo dežele kakor tudi za okreoljenje starih tradicij slavnih kavkaških čet. Car izjavlja, da ustreza grofovi želji, da se posveti delu, ki bolje odgovarja njegovemu zdravju ter ga odstavlja z mesta kavkaškegia podkralja in prideljuje lastni osebi. AKCIJE ANGLEŽEV. Angleži obstreljevali mesto Lohaya ob Rdečem morju. Carigrad, 6. septembra. (K. u.) Vojni poročevalski stan poroča: Nedavno so Angleži, potem ko so turške oblasti zavrnile poziv za predajo, tri dni bombardirali mesto Lohaya ob Rdečem morju, severno od Hodeide. Turške baterije so resno poškodovale sovražno topničarko, ki je zbežala proti otoku Hamzok nasproti Lohaye. Tretji dan sta dve križarki in dve drugi ladji obnovili bombardement. Na nekaterih točkah mesta so izbruhnili požari, ki so jih pa po pi'izadevanju oblasti kmalu zadušili. Bombardiranje je trajalo devet ur; tekom tega časa so zmetale sovražne ladje 400 granat, ne da bi dosegle kak velik uspeh. Deset mrtvih z britanske topničarke so pokopali na otoku Hamzok. — Angleži so dalje obstreljevali luko Elal na obali Hedšas in izobesili na obrežju ob svojem odhodu angleško zastavo. Nato se je zbralo na tisoče domačinov, ki so zastavo svečano sežgali in ob tem obnovili prisego, da umro za turško zastavo. Veliki izkrcevalni načrti Angležev. Curih. Rimska »Tribuna« poroča iz Aten: Angleži nameravajo izkrcati na Dardanelah pol miljona mož, da preprečijo nemške načrte na Balkanu in da pospešijo padec Dardanel. Pet divizij so že izkrcali. FRANCOSKI PREVOZI ČET. Geni, 8. septembra. Švicarski listi poročajo iz Marseilla: Od tu se je odpeljalo 25.000 mož v Dardanele. Zbor 40.000 mož so oa vkrcali, da zaduše nemire v. Tunisu. NAPAD NA EGIPTOVSKEGA MINISTRA. Lugano. »Secolo« poroča iz Aleksan- drije: V Kairi jc 6. t. m. nek 30 letni mož napadel ministra Fati-pašo z nožem. Sunil ga je trikrat. Minister je ranjen na licu in na rami. Fati-paša je potegnil revolver in je ustrelil dvakrat, a zadel ni. Napadalca, vladnega uradnika, so zaprli. Vojska v Maroko. Kolin. Špansko časopisje poroča tako iz Melille kakor tudi iz\Tangra, da se morajo Francozi v Maroku vedno bojevati iu da postajajo zdaj, ko je končan moliamedanski post, boji lju-tejši. Na več točkah so bile napadene francoske čete. Sicer so, kakor zatrjajo Francozi, napade odbili, a po zadnjik, poročilih se vstaja le širi. Genf. Iz Marseillc se poroča: Domačini v francoski severni Afriki so se Francozom uprli. Ilodže hodijo po deželi in propovedujejo sveto vojsko. Veliko krajev je zgorelo. Kolin, 8. septembra. Špansko časopisje poroča iz Melile in Tangerja, da se morajo Francozi v Maroku neprestane bojevati. Uprli so se vsi rodovi francoske severne Afrike. Hodže hodijo po deželi in proglašajo sveto vojsko. Več krajev je zgorelo. 1 morju. VELIK FRANCOSKI PARNIK POTOP' LJEN. Bordeaux, 8. septembra, (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Parnik »Guate-mala« družbe C. G. Transatlantik je bil na potu iz St. Nazaire v FiladelSijo v višini Delle-Isle torpediran. Posadka se je rešila. » Guateinalla« je bil 118 m dolg in 16 m širok, V morje je bil spuščen 1. 1907, ŠE EN FRANCOSKI PARNIK POTOPLJEN. Larochelle, 8. septembra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Minolo noč je nemški podmorski čoln obstreljeval in potopil parnik »Garony« iz Liverpoola. Posadka je bila rešena. POTOPLJEN RUSKIFAHNIK. London, 8. septembra. (K. u.) Reu-terjevo poročilo: Ruski parnik »Rhea^ je bil potopljen. Posadka sc je rešila. ZDRUŽENE DRŽAVE IN POTOP »HESPEMANA«. Washington. (K. u.) Državni tajnik Lansing se je posvetoval z Wilsonom. Sodijo, da sta se posvetovala o potopu »Hesperiana«. Boji DO zaMii. Nemško uradno poročilo. Nemško uradno poročilo. Berlin, 7. septembra. \Volffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Ob uspešnem nanadu s podkopom na nek sovražni podzemski rov severno od Dismude je bilo ujetih nekaj Belgijcev in je bila zaplenjena ena strojna puška. Severno od Soucheza je bil odbit slaboten sovražen napad z ročnimi granatami. Izjalovil se Je francoski sunek pri Sondernachu v Vogezih. Živahni boji s streljanjem so se uneli v Champagni kakor tudi med rekama Maas in Mosel. Med nekim so-vražnim letalnim napadom na Lichter-welde severno od Roulerja na zahodnem Flandrskem je bilo ubitih 7 belgijskih domačinov, dva sta bila pa nevarno ranjena. Nemški bojni letalci so povzročili, da je padlo neko sovražno le« talo nad Cauellom južnovzhodno od Awolda na zemljo. Sovražni letalci so mrtvi. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 8. septembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana: Večje število sovražnih ladij se je pripeljalo včeraj zjutraj pred Middelkerke in je obstreljevalo dopoldne Westende in popoldne Ostende. Vsled ognja naših obrežnih Bftterij so se ladje zopet umaknile. Vojaška škoda se ni povzročila. V Ostende sta bila ubita dva belgijska domačina, eden je bil ranjen. Na bojni črti ni bilo ta dan v ostalem nobenih posebnih dogodkov. Neko oboroženo francosko letalo je bilo sestreljeno po nekem nemškem letalcu severno od Le Mesnila (v Champagni); padlo je v plamenu na zemljo. Letalci so mrtvi. Napad sovražnika na Frei-burg in Breisgau je ostal brezuspešen. Najvišje vojno vodstvo. Kaj pomeni Belgija za Anglijo. Znani angleški vojaški list »Broad Arrow« objavlja zgodovinski članek F. Miller-Magure o Belgiji, kateri vsebuje sledeči zelo važen stavek: »Anglija ne bi mogla nikoli razviti svoje moči na mor)U, ako bi bila Belgija in Nizozemska v sovražnih rokah.« Iz te trditve »ledi, da mora Anglija Belgijo zopet osvoboditi, pa naj si bo s silo ali pa potom diplomacije, 715 državnih municijskih tovarn na Angleškem. London, 9. septembra. (K. u.) Municijsko ministrstvo naznanja, da je vlada prevzela nadaljnih 180 municijskih tovarn, katerih število se je s tem zvišalo na 715. Goljufivi dobavitelji v Franciji. Curih. Iz Pariza: V nedeljo so zaprli trinajst dobaviteljev armade, ker so goljufali vojno upravo za šest in tričetrt milijona frankov. Ljubezen do četverosporazuma r,o plačali z Življenjem. Dunajski poljski urad poroča 3, t. m.: Poljak Adamczewski, ki je kot prostovoljec služil v francoski tujski legiji, je bil koncem junija pri Courencyju od francoskega vojnega sodišča obsojen na smrt in ustrelejen. Adamczewski je bil socialni demokrat demokrat ter se je dal ob izbruhu vojne pregovoriti od svojih tovarišev, da je prostovoljno vstopil v tujsko legijo. Nekega dne je dobil z več drugimi povelje, da ustrele nekaj vojaških tovarišev in sodrugov. Adainczewski je vrgel proč puško in se s svojimi osmimi tovariši vstopil v isto vrsto z obsojenci. Zato je bilo vseh devet ustreljenih, med njimi tudi sloviti ruski socialist Artamošin. Z ML ENTENTINA STVAR NA BALKANU. Nemški listi poročajo iz Curiha dne 4. t. m.: Današnja »Stampa« podaje naslednji malo tolažljivi račun o položaju na Balkanu: Rumunija še vedno čaka, čeprav Rusija ne skopari z obljubami, Bolgarija neizprosno vztraja na svojem macedon-skem programu in Srbija zahteva, predno sama kaj dovoli, jamstev od čveterospo-razuma. Tudi »Stampa« priporoča danes ententi, naj ne računa več na pomoč Balkana in se zanese le na lastno moč. To pisanje je tembolj zanimivo, ker prinaša list istočasno čveterosporazumu zelo prijazen pogovor svojega zastopnika z Genadije-vom. SPORAZUM Z ODGOVOROM SRBIJE NEZADOVOLJEN. Geni. »Herald« poroča iz Pariza: Kabineti sporazuma smatrajo, da odgovor Srbije ni zadosten, Haag, (K. u.) Sofije: Velevlasti proti osrednjima državama pomenja samo-umor Grške. Na Solun Avstrija ne meri, a če bi tudi, kaj Grški bolj koristi; ruska ali avstrijska nadvlada na Balkanu? Ruska nadvlada bi podjarmila balkanske države, a avstrijska bi obvarovala status quo. A če bi tudi Avstrija prodrla do Arhipela, bi noben narod ne izgubil svoje narodnosti in svoje vere, ker Avstrija ni narodna država, marveč mozaik narodov. Balkanska zveza z Rumunijo kot središčem, o kateri je sanjal Venizelos, je nemogoča. Orientska zveza z Avstrijo kot središčem z vsemi balkanskimi državami bi se ložje uresničila. (Članek odgovarja nazorom cesarja Jožefa II., ki je želel našo nadvlado na Balkanu,) DEMONSTRACIJE V ATENAH. Atene. V soboto so bile v Atenah velike demonstracije. Demonstranti, med njimi je bilo veliko častnikov in podčastnikov, so psovali sporazum štirih. Demonstranti so priredili ovacije pred nemškim in turškim poslaništvom. »Times« poročajo iz sporazuma štirih so sklenile, da ne vlože nove note v Buka-reštu, Atenah in v Nišu. KAJ JE Z RUMUNSKIMI VPOKLICI? Berlin, 8. septembra. Z ozirom na neko curiško poročilo o vpoklicu v Švici bivajočih Rumunov izjavlja »Vossische Zeitung«, cla v Nemčiji bivajoči Rumuni niso prejeli nikakih vpoklicov. RUMUNIJA NI MOBILIZIRALA. Curih. (K. u.) Kakor poroča »Neue Ziiricher Zeitung« iz Haaga, je izjavilo rumunsko poslaništvo v Londonu, da je poročilo o mobilizaciji ruske armade izmišljeno. ENTENTA OBUPALA NAD BALKANOM. Haag. »Times« poročajo iz Sofije: Ententine velesile so končnoveljavno sklenile, da ne pošljejo nove note v Bukarešt, Niš in Atene. GRČIJA IN SRBIJA. Atene, 7. septembra. (K. u.) Govori Se, da je grška vlada sklenila, kolikor le mogoče olajšati tržavni položaj Srbije. »Estia« javlja, da vlada ni mnenja, da bi bila srbsko-grška zvezna pogodba razveljaljena, ker je Srbija sprejela sklep četverosporazuma. Opozicijski krogi so pa nasprotnega mnenja, ker ni nobenega dvoma, da je Srbija s sprejetjem četverosporazumnega sklepa izključila temelj pogodbe z Grčijo. GRŠKA IN ODSTOP OZEMLJA BOLGARIJI. Kolin, (Kor. ur.) »Kolnische Ztg.« poroča iz Aten: Ministrski predsednik Venizelos je izročil srbskemu poslaniku odgovor Grške z ozirom na sklep, da se odstopi gotovo ozemlje Bolgariji, Grška gre Srbiji prav rada na roko, vendar si pa pridrži, da se življenjske koristi Grške ne smejo dotakniti. Ozemlje Gevgeli—Doi-ran se ne sme odstopiti Bolgariji, ker je v drugi balkanski vojski Grška to ozemlje le zato odstopila, da se je ohranila določena meja med Grško in Srbijo, To pomeni, da mora Bitolj ostati srbski. GRŠKA SE NAGIBA NA STRAN OSREDNJIH VELEVLASTI. Atene. »Akropolis« objavlja daljši članek, v katerem izvaja, da grške koristi nasprotujejo ruskim, ki želi zasesti Balkan in Malo Azijo. Anglija okupira grške otoke. Naj se li vojskujemo za koristi Italije. Grška naj ne sklene zveze proti Avstriji in Nemčiji, ki najbrže zmagati, in če ne zmagati, premagani ne bosta. Zveza lažna poročilo. NOVA PREBIRANJA VOJNIH OBVE-ZANCEV NA NEMŠKEM, Berlin, 7. septembra. (K. u.) Wolffov urad poroča o izpremembi dveh paragrafov državne vojaške postave: Vsled zakonskega načrta, ki ga je državni zbor že sprejel, je v vojni mogoče ponovno prebiranje onih vojnih obvezancev, ki so bili preje spoznani kot trajno nesposobni, lo odgovarja v prvi vrsti splošnemu ljudskemu pravočutju. Ne bilo bi prav, ne pravično in bi ne soglašalo s temeljno mislijo splošne vojne dolžnosti, ako bi se poslali na bojišče starejši ljudje, dočim je še sposobnih mlajših ljudi. O podaljašnju vojne dolžnosti preko izpolnjenega 45, leta starosti ni nobenega govora. POLICIJSKA NASILSTVA PROTI DUMI, Lipsko, Iz Bukarešta se poroča: V tav-riški palači je vse polno policijskih uradnikov, Vsake seje se udeleži grof Palen, načelnik politične policije. Poslancem so prepovedani govori, ki bi škodili koristim države. Predsednik mora prekiniti vsak opozicijski govor. Načelnik politične policije sme zaključiti sejo, če se predsednik ne ozira na navodila policije. Prepovedana so vojaška in notranjepolitična vprašanja. Stenografi morajo svoje popise predložiti cenzuri, predno jih pošljejo listom. O zaveznikih se ne sme razpravljati. Pred vsako sejo natančno preiščejo zbornico. Pred kratkim so namreč našli v knjižnici dve bombi. novice. de guerrc (vojni ujetnik), ker druga pisma (dopisnice, razglednice) v zgoraj omenjene sovražne dežele niso dovoljena in se ne odpošiljajo. — V ruskem ujetništvu. Učitelj Bruno Rozbaud iz Št. Vida pri Ptuju, ki se je že od pričetka vojne bojeval ob avstrijsko-ruski fronti, je prišel dne 5. junija t. 1. v rusko ujetništvo. — Novi kruh na Dunaju. Od srede septembra dalje bodo na Dunaju pekli kruh, v katerem bo dve tretjini ržene in ena tretjina pšenične moke. — Priprava mladine za vojaštvo. Na Dunaju bodo ustanovili organizacijo za pripravo mladine za vojaštvo. V ta namen bodo popisali vse fante rojstnih letnikov 1901, do 1895., v kolikor že ne služijo pri vojaštvu. — Odprava črnih čevljev pri vojakih. Vojno ministrstvo se je odločilo odpraviti črno gornje usnje za čevlje. Novembra t. 1. se črno usnje ne sme več uporabljati. — 41 avstrijskih civilnih ujetnikov iz taborov na južnem Francoskem, Korziki, Alžiru in Maroku je došlo v Genf, odkoder se odpeljejo v domovino. — Praga in moka. Iz pisarne aprovi-zacijske uprave kralj, glavnega mesta Prage opozarjajo obrtnike, da dva ali tri dni ne bo dobiti moke, ker je vsa zaloga izčrpana. Ko bo potrebna množina moke po vojni žitni upravi zopet naročena, se bo javilo v dnevnih listih, kdaj se s prodajo prične. Pivo se za enkrat ne podraži več. Korespondenčni urad poroča: Kakor znano, so avstrijske pivovarne za časa vojne dvakrat zvišale cene pivu, in sicer vsega vkup za 6 K (1. marca za 3 IC in 1. junija 1915 za 3 K) pri hektolitru. Pivovarniške zveze so sedaj (1. septembra) na poziv vlade na trgovinskem ministrstvu oddale obvezno izjavo, cla ta čas veljavnih cen ne bodo zvišale, dokler zvišani proizvajalni stroški tega ne bodo neobhodno zahtevali. Židovsko »novo leto«. Židje praznujejo dne 9. t. m. novo leto, in sicer leto 5676. — Iz laškega vojnega ujetništva se je oglasil četovodja 17. pešpolka l./X, marš-komp. Alojzij Cotman, doma v Domžalah št. 138. Svoji ženi piše, da so se 26 ur vozili z brzovlakom v Genovo in sedaj cla se peljejo s parnikom na Sardinijo; drugače pravi, da je zdrav, x — Vrnitev oblasti v Zader in Split, Iz Zadra se poroča, da se tja povrne deželni odbor in da se vrnejo najbrže uradi central. vlade v Zader. Istotako se sliši, da bo c. kr. finančno ravnateljstvo ostalo čez zimo v Splitu. — Ženske namesto šoferjev nastavi za službo na bojišču ruska vlada. -f Vest »Deutsche Wacht«, da bi praška policija prepovedala belo moclro rdečo zastavo, ni resnična. Bela modra rdeča zastava je od cesarja potrjena naša deželna zastava. Prepovedana je francoska modro bela rdeča zastava. -f- Ministrskega predsednika grofa Stiirgkha je zaslišal 8, t, m. cesar v daljši avdijenci v Schonbrunnu. — Novi predpisi za potovanje. Deželna vlada je izdala razglas, v katerem razglaša, da se obseg jugozahodne fronte razdeli v ožje in širše bojno območje. Pod ožje bojno območje spada Kranjsko, Koroško, Primorsko z Reko in okolico, dalje del Tirolske; pod širše bojno območje pa ostali del Tirolske, Solnograško, Štajersko in Hrvaško brez županij Požega, Virovitica in Srem, Za potovanje v teh krajih, kakor tudi prestop meje bojnega območja veljajo od 10. septembra dalje nova določila. Kdor hoče prestopiti mejo ožjega bojnega območja mora imeti potni list, za krajni in daljni promet je treba posebnih legitimacij. Natančnejši podatki so razvidni iz lepakov. + Gospod Mihael Zupan, vpokoje-ni župnik v Sostrem, je močno obolel. Priporoča se v molitev! Vojni begunci z juga na Kranjskem, ki nimajo zadostnih sredstev, bodo morali iti v Lipnico in dobe prosto vožnjo. Ta ukaz je vnovič prišel okrajnim glavarstvom. — Domobranski pešpolki dobe zastave. Cesar je z ozirom na velikanske zasluge, ki si so jih priborili domobranski pešpolki, sklenil, da dobe ti polki svoje zastave. To se bo zgodilo po vojski, — Vojaške zadeve. Asistenčni zdravnik 27, pp. dr. Franc Trost je prestavljen k 20. lov, bat. Za nadporočnika je imenovan poročnik 3, pp. Babnik Viktor, — Dopisnice, razglednice in pisma, ki so naslovljena na vojne vjetnike po raznih sovražnih deželah (Rusija, Srbija, Črna gora, Italija, Francija in Anglija) so, kakor je bilo že svoječasno objavljeno, poštnine prosta. Če kdo svojo dopisnico frankira, da bi zato sigurno prišla na svoj kraj, sc moti. Važno pa je, da označimo vso korespondenco na vojne ujetnike kakor je predpisano. Napisati je treba zgoraj na naslovni strani besedilo: Prissonnier ORolu 100.600 osen utonilo. V Washington je došlo iz Kitajske poročilo ameriškega konzula v Pekinu, da je pri zadnji povodnji pri Kantonu utonilo okolu 100.000 oseb. UMlaoske novice. lj Mesto venca na grob pokojnemu msgr. Anton Zupančiču je daroval za Dijaško in ljudsko kuhinjo preč. gosp. Anton Kržič 25 K. lj Prodaja moke. Aprovizačni odsek je sklenil glede na to, ker je dovoz moke izostal, da se za nekaj časa moka ne bode dajala trgovcem za prodajo. lj Nakup čebule. Vse stranke, ki želijo še kupiti čebulo, se opozarjajo, da se prodaja sedaj čebula v mestni vojni prodajalni po 56 vin. kg in da se bode s prodajo kmalu prenehalo. lj Krušne karte se dobivajo samo ob petkih pri dotičnih krušnih komisijah, lj Umrl je v neki bolnici v Galiciji vojak 7, polka R i h t a r iz Ljubljane. lj Umrli so v Ljubljani: Slever Frančiška (sestra Školastika), uršulinka, 32 let, — Štebi Milan, sin inženirja, 3 leta- — Šu-len Marija, bolniška devica, 40 let. — Br-var Marija, služkinja, 64 let. — Zupančič Marjan, sin igralke, 6 mesecev, —• Tičar Hermina, hči narednika, 2 meseca, — Kle-menčič Josip, kajžar, 68 let. — Munih Peter, vžitkar-begunec, 73 let, — Ludovik Wagner, praporščak telegrafskega oddelka, — Ana Nežmah, hči železn, pisarniškega sluge, 7 tednov. Primorske novice. Italijani se čudijo Trstu. Razni italijanski časopisi poročajo, kako izredno velik uspeh je imelo nabiranje darov za avstrijske vojake povodom cesarjevega rojstnega dne v avstrijskih italijanskih pokrajinah. »Secolo« navaja dotične znatne številke, ki so se dosegle v Trstu in vprašuje, kako je vendar to mogoče in na kakšen način se ie to dosevlo. Gojenci moškega učiteljišča goriškega lah« ko dobe letna izpričevala za 1914/15, ako pošljejo kolek 30 vinarjev ali pa dotični znesek v poštnih znamkah ravnateljstvu (V. Bežek, Ljubljana, Marije Terezije cesta, 6/II.), ki jim dopošlje izpričevalo ne-frankirano, toda uradno, tako da pri prejemu ne plačajo globe, nego samo znesek za redovito frankiranje. Umrla je v Ljubljani pri družini Lundrovi, Križevniški ulica št. 6, gdč. Fani Stresova, učiteljica iz Kobarida. Blago pokojnico je dohitela smrt v beli Ljubljani kot begunko iz solnčne Gorice, Prosi se Vas, Goričane, udeležite se pogreba, ki se vrši v petek ob 4. uri popoldne na viško pokopališče. Šole se imajo s 1, septembrom zopet začeti, tako je ukazal okrajni šolski svet tolminski. In začele so se, kjer je pač mogoče in niso šolske sobe zasedene od vojaštva. Še celo tik ob vojni črti, blizu Tolmina začno otroci zopet redno staro življenje. Pač je to najboljše znamenje, kako malo se bojimo Laha in kako malo se brigamo zanj. Tudi poljska dela opravljajo ljudje tik do bojne črte, kot bi vladal najboljši mir. Na nekaterih mestih delajo ljudje po polju, nad njimi pa lete tje in sem granate in šrapneli. Vojska pač utrdi in okrepi živce tako, da je najboljše zdravilo še celo za najbolj nervozne, bolne na živcih in to sami priznavajo. Kobarid nepoškodovan. Dobili smo'. Kdor poizveduje za družine iz Kobarida, naj ni nič v skrbeh. Z bratom sva dobila pismo od doma. Pišejo starši, da so Koba-ridci vsi doma in da je Kobarid še ravno tak kakršen je bil prej. Kdor bi rad več vedel, tukaj moj naslov: Eliza Gorenšček, Sv. Peter pri Mariboru št. 17, Štajersko. Padel je na severnem bojišču četovodja Alfonz P a 1 j k iz Vel. Žabelj na Vipavskem. Pokojnik je bil član Orla in se je nahajal na severnem bojišču od prvega začetka vojne. Bil je prideljen oddelku strojnih pušk in ravno ko je sredi julija s svojo strojno puško streljal, so navalili Rusi s premočjo na njegov oddelek. Bil je istočasno ustreljen in preboden z bajonetom. Njegovi tovariši, ki so vrgli Ruse nazaj, so ga s častmi pokopali in mu postavili na njegov grob lesen križ. Naj mirno počiva na ukrajinskih tleh ob reki Dnjester! Živalska nadloga v Trstu, V Trstu je estalo mnogo psov in mačk brez gospodarja, ki se sedaj potikajo okrog in pogi-njajo lakote. Mestni konjederski uslužbenci ne morejo vsemu kaj, ker je njih število zelo zmanjšano ozir. se je moralo k vojakom poklicano osobje nadomestiti z neiz-vežbanim. Mescca avgusta je bilo v Trstu polovljenih 110 psov in 236 mačk; v stanovanjih je poginilo in bilo odpeljanih v kre-matorij na Katinari 16 psov in 13 mačk. Razen tega je poginilo 22 konj, 10 krav, 7 telet, 4 koštruni, 3 prešiči, 2 kozi in 1 mula, ki so jih spravili v krematorij in sežgali. Odbor za varstvo koristi konsumen-tov v Trstu, Dne 1. t. m. so se sešli zaupniki tržaških delavskih strokovnih društev ter ustanovili odbor, ki bo imel nalogo ščititi konsumente pred odiranjem ter bo v tem oziru podpiral zlasti vse tozadevne odredbe oblasti. — Samoumor. Matija Lister, 55 let star, iz Tolmina na Primorskem, mizarski pomočnik, ki je stanoval na Reki na Bel-vederu št. 303, v podstrešju, je skočil iz višine 16 m na ulico, ter je bil takoj mr* tev. Vzrok samoumora je bolezen. Chrlstofov atol m vzgojenim 3O0Od vpisuje ves september 1915 vsak dan od 12. do 3. nre popoldne v Sodni ul. 1. Najbolje obiskovan, od visoke c. kr. dež. vlade za Kranjsko na znanje vzeti zasebni učni zavod. Gojenke in gojenci tega zavoda pridejo najhitreje k dobremu kruhu. Zahvala. V proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja odredila sta mestna občina ljubljanska in slavnostni odbor dne 18. avgusta 1915 cvetlični dan na korist deželnega in gospejnega polnočnega društva »Rdečega križa« za Kranjsko. Neizčrpna domoljubna darež-ljivost ljubljanskega prebivalstva vseh slo-i jev pripomogla je, da je dosegel cvetlični dan »Rdečemu križu« nepričakovano visok znesek 6759 K 50 h kot čisti donesek. Deželno in jjospejno pomočno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko zahvaljuje se iskreno mestnemu magistratu ljubljanskemu, slavnostnemu odboru na čelu mu gospa županja Franja dr. Tavčarjeva, vele-trgovcu g. Antonu Krisperju in njegovi soprogi — in celemu prebivalstvu bele Ljubljane, ter vsakomur, ki je pripomogel do sijajnega uspeha. Posebno se zahvaljuje še Kmetski posojilnici v Ljubljani za prepustitev nabiralnikov. Prav posebno pa izreka svojo zahvalo vsem gospem in gospodičnam, katere so prodajale cvetlice in razglednice in s svojo neumorno požrtvovalnostjo pripomogle do velikega uspeha. Semenj za kože se bode vršil v ponedeljek dne 13. septembra 1.1. in sicer kot navadno v skladiščih „Balkan" trg. sped. in kom. delniške družbe Ljubljana, Dunajska cesta 33. 1786 Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. Dolžan, Knjiga uradnih vlog. — Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog. Cena 3 K, vezano 4 K. V sedanjih nerednih razmerah se kaže posebna potreba po taki knjigi; saj je dan na dan treba osnovati kako vlogo, prošnjo ali naznanilo na razne javne oblasti. Žene posestnikov, trgovcev, obrtnikov, kmetovalcev itd., katerih možje so vpoklicani, si same ne znajo navadno prav nič pomagati in si morajo iskati in prositi v uradnih zadevah vedno nasvetov po raznih pisarnah in uradih, kjer so pa uradniki že itak preobloženi z uradnimi posli. Označena knjiga pa da v vseh uradnih vprašanjih kratka pa točna pojrsnila in vzorce vlog, ki so prirejeni za najrazličnejše slučaje. Dobi se v Katoliški Bukvar-ni v Ljubljani, Naša zdravila in njih vporaba v domačem zdravljenju. Cena 1 K 20 v., vezano 1 K 80 v. Zelišča v podobah. (Slike zdravilnih in strupeno-zdravilnih rastlin v naravnih barvah.) Cena 60 vin. K ii n z 1 e , Zdravilna zelišča. Prirejeno po knjižici župnika Ivana Kiinzleja. Cena 60 vin. Narava sama nam nudi najboljša, najcenejša ter najpriprostejša sredstva, s katerimi si zdravje pridobimo ali okrepimo. Navedene knjižice imajo neprecenljivo vrednost. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Izgubila se je dne 13. avgusta v Ljubljani z zlati (franki) in nemškimi markami v papirju. Najditelj dobi 100 kron nagrade potom uprave „Slovenca". 1790 \\ SANATORK JM - EMONA ZA- NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. !f -POROnMiŠNICA. 17 LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 [ ^-ZDW«NiK:pRffWBJ-DaFR.DERGANG Išče se dobro ohranjen 1787 HARMONIJ Vodstvo III. reda v Novem mestu. 1785 Klanjajoč se božji previdnosti, naznanjamo prežalostno vest, da je naš predobri soprog-, oziroma oče, stric, gospod Janez Šparovic tesarski mojster in podnačelnlk polarne brambe dne 10. avgusta, previden s sv. zakramenti mirno zaspal v Gospi du in bil dno 12. avgusta na domačem župnijskem pokopališču položen k večnemu počitku. Tem povodom se tudi najtopljeje zahvaljujemo preč. duhovščini, članom požarne brambe ter vsem, ki so spremili blagega pokojnika na zadnji poti, tor nas tolažili ob nenadomestni izgubi. Blagega rajnika priporočamo v pobožen spomin. Selca na Gor., dne 8. sept. 1915. Ivana Šparovic roj. Verhunc, soproga. — Franc v vojski, Ivan, Anica, Mici, Julka: otroci. kupi vsako množino za vojaške potrebščine po višji ceni kot vsak drug prekupec 1782 Kranj - Gorenjsko. V službo želi stopiti 1791 {S w 05 9cQ £1 3 v kako pisarno ali tudi trgovino, vešča strojepisja, slovenskega, hrvaškega, nemškega in tudi laškega jezika. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod štev. 1791. 1 esenca 1 steklenica odgovarja 10 !i K 1753 iia Ljubljana zraven Za takojšnji nastop iščem zmožnega 1772 Anton Vadnfal, urar v Ajdovščini. ................................................................................... Sprejme se učenec - učenka iz dobre hiše, s primerno šolsko izobrazbo, v večjo trgovino na deželi. Ponudbe pod: Učenec — 1775 na upravo .Slov." iiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiinnnmnin Prodamo 5 volov za vprego in 4 breje svinje. Kupimo večjo množino belgijskih zajcev. Naročila in ponudbe na Vnovčevalnico za živino, Ljubljana Dunajska cesta 29. 1783 Sprejmem takoj krepkega ©mm v trgovino mešanega blaga F. Skušek, Metlika. 1788 Kupim v vsaki množini mikano in nemikano # 1« po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š . 31, 145, Mizarje m tesarje sprejme tako] tesarski mojster Štraus v Ljubljani, vojaško oskrbovališče. Plača od ure 50—70 vinarjev. 1773 Išče se služkinja k otrokom. Nekoliko šivanja zmhžna ima prednost. Več se izve v gostilni »pri Raci« v Spod. ŠlškL 1774 Ako naročite -in to nemudoma storite, 1 srečko avstrijskega rdečega križa Mesečni obrok za vseh pet srečk ozlr. dobltnlh listov samo 5 kron 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budlmpeštanske bazilike 1 dobltnl list 3% ženili, srečk iz leta 1880 1 dobltni lisi 4% nprsK. blp, srečk iz 1.1884 — 12 žrebanj vsako leio, glavni dobitki 630.000 kron dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.0DO frankov popolnoma zastonj 1 Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno : Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3409 DAVORIN ROVŠEK prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a. Trgovsko učilišce in vzgojevališče v Ljubljani. 1789 Pouk se prične dne 1. oktobra 1915. Vpisovanje za zunanje gojence od 27. do 30. septembra. Ustanovljeno 1.1834. Hrtur Mahr, lastnik in ravnatelj. i Kranjska deželna podružnica v LJubljani vseh vrst in vsako množino Kupole po najvišjih cenah J. GROBELNIK, § Ljubljana, Mestni trg štev. 22. a- dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zava ovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914............................^ 173 490 838"_ Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914.......!...!." K 48i7o2.022'76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čisteg'a dobička' ! K 132.232-66 Kdor nam?rava skleniti življetis'to zavarovanje, velj.ivno za SH2f!IQ ZSlt?3££JU!injEt naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12. obdavčen in neobdavčen se more z dovoljenjem c. in kr. vojnega ministrstva dobiti odslej potom moje t v r d k e. 1770 Potrebne, pravilno sestavljene prošnje za dobavo bencina se dobe pri meni. Julij Elbert. Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem tt/s!' . Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini. {Tisk: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik: J Gostinčar, državni poslanec. (Peter ftodina &%. izdala konzorcii »Slovenca«.