Leto LXVI Poštnina plaSana ▼ gotovini, V LJubljani, v sredo, dne 4. maja 1938 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztlaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVE? Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 —— Izhaja vsak dan zjutraj raze«. Stev. 1011 Cena 1.50 Din <^-ek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva nlica štev.-6. Slovenska prestolnica \e dala priznanje slovenskemu voditelju Dr. Anton Korošec častni občan mesta Ljubljane Izvoljen na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta Ljubljana, 3 maja. Zadnja desetletja slovenskega naroda so po prečudni usodnosti povezana z imenom dr. Ant. Korošca. To je prelomna doba naše zgodovine, ko se nam je po stoletjih priklenjenosti na sever posrečilo presekat'i ta obroč' in si odpreti vrata na slovanski jug. Polnost teh narodnih stremljenj je bila dosežena z ustanovitvijo Jugoslavije — tu se začenja slovenskemu narodu nova pot, v družbi s Hrvati in Srbi. Ko jo, naš narod prišel do tega razpotja, je stopil predenj dr. A. Korošec kot dalekovidni vodnik in čim bližje je bilo želno uresničenje, tem vidneje iz poslanca ene pokrajine postaja voditelj naroda, ki doslej še nikdar ni odvrgel tega večkrat težkega bremena. Vsa leta Jugoslavije je tvorno sodeloval pri oblikovanju in vodstvu nove države in slovenski narod jc vedno z zaupanjem stal ob njem. Prišle so preizkušnje in razočaranja, ki pa v njem niso mogle zagreniti Jugoslavije in naroda ne speljati od njega. Ljubljana kot prestolnica naše ožje domovine je vedno stala zvesto ob narodu, kadarkoli je smela svobodno govoriti. Zato je voditelja naroda leta 1923 izbrala za svojega zastopnika pred vodstvom države in tudi sicer ob vsaki priliki pokazala, da je dr. Korošec voditelj tistega naroda, katerega jc ona glavno mesto. Na današnji slavnostni seji mestnega sveta pa ga je imenovala za častnega občana in tako v svojem in v imenu naroda izpregovorila besedo zahvale za dolga leta požrtvovalnega in vsestranskega dela. Kakor je bila ta beseda priznanja sprejeta ob nepopisnem navdušenju vseh članov mestnega sveta in polnih galerij, tako bo odjeknila po vsej naši ožji domovini: Ljubljana ceni dr. Koroščevo delo, ki ga že toliko let zvesto in nesebično opravlja za naše glavno mesto in za narod, ki ga je v to državo pripeljal in ga poleg Hrvatov in Srbov postavil kot temeljni kamen njenega obstoja in njene slave. »Zvestoba za zvestobo« je večkrat rečeno in je obseženo tudi v tem imenovanju. Narod, ki delavcev za sebe nc slavi, jih ni vreden. Mi pa bi jih bili radi vredni — njih in del. Zato je naša bela Ljubljana izpregovorila in našemu voditelju podelila najvišjo čast, ki jo kot samostojno mesto more podeliti. Zgodovinska seja ljubljanskega mestnega sveta Govor župana dr. Adlešica Že pred pričetkom seje je med člani mestnega sveta vladalo slovesno razpoloženje. Zbrali so se polnoštevil-no, razen dveh, ki sta se za svojo odsotnost opravičila, in pa mestnih svetnikov Likarja, Kralja in dr. Bohinca. Prišli pa so na sejo mnogi mestni svetniki, ki niso člani JRZ, tako inšpektor v. p. Wester, mestni svetnik Horvat, tajnik Zveze industrijcev dr. Golia, inž. Gostiša in drugi. Nekaj minut po peti je stopil v dvorano g. župan dr. Adlcšič, ki je po uvodnih običajnostih v naslednjem govoru podal svoj predlog, da se dr. Anton Korošec v znak priznanja za njegovo delo za Ljubljano in ves slovenski narod imenuje zu častnega občana ljubljanske mestne občine: odkar smo se zadnjič sestali, smo Slovenci obhajali vesel jubilej, ko je 24. marca minulo 20 let, odkar je na cvetno nedeljo leta J918 slovensko ženstvo med silnimi manifestacijami za lastno državo izročilo dr. Antonu Korošcu podpise za majsko deklaracijo. Tudi vse letošnje leto je posvečeno spominu, ko smo Slovenci pred 20 leti, po več nego tisoč letih, spet sami pričeli pisati svojo zgodovino z zedinjenjem Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni državi, neodvisni in svobodni Jugoslaviji- Že prej in vseh teh 20 let je na.š narod vodil dr. Anton Korošec in zato je dolžnost mestnega sveta ljubljanskega kot predstavnika glavnega mesta Slovenije, da praznovanje jubilejnega lela pričnemo s počastitvijo našega vodnika. Že pred svetovno vojno je dr. Anton Korošec marca meseca 1914 prevzel predsedstvo H r vat sko-sloven skega kluba v dunajskem državnem zboru in od tedaj koraka naš narod za njim od uspeha do uspeha, da je pred 20 leti dosegel uresničenje svojih političnih zahtev za lastno državo, letos ob 20-letnici naše države Jugoslavije pa uresničenje svojih kulturnih zahtev z ustanovitvijo slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Jubilejna proslava naših zmag nam razsvetljuje minula desetletja in obuja žalostne in vesele spomine. Spet gledamo nazaj, da se močnejši obrnemo naprej! Najmogočnejše velevlasti se bore za obstanek in ves svet drhti v smrtni grozi, dr. Korošec pa z nesmrtnim Evangelistom ob strani vodi svoj nebogljeni, v verige okovani in na smrt obsojeni narod skozi vse strahote svetovne moritve k rešitvi in poveličanju. Zbira jugoslovanske politiko okrog sebe in sklepa vezi z brati Čehi in Poljaki. Tako 29. maja 1917 stopi na čelo novega Jugoslovanskega kluba in že naslednji dan v parlamentu prebere zgodovinsko majsko deklaracijo, ki sta na veke ž njo združeni imeni dr. Janeza Evang. Kreka in dr. Antona Korošca. Ljubljana je postala z majsko deklaracijo središče vsega gibanja za osamosvojitev, dr. Korošec pa glava v boju za svobodo in ustvaritev nove države. V srce zadet je omahnil narod ob smrti dr. Krekovi, dr. Korošec pa ob grobu kakor čudodelnik spet dvigne obupano ljudstvo na noge: »Dvignite glave, ker bliža se vaše reše-nje!« S to prerokbo v srcu koraka poživljeni narod za svojim vodnikom spet hrabro dalje v odločilni boj! Na predlog dr. Ivana Tavčarja se 19. februarja 1918 z vsemi oddanimi glasovi pridružuje majski deklaraciji občinski svet ljubljanski, dr. Korošec pa bodri in hrabri narod na shodih in taborih, da mu že na cvetno nedeljo 24. marca slovensko ženstvo izroči nad 200.000 podpisov za deklaracijo in mu voditelji dotedanjih političnih nasprotnikov prisegajo zvestobo. Vsa Slovenija je spet prebujena na ta edini veseli praznik krvavih štirih let in kot prerok hrabri vodja svoj narod: »Jaz se iic bojim, niti trenutek so nc bojim več, da se ne bi uresničilo, kar hočemo!« Gospoda moja! Vsi, ki so poslušali te besedo, in vsi, ki so jih tudi slišali, so dospeli za svojim vodnikom do cilja in zmage! In za vodnikom s tem geslom smo korakali vseh 20 let od uspeha do uspeha in bomo korakali še nadalje s trdno vero, da sc bo pod njegovim vodstvom uresničilo vse, kar hočemo. Po tem zgodovinskem prazniku zmagoslavja slovenske narodne zavesti in sloge hiti dr. Korošec na Hrvatsko in v Dalmacijo ter na Češko pridobivat sobojevnikov in se po odkritju dr. Krekove spominske plošče v Št. Janžu 16. avgusta že ustanovi Narodni svet s predsednikom dr. Antonom Korošcem na čelu. Predor solunske fronte odloči zmago in 4. oktobra prosi tudi Avstrija z zaveznicama za mir, a 5. in 6. zboruje v Zagrebu že Narodno veče SHS in 17 oktobra izvoli za predsednika dr. Antona Korošca. Pravične Wilso-novc zahteve navdajajo narode z upanjem in 28. oktobra odgovor Avstrije na VVilsonove zahteve tudi nam zajamči pravico in mir. Ko 29. oktobra med ljubljansko proslavo zmage prevzame Narodno veče v Zagrebu vso državno oblast, postane dr Anton Korošec š''f eksekutive za vse jugoslovanske pokrajine dotedanje Avstro-ogrske monarhije. Zaradi vprašanj, temeljnih za Slovenijo in za srečo vse porajajoče se Jugoslavije, je odšel dr. Korošec z dr. Žerjavom in dr. Čin-grijo že 25. oktobra v Švico in Pariz, toda naletel je na ovire, ki so ga proti njegovi volji zadržale, da se je mogel šele 2. decembra vrniti v Ljubljano, medtem se je pa 1. decembra v Belgradu izvršilo zediujenje in je bila proglašena država SHS. Nikdo ne bo mogel izbrisati objektivnega dejstva, da smo si Slovenci in Hrvatje in Srbi-prečani priborili svobodo pod vodstvom dr. Korošca in si z njim na čelu zgradili s Srbijo samostojno državo. Naš vodnik dr. Anton Korošec se je doslej boril za osvoboditev naroda in je v tem boju zmagal. Zmagovalec dr. Korošec si je pa prizadeval dalje za svoj narod z vso odločnostjo in modrostjo ter bo tudi v prihodnosti zmagoval s svojimi zahtevami! In kakor so mu pred 20 leti na cvetno nedeljo prisegali zvestobo vsi dohromisleči Slovenci brez razlike strank, tako danes prisegamo dr. Antonu Korošcu zvestobo pri delu za srečo Slovencev, v zadovoljni, mirni in močni Jugoslaviji ! Dr. Korošec v Jugoslaviji Njegova skrb za Ljubljano in Slovenijo Ze v prvi jugoslovanski vladi je bil dr. I Anton Korošec podpredsednik ministrskega sveta, prevzel je pa tudi oddelek za varstvo otrok, nato pa še ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje, izredno veliice zasluge za ureditev in napredek vse države ima pa dr. Korošec kot večkratni minister za promet. Slovenski red in točnost je uvedel po železnicah vse države in ji s tem omogočil redno gospodarsko življenje. Ustavotvorni skupščini je Vesničeva vlada predložila tudi dr. Korošcev avtonomistični načrt ustave in njemu je naš narod dolžan zahvalo, da je Protič prevzel v svoj ustavni načrt Slovenijo kot samostojno pokrajino in slovenščino kot državni jezik. Leta 1924. je bil dr. Korošec spet podpredsednik ministrskega sveta, poleg tega pa tudi minister za prosveto in namestnik ministra za vere. Dne 8 februarja 1925 je ludi Ljubljana izvolila dr. Korošca za svojega poslanca, vendar je pa kot voditelj vsega naroda izkazoval tudi drugače vedno največjo skrb za blagor našega mesta kot glavnega mesta Slovenije. Leta 1928 je postal prvič notranji minister in je ta portfelj obdržal tudi po atentatu Puniše Račiča kot prvi prečan — predsednik vlade. Po njegovi demisiji je blagopo-kojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj leta .1929 proklamiral šestojanuarski manifest, in je v novi vladi dr. Korošec spet prevzel ministrstvo za promet, nato pa prvič ministrstvo za gozdove in rude. Dne 3. septembra 1931. je država dobila novo ustavo. Dr. Korošec se je umaknil. Z bridkostjo ga je srce ljudstva spremljalo v Vrnjačko Banjo in na Hvar. Še so bile potrebne težke preizkušnje, dokler dr. Milan Stojadinovič ni 21. junija 1935 dr. Korošca spet poklical v vlado za ministra notranjih del, naj ozdravi bolno državo in jo umiri ter osposobi za zdrav napredek. Tudi nas je poklical sem in nam izročil oskrbništvo mestne občine ljubljanske. V vseh vladah se je minister dr. Anton Korošec prizadeval za blagor našega mesta ter s svojim močnim vplivom dosegel velike uspehe v korist Ljubljane celo tedaj, ko je bil v opoziciji Spomnimo se samo nekaterih pridobitev za naše mesto, ki so nam jih naklonile vlade, v katerih je sodeloval tudi dr. Anton Korošec. Že prvo leto Jugoslavije je Ljubljana dobila vseučilišče in pod zakonom o ustanovitvi slovenske univerze, ki ga je 23. julija .1919 podpisal tedanji regent Aleksander, je podpisan tudi podpredsednik vlade da-. Anton Korošec. Pičlo leto pozneje je bila 12. julija 1920 ustanovljena Trgovska akademija, posebno važen datum za Ljubljano je pa 19. julij 1926, ko je bil odobren načrt rcgulacije Ljubljanice s proračunom 40,000.000 din. Avtomatsko telefonsko centralo je naše mesto dobilo 20. marca 1927, ko so bili v vladi trije slovenski somišljeniki dr. Korošca. Kredi! za poslopje Poštne hranilnice v Ljubljani je min. svet odobril 29. febr. 1928 in 14. marca je dr. Korošec preprečil redukcijo fakultet na naši univerzi, a 2. septembra je Ljubljana dobila radio-oddajno postajo. Prometni minister dr. Korošec je 2. avgusta 1929 v načelu pristal na razširjenje ljubljan. kolodvora in neprestano podpiral meseca aprila 1937 organizirano akcijo za poglobljenje kolodvora. Dovoljenje za poklonitev sveta zn vseučiliško knjižnico je mestna občina ljubljanska dobila 14. junija 1935 in 1. oktobru jo bilo dovoljeno tudi najetje posojila za prepotrebno poslopje vseufiliško biblioteke. Že prej je min. svet 8. avgusta naši občini odobril najetje posojila za III. drž. gimnazijo, a 13. septembra 1935 so kraljevi namestniki na predlog ministra dr. A. Korošca podpisali ukaz o inkorporaciji okoliških občin mestu Ljubljani, in tako je dr. Korošec vzidal ludi vogelni kamen Velike Ljubljane. In naši današnji Veliki Ljubljani je spet pomagal nazaj v redno gospodarsko življenje s svojim zavzemanjem za posojilo 30 milij. dinarjev, potrebno za obnovo likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske. Ni mi treba omenjati zaslug dr. Ant. Korošca za gospodarsko življenje našega mesta, naše banovine in države kot vodje našega zadružništva, splošno znano je pa tudi njegovo zaslužno prizadevanje za zvezo našega mesta z morjem tako po železnici kakor z novo avtomobilsko cesto, in sploh za zboljšanje in pomno-žitev prometnih žil. Prav tako mora lirad-ništvo priznali, da je dr. A. Korošec našemu mestu pomagal v I. drag. razred. Tudi vojaške grobove uredimo z njegovo pomočjo in njegova vplivna beseda je pomagala premestiti nevarne smodnišaice z Ljubljan. polja. Tega površnega seznama mi ni treba izpopolnjevati še s premnogimi zaslugami dr. Korošca na kulturnem polju, saj smo pravkar dobili Glasbeno akademijo in dosegli najvišji kulturni institut, že prej omenjeno Akademijo znanosti in umetnosti, še manj pa potrebno z lepimi besedami poveličevati njegove mnogotere zasluge na teh in raznih drugih poljih, saj zgodovinska dejstva več nego dvajsetih let objektivno dokazujejo, da je dr. Anton Korošec za naš narod in naše mesto lako zaslužen mož, da smo mu že davno dolžni. da naposled tudi njega uvrstimo v slavno galerijo naših častnih meščanov in da ga naprosimo za sprejem diplome častnega članstva ljubljanskega mesta, kakor zakon imenuje to najvišje odlikovanje, ki ga more podeliti naše mesto. Zalo prosim slavni mestni svet, da sprejme moj nujni predlog: V zalivalo za zmagovito vodstvo slovenskega naroda v boju za svobodo in za uspešno sodelovanje pri ustanovitvi in ureditvi kraljevine Jugoslavijo ter iz hvaležnosti za velike izredne zasluge za naše vseučilišče in za Akademijo znanosti in umetnosti ter za slovensko prosveto sploh, prav tako pa tudi za zasluge na gospodarskem pnlju, predvsem pa za mnogotere posebne zasluge za Ljubljano, imenuje mestni svet ljubljanski gospoda DR. ANTONA KOROŠCA, ministra notranjih del, za častnega člana mestne občine ljubljanske. Ob zadnjih besedah g. župana so po vsej dvorani zaorili vzkliki odobravanja in dolgotrajno ploskanje jc odgovarjalo na predlog. Dr. Korošec jc bil ob nepopisnem navdušenju vsega mestnega sveta, kateremu se je z izrazi odobravanja in ploskanja pridružila tudi galerija, sprejet za častnega občana ljubljanske mestne občine. Ko sc je navdušenje nekoliko poleglo, sc je g. župan zahvalil za tako eno-dušen sprejem predlogu in dejal, da bo takoj brzojavno obvestil dr. Korošca o tem sklepu. S tem je bil slavnostni del seje zaključen in se jc nadaljevala po dnevnem redu, o čemer poročamo nn drugem mestu. Zagrebška vremenska napoved. Prevladovalo bo jasno vreme zlasti na zapadu, oblačno v vzhodni polovici države, kjer je pričakovati dež z nevihtami. Podnevi pa bo nastopila zopet zjasnitev v severnih krajih in sredi države. Temperatura 6e bo nekoliko znižala. Zemunska vremenska napoved. Na zahodu se bo zjasnilo, v vzhodnih pokrajinah pa bo še dalje oblačno ter bodo ponekod tudi večji nalivi. V severnih pokrajinah bo čez dan jasno. Toplina bo padla. Dunajska vremenska napoved. Oblačno, lahen Dadec temperature. Hitler je odpotoval v Italijo Berlin, 3. maja, Včeraj je fiihrer nemškega rajha Adolf Hitler v drugič zapustil Nemčijo, da obišče Mussolinija. Prvič se je sestal Hitler z ducejem junija 1934, danes pa odrine na povabilo kralja Viktorja Ema-nuela v Rim kot vodja najmočnejše države v srednji Evropi, ki se s prebivalstvom 75 milijonov Nemcev razprostira od Baltika do Dolomitov. Potuje z vsemi vodilnimi osebami tretjega rajha, z zunanjim ministrom Ribbentropom, z namestnikom v stranki Hessom, s kulturnim vodjo nove Nemčije Gobbel-som in z vsemi vrhovnimi poveljniki nemške armade — le maršal Goring je moral ostati doma, da Hitlerja nadomešča. Preden je Hitler odpotoval, je zbral svoje zveste pristaše v berlinskem stadionu, ki je bil prav tako kakor vse ulice mesta okrašen s trikolorami, v katerih sredini se je svetila savojska zvezda, in z rdečimi germanskimi prapori, na katerih je všit kljukasti križ na belem polju. Potem ko se je fiihrer v stadionu poslovil od svojih najbolj zvestih, je berlinsko prebivalstvo napolnilo vse ulice, ki vodijo na anhaltski kolodvor, od koder se je fiihirer odpeljal v sončno Italijo. Od 4 in pol milijona Berlin-čanov se je zbral na ulici en milijon in strankarska milica in policija sta imeli ogromno delo in trud, da ne bi ta silna množica predrla kordona. Veliko se je zbralo tudi Italijanov v uniformah organizacij Ballile, Avanguardistov, malih Italijank, mladih fašistk in »Sinov volkulje«, med katerimi to bili tudi trije 6inovi italijanskega poslanika Attolico. Anhaltska postaja je bila sijajno okrašena, na tirih pa 6ta čakala dva posebna vlaka za iiihrerja in nje- govo spremstvo, oba sestavljena iz 14 vozov. Nad množico so plapolale na visokih umetniških drogovih nemške zastave s kljukastim križem in italijanske zastave i liktorskim snopom. Znotraj pred vlakom so bile postavljene čete Hitlerjeve garde, redne vojske, mornarice in letalstva. Ob 16 so prišli hierarhi države in stranke: Hess, Gobbels, Goring, Darre, Rust, Ohnesorge, Kerrl, Frick, Funk, Schacht, Ribbentrop, veliki admiral Roeder, general von Keibel, general Boden-schalz, von Neurath, vsi državni tajniki ter množica generalov in častnikov. Kakor navadno, stoječ na avtomobilu, se je pripeljal fiihrer s svojim adjutantom Schaubom in Briicknerjem. Vozil se je počasi kakor ponavadi in odzdravljal ljudstvu, ki ga je burno pozdravljalo. Obenem so zadonele fanfare in čete 60 prezentirale puško. Namestnik ita- lijanskega poslanika, Magistrati, je Hitlerju, ko je izstopil, izročil darilo grofa Ciana, luksuzno vezan program manifestacij, ki bodo v Italiji v fuhrerjevo čast. Nato se je od Hitlerja poslovil general feld-maršal Goring, ki je dejal, da bo obisk fiihrerja vno-vir utrdil os Berlin—Rim. »Prepričan sem, da bo vaš obisk neprecenljivo jamstvo za blaginjo in za mir ne samo med Italijo, marveč tudi za mir vsega sveta. Oči vsega sveta so obrnjene na Rim, kjer se bosta srečala dva največja človeka našega stoletja. Bog naj vas blagoslovi na vašem potu in na povratku!« Ob 16.20 jc dal postajni načelnik znamenje za ouhod in vlak se je začel pomikati- Vlak je vozil skozi Lipsko, Rechenbach, Hof, Regensburg, Monakovo in Inomost na Brenner. Na Lipskem, v Rechenbachu in Hofu se je vlak ustavil po deset minut, da je množica mogla fiihrerja pozdraviti. Dve polaradm razlagi Hitlerjevega obiska nemška in italijanska Med vsemi komentarji, ki so izšli ob odhodu fiihrerja, je v diplomatskih krogih vzbudil največjo pozornost članek v »DAZ« (Berlin), ki tolmači miselnost in namene nemške vlade in ki ga je podpisal znani avtoritativni žurnalist pod šifro »Silex«. V članku je rečeno: »Dva moža, ki sta ustvarila os Rim—Berlin, se bosta sestala v znamenju uspeha te politične zveze. Italija stoji na zaključku politične dobe, v kateri je z ustanovitvijo imperija dosegla v Sredozemlju enakopraven položaj, ki ga je 6edaj priznala tudi An- Prihod v Rim Rim, 3 maja. c. Zjutraj ob 8.01 je Hitler stopil na italijanska tla. 20 minut nato je privozil 7,a njim na italijanska tla drugi posebni vlak s Hitlerjevim spremstvom. Velika apoleoza osi Rim-Berlin se je začela. Vse je poteklo tako, kakor je bilo že vnaprej do sekunde točno preračunano in pripravljeno. Ob vsej progi so ogromne množice prihitele od vseh strani, da pozdravijo in da vidijo vodjo sodobne Nemčije. Tako je vlak zavozil v postajo Bologno, kjer ga je pozdravilo tulenje siren z 200 lokomotiv. Okoli postaje pa je bilo zbranih nad 50.000 članov fabistitne organizacije. V Flo-renci je bil topot pozdrav samo na postaji in je Hitlerjev vlak odpeljal s postaje ob 15.33. Poslej sta si oba Hitlerjeva vlaka sledila v razmaku 10 minut in čim bolj sta se vlaka bližala italijanski prestolnici, tem manjša je bila njuna razdalja. V Ortesu je bil vlak ob 17.07 in poslej je proti Rimu tako rekoč vozil v špalirju ljudstva, ki je pozdravljalo po rimsko. Hitler je ves čas stal ob oknu in odzdravljal. vlak pa je večinoma vozil s hitrostjo 12 km na uro. Priprave na rimski postaji sami — Hitlerjev vlak je privozil na postajo Ostia — so bile že dolgo končane. Vsa postaja je bila pravi vrt cve-tlic in palm, vse potoplieno v neonski razsvetljavi. Nad postajo je bila velikanska slika, ki je simbolično predstavljala os Rini-Berlin. V ogromni dvorani kolodvora pa je stal kip Rome. Na peronu, kamor je zavozil posebni vlak, je bil postavljen na desni častni bataljon grenadirjev, na levi pa je bila četa ducejevih mušketirjev. Prvi pozdrav z italijanskim kraljem in cesarjem Mussolini je prišel nn postajo tofno ob 20.10 v spremstvu zunanjega ministra, grofa Ciana. Pregledal je obe častni četi in nato odšel, da počaka kralja in cesarja. Kralj in ccsar Viktor Emanuel se je pripeljal na postajo ob 20.20, in sicer je nosil samo on novo niaršalsko uniformo italijanskega cesarstva. Pričakovali so, da se bo topot že na postaji tudi Mussolini pojavil v uniformi maršala italijanskega cesarstva. Mussolini pa je nosil topot samo častno uniformo desetnika fašistične milice. Mussolini in Ciano sta spremila cesarja in kralja na peron, za njimi pa so se razvrstili odličniki italijanskcea državnega življenja. Bili so na postaji vsi člani vlade, vsi člani velikega fašističnega sveta, vsi voditelji korporacij, predsedniki Akademije, senata, parlamenta in državnih ustanov. Prišli so še maršali Graziani, de Bo no, Badoglio iu vsi višji častniki letalstva, mornarice, milice in kopne vojske. Hitlerjev vlak je privozil na postajo do sekunde točno ob 20.30. Vojaške trobente so zapele pozor, takoj nato pa nemško državno himno. Ko se je vlak ustavil, je iz vlaka prvi izstopil Hitler in stopil h kralju in cesarju ter se z njim rokoval. Takoj nato je pristopil k Mussolini ju, se z njiin rokoval, nakar mu je Mussolini predstavil najbližje odličnike. Medtem je ogromno število kinematografskih reporterjev in časnikarjev snemalo te prizore z vseh strani, Hitler pa je s kraljem in cesarjem na čelu sprevoda med sviranjem državnih himen obšel obe častni četi. V slavnostnem sprevodu po „Hitlerjevi cesti" Ta protokolarno slovesni vstop je bil razmeroma kratek in kralj iu Hitler sta se skozi monumentalni častni portal podala proti izhodu, kjer so bile kraljevske kočije. V prvo kočijo sta sedla Hitler ter kralj in cesar Viktor Ema-nuel. Sprevod v bajno razsvetljeno mesto se je začel Takoj pred novim kolodvorom se namreč začne tudi nova 40 metrov široka cesta, ki bo poslej nosila ime Adolfa Hitlerja. Nocoj je Hitler obenem z italijanskim kraljem in cesarjem s svojim vbodom v Rim slovesno otvoril to cesto. Navdušenje množice, ki jo štejejo najmanj na milijon oseb, je težko popisati, ker sc to z navadnimi besedami sploh ne da povedati. Kakor postaja, tako je tudi ves Rim v morju luči, in kakor da bi v soncu vihrale, tako se vijejo nad slavoloki in žarometi zastave obeh narodov. Sprevod jc bil sestavljen tako-let ,V drugi kraljevski kočiji sla se vozila Mussolini bi Ciano z Ribbentropom, v tretji kočiji pa Iles . Starace, v naslednjih kočijah pa ostali člani Hitlerjevega spremstva in italijanski odličniki. Ko je sprevod prišel na križišče nove ceslc z Ulicc piramid, je Hitlerja pozdravi! rimski župan princ 'Colona, ki se mu je tudi zahvalil, da je otvoril Rimu novo cesto. Mod nepopisnim navdušenjem se jc sprevod pomikal proti Kvirinalu, kjer so za Hitlerja kot gosta italijanskega kralja pripravljeni po-sebni apartomenti. glija, zaradi česar jc položaj Italije zelo okrepljen kakor se je okrepila Nemčija s priključitvijo bratov v bivši Avstriji. Toda Italija kljub temu ni stopila v britski politični sistem in zaradi tega ostane zveza med Rimom in Berlinom podlaga tudi za mediteranski položaj Italije. Ona je osvojila svojo afriško kolonijo z moralno podporo Nemčije in s pomočjo njene obnove, ki jo je začel in izvršil Hitler. Medtem pa sta se Anglija in Francija tako zelo zvezali po vojaški alinnci, kakor nista bili zvezani nitH^red svetovno vojno. In tako se voz evropske politike danes pomika na dveh oseh: Rim—Berlin in Pariz— London, ki pa nista povezani med seboj. Medtem ko sta se Italija in Francija v območju Sredozemskega morja in Afrije zbližali, je Nemčija .edina tned evropskimi velesilami brez svojih kolonij, ki si jih je po večini prisvojila Anglija. Potem imamo češkoslovaško vprašanje, iz katerega sta Francija in Anglija napravili neke vrste drugo Belgijo. Končno imamo zvezo, ki veže Pariz čez Prago s sovjetsko Unijo. Dokler bo tak položaj trajal naprej, ostaneta dve osi, dokler ne bo zadoščeno upravičenim težnjam rajha. Vendar pa italijansko-angleško prijateljstvo in možnost sporazuma med Italijo in Francijo pomenita sredstvo, da se evropska politika približa stalnemu miru. Zato je Italija^ v sedanjem momentu zelo važen činitelj v Evropi in naravnost ključ k vsej politični situaciji na kontinentu. In v tem momentu se bosta Hitler in Mussolini sestala, da v duhu prijateljskega zaupanja premotrita vse aktualne probleme.« V »Giornale dTtalia« (Rim) pa je napisal ravnatelj tega lista, Virginio Gayda, članek, v katerem poudarja solidarnost med Italijo in Nemčijo ter pravi, da prijateljstvo med obema narodoma ni nova pridobitev, temveč se je ta solidarnost med Italijo in Nemčijo pričala ob zedinjenju in je bila zaradi nerazumevanja v svetovni vojni prekinjena za nekaj časa. Po vojni pa je zopet moderna ideologija in politično delovanje sprijaznilo obe državi. Potrebo italijansko-ncmške solidarnosti je potrdila daljnovidna Mussolinijeva politika, ki se postavi proti onim, ki so hoteli Nemčijo ponižati in jo odstraniti iz vrst evropskih velesil. Nato je potrebno tega sodelovanja potrdila akcija, ki jo je storila Italija za ustvaritev novega italijanskega imperija^ prav tako pa tudi obe revoluciji, fašistična in nacionalistična, ki sta obe naperjeni proti komunizmu, nakar ie bil ustvarjen tudi trojni protikomunistični pakt. Moč te politike, ki sta jo sankcionirali dve revoluciji, je izražena v veliki voini moči Italije in Nemčje, ki imata skupaj 120 milijonov prebivalcev. Poskus ustvaritve demokratskega bloka, ki bi se postavil nasproti avtoritativnim silam, je propadel in tako so uničena vsa demagoška gesla in gre samo še za ustvaritev sporazuma med onimi silami, ki želijo braniti civilizacijo in mir. V tem delu sta ostala Rim in Berlin neokrnjena. Mesto Rim pričakuje voditelja nove Nemčije v najveličastnejšem okrasju Rim, 3. maja. AA. (Štefani.) O priliki Hitlerjevega prihoda v Rim je guverner italijanske prestolnice princ Colona objavil sledeči proglas! »Rimljani! Nocoj bo prišel v Rim fiihrer. Prišel bo v staro glavno mesto cesarstva. Pozdravite z vsem navdušenjem državnega poglavarja velikega nemškega naroda, ki je v odločilnih trenutkih podal fašistični Italiji konkretne dokaze svoje solidarnosti. Manifestirajte vsa svoja topla čustva in svoje zelje, ki so šle vedno za tem, da se čim bolj okrepe prijateljske £'/cze med obema velikima narodoma, ki imata skupne interese, skupne ideale in ki tesno povezana hočeta služiti miru in civilizaciji!« Rim, 3. maja. Prosvetno ministrstvo pod osebnim vodstvom ministra Alfierija mrzlično zaključuje delo, ki bo z najmodernejšimi sredstvi tehnike omogočilo, da bo svet mogel slediti poteku Hitlerjevega obiska Spored Hitlerjevega bivanja v Italiji Rim, 3. maja AA. (Štefani.) Danes opoldne je bil objavljen tudi nadaljnji spored Hitlerjevega bivanja v Italiji. .Intri ponoči bo Hitler odpotoval iz Rima v Neapelj v spremstvu nemških ministrov, kamor bo prispel 5. maja zjutraj. Na neapeljski železniški postaji bodo Hitlerja sprejeli in pozdravili italijanski kralj in cesar s piemoiilskim princem in italijanskimi ministri. Od postaje bo sprevod krenil proti pristanišču, kjer se bnsta kralj Viklor Ema nuel in Hitler vkrcala na križarko sCnurt. Nn tej ladji bosta prisostvovala veličastnim vojaškim vajam Italijanske mornarice, ki bodo prirejene na čast vodji nemškega rajha. V njunem spremstvu bo tudi italijanski predsednik vlade Mussolini. Vojaške vaje italijanske mornarice bodo trajale do poldne in popoldne. Po teh vajnh se bn Hitler v spremstvu italijanskega kralja in cesarja vrnil v Neapelj, kjer se bo ustavil v kraljevski palači Zvečer bo v Neaplju velika manifestacija pred kraljevsko palačo nn čast visokemu gostu. Po ve čerji v kraljevski palači bo Hitler prisostvoval slovesni gledališki predstavi v gledališču Son Carlo. Ponoči^se bo Hitler vrnil v Rim. Dopoldne t>. maja b-> veličasten sprevod po rimskih ulicah takoj za tem, ko bo Hitler zapustil v spremstvu italijanskega kralja in cesarja Kvi rinal. Popoldan je namenjen za obisk razstave v Augusteu, velik sprejem nn Kvirinalu in Kapftolu in veličastna večerna prireditev z narodnimi igrami in glasbenim sporedom, nastopom pevskih zbo rov in sprevodom italijanskih karabinjerjev nn konjih. 7 maia bo Hitler prisostvoval velikim letni «klm vnlam v Snnta Mnrlnell pri Rimu. Popoldne bo visoki gost obiskal zasebno nekaj rimskih mu- zejev v spremstvu Mussolinija. Zvečer bo italijanski predsednik vlado Mussolini priredil slovesno večerjo v Beneški palači, nakar bo velik sprejem. Za 8. maj spored predvideva zasebni obisk storili rimskih spomenikov v Osti,ji in okolici, za zvečer pa veliko predstavo na Mussolinijevem forumu, pri kateri bo sodelovala vojsko in gojenci fašistične akademije, ki bodo izvajali telovadne vaje. Za to predstavo bo na vrsti drugo dejanje VVagner-jevega dela Lohengrlna Svečanost bo ta dan končana z veličastno umetno razsvetljavo. .9. maja bo Hitler odšel iz Rima proti FlorenCi. Svojega visokega gosta bo pospremil do kolodvora italijanski kralj In cesar Viktor Emanuel, v Flo-renco pn bo z njim odšel predsednik vlade Musso lini. V Florenci bo Hitler počastil spomin na junake, ki so padli v svetovni vojni. Popoldne bo velika narodna svečanost, katero se bo ljudstvo udeležilo v zgodovlnslch toscansklh narodnih nošah Po ogledu mesta bo Hitler zvečer odšel iz Florenco ler se vrnil nazaj v Nemčijo. v Italiji, naj si bo po radiu ali po kinu in fotografiji. V Rimu se je poleg 374 italijanskih žurna-listov zbralo 130 nemških in 170 predstavnikov ostalega svetovnega časopisja. Dekoracija rimskega mesta pa je sedaj popolnoma dovršena. Posebna vladna komisija, ki se je ravnala po navodilih najvišje komisije za sprejem, ki ji napeljuje zunanji minister Ciano, je uresničila okrasitev Rima tako, dn gotovo še nikoli nobeno mesto na svetu ni nudilo take mogočne in obenem očarujoče slike. Višek vse dekoracije je osredotočen nn cestah, ki v dolžini 5 kilometrov tečejo od postaje Ostio do Kvirinala. po katerih se bo vozil Hitler. Trg pred postaio Oslio bo razsvetljen s svetilniki čisto novega tipa. Ob začetku nove ceste, ki veže lo postajo s tako-zvanimi imperialnimi cestami in ki nosi zdaj ime fiihrer jn nemškega rojil«, so dvigata dva velika pilono. ki nositn nemške, italijanske in rimske zastave, cesta soma pa poteka med nepretrgano vrsto rož. ki so aranžirane v vseh barvali in risbah, med katerimi se dvigalo visoke antene s prajiori. Zid Marka Avrelija in piramide Kaia Čestita, ki se dvigajo na koncu te cestp, bodo umetno razsvetljene od vef tisoč bokelj, ki bodo dvigale grandloZnost teh spomenikov store rimske veličine. Nn trgu Piramid bo velik oder, kjer bo pozdravil visokega gosta rimski guverner. Potom sledi Via Africa in 1'iazzn Raudusculana, bi bo razsvetljena i. bajno ožarjenlmi vodometi, kakršni so tudi na trgu Circo Massimo. Ob znanem obelisku. ki so ga Italijani pripeljali lani iz Aksuma In ki ho seveda tudi čarobno razsvetljen, sp bodo zbrali bojevniki afriške volne. Ob vhodu v Via dol Trlonft se dvigajo visoki Francosko-angteški korak v Pragi London, 3. maja TG. Z verodostojnega mesta potrjujejo, do je treba vsak hip pričakovati skupnega francosko-angleškega koraka v Pragi. Francoski in angleški zastopnik bosta svetovala praški vladi, da podeli sudetsKim Nemcem čim največ mogoče ugodnosti, ki so še združljive s celoto češkoslovaške države, da bi s tem odvzela Nemčiji tudi najmanjši povod za poosiriiev spora. Francoska in angleška vlada praški vladi zaenkrat ne bosta na-svetovall določenih ukrepov. Ni pa izključeno, da bosta to storili pozneje in izrazili svoja mišljenja, kako naj se zadovoljivo reši vprašanje sudetskih Nemcev. Med temi nasveti utegne biti tudi nasvet za preureditev češkoslovaške države v zvezno državo. piloni z rimskimi in hitlerjevskimi orli na vrhu. Tukaj se začenja sveta cona imperialnega Rima, nad katero vlada veličastni kolosej. Vzdolž cesto dei Trionfi so postavljeni visoki rimski kande-labri, na katerih bodo coreli veliki plameni plina. Pod niimi pn tečejo tribune, na katerih bodo sedeli gipdalci ob priliki vojaške revije v čast Hitlerju. Pobočja Palatinskega griča in vrh, ki se imenuje Antiquarium, bosta razsvetljena s plini živega srebra, kar sc jo zgodilo prvič na svetu in kar bo dalo luč. da si čarobnejše in skrivnostnejše ne moremo misliti. V ozadju pa bo slavolok cesarja Konstantina razsvetljen z ogromnimi reflektorji, da se bo jarko videla vsaka podrobnost, kolosej pa bo razsvetljen v vseh svojih značilnih črtah. Na drug način pa bo razsvetljena ulica deli' Impero. Ob vhodu v ulico so postavljeni v ogromni višini rimski prapori, ki bodo vsi razsvetljeni s snopi luči, vzdolž vse ceste pa so postavljeni visoki trinožniki, na katerih bodo goreli plinski plameni. Bazilika Maksencija, Palatin, Forum Ro-manum, cesarski forum ter trgi Trajana, Avgusta in Nerve bodo razsvetljeni v takozvani razpršeni luči, dočim se bo stolp del Conti dvigal ponoči iz temine po topli lufi bakelj in malih plamenfkov. Znana Piazza Venezia pa bo razsvetljena na nov način, da se bo palača Venezia čim lepše odražala od ozadja. Ves čas fiihrerjevega obiska v Rimu bo mogočno in bajno razsvetljen tudi Kvirinal s helio-lučjo, in sicer bodo arhitektonske črte kraljevo palače razsvetljene od 35.000 luči. S helio-lučjo bo razsvetljena tudi palača della Consulta. Via Nazionale in Via Ventiquatro Maggio sta okrašeni s piloni, ki nosijo po tri in pet anten z zastavami, ki bodo ponoči razsvetljene. Na trgu delFEsedra pa bodo na 22 metrov visokih antenah plapolale zastave rimskih okrajev. Ce hočemo meriti veličastvo dekoracije rimskega mesta v številkah, bodo trinožniki na Via dellTmpero. ki jih je 100, visoki 7 metrov. Kan-delabri na Via dei Trionfi, katerih je 80, merijo 10 metrov, medtem ko so piloni ob vhodu v to ulico visoki 18 metrov. Antene na trgu delFEsedra. so. kakor rečeno, visoke 22 metrov, piloni na Via Nazionale pa, katerih je 250, merijo 16 do 18 metrov. * Rim, 3. maja. Francosko-italijanska pogajanja, ki so bila zaradi Hitlerjevega prihoda v Rim prekinjena, se bodo nadaljevala 10. maja v Rimu. Dr. Stojadinovtč odpotoval v Sina*o Belgrad. 3. maja. AA. Danes ob 14.07 je ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič odpotoval v spremstvu pomočnika v zunanjem ministrstvu dr. Ivo Andriča in svojega kabinetnega šofa v zunanjem ministrstvu dr. Dragana ProtiSa ter šefa osrednjega tiskovnega urada dr . Koste Lukoviča iz Belgrada v Sinajo. Praga. 3. maja. AA. (CTK.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Kamilo Krofla je odpotoval snoči v Sinajo, kjer bo zastopal Češkoslovaško na zasedanju stalnega sveta Male zveze. Med drugimi ga na tein potovanju spremlja tudi načelnik oddelka za posle Društva narodov v zunanjem ministrstvu dr. Heidlis. Prometni minister v Budimpešti Belgrad, 3. maja. m. Prometni minister dr. Spaho jc nocoj odpotoval v Budimpešto, kjer si bo ogledal madžarske lovarne, ki izdelujejo železniški material. Dr. Korošec zastopa predsednika vlade in promeine&a ministra Belgrad, 3. maja. m. Kraljevski namestniki so na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra podpisali ukaz, po katerem notranji minister g. dr. Korošec zastopa predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča ter prometnega ministra dr. Spaha v času njunega bivanja v inozemstvu, Minister Miletič v Berlinu Berlin. 3. maja. A A. DNB: Jugoslovanski minister za telesno vzgojo naroda Miletič je obiskal včeraj voditelja nemške hitlerjevske mladine von Schiracha, ki je priredil kosilo na čast ministru dr. Miletiču. Na kosilu so bili še jugoslovanski poslanik v Berlinu dr Cincar Markovič, osebje našega poslaništva in številne ugledne nemške osebnosti. Baldur von Schirach je imel govor, v katerem je podčrtal simpatije nemške mladine do ministra tir. Miletiča in za Jugoslavijo. V svojem govoru je povabil jugoslovansko mladino, da naj se udeleži slovesnosti v Niirnbergu. Minister dr. Miletič sc je za pozdravne besede prisrčno zahvalil. f z ačitelfske s'«irf»c Belgrad. 3. maja. m. Prosvetni minister Maga-raševič je podpisai odlok, s katerim so postavljeni: dosedanja nastavnika meščanske šole, ki sta dodeljena gimnazijam, dr. Kajetan Gantar in Stanko Petelin za gimnazijska profesorja: dosedanji učitelji in pripravniki meščanske šole, dodeljeni gimnazijam, za suplente gimnazije: Zorka Autrata, Pavla Benkovič, Alojzij Bertoncelj, Vladimir Gaspari, Marija Kunrle, Kari Kožuh. Vladi-slav Kralj. Vladimir Močan, dr. Antou Ocvirk, Anka Pprtmš, Gabrijel Perpar, Anton Polenec, Janko Sevpr. Zlata Strelec, Ivan Štalec, Franc Vodnik, Silva Vogelnik, Zoro Vranešič, Alojzij Založnik, Mavricij Žgonik in Ivan Zika; dosedanji pogodbeni suplentl za redne suplente: Grozdana Rezek. Marijan Čadež. Stanislav Debevc. Alojzij Gerbpc. Viktor Hrovatitt, Janez .Tanžekovič, Vinko Kopač, Franjo Krušič, Josip Pavlica, D.jordja Pegam. Alojzij Poberaj, Leopold Resnik, Ivan Si-monič, Viktor Sonc in Julij Vrbič. Osebne vesli Belfirad, 3 maja. m. Z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic sta prestavljena Leopold Toplak, administrativni uradnik računovodstva železniškega ravnateljstva v Subotiei k računovodstvu železniškega ravnateljstva v Ljubljani, in Viktor Pompe, skladiščnik železniških delavnic v Kraljevu k železniški delavnici v Zagrebu. „Morgenblatt" v novih rokah Belgrad, 3. maja. m. Uprava konkurzne mase Jugoštampe v Zagrebu jo prodala dnevnik >Mor-genblatt«, ki izhaja v Zagrebu, ravnatelju Standard Electric Juriju Dornerju v Belgradu. Novi lastnik prevzamo : Morgenblatt« dne 1. julija t. 1. * Befflrnd, 3. maja. m. Danes ob 13 je bil pred kraljevskimi namestniki zaprisežen novo Izvoljeni cerkveni poglavar jugoslovanskih muslimanov reis ul ulema Fehim Efendiju Spaho. Župan dr. Adlešič potuje v Ameriko k otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu Uprava Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu je, kakor smo že poročali, povabila ljubljanskega župana g. dr. Jura Adlešiča k otvoritvi Jugoslovanskega vrta, ki bo 15. maja, G. župan je vabilo sprejel in bo odpotoval v Cle-veland v četrtek, 5. maja, z opoldanskim vlakom, ki vozi naravnost v Genovo. Tam se bo vkrcal na oceanski parnik »Rex«, ki bo priplul v New York dne 13. maja zvečer. — V Cleveland bo prispel 14. maja zvečer. Pred svojim odhodom v Ameriko je imel gosp. župan dr. Adlešič na snočnji seji občinskega 6veta naslednji poslovilni govor: Dne 15. maja bo v Clevelandu otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta, združena z slavnostjo, ki se je udeleži vlada Združenih držav ameriških, Tone Kralj: Pozdrav Dar mesta Ljubljane mestu Clevelandn države Ohio in mesto Cleveland s svojimi najvišjimi predstavniki. Ker je ta prireditev jugoslovanskih izseljencev doslej največja in tudi prva, ki 6e je uradno udeleže najvišji dostojanstveniki države, kakor podpredsednik Unije Garner, sedanji in bivši guverner države Ohio, župan z mestnim svetom elevelandskim, senatorji, kongresmani, župani in mestni sodniki ter množice naših izseljencev, sem smatral za svojo dolžnost, da sem v sporazumu in z odobritvijo nadrejenih oblasti sprejel vabilo uprave Jugoslovanskega kulturnega vrta in sem sklenil udeležiti se kot predsednik mesta Ljubljane, prestolnice staTe domovine, ter za naše izseljence in za ves naš narod zgodovinsko važne prireditve. Naši rojaki se silno vesele te velike svoje slavnosti in »Ameriška Domovina« je 2. aprila objavila velik oklic z zaključkom, »da bo proslava otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v resnici največja proslava, katero je naš narod v Ameriki doslej doživel.« Trdno sem prepričan, da tudi mestni 6vet smatra vabilo na tako pomembno prireditev za prav posebno čast, ki jo je Ljubljani kot glavnemu mestu Slovencev izkazalo po številu slovenskega prebivalstva največje mesto onkraj morja in po številu slovenskega prebivalstva sploh drugo največje mesto slovenskega prebivalstva. Naši rojaki 6o 6e v tem mladem velemestu tako uveljavili in postali tako važen činitelj, da sta jim država in meslo poklonila zemljišče za Jugoslovanski kulturni park, ko je država v ta namen darovala 63.000 dolarjev, mesto Cleveland pa 15.000, skupaj torej približno 3,900.000 dinarjev za dograditev kulturnega vrta, ostanek 11.000 dolarjev so pa zbrali naši izseljenci sami. S tem velikim darilom so uradne Združene države ameriške naš narod odlikovale prav ob 20. obletnici naše osvoboditve, ki imajo zanjo posebno velike zasluge, tako Združene države ameriške same, kakor tudi njih nesmrtni prezident Wil- Akad. slikar Matej Sternen: Jurij Vega Dar slovenskih mest univerzi v Pittshurgu za iugoslovansko dvorano 6on. Moj odziv na častno vabilo torej velja predvsem izrazom naše trajne hvaležnosti Združenim državam ameriškim, za našo svobodo padlim Američanom in dobrovoljcem naše krvi, zlasti pa velikemu borcu za pravico Wilsonu, hkrati bom pa v imenu Ljubljane izrazil hvaležnost sedanji vladi Združenih držav ameriških, prezidentu Rooseveltu, državi Ohio in mestu Clevelandu za dobrohotno naklonjenost našim Tojakom. Pred mojim odhodom na ta doslej največji praznik našega naroda v Ameriki se spomnimo tudi velike ljubezni naših izseljencev in njih požrtvovalnosti za staro domovino v vsaki 6tiski in sili. Omenjam samo njih prizadevanje za našo univerzo in njihove žrtve za druge kulturne namene ter njihove zasluge za naše narodno gospodarstvo, ko so s svojimi od ust pritr-ganimi prihranki vzidali našemu zadružništvu ogelni kamen. Z ginjenostjo pa moramo pomisliti, da so ameriški izseljenci našim najbednejšim žrtvam svetovne vojne, našim slepcem z darilom nad 600.000 dinarjev omogočili varno zavetje v Domu slepih. Ko bom v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v imenu Ljubljane kot glavnega mesta stare domovine izkazal čast in hvaležnost zvezdnatemu praporu Unije, naj tudi na našem mestnem magistratu zaplapola zvezdnati prapor, ki 60 nam ga naši rojaki kot dar Slovenske narodne zveze prinesli iz Amerike že leta 1919. Revni smo in ne moremo tako povrniti, kakor bi radi, vendar pa ponesem s 6ehoj nekaj od srca danih majhnih daril. Središču ameriških Slovencev, mestu Clevelandu, daruje mesto Ljubljana statueto Toneta Kralja »Slovenko« na podstavku, izrezanem iz hrastovega stebra mostišča praprebivalcev Ljubljane. Naj s tem, od večtisočletne starosti počrnelim lc6om iz temeljev glavnega mesta Slovcncev pokažemo mlademu velemestu Clevelandu svojo prastaro tradicijo, ki sega tja v mitično dobo. Za predstavnike ameriških oblastev in' naših organizacij vzamem s seboj nekaj propagandnih daril, predvsem pa »Kroniko slovenskih mest« in albume s slikami iz vse Slovenije kot dar mesta Ljubljane, ki naj nc zgreši svojega namena ter zbudi zanimanje za obisk naših krajev. Naše mesto je za Jugoslovanski kulturni vrt že darovalo soho Ivana Cankarja, ki ni imela sreče, vendar pa 6edaj tudi njegov spomenik stoji poleg kipov škofa Barage, vladike-kneza pesnika Petra Petroviča Njegoša in goriškega slavca Simona Gregorčiča, toda želim tudi, da bi se prav tako nam posrečilo povabiti Ameriko in naše rojake na podobno prireditev v Ljubljano. Kakor sem obveščen, nameravajo slovenski sadjarji in vrtnarji v kratkem pričeti akcijo za počastitev našega rojaka in ameriškega kulturnega pionirja Franca Pirca, ki je utemeljitelj našega sadjarstva in tudi ameriškega sadjarstva in poljedelstva, zato pa Pire ni samo zaslužen za ameriško civilizacijo, temveč ima tudi znaten delež pri zidanju temeljev današnjega ameriškega blagostanja. Ob proslavi Franca Pirca bo torej prilika, da povabimo naše rojake in Ameriko. Katedrala znanosti, kakor Pittsburg s ponosom imenuje svoj grandiozni vseučiliški nebotičnik, že nekaj let pripravlja jugoslovansko dvorano. V sporazumu z našo univerjo darujejo slovenska mesta za to dvorano akad. slikarja Božidarja Jakca portret največjega slovenskega pesnika Prešerna in akad. slikarja prof. Mateja Sternena podobo tudi v Ameriki znanega slavnega našega učenjaka Jurija Vege, ki ju izročim univerzi v Pittshurgu s prošnjo za čim večje upoštevanje naše kulture in lepot naše domovine. Globoko 6e zavedam velikega pomena svojega pota, zato pa ob slovesu tudi upam, da me bodo spremljale želje mestnega sveta in vsega prebivalstva, naj bo moj obisk Amerike v korist našega mesta in naše države ter vseh Slovencev to in onstran morja. Ob zaključku vas prosim za pooblastilo, da ponesem našim bratom čez morje prisrčne pozdrave našega mesta, predstavnikom mesta Clevelanda, države Ohio in vseh Združenih držav ameriških pa „ako očarljiva je sveža in nežna koša — kako neizogibno potrebno je milo, ki jo neguje! najlepšo zahvalo za naklonjenost, izkazano našim bratom s podaritvijo Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki naj zbira naše brate, da obujajo spomine na staro domovino ter gojc naš jezik in kulturo, ter tako ta lepi park kot zbirališče naših rojakov ustvari novo srčno vez z našo domovino. Naj ta pot tudi zopet utrdi v svetovni gospodarski krizi omajano zaupanje izseljencev v našo zanesljivost, prav tako naj pa pripomore do novih čim tesnejših stikov naših bratov z našim mestom in domovino, da bomo še bolj trdno povezani v veselju in stiski, mi in naša mladina — za vse čase! Božidar Jakac: France Prešeren Dar slovenskih mest univerzi v Pittshurgu za jugoslovansko dvorano "•m KINO UNION leleff. 22-21 lavni Škandal (Theodora wird vvild) V glavni vlogi lepa Irena D urine Premiera ob 16, 19.15 in 21.15 uri Film, ki je bil nagrajen sk ogromnim svetovnim uspehom I Briljanten siže, sijajna igra, interesantni in zabavni za-pletljaji drže gledalca v napetosti od začeika do konca ter nudijo slehernemu prav klasično filmsko zabavo! Slovenija v italijanski reviji Znana in pri nas žc zelo razširjena italijanska ilustrirana revija L'Iiiustrazione italiana je svojo obširno številko, ki jo jc izdala za prvi maj, posvetila enoletnemu jubileju jugoslovansko-italijan-skega prijateljstva. Ze v naslovni podobi je poudarjena ta ideja s podobo jugoslovanskega admirala Pončiča v Rimu, ki se klanja neznanemu junaku. Redna številka prinaša 6icer v podobah zanimivosti dne, tako bivanje italijanskega kralja v Milanu in Paviji, slavnosti ustanovitve mesta Rima, ustanovitev novega mesta Pomezia, svatbo v Tirani, sprejem angleškega vojnega ministra in priprave za Hitlerjev sprejem v Rimu, toda glavna vsebina je posvečena edinole prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo. Na naslovni strani 6ta podobi prvega pakta, sklenjenega med Mussolinijem in Pašičem 27. januarja 1924, spodaj pa obisk italijanskega zunanjega ministra Ciana pri našem min, predsedniku dr. Stojadinoviču, ki sta podpisala drugi pakt (1937). Uvodne besede je napisal Rino Alessi o prijateljstvu in novih dejstvih, kjer poudarja nujnost skupnega življenja dveh naTodov, sosedov, ki imata enake interese od Brennerja do Drave. »Meje 60 svete, pri njih ne gre za razgovore, temveč za obrambo«, navaja geslo Mussolinija, ki ni prišel razdruževat evropske narode, temveč združevat. Slede podobe kraljevega namestnika princa Pavla, ministrskega predsednika Stojadinoviča in slika, ko Mussolini in Stojadinovič z gospo prisostvujejo paradi v Rimu pri zadnjem obisku jugoslovanskega ministrskega predsednika. Cela stran pa je posvečena življenju našega mladega kralja Petra II,; tu je portret v kraljevski obleki, pa tudi skupine pri igri na prostem. Dr. Stojadinovič kakor tudi minister Ciano sta številko pozdravila s posebnimi izjavami. Minister Ciano piše: >25. marec XV in 25. marec XVI (to je 1937 in 1938) eno leto skušnje je potrdilo vrednost belgrajskega pakta, ki jc -dokazal, da je odlično sredstvo za sporazum in sodelovanje dveh prijateljskih narodov«. Od tu naprej so članki posvečeni posameznim delom naše širše domovine, tako zmagi pri Kumanovem, osvo-bojenju Južne Srbije, jugoslovanski trgovini in nujnosti sodelovanja z Italijo, pri katerem eo lepe slike našega planšarstva, ovčereje, splavarstva, elektrarne Falc itd. Posebni članek govori o Belgradu nekdaj in sedaj, o jugoslovanski literaturi (Umberlo Urbani), kjer je slovenska književnost predstavljena v simpatični luči in po številu, kolikor pač more majhen članek izčrpati tako obširno tvarino. Prešernu daje naslov slovenskega Petrarca, pri Levstiku poudarja protiavstrijsko tendenco Martina Krpana, zlasti njegovo delo za slovenščino, ter končuje z Zupančičem, ki ga visoko ceni. Članek ponazarja izmed slovenskih umetnikov podoba pesnika Prešerna, Lepe so slike z razstave italijanskega portreta v Belgradu, ki jo je opisal Vinaver. Tem slikam pa slede slike iz življenja posameznih narodov v Jugoslaviji. Izredno lepe so naše gorenjske narodne noše: Tri lepe Kranjice, mlada Slovenka v narodni noši z originalno avbo, obšita z zlatom, ter bohinjski pastir. Druge slike predstavljajo življenje v Bosni, Južni Srbiji, Črni gori in Dalmaciji. Lepa je Slovenka v čolnu na Blejskem jezeru, ali slovenska družina pred bohinjsko hišo. Ob članku o bogastvu lesa v Jugoslaviji je tiskana stara slika planine Komne ter košnja pod Triglavom. Posamezne banovine kažejo tu v besedi in podobi svoje lepote in bogastvo, lako zlasti savska, pa tudi dravska pod naslovom »Visitate banato della Drava!« kjer imate Dobrno, Rogaško Slatino, Slovenke v narodnih nošah, ki nosijo sveče k darovanju, blejsko golfišče ter načrte hiše družbe za golf, ki je vsa v gorenjskem narodnem slogu tako glede na zunanjščino kakor tudi notranjščino. Posebno stran o Ljubljani je napisal A. Gaber ter kaže v sliki lepo panoramo, dvorišče magistrata in zunanjščino nunske cerkve. Slede oglasi za Bled, Jalovec, Kranjsko goro, pa tudi »Slovenec« in »Slovenski dom«. Tako smo skušali vsaj malo opozoriti na izredno bogato in z največjimi simpatijami pisano posebno številko svetovno znane italijanske revije, posvečene Jugoslaviji, pa tudi v veliki meri Sloveniji. Morda Slovenija še v nobeni podobni številki, ki jc izšla v inozemstvu, ni bila tako lepo in po vrednosti predstavljena, kakor v tej italijanski reviji. — Vsa znamenja kažejo, da je italijansko prijateljstvo vedno tesnejše ter da si iskreno prizadevajo spoznati naše kraje in naše probleme ter navdušili svoje državljane na čim večji obisk k nam. Ta jugoslovanska številka » Illustrazione Italiane« je lahko za zgled vsem podobnim podjetjem ter moramo biti uredništvu hvaležni za lepo majniško darilo, zlasti pa za lepe besede o Sloveniji, ki jc Italiji najbližja in najtesnejša soseda in ima največ vzrokov, da bi bilo prijateljstvo tudi nadalje trdno in resnično iskreno. Zadnja pot dr. Matjašiča in njegovega sinčka Kamnik, 2. majnika. Nepozabni nam g. dr. Mavricij Matjašič je ležal še na mrtvaškem odru, ko se je davi ob pol ene preselil za svojim očetom v nebeško domovanje še njegov najmlajši sinček, očetov ljubljenček, štiriletni Mihec. Revček je odšel takoj za očetom, kar je bil lako hudo prizadeli družini, zlasti trpeči materi, še en udarec več. Ni čuda, da je ves Kamnik prisrčno sočustvoval z zapuščeno družino. Že precej pred napovedano uro so se začeli zbirati pred hišo žalosti številni pogrebci od blizu in daleč. Ob pol štirih popoldne jc ob številni asistenci opravil cerkvene obrede pred krsto kamniški dekan in častni kanonik g. Matej Rihar. Pevski zbor pa je zapel pred hišo ža losi in ko. Nato je krenil sprevod, ki je pred njim kamniška godba igrala žalostinke, čez Glavni trg po Samostanski ulici na Zale. Vse je bilo do solz ganjeno, ko so pred očetovo krsto ne^li tudi krsto njegovega sinčka. Pred obema krstama pa so možje nosili vence in cvetje. Bil je veličasten sprevod in pa tako pretresljiv, da kaj takega človek le redko doživi. Poleg hudo preskušenih svojcev in sorodnikov je šlo veliko zastopstvo pokojnikovih stanovskih tovarišev - zdravnikov. Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je zastopal g. Ivan Avsenek. OUZD v Ljubljani, čigar zdravnik je bil rajni, je zastopal predsednik I'r. Kremžar z ravnateljem dr. Bohincem in šef-zdrav-nikom dr. Drobničetn ter veliko skupino uradni-štva. Socialni oddelek banske uprave v Ljubljani je zastopal načelnik g. Anton Kosi, okrajno načel-stvo g. dr. I). Maraž in okrajni zdravstveni referent g. dr. J. Pole. Poštno ravnateljstvo je zastopal ravnatelj g. dr. Vagaja z večjim številom uradnikov poštnega ravnateljstva V sprevodu smo videli zastopstvo vojske in drugih državnih oblasti. 1/, Kranja, kjer jo pokojnik rastel in se šolal, je prihitelo zastopstvo prijateljev in sošolcev z g. dr. Megušarjem, g. Gorjancem in g. prof. dr. Zbontar-jem. Mnogoštevilna pa je bila množica domačinov z g. županom Novakom. Društveniki društva »Kamnik.: so šli pod svoio zastavo, šli so zastopniki gasilcev in velika množica ljudstva. Ta sprevod je pričal, kako priljubljen je bil rajni in kako ga je vse spoštovalo in ljubilo. I'o blagoslovitvi krste v žalski cerkvi je zopet pevski zbor zapel lopo žaloslinko, nato pa je bil opravljen poslednji obred na pokopališču. Iskren prijatelj pokojnika in njegove družine župnik iz Most v Ljubljani — g. Jenko Mihael — sc je ob odprtem grobu |>oslovil od svojega dolgoletnega prijatelja dr. Mavrici ja s krasnim, v srce segajo-cim govorom. Ta govor je bil tako pretresljiv, da sc je zarosilo vsako oko. Pevski zbor je zapel poslednjo poslovilno žaloslinko in šc enkrat smo po-kropili krsto z rajnim tir. Matjašičem. Pokojniku naj Bog dodeli večni mir in pokoj Mi ga ohranimo v najlepšem spominu 80 let Katarine Malijeve Častitljivo starost osemdesetih let je dobri Bog dal doživeti gospe Katarini Mali iz Tržiča, katera jc že nad 30 let zvesta naročnica »Domoljuba«, »Bogoljuba« itd. Katarina Mali je v Tržiču znana kot nekdanja go-stilničarka »Pri Ton-cu« in soproga usnjarskega mojstra Jurija Malija, ki kljub 6voji visoki starosti šc sedaj dela v usnjarski tovarni »Runo« kot jubilant, ker v usnjarski stroki deluje že šestdeseto leto. Katarina, rojena Demšar, ki jc rodom iz Ho-tovelj pri Poljanah nad Skofjo Loko, je bila oskrbnica na Visokem na sedanjem domu Tavčarjevih 17 let, V letu 1893 je v Tržiču prevzela tedanjo Kališnikovo gostilno, pozneje imenovano »Pri Ton-cu« na Glavnem trgu. Kot skrbna gospodinja in vzorna krščanska mati je skupno z možem Jurijem vzgojila in izšolala tri sinove, od katerih najstarejši slovi kot delovodja usnjarske tovarne »Runo«, drugi je profesor v Ljubljani, najmlajši pa sc pri belih menihih vsak dan spominja pri najsvetejši daritvi svojih domačih. Bogoljubna v svojem življenju, spoštovana v značajnosti, naj šc dolgo uživa čast visoke in čislane starosti. Ipf vŠ:".'-'^ - H lis \ 11 f 1 .m Kaj pravite ? Pariški katoliški dnevnik je objavil uvodnik »Le gout du risque — veselje do tveganostiv katerem pravi: Sedanji rod ljubi neznano in je vsak čas pripravljen, du se 2 dušo in telesom zavzame za neznano, temno bodočnost. To veselje nad nevarnostjo in slast nad negotovostjo posebno označuje tisto mladino, ki starejših noče nič poslušati ter jih presoja le z neljubeznivim prezirom. Naj-prvo je šport tista panoga, v kateri se izživlja zelja po nevarnem življenju. Pomislimo na čolnarjenje v lahkih zložljivih čolnih po deročih rekah ali na smučanje po ostrih strminah. Ta mladina sovraži ravna in gladka pota, utrle steze, ona prezira tako imenovanega meščana, ki svoje življenje krog in okrog trdno zavaruje. S posmeškom govori o takem »iivotarjenju* in ima rajši trdoto in neugodje. Po njenem okusu je, da spi pod šotori. da si sama kuha v gozdu in da potuje cele dneve v soncu in dežju. Nagnjenje k tveganosti jo je tako prevzelo, da stavlja na kocko ne le svoje zdravje, ampak ludi svojo bodočnost in celo svojo dušo. Možje tradicionalnega reda imajo nekakšen strah pred to mladino. Sklicujejo se na prastaro človeško modrost in opominjajo to mladino k zmernosti, k modrosti, k previdnosti. Vendar naj bi katoliški vzgojitelji tudi to mladino skušali doumeti. V njej je mnogo dobrega skritega: ona hoče nositi odgovornost, pripravljena se je žrtvovali. Drzna in pogumna je, kadar je treba kaj novega preizkusiti ali uveljaviti. To dobro jedro je vredno spoznati. Same tožbe nad »sodobno mladino* ne bodo nič pomagale in nič koristile. Ravno ta mladina je potrebna strumnega vodstva, iskrene ljubezni. Treba ji je pojasniti in ji polagoma pokazati, da je nekdo, čigar osvojitev pomenja največje tveganje in zahteva največ poguma. In ta nekdo je Kristus. Gotovo zelo težka naloga in je vprašanje, če bo katoliška vzgoja to nalogo znala rešiti. čisto gotovo ni slučajno, da so novodobna gibanja fašizma, komunizma, rasizma predvsem ml a d i n s k a. gibanja. Kaj pravite, ali ne zato, ker so mladino znala zajeli? — Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25 naproša vso župne urade, da ji blagovolijo vposlali slike vojnih ej>omenikov. Blagovoli naj se navesti tudi datum odkritja in koliko imen je vklesanih Nadalje prosimo za sporočilo, kdo je izdelal načrt in kdo je spomenik postavil ter koliko je veljal. — Sprejem rezervnih častnikov v orožniStvo. Poveljstvo orožništva v Belgradu potrebuje večje število rezervnih častnikov, da izpopolni z njimi orožniški častniški kader. Reflektanti morajo imeti čin podporočnika in morajo biti telesno popolnoma sposobni. Sprejeti bodo na dveletno poskusno službovanje samo taki, ki izpolnjujejo vse pogoje po razpisu v »Službenem vojnem listu« št. 13, stran 577—580 in ki 60 rojeni po 1. novemRru 1910. leta. Prošnje je poslati poveljstvu orožništva v Belgrad najkasneje do 31. t. m. »Službeni vojni list« je interesentom na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju in na vsaki orožniški postaji. — Društvo za ceste sporoča, da je za idejne osnutke za razstavo »Cesta« priznalo II. nagrado osnutku g Rika Beraneka in III. nagrado osnutku g. Mira Bohinca Za osnutek znaka »I. jugoslovanskega kongresa za ceste« pa je priznalo I. nagrado osnutku g. Lojzeta Ivana Žagarja. — Oče in sin skupno v smrt. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah se je zgodil žalosten slučaj, ki je povzročil v okolici veliko razburjenje. Martin Fajs, 58-letni posestnik, ee je v duševni zmedenosti obesil Ko je prišel njegov 19-letni sin Jože v sobo in našel očela mrtvega, ga je tako presu-nilo, da je sklenil sam iti v smrt. Poiskal je za-bojček mišnice, ki so jo imeli doma. in je zaužil precejšno količino strupa. Našli so ga nezavestnega, ga takoj prepeljali k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč in se mu je posrečilo rešiti fanta smrti. Njegovemu očetu se je omračil um, ker je bil povabljen na sodišče kot priča. — Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani. Zadnje novosti: Antvveiler, GroBstadt fiir Christus. 167 str., nevez 3« din. — Bocks, Obcrnatur und erziehender Religionsunterricht. 120 str., nevez. 24 din. — Bopp, Zvvischon Pastoral-theologio und Soelsorgevvissonsthaft. 162 str., nevezano 3-1 din. — Brocke, Die Apostelgeschichte in der Bibelstunde. 101 str., nevez. 22. din. — Egenter, Von cliristlicher Elirenhaftigkeit. 172 str., nevez. 39 din. — Erkelenz, Unseres Herrgotts leanette Mac Donald in Nelson Eddy zooet v Ljubljani v triumfalnem glasbe- BELI JORGOVAN Radi ogromne dolžine filma so predstave 16, 19 in 21.15 uri in ljubezni Kino Matica 21-24 Koledar Sreda, 4. maja: Varstvo sv. Jožefa; Florijan, mučenec. Četrtek, 5. maja: Pij V., papež; Irenej, škof. Novi grobovi + Na Bučki pri Krškem je umrla Komljančeva mama v starosti 78 let. Pogreb bo v sredo. Bila je žena in mati, kakršne vzgaja živa vera. Od 9 otrok jih živi še šest. Vsi so že preskrbljeni. Eden je duhovnik-župnik v Prečni. Ena hči je učiteljica, druga poštarica; dve sta omoženi. Najmlajši sin Ludvik gospodari na domu. Mnogo je trpela v življenju. Bog ji bodi bogat plačnik! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f* V Mariboru je mirno v Gospodu zaspal gospod Peter Lapornik, učitelj v pokoju. Pogreb bo v četrtek, 5. maja, ob 3 popoldne izpred mrliške veže na Pobrežju. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- Na Mirni je mirno v Gospodu zaspala gospodična Pavla Arko, poštna upravnica. Pokopali jo bodo v četrtek ob 10 dopoldne na pokopališču sv. Helene na Mirni. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Gornji Radgoni je umrl g. Ivan Jaušovec, tesarski mojster, star šele 42 let. Rajni je bil vzoren krščanski mož, vnet član katoliških organizacij in gasilske čete. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef greučice«. Osebne vesti — Izpit za specialista za ženske bolezni in porodništvo je napravil z odliko dr. Franc Novak, volonter v ženski bolnišnici v Ljubljani. Čestitamo! — Pogodbena pošta Ivanjkovci je dodeljena gospodični Kanižaj Jolanki. = Preveden je v rezervo bivši peh. stotnik I razr. Vekoslav Terček. = Ostavka na drž. službo je bila sprejeta topniškemu stotniku II. razr. Jožefu Habjaniču in Ivanu Frutu. = Upokojeni so kapetan bojnega broda Miroslav Štumberger, strojni podpolkovnik Rudolf Kune in peh. podpolkovnik Juro Vuble. = Odlikovan je z redom jugoslov. krone III. razr. kapetan bojnega broda Miroslav Štumberger. Novost pri uporabljanja kreme za čevlje sedaj 8 praktičnim odskočnim pokrovom frohliche Schar. Eine Handvoll Mes9buben-Ge-schichten. 173 str., vezano 39 din. — Eusebius, Kirchengeschichte. 501 str., vez. 94 din — Graber, Christus in seinen Iloiligen Sakramenten. 182 str., nevez. 39 din. — Kremer, Die Kirche der fort-lebende Christus. 111 str., nevezano 20 din. — Schulte, Seelsorge am Seelsorger. 179 str., vezano 60 din. — Schulte, Heilige Arbeit. Gedanken tiber das Wirken des Mannes im Weltreich und im Gottesreic.h. 139 str. nevez. 24 din. SANOPED v čevljih in nogavicah uniči vse mikrobe. — Žrtev podivjanosti. Iz Razkrižja nam poročajo: Mlad fant Anton Malec 6e je vračal domov. Ko je bil že blizu domače hiše, sta se na kolesih pripeljala proti njemu brata Matija in Štefan Lu-skovič. Malec ju je v šali vprašal, zakaj ga ne pozdravita. Ltiskoviča sta pa skočila s koles in Malca brez vsakega drugega povoda napadla. Matija, star komaj 17 let, je zasadil nož Malcu in sicer dvakrat v hrbet, tretjič pa v roko. Malec se je z vzklikom: »Zabodla sta me!« zgrudil na tla. Domači so slišali ta vzklik in stekli ven. Našli so Toneta v mlakuži krvi. Hitro so ga prenesli v hišo, kjer je prišel toliko k zavesti, da je povedal, kdo ga je zabodel. Njegovo stanje je obupno. Brata Luskovič se nekje skrivata, pa ju bodo orožniki kmalu prijeli. — V Gorico—Trst za 2 dni z avtom 14. maja. Vpisujemo do 7. maja. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Vaše zdravje zavisi od stanja vaših zob, zato morate za ohranitev istih sodelovati z dnevno nego ust in zob. Dnevna nega z Odolom ohrani vaše zobe zdrave do pozne starosti. — Pomemben praktičen izum pri uporabi kreme za čevlje. Naša domača tvornica, ki izdeluje prvovrstno »Ilirija« kremo za čevlje, je uvedla posebno praktično, patentirano novost pri svojih škatlicah, tako da na en pritisk pokrovček odskoči, vendar pa ostane isti še vedno pritrjen na škatlici. To je posebno važno zaradi tega, ker se je pri odpiranju pokrov do sedaj dostikrat pokvaril ali pa izgubi!, zaradi česar se je krema hitro posušila. Tej pomanjkljivosti je sedaj konec, ker bo ta novost pripomogla k temu, da se krema ne bo več izsušila. Gospodinjam pa bo mnogo prihranjeno, ako bodo uporabljale kremo s to praktično novostjo. Ljubljana V sredo, dne 4. maja 1938. Gledališče Drama: Sreda, 4. maja: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Četrtek, 5. maja: Nočna služba. Red Četrtek. — Petek, 6. maja, ob 15 uri: Na ledeni plošči. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Izven, — Sobota, 7. maja: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Sreda, 4. maja: Madame Sans Gene. Red Sreda. — Četrtek, 5. maja: Don Juan. Red B. — Petek, 6. maja: zaprto. — Sobota, 7. maja: Trubadur. Premiera. Premierski abonma. Predavanja Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije, podružnica Ljubljana. Vse člane in članice vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo predavanja g. Šinka o novelizaciji obrtnega zakona. Predavanje bo drevi ob 20 v beli dvorani Uniona. Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost jutri v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da ?e udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi. Naše dijaštvo KongregarJja akademikov pri oo. jezuitih ima drevi točno ob 20 svoj šmarnični sestanek. Vhod na porti, Zrinjskcga c. 9. Novi tovariši prijazno vabljeni! — Prefekt. Lekarne Nočno službo imajo: mr. Leustek, Re,-.ljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Kuuiviur, Vic. Poizvedovanja Mala papiga, zelena, razume na ime Niko, je ušla. Kdor jo najde, dobi nagrado. Pristavec Franjo, Erjavčeva cesta 4 a. Gospod v spremstvu dame, ki je ob priliki veselice nižjih mestnih uslužbencev dne 30. aprila pri Mikliču zamenjal siv površnik, naj ga odda pri vratarju hotela Metropol, da se izogne posledicam, ker je dobro poznan. Tvs»«m« 1/APožar nad Anglijo«. c Snaženje in delna obnova uradnih prostorov mestnega poglavarstva. Zaradi čiščenja in delne obnove uradnih prostorov mestnega poglavarstva v dneh 4., 5. in 6. maja odpade posdovanje in sprejem strank pri predsedniku mestne občine, magi-stratnem direktorju, mestnem tajniku in mestnem računovodstvu Stranke, ki so za te dni povabljene, naj se zglasijo po 6. maju med uradnimi urami. Vložišče in upravništvo bo v navedenih dneh poslovalo v sobi št. 6. c Spopolnitev ordinacijsko opreme mestnega fizikata. Mestna občina razpisuje dobavo mikroskopa s pripadajočimi laboratorijskimi sredstvi in svetilke za ultravioletno obsevanje. Ponudbe je vložiti vključno do 15. maja na mestnem poglavarstvu. Kino Metropol »Izgubljeno mesto«. c Neznosne razmere v velikem Celju. Včeraj so prihajali v našo podružnico kar po vrsti prijatelji našega lista ter nas prosili, naj v njihovem imenu In v imenu vseh celjskih okoličanov, ki spadajo v veliko Celje, napišemo ostro kritiko radi zapostavljanja Cedja. Poštne razmere eo tako mize me, da ne zadoščajo niti podeželskemu trgu, kaj šele velikemu industrijskemu mestu, ki daje državnim ustanovam velike dobičke, ki pa nima še danes spodobnih aparatov, niti zadostnega števila poštnih moči Taki kraji, ki so 9koro v mestu, ne dobivajo dnevne dostave, ker ni na poŠti razpoložljivih moči. Poštarji, ki so rndi prenapornega dela skoro uničeni, eo zboleli, radi tega je dostavljanje pošte neredno, kar vzbuja veliko nevoljo med občinstvom. Na celjski pošti manjka več moči, ki so nujno potrebne, katerih nastavitev pa so vedno odiaša. Prepričani emo, da se bodo te neznosne razmere, ki upravičeno razburjajo občinstvo, kmalu zboljšale. Mestna hranilnica ljubljanska Na svoje seji dne 3. maja je odobril mestni svet ljubljanski računski zaključek mestne hranilnice ljubljanske, iz katerega posnemamo: Kot smo že poročali, je lani hranilnica oprostila velik del svojih vlog. Skupno je bilo lani oproščenih vlog 129.5 milij. din, od tega pa so vlagatelji dvignili le 23.9 milij. din, tako da je ostalo starih vlog nedvignjenih 105.6 milij., ki so pa s tem postale vloge, ki so vedno izplačljive vlagateljem. Obenem pa so tudi naraščale nove vloge, ki so znašale ob koncu leta 1936 46.15 milij. din, do konca 1937 pa so se povečale na 95.15 milij. din. Tudi v tekočem letu se je dvig vlog nadaljeval in je znašal samo v prvih 4 mesecih t. 1. dotok novih vlog 45.5 milij., od tega v oprilu letos 10.15 milij. din. Bilanca za 1937 izkazuje v primeri z letom 1936 v celoti (staro in novo poslovanje) povečanje vlog od 373.2 na 379.0 milij. din. Istočasno je hranilnica odplačala tudi velik del svojega reskonta, katerega stanje se je lani znižalo od aprilu letos 10.15 milij. din. Med aktivi je znašala gotovina 57.36 (52.0), naložbe v denarnih zavodih 17.4 (26.8) milij. Stanje vrednostnih papirjev se je povečalo od 31.74 na 36.16 milij. Tudi menična posojila hranilnice so lani narasla od 3.24 na 8.4 milij. Zmanjšala pa so se hipotekama posojila od 21.8 na 15.05 milij. Občinska posojila so narasla od 75.4 na 80.9, posojila v tek. računu pa od 167.7 na 168.06 milij. V računu zgube so znašali odpisi inventarja in nepremičnin 3.4 (3.0), upravni stroški 2.9 (2.54) in davki 0.66 (0.68) milij. din. Od obresti je imela hranilnica dohodkov (ob odbitju pasivnih obresti) 8.74 (9.6) milij. din. Dobiček po vred-nbstnih papirjih radi dviga tečajev v znesku 3.6 milij. din je hranilnica prenesla v posebni rezervni zaklad za tečajno razliko pri vrednostnih papirjih. Poslovni prebitek v znesku 1.145 (1.124) milij. din je bil pripisan splošni rezervi, ki je s tem narasla na 13.54 milij., vse rezerve pa od 23.9 na 26.0 milij. din. Na seji občinskega sveta dne 3. maja je prvi podal poročilo o položaju mestne hranilnice ljub- ljanske župan g. dr. J. Adlešič. Iz njegovega poročila posnemamo, da je ravno pred 2 leti začel sedanji občinski svet energično akcijo za razčišče-nje položaja mestne hranilnice ljubljanske. Na podlagi posojila Drž. hipot. banke in razpisanega 6% obligacijskega posojila mestne občine je začela hranilnica s 1. decembrom 1936. oproščati vloge, na kar je na mah ponehal pritisk vlagateljev in so začelo dotekati nove vloge. S 4. aprilom 1938 je storila hranilnica zadnji korak k normalnemu poslovanju ter se je odrekla zaščiti, oprostivši vse vloge. Poslovanje zadnjih 4 tednov kaže, da se hranilnična uprava ni prav nič prenaglila. Predsednik upravnega odbora mestne hranilnice in član mestnega sveta g. dr. J. Kamušič je nato še podal nekaj številk o poslovanju zavoda. Hranilnica je do krize zbrala 478 milij. din vlog in je bila največji denarni zavod po višini vlog v Sloveniji. Ko je prenehala dajati posojila, se je šele videlo, v kako odlični meri je podpirala stavbno delavnost tako zasebnikov kakor tudi raznih občin. Z uspešnim delom sedanje vlade in na prizadevanje obeh slovenskih ministrov dr. Korošca in dr. Kreka ter bana dr. Natlačena je uspelo prebroditi mestnim hranilnicam v Ljubljani, Celju in Mariboru krizo ter so začele hranilnice vedno več izplačevati vlagateljem. Tudi pri kreditnih zadrugah se poraja novo življenje. Samo Drž. hip. banka je dala trem slovenskim mestnim občinam 53 milij. din posojila, Narodna banka in Poštna hranilnica pa sta dovolili slovenskih denarnim ustanovam nad 250 milij. din posojil. Ta veliki denarni dotok v Slovenijo ni ostal brez uspeha. Največji prirastek novih vlog ima v Sloveniji Mestna hranilnica ljubljanska: 138 milij. din. Važen mejnik za naše gospodarstvo je, da se je dne 4. aprila letos odrekla mestna hranilnica zaščiti. Uspeh tega koraka ni izostal. Od oproščenih vlog je bilo do danes dvignjenih samo 8.8 milij. din t. j. niti 5%, istočasno pa so znašale nove vloge 11.2 milij. din. Če primerjamo stanje pred letom dni in danes, vidimo, kako velik napredek je bil storjen v zadnjem času. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—100.50 (100.25), agrarji 62.75 denar, vojna škoda promptna 482.50—183 (482.50), za konec maja (483, 482.50), za konec junija (482.50), begluške obveznice 94,-94.25 (94.25, 94), dalm. agrarji 92 50—92.75 (92.75), 8% Blerovo posojilo 98.75—100, 7% Blerovo posojilo 94—94.25 (94.25, 94). 7% stab. posojilo 99.25—100 (99.50). Delnice: Narodna banka (7350), Priv. agrarna banka 230 denar. Žitni tre Novi Sad. Pšenica bč. 210—212.50, srem. 210—212, banaška 205—211, bč. potiska 212—216. Moka bč. in ban. Og. Ogg 310—230, 290—300, 270 do 280, 250—260, 220—230, 125—130, srem. in slav. Og Ogg 307.50—317.50, 287.50— '297.50, 267.50 do 277.50, 247.50—257 50, 217.50—227.50, 125—130. Tendeca stalna, promet srednji. Sombor. Pšenica bč. 210—212, bač. okol. Sonibor in srem. 210—212, gornje bačka 212 do 213, slavonska 213—215, ban. 208—210. gor. ban. 210—212, bačka ladja kanal 213—215, bačka ladja Begej 211—212, bačka banaška šlep 213—215. Oves bač. srem, in slav. 157.50—160. Ječmen bač. in ban 63—64 kg 150—155, bač. spomladanski 67— 68 kilogramov 180—185, baranjski isto. Moka bač. Og, Ogg 310—320, 200—300, 275—285, 250—260. 220- 230. 130—135. Otrobi bač. in srem. 115—117.30. Tendenca čvrsta, promet 20 in pol vagona. Cene živine in kmetijskih pridelkov Na sejmu v Kranju dne 2. mnja 1978. Voli T. vrste din 6, II vrste li. Tukaj bo velikansko bojišče. Matematično natančno je preračunano, kako bodo nastopala letala, ki so jih tjakaj spravili iz vse srednje Italije. Ta letala, ki jih bo 300, bodo napadala luko, ki so v njej zasidrani transportni parniki. Na te parnike pravkar vkrcavajo sovražne čete, kar bodo letala skušala preprečiti. Prav tako bodo letala napadla zraven ležeče mesto, kjer je mnogo prometa in ki je samo na sebi važno prometno križišče. Tukaj je tudi mnogo skladišč in važnih poslopij. Ta vaja ima za podlago zamisel, da tega mesta in njegove luke ni mogoče obstreljevati ne s topovi ne s strojnicami, da mu nc morejo do živega ne vojne ladje ne pehota. Napad bo začela večja skupina bojnih letalcev na svojih lahkih in naglih bojnih letalih. Ta letala bodo nenadno prihrumela nad mesto in luko ter bodo s svojimi strojnicami sejala smrt in zmedo med vojaki, ki naj bi se vkrcavali na ladje. Komaj bodo ta letala izginila za obzorjem, ne bo pretekla minuta, ko bodo prihrumela strašna težka bombna letala raznih tipov. Ta bombna letala bodo sipala ogenj in jjogin na luko, mesto in na ladje v Iuki. Bombe bodo vse napolnjene s 6trašno eksplozivnimi snovmi. Takoj za prvim valom bo privršal drugi val. Vsi bombniki bodo obenem metali bombe. Vsa- ko letalo bo vrlo najmanj 4 bombe, nekatera letala jib bodo imela seboj tudi jx> 10. Kakor hitro bo minil drugi val s svoj« grozo, bo že prigrmel tretji, četrti in tako dalje do popolnega strašnega konca. Bombe bodo padale na poprej določene cilje, da se tako, tudi izkaže, kako znajo italijanski letalci meriti. Ogenj strojnih pušk 7. lovskih letal, ki bodo nenadno napadla, ogenj iz strojnic na bojnih letalih, metanje bomb, sploh vse bo ravno tako, kakor bi bila prava vojska. Italijani naznanjajo, da jim ni zgolj do tega, da bi Hitlerju pokazali, kakšno moč imajo v svojem letalstvu, marveč hočejo ob tej ugodni priliki poskusiti tudi nekaj, česar doslej še niso poskusili. Kakor je bilo že povedano, so letala prišla 6kupaj od vseh strani srednje Italije. Letalska oporišča od Viterba do Capue, ki jili je 10, so poslala semkaj svoje aparate, ki bodo sedaj prvikrat skupaj nastopali. Tukaj bodo vsa letala združena v novo veliko enoto, ki bo pod skupnim poveljstvom. Zanimivo pa je, da bodo povelja brezžično švigala navzgor s tal. Poveljnik bo stal na zemlji ter bo brezžično veleval letalom v zraku, kako naj se ravnajo. Takega poskusa, kakršnega bo gledal pri Furbari Hitler, Italija še ni videla. Vojaški strokovnjaki pa bodo na tleh budno pazili in šteli ter tehtali, kakšne uspehe je letalsko obstreljevanje imelo na mesto in luko. Zlasti natanko bodo gledali, kako so posamezni letalci merili in zadevali. Močno bodo pazili tudi na to, kako se bodo posamezne jate letal zgrinjale skupaj in kako se bodo naglo razprševale, če bi bil ogenj s tal zanje prehud in prenevaren. Kadar bo treba, se bodo torej letala zgrnila skupaj, ali pa se bodo razpršila. Nazadnje bodo pa opazovali, kateri tipi letal bodo hitreje dosegli svoj cilj. Letalska bitka pri Furbari bo brez dvoma velikanski dogodek, ki ho obrnil vso pozornost nase. Splača se o tem pisati, ker nam daje mnogo misliti. Pri Santu dn Loupu blizu Borde na špansko-francoski meji so barcelonske čete, kot poslednji odpor, na povratku razstrelile most z dinamitom so ški št. 119. Ura maščevanja V gradu je bilo le še malo brambovcev. Ni bilo nobenega poveljnika več, ker je Front de Boeuf med tem že izdihnil, de Bracy jc bil ujet, templar pa je ušel. Vendar so se nor-manski hlapci, ki so Saše ob vsaki priliki gnjavili in jih mučili, borili t obupnim pogumom. Niso se bojevali, kakor da bi še pričakovali rešitve, pač pa zato, ker so vedeli, da ne bodo deležni nikake milosti. Medtem je ogenj grad vedno bolj požiral. Končno so plameni udarili skozi vse špranje iu luknje na dan. Takrat se je na enem izmed velikih vogalnih stolpov prikazala postava stare ženske. Bila jc Ulrika, hči Torquila Volfgangerja, ki je s svojima rokama zažgala grad. v katerem je preživela svoja otroška leta, da bi tako maščevala smrt svojega očeta in svojih bratov. Kakor peklenski furiji ii frfotali njeni razmršeni lasje in z razprostrtima rokama je zrla svoje uničevalno delo. Iz oči ji je sijala blaznost. Iu v občutku dovršenesa maščevanja je kakor nekdanji sa-skaldi prepevala divje in grozne bojne pesmi. Marija Rasputinova, hči sibirskega, zloglasnega Rasputina, ki je 'tako nesrečno vplival na nekdanjo carsko družino, je brez sledu izginila. Povsod po Ameriki, kjer je bila v poslednjem času v cirkusih nastavljena, jo brez uspeha iščejo Križanka „Maj tt 1 i 3 1 r ? 8 3 1o n 1 H i3l 12 if 33 bi I pr Sfc 31 »9 vo Kr Vil Us Ur k«. "t p» <<9 TI j« 5*3 HM rs n rr »6 H p«. rs r° it | t 1 F ur 6t 68 69 1 I* 1 Za 20 milijonov lir draguljev z letalom vred zgorelo Poročali smo že, da je zgorelo veliko italijansko letalo, ki se je z 19 svati vračalo iz Albanije v Italijo. Sedaj se je izvedelo, da je z ljudmi vred zgorel tudi veliki zaklad draguljev, biserov in de-mantov, ki jih je albanski dvor poslal nazaj raznim pariškim in dunajskim trgovinam. Ti so namreč zbrali za albanskega kralja celo zbirko draguljev, da si iz njih izbere darilo za svojo nevesto. Česar si ni izbral, je vrnil. In prav nesrečno letalo je neslo blago nazaj. Sedaj je vse skupaj zgorelo. Demanti so zgoreli, medtem ko se je zlato in platina stopila. Med grmenjem topov rojeni otročiči Španski list »Heraldo de Aragon« poroča 23. aprila tole dogodbo z bojišča pred Tortoso: Zgodilo se je v kraju Rocquetas blizu Tortose. Ko so tamkaj divjali še hudi boji, ko so še grmeli topovi in so regljale strojnice, so se v kraju Rocquetas, ki je nekako predmestje Tortose, rodili štirje novorojenčki. Ti otročiči so bili še v kraju Rocquetas, ko je tjakaj vdrla prva četa Francoviii vojakov. Vojaki so kaj kmalu zvedeli, kaj se je zgodilo med bojem. Takoj so začeli pripravljati vse potrebno, da bi bili vsi štirje novorojenčki čimprej slovesno krščeni. Ker oltarja in krstnega kamna ni bilo pri roki. so pripeljali velik tank, ki je potem služil za oboje. Krstil pa je vse štiri male Špance vojaški kurat polka lahkih tankov. Za botre |>a so bili poveljnik polka ter še trije drugi Častniki. List v zvezi s tem naglaša, kaka razlika je med španskimi belimi in rdečimi četami. Rdeči sejejo povsod kri in požar, medtem ko beli s takimi dejanji med prebivalstvom oznanjajo krščansko kulturo. Ni čuda, veli list. da so Francove čete povsod zmagovite, ker se bore za veliko ideale^ kakršnih im rdečim manjka. Vodoravno: 1. večji kraj na Dolenjskem, 10. jioveličujoča slavnostna pesem, 12. večji levi pritok Zgornje Tungueke, 14. švicarski kanton, 15. druga beseda za kretnjo, 16. najlepši mesec, 17. druga beseda za lijak, 18. srbsko moško krstno ime, 19. italijanska nota, 21. vrh nad Jesenicami, 22. ženska oseba iz svetega piema, 23. vprašalna členica, 24. tuja beseda za bajko, 25. viden izraz naklonjenosti, 27. vrsta mastne zemlje, 28. vzklik veselja, 29. tuja beseda za cerkveno prekletstvo nad brezbožnikom, 30. oblika pomožnega glagola, 32. egiptovsko božanstvo sonca, 33. preprosto leseno orožje, 35. vodna tvorba, 33. skrajšana vprašalna členica, 37. najdaljša jugoslovanska reka, 38. vzhodni krivoverec, 40. del dneva, 41. mestno nočno zabavišče, 43. večji pritok Volge pri Nižjem Novgorodu. 44 sodobna poljska politična osebnost, 45. skrajšano moško krstno ime, 46. druga beseda za gol, 47. skrajšano moško krstno ime, 48. druga beseda za lepo vedenje, 50. vrsta maščobe, 51. turški naslov, 52. tuja beseda za mostno podpor-njo, 53. visoka gora v zahodni Mali Aziji, 54. izraz pri kartanju, 55. naslovna oseba iz Svensonovih mladinskih povesti, 56. tuja beseda za zadolžnico, 57a. župna vas južno od Ljubljane, 59. začetni črki imena in primka največjega slovenskega pisatelja, 60. ud družine v otroškem govoru, 61. visoka gora v 6everni Grčiji, 62. večja reka v zahodnem Turkeelanu, 63. večji kraj blizu Ljutomera, 67. namizna igra, 71. druga beseda za bojevnika, 73. močvirni plin, 74. važen del telesa, 75. narečna oblika za prašiča, 76. ud izumrlega naroda. Navpično: 1. del stavbe, 2. tuja beseda za izdajo, 3. velika reka na Češkoslovaškem, 4. visok hrib pri Zidanem mostu, 5. manjša država v Združenih državah Severne Amerike, 6. druga beseda za log, 7. gnojna tvorba na koži, 8 boginja slabe vesti pri starih Grkih. 9. tuja beseda za nasprotnika, 11. vrsta žgane pijače, 13. Boccacciova zbirka novel, 20. Chateaubriandova romantična povest, 21. tuje žensko krstno ime. 24. italijanska narodna jed, 26. pristaši neke stranke, 28. dežela v južni Afriki. 31. tuja beseda za izpah, 34 prebivalec dela Južne Amerike, 37. druga beseda za sukača, 39 slovenski sodobni socialni književnik, 41. ruske narodne pripovedke, 42. druga beseda za bo-rilca, 48. predstojnik samostana, 49. grška sveta gora na Ilakidiki, 54. pomemben sloven. cerkveni skladatelj. 55. primorska členica. 57. predlog s to-žilnikom, 58 druga beseda za morskega roparja, 63. važno pristanišče na zahodni obali Finske, 64. vrsta močnega zvoka, 65. trgovski izraz za predplačilo, 66 del soda, 68. grška črka. 69 sodobni slovenski skladatelj, 70. skrajšano žensko krstno ime. Rešitev križanke: Stolp Vodoravno: 1. mat, 4 Oti, 7. porok. 9. Osaka, 11. ata, 12. Kepa. 13. ton, 14 Tot, 16. Orel. 18 Una, 19. Rude, 20. ras. 22. aga, 23 Icor. 26 raza, 29 sveča. 30 obala. 31. Anam, 32 Jona, 33. jor, 36. Uri, 38. Peko, 39 Lojz. 41. pav, 42. okop. 43. ali, 45. ime, 47. dama, 49 šah. 50 pelod, 51. enota, 52 Atala, 53. Kazan. Navpično: 1, motor. 2. ara, 3 tok, 4. osa, 5 tat, 6. ikona, 7. pat, 8. Keres, 9. opera, 10. Ana, 15. Turgenjev, 16 oda, 17. Ing, 18. umazanija 23. iva, 24. oča, 25. Ram, 26. roj, 27. A bo, 28. Ala, 31. oko, 35 rokada, 36. ulomek, 37. rop, 38 pamet, 40. Zlata, 41. pipa, 44. Ihan, 4fi. Ela, 47. Dol, 48. ena, 49. šoz. Krema za čevlje je nedosegljiva v kvaliteti. Radio Programi Radio Ljublianai Srcc/a, J maja: 12 Po domače (plošče) — 12.45 Poročila - 13 Napovedi — 13.'.*) Plošče — 14 Napovedi — 1« Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (g. dr. Anton Doliuar) — 18.10 Dolenjska mesta v dobi merkanti-lizma (g. prof. Janko Jarc) — 10 Napovedi, poročila — 19.30 Nae ura — 19.50 Letošnji deeji dnevi (g. Vojko Jagodic) - 211 Prenos iz Maribora. Cesar Franck: Blugri, oraitorij. Solisti: Zlata Gjungjonac, Jelka lgli-čeva, Vida Zamejif-Kovičeva, Jean Franci, Avgust Živko, Aleksander Koiaclo, Anton Petrovčič. Zbori: Olasbeua Matica. Maribor, Moški zbor pevskega društva «Jadraiw, Slov. pevsko društvo »Maribor . Orkester: Glosbena Matica in vojaška godba 45. pp. Dirigent: Janez Ev. Gašparič. Četrtek, 5. nwio: 12 Mojstri lahke glasbe (plošče) — 12.45 Poročila -- 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — IS Koncertne suite (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 1!) Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura. — 1P..V» ITvod v prenos — 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani: Mozartova opera Don ,In:iu> — v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukniar) — v II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi> Si eda, I. maja: Belgrad: 20 Operne arije, 20.30 Humor, 21.80 Nar. pesmi — Zagreb: 20 Ljubljana — Praga. 21 Orkester iu zbor, 22.15 Ravetove klavirske skladbe — fariaca: 20 Ples. gl., 21 Chopinove skladbe, 22 Pokrajinski zbori, 22.35 Pihala — Sofija: 19 \Vagner-jeva i>: era •Tanniiiiiiser — Budimpešta: 19 Armenski večer, 20.15 Igra, 21.50 Ork konc., 23.10 Ples. gl. — Trst-Milan: 21 Citre — Rim-Bari: 17.15 Vok. konc., 21.30 Valčki, 22 Pihala — Dunaj: 20 Francoska gl., 21 Mladinski konc., 22.20 Za.b. kouc. — Hamburg-Mona-Ic.ovo: 19.10 Ples. gl. — Vratislava: 20 Pihala — Stras-bourg: 20.30 Konsarvatorijski koucert iz Metza. Četrtek, 5. maja: Belgrad-Zagreb: 20 Nar. pesmi, 20.:» Simf. konc., 22.20 Ljubljanski godalni kvartet (samo bolgrajska postaja) — Praga: 19.35 Lahka gl., 20.25 Igra, 21 Ork. konc. — Varšava: 20.10 Zab. gl., 22 Komorna gl. — Sofija: 19.30 Ork. kouc., 20.45 Vokalni konc.. 21.30 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 19.30 Clg. ork,, 20.;sn Poknrjeve skladbe, 22 Plošče, 23.30 Ja/.z — Trsi- Milan: 21 Opera — Rim-Bari: 17.15 Izmenjava programa ■;. Rio de Janelrom, 21 Igra, 31.30 Koncert ljubiteljev glasbe — Dunaj: 20 Prenos iz Prcdarlske, 21,10 I'1'itznerjcva simfonija, 22.20 Zab. konc. — Berlin: 20 Ples. gl. - Hamburg: 20.10 Leharjova opereta »Ciganska ljubezen« - Lipsko: 20 Draždanska filharmo-ni ia — Monakovo: 10.10 Operetni kone., 21 Sramli in solisti — Strasbourg: 1.0.30 Klavir, 20.30 Lahka gl„ 21.30 Duet, liart', 21.40 Bacholotove skladbe. MALI OGLASI V matih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-lovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši tuusek za malt >glas Diu 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa miokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50 /.u pismene odgovor* glede malih oglasov treba priložiti znamko •fc'f * < -mM* »i; - iluzbeiteejo Mizar mlajša moč. za notranjo opremo, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 7068 (a) Trgovski zastopnik prevzame zastopstvo za kolonialno blago v Ljub-tjani z avtom, proti proviziji. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod >Sigurna eksistenca« 7044 Učenko z dobrim spričevalom — sprejme »Bonboniera« Resman pred glavno pošto. ' (v) tlužbodobe Več čevljar, pomočnikov za stalno delo, sprejme takoj Grilc & Komp., čevljarstvo Novo mesto (b) Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj za stalno Reflektantt naj se zgla-sljo osebno. Zamik, Gajeva 9 (b) Dve pletilji •se sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiši. — M. Krovinovid, LuščtO 45 kod groblja, Karlovac. popusta na vse pralno blago za obleke in perilo, posteljno perilo, odeje, zastore, preproge tekače i. t. d. nudi F. L G 0RIČAR, Ljubljana, sv. petra c. 29 Več pomočnikov slikarskih in pleskarskih, sprejme takoj Tomazin Viktor, soboslikar, Novo mesto (b) Potnika kateri že potuje, sprej mcm. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Perilo, kape« št. 6991 (b) Postrežnico za popoklno sprejmem. -Kopač, Gajeva 3 Ljubljana (b) Zaradi preselitve ugoden nakup za birmo, 10—15% popusta, ure, zlatnina, jedilni pribor — pri A. FUCHS, zlatar, — šelenlturgova ulica št. 4 Začetnico za mešano trgovino z znanjem nemščine, sprejmem. Plača 300 din. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Začetnica« P 7048 Praktikant znanjem nemščine tn strojepisja., ee sprejme. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo referenc in prepisi spričeval je poslati v upravo »SI,« pod »Banka« št. 7029 (b) Žgalec za keramično specialne peči se sprejmo s 15. majem 1938. - Ponudbo z navedbo udejstvovanja na prejšnjih službenih mestih in curri-eulum vitae poslati upravi »Slovenca« pod »Dravska banovina (keramika) 744«. Prodam 20 oralov zemljišča, hišo z mesarijo in gostilno, na prometnem trgu, tudi na hranilne knjižice. Vprašati : Kuželj, Kozje (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasua stavbišča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestvo. Pojasnila pri inž. Miklau Otmar, Brežice. Gosposko sobo jedilnico in spalnico v novodobnem baročnem slogu, kvalitetno dolo, brezkouku-renčno, poeeni proda Tovarn.'! Muienšek, Celovška cesta 258. (g) Cvetlični med domač, nudi nujceueje J. Menart, Domžale. (1) »BRENNABOR« dvokolesa so svetovnega slovesa! Modelov odličnih Izbira bogata pri ICLEINDIENST & POSOH Maribor Aleksandrova 44 Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica riTffffijJffl KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. Nova trgovina Ljubljana - T»rJeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Kočijo lahko, dobro ohranjeno -kupim. Zemlč Alojz, Ponikve Vldem-Dobrepolje, Kuharico porfektno, sprejme boljSa. privatna hiša. Starost do 10 lot. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalna služba« št, 7050 (b) W ■ 31 Nisem plačnik za dolgove ki jih naredi kdorkoli na moje Ime. - Gustav Kra-ševec, učitelj, Uršna se-la pri Novem mestu (o) Brez posebnega obvestila. + Za vedno je dne 3/ maja odšel od nas naš dobri soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod PETER LOPARNIK učitelj v pokoju, imcjitelj reda Sv. Save V. stopnje po mučni bolezni, vdan v voljo božjo, v 65. letu starosti. — Pogreb ljubljenega pokojnika bo v četrtek, dne 5. maja 1038 ob 1-5 izpred mrtvaške veže na Pobrežju. Maribor, Ljubljana, dne 3. maja 1938. Žalujoči: Marija, soproga; Len por. Konjcdič, Vlado, otroka; Albin Konjcdič, zet; Zora roj. Macarol, snaha; Marjan in Borut, vnuka. r DRVA REMO IV.JCHUM 9 0LCNISKA C C I TA Cvetlični med trčen nov, zdravilni, najfinejši, kante po 30 kg 450 din, kante po 10 kg 150 din - franlso poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani •• priporoča bledim slabotnim osebam POSTELJNE MREŽE Izdeluje tn sprejema rabljene v popravilo najee neje ALOJZ ANDLOVIC Gregorčičeva ulica 6, pri Napoleonovem spomeniku Srajce, kravate hlače, nogavice, moške in damske, ravnokar došle — v veliki izbiri in še vedno najceneje pri I. Tomšič — Sv. Petra cesta 38. (1) Parketni odpadki in odpadki od žage, popol noma suhi, so najcenejšo kurivo. Ivan šlška, tovarna parketov, Motelkova 4, Telefon 22-44. (1) VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni - v Ljubljani TELEFON ŠTEV. 25-73 KOLESA znamke v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri H. SUTTNER LJUBLJANA, Aleksandrova 6 Zahtevajte brezpl. ceniki Ugodni platilni pogoji I \tanoianja IŠČEJO: Stanovanje sobe ln kuhinje, v bližini garnizljske bolnišnico — išče stranka brez otrok. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7077 (c) ODDAJO: Dve trisobni stanovanji sončni, z vsemi prittkli-naml in centralno kurjavo v Dvorakovi ulici 10 , i so oddasta. Ogled od pol 10 do pol 12. — Vselitev 1. avgusta 1938 (č) Stanovanje dve sobi, kabinet, prltlk-line - oddam s 1. junijem za 450 din. Milčtnskega št. 47, Sp. Šiška (0) Štirisobno stanovanje udobno ves komfort in prltlkllne, oddamo za avgustov termin. Kersnikova 7, Ogled od 11—15 v I. nadstropju (č)' ODDAJO: Lepo sobo takoj oddam. Verstovško-va 11 (š) + Naša srčno ljubljena zlata hčerka, sestrica, teta, gospodična Pavla Arko poštna upravnica na Mirni je danes po kratkem trpljenju mirno in Pogu vdano umrla. K zadnjemu počitku jo spremimo v četrtek, dno 5. maja 1938 ob 10 dopoldne na pokopališče k Sv. Heleni na Mirni Molite zanjo! Mirna, Sodražica, dne 3. maja 1938 Žalujoči starši, bratje, sestre In svak t V globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest. da jc naša nad vse dobra in ljuba mama, tašča, stara mama, svakinja in teta, gospa Marija Jost roj. Ledi dne 3. maja ob 1 zjutraj, po daljšem trpljenju, okrepčana s sv. zakramenti, v 83. letu starosti, umrla. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 5. maja. Ob 2 popoldne bo v Vojniku blagoslovitev krste, ki jo bodo prepeljali ob pol petih popoldne na mestno pokopališče in jo položili v družinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 6. maja v župni cerkvi v Celju. Celje, Uranau, Trbovlje, Ljubljana, Vojnik. dne 3. maja 1938. Žalujoče družine: Jost - Kullich - Ledi. Hugo Wasts 37 Zlato večnega Juda Ros Silberstein je bil prepričan, da je veličina Izraela zvezana z veličino Rheingoldov. nad katerih rodbino je Večni razlival svojo naklonjenost. Toda na nesrečo je tistih petnajst let miru po versajski pogodbi in kriza spet načela razgovore in prerekanja o finančnih nhukih Rheingoldov. Vse to je začelo izpodkopavati njihovo moč in očitno so pri tem dobivali njihovi tekmeci. Oblast Rheingoldov bi mogla vzpostaviti spet samo vojna, ki bi zajela vse države in bi jx>vzro-čila, da bi časi, ki jih napovedujejo preroki, nastopili pet stoletij prej, kakor pa, če bi razvoj tekel mirno. Elias Silberstein je vedel, da zastopa v Buenos Aire.su Rheingolde banka Blumen, Mauricio Kohen pa Mayerbeere. Roš je bil bolj naklonjen Blumenu, čigar družabne in politične zveze bi lahko veliko koristile, kadar bi izbruhnila nova vojna, kadar bi bilo treba vreči tudi Argentino v velik! požar kakor lutko iz voska. Tak je bil položaj tiste dni, ko je Marta Blumenova zamislila načrt, da bo izrabila vpliv, ki fa je njen oče imel v New Yorku, za to, da mu odo spet dovolili priti v sinagogo in da l>odo izobčili Kohena. Med petindvajsetim nadstropjem Banke Blumen, kamor je Marta prenesla svoj glavni slan, in med šestdesetim nadstropjem zgradbe_ na Madison Avenue, v New York Cityju, kjer je imel svoje prostore Elias Silberstein, so Izmenjali nekaj ši-friranih brzojavk. Nekega opoldne je Eva, žena ne\vyorskegn roša, prinesla možu kosilo kakor po navadi. Prinesla je rezino mesa, nekaj Irdega sira, črnega kruha, krožniček mezge in vrč čaja. Poleg tega pa še dnevnik, v katerem je z rdečim svinčnikom očrtala kratko poročilce. Roš je bil mršav človek. Njegova koža je bila tako sladka in nežna, da ee je zdelo, da se bo zdaj pa zdaj raztrgala kakor smetana na skledi mleka. Med jedjo je prebral v listu brzojavko iz Wa-ehingtona: »Mornariško ministrstvo je odločilo, da se morajo vse enote izvidniškega brodovja, ki imajo svoja oporišča na Atlantskem morju, prestaviti v Tiho morje.« Ministrstvo je dodalo nekaj pripomb, da bi zmanjšalo važnost tega povelja, ki je za poučene ljudi kljub svojemu nedolžnemu videzu vsebovalo sliko o zelo napetem položaju. Ce so Združene državo zbirale svoje brodovje na zahodni obali, je bilo pač zato, ker so se bale, da bi nenadno ne izbruhnil spor z Japonsko. Ce ne bi USA imela svojih ladij v Tihem morju, bi pri vojni napovedi nekaj drznih japonskih mornarjev med tistimi šoferji ali naselniki, ki jih v Združenih državah kar mrgoli, lahko vtihotapili v Panamski kanal staro barko, polno di-namita in z njo razstrelili zapornice ter atlantskemu brodovju zaprli ta prehod. Ce bi se tis zgodilo, potem bi ne bilo za ameriško brodovje več nobene druge poti kakor skozi Magallanovo ožino. Brodovje bi prišlo na tiho-moVsko obalo šele potem, ko hi Japonci z bombami porušili vsa severnoameriška pristanišča. Roš ee je rodil v New Yorku, vendar se je čutil izkoreninjenega kakor Eremija v senci vrb na bregovih babilonskih rek. Njegove miall so letele čez morja tja do obljubljene dežele in veter Izpod oblakov mu je v ušesih prepeval pesem o slavnem izpolnjenju preroki). Na robu mize med krožnikom z medom in med rezino mesa je imel knjigo, ki je ljudem njegovega rodu prav tislo, kar jc kristjanom »Hoja za Kristusom \ Imel je »Zapisnike »ionskih modrecev«. Stran, ki je bila slučajno odprta, ee je začuda ujemala z vsemi okoliščinami. Vsak stavek na njej je bil nauk za silo ali nauk o modrosti ravnanja. »Po vsej Evropi in po vseh drugih zemljah moramo s pomočjo Evrope izzvati upore, razprtije in sovraštvo. Moramo biti vedno pripravljeni in sposobni, da vsakemu nasprotovanju odgovorimo z napovedjo vojske proti državi, ki si upa prekrižati našo pot. Ce 6e bo pa ta sosedna država poskušala združiti e kako drugo proti nam, moramo odgovoriti s tem, da razvnamemo svetovno vojno.* To so ti zapiski velevali dolgo let pred 1914. S svetovno vojno eo računali in njen začetek določili sionski modreci, določili so ji pa tudi cilje: krščanska Rusija naj se spremeni v grozotno orožarno brezboštva. kjer ee bo kovalo orožje za vse, ki se bodo hoteli boriti kjerkoli na svetu proti Kristusu. Prav v tem zvezku je roš imel vezan govor, ki ga je 1880 govoril veliki rabin Francije: »Ze osemnajst stoletij se naši modreci z neutrudno vztrajnostjo bojujejo proti Križu. Teh osemnajst stoletij so imeli v oblasti naši sovražniki. Sedanje stoletje in bodoči veki pa bodo naši. Danes je desetič po tisoč letih zagrizenega in neprestanega boja z našimi sovražniki, da so se na tem pokopališču okrog groba Simeona Beli Jeliuda zbrali izvoljenci iz vsakega rodu med izraelitskim narodom, zbrali zato, dn se sporazumejo o sredstvih, s katerimi bodo maščevali velike grehe, ki jih neprestano delajo kristjani. Vsaka vojna, vsaka revolucija, vsak politični ali verski pretres nas približuje tistemu trenutku, ko bomo dosegli najvišji, zadnji cilj, za katerim ležimo.. ,c Vojna iz 1914. ki je trajala več kakor štiri leta in ki je uničila deset milijonov vojakov, je bila navadna praska v primeri s tistim, kar bi lahko razvnela mršava, brezkrvna roka Elia Silbersteina. Svetovna vojna jo bila majhen obmejni spopad. Njegova vojna pa bi bila spopad dveh civilizacij, bole in rumene: Buda z Mohamedovo pomočjo proti Kristusu. Ona vojna je samo načela temelje krščanskega svela. la pa 1)1 pomedla vse države in narode ter jih zapisala smrti in oblasti velikega Goljufa. In sinagoga bi zavladala v Tokiu in v Ne\v Yorku. Iz kadečega se kamenja katoliških svetišč hi začeli rasli zidovi novega Jeruzalema. Roševa roka, šibkejša kakor otroška roka, bi lahko še lo julro zanetila svet. Koliko slame, dlake in pepela so premleli državniški govorčini v VersailleHii in po vseh kotih zemlje, bodisi da so vedeli ali da niso vedeli, da delajo za Kahal. Kak študent, kak neznan delavec, poslušen povelju kateregakoli izmed treh tisočev kahalov, ki so bili pod oblastjo nevvjorŠkega, bi bil lahko zagrešil usodno dejanje Principovo v Sarajevu, s tem, dn bi ubil kralja ali ministra Toda zanesljiveje jc bilo spletkariti med narodi s pomočjo agencij, ki so bile kahalu poslušne in ki so dajale vesti krščanskim dnevnikom. Treba bi bilo snmo, dn bi poklical Evo. svojo ženo, in ji v dopolnilo tiste brzojavke, ki jo je podčrtala ona. izročil naslednjo vest: »Skupina bojnih ladij UŠA je zasedla otok Yap, ki leži v Tihem morju in spada k Japonski.« Mali otok Yap med Karolini je stara španska posest, ki so jo Spanci prodali Nemčiji in ki si jo jo Japonska osvojila kljub ugovorom Združenih držav med svetovno vojno. Zaradi svoje vojaške lege je la olok vozlišče poti med tremi celinami in važno inornariSko oporišče na pol poti med njimi. Roš bi izročil brzojavko ženi in ji rekel: -Nesi jo sama v našo agencijo.« Po naključju bi bil pretrgan pomorski kabel med Yapom in Hong Kongom, zaradi česar bi .-e preklic tega poročila zakasnil za štiriindvajset ur. MAJ 45.300-404 Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši platneni čevlji za otroke z gumastim podplatom. VeL 27—34 19,— din. št. 35—42 25.— din, moški 29.— din. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi 45401-8801 Otroški platneni čevlji z elastičnim podplatom in špango preko rista. 40.891-7063 Otroške sandalke iz platna z elastičnim podplatom in špango preko rista. Od št. 27—30 25.— din, št. 31—34 29,— din. 48421-6608 Otroški gumijasti čevlji na špango, praktični za šolsko mladež, ki ima daleč do šole. Vel. št 27—30 25,— din, št. 31—34 29.— din, ženske 35.— din. 3222-48809 Nemirnim otrokom za šolo in igro so najprimernejši tile nizki čevlji iz močnega usnja z neporušnim gumijevim podplatom. Od št. 31—34 49.— din, 35—38 59.— din. 45-- ^m? 2961—43.864 Za dobre otroke je za pomladne dneve tale ileksibl sandala z okraskom in špango preko rista. Od št. 27—30 49.— din, št. 31—34 59.— din, št. 35—38 69.— din. 2781-03802 Najboljša zračna spomladna obutev za otroke so tele sandale iz močnega usnja z usnjenim podplatom. Št 27—30 49.— din, št. 31—34 59,— din, št. 35—38 70,— din; moške 99.— din. 2381-13840 Najnovejši vzorec sandalic za otroke iz belega nubuka. Za lepe dne\e Vašim malčkom. Od št. 27—30 59,— din, št. 31 do 34 69,— din, št. 35—38 79,— din. 2861-63665 Lepi otroški čevlji iz laka z okrasnim jezikom preko rista. št. 27—30 69,— din, It 31—34 79.— din. Enaki iz belega nnbuka za isto ceno. 60695-2193 Elegantna dama bo težko našla leple čevlje k svoji pižami kot so ti. lelani so iz pisanega platna ter so prmerni k vsaki pižami. 2065-0686 Damski čevlji, izdelani iz grobega drap meliranega platna z okraskom iz rdečega usnja preko rista 0995-46120 Udobnost nad vse! Izrezani v ristu in bogato okrašeni čevlji. Zavezujejo se z okrasnimi pentljami So zelo lahki in jih zato kupujte za sprehod. 2965-16147 Beli usnjeni čevlji za vsako obleko. Udoben kroj, drobni luknjičavi okras, pol-visoka peta. Zapenjajo se z jermenčkom na gumbe. 2295-96131 Modri, vedno moderni čevlji s polvisoko peto, okusno okrašeni z luknjicami dajo nogi dovolj zraka. s popravilom nogavic. Spuščene niti popravljamo hitro. strokovnjaSko In poecni. — Varčnjte z Vašimi očmi. časom ln denarjem, dajte nam v popravilo vaše nogavice. 38 63995-1192 Za odpočitek nog elegantni, lahki in udobni letni čevlji iz belega in drap lane-nega platna. 4975-16181 Fini ženski nizki čevelj iz belega usnja z rjavo kombinacijo, usnjenim podplatom in špango preko rista. 3965-16144 Elegantna lahka in zračna damska sandala, izdelana iz močnega belega usnja, kombinirana z modrim usnjem preko rista. 4365-16168 Zelo elegantni in okusni čevlji iz belega semiša. Udoben model, elegantna oblika in nizka peta nudijo nogi udobnost in lahko hojo. 1305-94220 Elegantni čevlji iz modrega semiša. Priporočamo jih damam z visokim ristora, pentlja je okilsno okrašena z rdečim usnjem. »I.AL.V« Vsaka elegantna In varčna dama pozna našo »LALOc. Preje smo Jo prodajali za Din 19'—, a sedaj stane samo Din 1.V-. »CARIOCA« Elegantne In praktične do-kolenke z vSIto podvezo, ki dobro drži nogavico, a ne tišči noge. Osvobodite se nepotrebnega pasu za Spenjanje nogavic, kateri tišči In greje. »JADRAN« Poleti ne morete spen-jatl noge s podvezo, nosite kratke nogavice »JADRAN« LORD Luksuzna krema v ko-vinastl škatjl, mala poraba. velik sijaj. Za hitro In praktično napenjanje čovljev na gnmhe stane samo Din r-. ŽLICA varuje opetnik, da se ne upogne in nogavice da kc ne raztrgajo. Traki za čctIJc v Tseh velikostih in barvali. 8467-2675 Moške sandale, izdelane iz sivega deitina z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Zelo udobne in lahke. 2387-14776 Elegantni moški sandali, izdelani iz belega semiša z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Zelo lepo pristojajo k belim hlačam. 8927-44983 Lahki moški polčevlji, izdelani iz rjavega usnja z usnjenim podplatom. Okras z luknjicami pospešuje zračenje noge. Stanejo samo 99,— din. 9837-8642 Nov model! Elegantnim gospodom k poletni obleki te line čevlje v drap-sivi kombinaciji. 3339-14699 Moški polčevlji, šivani na rom, izdelani iz finega nabuka, ki so zelo zračni, s per-foriranim okraskom in usnjenim podplatom. 9039-24643 Bogato okrašeni moški čevlji, izdelani iz sivega semiša ali drap usnja, z usnjenim podplatom. Pristojajo k vsaki poletni obleki Za JiiDoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čec Izdajatelj: Ivan Rakovec Župan dr. Adlešič potuje v Ameriko k otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu Uprava Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu je, kakor smo že poročali, povabila ljubljanskega župana g, dr. Jura Adlešiča k otvoritvi Jugoslovanskega vrta, ki bo 15. maja. G. župan je vabilo sprejel in bo odpotoval v Cle-veland v četrtek, 5. maja, z opoldanskim vlakom, ki vozi naravnost v Genovo. Tam se bo vkrcal na oceanski parnik »Rex«, ki bo priplul v New York dne 13. maja zvečer. — V Cleveland bo prispel 14. maja zvečer. Pred svojim odhodom v Ameriko je imel gosp. župan dr. Adlešič na snočnji seji občinskega 6veta naslednji poslovilni govor: Dne 15. maja bo v Clevelandu otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta, združena z slavnostjo, ki se je udeleži vlada Združenih držav amerišikih, ><">" '» Tone Kralj: Pozdrav Dar mesta Ljubljane mestu Clcvelandn države Ohio in mesto Cleveland s svojimi najvišjimi predstavniki. Ker je ta prireditev jugoslovanskih izseljencev doslej največja in tudi prva, ki 6e je uradno udeleže najvišji dostojanstveniki države, kakor podpredsednik Unije Garner, sedanji in bivši guverner države Ohio, župan z mestnim svetom elevelandskim, senatorji, kongresmani, župani in mestni sodniki ter množice naših izseljencev, sem smatral za svojo dolžnost, da sem v sporazumu in z odobritvijo nadrejenih oblasti sprejel vabilo uprave Jugoslovanskega kulturnega vrta in sem sklenil udeležiti se koit predsednik mesta Ljubljane, prestolnice staTe domovine, ter za naše izseljence in za ves naš narod zgodovinsko važne prireditve. Naši rojaki se silno vesele te velike svoje slavnosti in »AmeriSka Domovina« je 2. aprila objavila velik oklic z zaključkom, »da bo proslava otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v resnici največja proslava, katero je naš narod v Ameriki doslej doživel.« Trdno sem prepričan, da tudi mestni 6vet smatra vabilo na tako pomembno prireditev za prav posebno čast, ki jo je Ljubljani kot glavnemu mestu Slovencev izkazalo po številu slovenskega prebivalstva največje mesto onkraj morja in po številu slovenskega prebivalstva sploh drugo največje mesto slovenskega prebivalstva. Naši rojaki 60 se v tem mladem velemestu tako uveljavili in postali tako važen činitelj, da sta jim država in mesito poklonila zemljišče za Jugoslovanski kulturni park, ko je država v ta namen darovala 63.000 dolarjev, mesto Cleveland pa 15.000, skupaj torej približno 3,900.000 dinarjev za dograditev kulturnega vrta, ostanek 11.000 dolarjev so pa zbrali naši izseljenci sami. S tem velikim darilom so uradne Združene države ameriške naš narod odlikovale prav ob 20. obletnici naše osvoboditve, ki imajo zanjo posebno velilke zasluge, tako Združene države ameriške same, kakor tudi njih nesmrtni prezident Wil- son. Moj odziv na častno vabilo torej velja predvsem izrazom naše trajne hvaležnosti Združenim državam ameriškim, za našo svobodo padlim Američanom in dobrovoljcem naše krvi, zlasti pa velikemu borcu za pravico Wilsonu, hkrati bom pa v imenu Ljubljane izrazil hvaležnost sedanji vladi Združenih držav ameriških, prezidentu Rooseveltu, državi Ohio in mestu Clevelandu za dobrohotno naklonjenost našim rojakom. Pred mojim odhodom na ta doslej največji praznik našega naroda v Ameriki 6e spomnimo tudi velike ljubezni naših izseljencev in njih požrtvovalnosti za staro domovino v vsaki 6tiski in sili. Omenjam samo njih prizadevanje za našo univerzo in njihove žrtve za druge kulturne namene ter njihove zasluge za naše narodno gospodarstvo, ko so s svojimi od ust pritr-ganimi prihranki vzidali našemu zadružništvu ogelni kamen. Z ginjenostjo pa moramo pomisliti, da so ameriški izseljenci našim najbednejšim žrtvam svetovne vojne, našim slepcem z darilom nad 600.000 dinarjev omogočili varno zavetje v Domu slepih. Ko bom v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v hnenu Ljubljane kot glavnega mesta stare domovine izkazal čast in hvaležnost zvezdnatemu praporu Unije, naj tudi na našem mestnem magistratu zaplapola zvezdnati prapor, ki 60 nam ga naši rojaki kot dar Slovenske narodne zveze prinesti iz Amerike že leta 1919. Revni smo in ne moremo tako povrniti, kakor bi radi, vendar pa ponesem s 6eboj nekaj od srca danih majhnih daril. Središču ameriških Slovencev, mestu Clevelandu, daruje mesto Ljubljana statueto Toneta Kralja »Slovenko« na podstavku, izrezanem iz hrastovega stebra mostišča praprebivalcev Ljubljane. Naj s tem, od večtisočletne starosti počrnelim lesom iz temeljev glavnega mesta Slovencev pokažemo mlademu velemestu Clevelandu svojo prastaro tradicijo, ki 6ega tja v mitično dobo. Za predstavnike ameriških oblastev in naših organizacij vzamem s seboj nekaj propagandnih daril, predvsem pa »Kroniko slovenskih mest« in albume s slikami iz vse Slovenije kot dar mesta Ljubljane, ki naj ne zgreši svojega namena ter zbudi zanimanje za obisk naših krajev. Naše mesto je za Jugoslovanski kulturni vrt že darovalo soho Ivana Cankarja, ki ni imela sreče, vendar pa sedaj tudi njegov spomenik stoji poleg kipov škofa Barage, vladike-kneza pesnika Petra Petroviča Njegoša in goriškega slavca Simona Gregorčiča, toda želim tudi, da bi se prav tako nam posrečilo povabiti Ameriko in naše rojake na podobno prireditev v Ljubljano. Kakor sem obveščen, nameravajo slovenski sadjarji in vrtnarji v kratkem pričeti akcijo za počastitev našega rojaka in ameriškega kulturnega pionirja Franca Pirca, ki je utemeljitelj našega sadjarstva in tudi ameriškega sadjarstva in poljedelstva, zato pa Pire ni samo zaslužen za ameriško civilizacijo, temveč ima tudi znaten delež pri zidanju temeljev današnjega ameriškega blagostanja. Ob proslavi Franca Pirca bo torej prilika, da povabimo naše rojake in Ameriko. Katedrala znanosti, kakor Pittsburg 6 ponosom imenuje svoj grandiozni vseučiliški nebotičnik, že nekaj let pripravlja jugoslovansko dvorano. V sporazumu z našo univerjo darujejo slovenska mesta za to dvorano akad. slikarja Božidarja Jakca portret največjega slovenskega pesnika Prešerna in akad. slikarja prof. Mateja Sternena podobo tudi v Ameriki znanega slavnega našega učenjaka Jurija Vege, ki ju izročim univerzi v Pittsburgu s prošnjo za čim večje upoštevanje naše kulture in lepot naše domovine. Globoko 6e zavedam velikega pomena svojega pota, zato pa ob slovesu tudi upam, da me bodo spremljale želje mestnega sveta in vsega prebivalstva, naj bo moj obisk Amerike v korist našega mesta in naše države ter vseh Slovencev to in onstran morja. Ob zaključku vas prosim za pooblastilo, da ponesem našim bratom čez morje prisrčne pozdrave našega mesta, predstavnikom mesta Clevelanda, države Ohio in vseh Združenih držav ameriških pa očarljiva je sveža in nežna koza - kako neizogibno potrebno je milo, ki jo negiije! najlepšo zahvalo za naklonjenost, izkazano našim bratom s podaritvijo Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki naj zbira naše brate, da obujajo spomine na staro domovino ter goje naš jezik in kulturo, ter tako ta lepi park kot zbirališče naših rojakov ustvari novo srčno vez z našo domovino. Naj ta pot tudi zopet utrdi v svetovni gospodarski krizi omajano zaupanje izseljencev v našo zanesljivost, prav tako naj pa pripomore do novih čim tesnejših stikov naših bratov z našim mestom in domovino, da bomo še bolj trdno povezani v veselju in 6tiski, mi in naša mladina — za vse čase! Božidar Jakac: France Prešeren Dar sloveuskih m«sst univerzi v Pittsburgu za jugoslovansko dvorano "'as KGKO UNION telef. 22-21 lavni škandal (Theodora wird wild) V glavni vlogi lepa Irena Dunne Premiera ob lfi, 19.15 in 21.15 uri Film, ki Je bil nagrajen z ogromnim svetovnim uspehom I Briljanten siže, sijajna igra, interesantni in zabavni za-pletljaji drže gledalca v napetosti od začetka do konca ter nudijo slehernemu prav klasično filmsko zabavo l Slovenija v italijanski reviji Akad. slikar Matej Sternen: Jurij Vega Dar slovenskih mest univerzi v Pittsburgu za uigoslovJiusk« dvorano Znana in pri nas že zelo razširjena italijanska ilustrirana revija L'IUustrazione italiana je svojo obširno številko, ki jo je izdala za prvi maj,^posvetila enoletnemu jubileju jugoslovansko-italijan-skega prijateljstva. Ze v naslovni podobi je poudarjena ta ideja s podobo jugoslovanskega admirala Pončiča v Rimu, ki se klanja neznanemu junaku. Redna številka prinaša sicer v podobah zanimivosti dne, tako bivanje italijanskega kralja v Milanu in Paviji, slavnosti ustanovitve mesta Rima, ustanovitev novega mesta Pomezia, svatbo v Tirani, sprejem angleškega vojnega ministra in priprave za Hitlerjev sprejem v Rimu, toda glavna vsebina je posvečena edinole prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo. Na naslovni strani sta podobi prvega pakta, sklenjenega med Mussolinijem in Pašičem 27. januarja 1924, spodaj pa obisk italijanskega zunanjega ministra Ciana pri našem min. predsedniku dr. Stojadinoviču, ki sta podpisala drugi pakt (1937). Uvodne besede je napisal Rino Alessi o prijateljstvu in novih dejstvih, kjer poudarja nujnost skupnega življenja dveh narodov, sosedov, ki imata enake interese od Brennerja do Drave. »Meje so svete, pri njih ne gre za razgovore, temveč za obrambo«, navaja geslo Mussolinija, ki ni prišel razdruževat evropske narode, temveč združevat. Slede podobe kraljevega namestnika princa Pavla, ministrskega predsednika Stojadinoviča in 6lika, ko Mussolini in Stojadinovič z gospo prisostvujejo paradi v Rimu pri zadnjem obisku jugoslovanskega ministrskega predsednika. Cela stran pa je posvečena življenju našega mladega kralja Petra II.; tu jc portret v kraljevski obleki, pa tudi skupine pri igri na prostem. Dr. Stojadinovič kakor tudi minister Ciano sta številko pozdravila s posebnimi izjavami. Minister Ciano piše: »25. marec XV in 25. marec XVI (to jc 1937 in 1938) eno leto skušnje je potrdilo vrednost belgTajskega pakta, ki je dokazal, da je odlično sredstvo za sporazum in sodelovanje dveh prijateljskih narodov«. Od tu naprej so članki posvečeni posameznim delom naše širše domovine, tako zmagi pri Kumanovem, osvo-bojenju Južne Srbije, jugoslovanski trgovini in nujnosti sodelovanja z Italijo, pri katerem so lepe slike našega planšarstva, ovčereja, splavarstva, elektrarne Fale itd. Posebni članek govori o Belgradu nekdaj in sedaj, o jugoslovanski literaturi (Umberto Urbani), kjer je slovenska književnost predstavljena v simpatični iuči in po številu, kolikor pač more majhen članek izčrpati tako obširno tvarino. Prešernu daje naslov slovenskega Petrarca, pri Levstiku poudarja protiavstrijsko tendenco Martina Krpana, zlasti njegovo delo za slovenščino, ter končuje z Zupančičem, ki ga visoko ceni. Članek ponazarja izmed slovenskih umetnikov podoba pesnika Prešerna. Lepe so slike z razstave italijanskega portreta v Belgradu, ki jo je opisal Vinaver. Tem slikam pa slede slike iz življenja posameznih narodov v Jugoslaviji. Izredno lepe so naše gorenjske narodne noše: Tri lepe Kranjice, mlada Slovenka v narodni noši z originalno avbo, obšita z zlatom, ter bohinjski pastir. Druge slike predstavljajo življenje v Bosni, Južni Srbiji, Črni gori in Dalmaciji. Lepa jc Slovenka v čolnu na Blejskem jezeru, ali slovenska družina pred bohinjsko hišo. Ob članku o bogastvu lesa v Jugoslaviji je tiskana stara slika planine Komnc ter košnja pod Triglavom. Posamezne banovine kažejo tu v besedi in podobi svoje lepote in bogastvo, tako zlasti 6avska, pa tudi dravska pod naslovom »Visitate banato della Drava!« kjer imate Dobrno, Rogaško Slatino, Slovenke v narodnih nošah, ki nosijo sveče k darovanju, blejsko golfišče ter načrte hiše družbe za golf, ki jc V6a v gorenjskem narodnem slogu tako glede na zunanjščino kakor tudi notranjščino. Posebno stran o Ljubljani je napisal A. Gaber ter kaže v sliki lepo panoramo, dvorišče magistrata in zunanjščino nunske cerkve. Slede oglasi za Bled, Jalovec, Kranjsko goro, pa tudi »Slovenec« in »Slovenski dom«. Tako smo skušali vsaj malo opozoriti na izredno bogato in z največjimi simpatijami pisano posebno številko svetovno znane italijanske revije, posvečene Jugoslaviji, pa tudi v veliki meri Sloveniji. Morda Slovenija še v nobeni podobni številki, ki je izšla v inozemstvu, ni bila tako lepo in po vrednosti predstavljena, kakor v lej italijanski reviji. — Vsa znamenja kažejo, da jc italijansko prijateljstvo vedno tesnejše ter da si iskreno prizadevajo spoznati naše kraje in naše probleme ter navdušiti svoje državljane na čim večji obisk k nam. Ta jugoslovanska Številka »Illustrazione Italiane« je lahko za zgled vsem podobnim podjetjem teT moramo biti uredništvu hvaležni za lepo majniško darilo, zlasti pa za lepe besede o Sloveniji, ki je Italiji najbližja in najtesnejša soseda in ima največ vzrokov, da bi bilo prijateljstvo tudi nadalje trdno in resnično iskreno. Zadnja pot dr. Matjašiča in njegovega sinčka Kamnik, 2. majnika. Nepozabni nam g. dr. Mavricij Matjašič je ležal še na mrtvaškem odru, ko se jo davi ob pol ene preselil za svojim očetom v nebeško domovanje še njegov najmlajši sinček, očetov ljubljenček, štiriletni Mihec. Revček je odšel takoj za očetom, kar je bil tako hudo prizadeti družini, zlasti trpeči materi, še en udarec več. Ni čuda, da je vee Kamnik prisrčno sočustvoval z zapuščeno družino. Že precej pred napovedano uro so se začeli zbirati pred hišo žalosti številni pogrebci od blizu in da/leč. Ob pol štirih popoldne je ob številni asistenci opravil cerkvene obrede pred krsto kamniški dekan in častni kanonik g. Matej Rihar. Pevski zbor pa je zapel pred hišo žalostinko. Nato je krenil sprevod, ki je pred njim kamniška godba igrala žalostinke, čez Glavni trg po Samostanski ulici na Žale. Vse je bilo do solz ganjeno, ko so pred očetovo krsto nesli tudi kTsto njegovega sinčka. Pred obema krstama pa so možje nosili venco in cvetje. Bil je veličasten sprevod in pa tako pretresljiv, da kaj takega človek le redko doživi. Poleg hudo preskušenih svojcev in sorodnikov je šlo veliko zastopstvo pokojnikovih stanovskih tovarišev - zdravnikov. Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je zastopal g. Ivan Avsenek. OUZD v Ljubljani, čigar zdravnik je bil rajni, je zastopal predsednik Fr. Kremžar z ravnateljem dr. Bohincem in šef-zdrav-nikom dr. Drobničem ter veliko skupino uradni-štva. Socialni oddelek banske uprave v Ljubljani je zastopal načelnik g. Anton Kosi, okrajno načel-stvo g. dr. 1). Maraž in okrajni zdravstveni referent g. dr. J. Pole. Poštno ravnateljstvo je zastopal ravnatelj g. dr. Vagaja z večjim številom uradnikov poštnega ravnateljstva V sprevodu smo videli zastopstvo vojske in drugih državnih oblasti. Iz Kranja, kjer je pokojnik rastel in se šolal, je prihitelo zastopstvo prijateljev in sošotlcev z g. dr. Megušarjeni, g. Gorjancem in g. prof. dr. Zbontar-jem. Mnogoštevilna pa je bila množica domačinov z g. županom Novakom. Društveniki društva »Kamnik« so šili pod svojo zastavo, šli so zastopniki gasilcev in velika množica ljudstva. Ta sprevod je pričal, kako priljubljen je bil rajni in kako ga je vse spoštovalo in ljubilo. Po blagoslovitvi krste v žalski cerkvi je zopet pevski zbor zapel lepo žalostinko, nato pa je bil opravljen poslednji obred na pokopališču. Iskren prijatelj pokojnika in njegove družine župnik iz Most v Ljubljani — g. Jenko Mihael — se je ob odprtem grobu poslovil od svojega dolgoletnega prijatelja dr. Mavricija s krasnim, v srce eegajo-6im govorom. Ta govor je bil lako pretresljiv, da se je zarosilo vsako oko. Pevski zbor je zapel poslednjo poslovilno žalostinko in še enkrat smo po-kropili krsto z rajnim dr. Matjašičem. Pokojniku naj Bog dodeli večni mir in pokoj Mi ga ohranimo v najlepšem si>ominu 80 let Katarine Malijeve Častitljivo starost osemdesetih let je dobri Bog dal doživeti gospe Katarini Mali iz Tržiča, katera jc žc nad 30 let zvesta naročnica »Domoljuba«, »Bogoljuba« itd. Katarina Mali je v Tržiču znana kot nekdanja go-stilničarka »Pri Ton-cu« in soproga usnjarskega mojstra Jurija Malija, ki kljub 6voji visoki starosti še sedaj dela v usnjarski tovarni »Runo« kot jubilant, ker v usnjarski stroki deluje že šestdeseto leto. Katarina, rojena Demšar, ki jc rodom iz Ho-tovelj pri Poljanah nad Skofjo Loko, je bila oskrbnica na Visokem na sedanjem domu Tavčarjevih 17 let. V letu 1893 je v Tržiču prevzela tedanjo Kališnikovo gostilno, pozneje imenovano »Pri Ton-cu« na Glavnem trgu. Kot skrbna gospodinja in vzorna krščanska mati je skupno z možem Jurijem vzgojila in izšolala tri sinove, od katerih najstarejši slovi kot delovodja usnjarske tovarne »Runo«, drugi jc profesor v Ljubljani, najmlajši pa sc pri belih menihih vsak dan spominja pri najsvetejši daritvi svojih domačih. Bogoljubna v svojem življenju, spoštovana v značajnosti, naj še dolgo uživa čast visoke in čislane otarnsti. Kaj pravite ? Pariškt katoliški dnevnik je objavil uvodnik »Le gout du risr/ue — veselje do tveganostiv katerem pravi: Sedanji rod ljubi neznano in je vsak ias pripravljen, da se z dušo in telesom zavzame za neznano, temno bodočnost. To veselje nad nevarnostjo in slast nad negotovostjo posebno označuje listo mladino, ki starejših, noče nič poslušati ter jih presoja le z neljubeznivim prezirom. Naj-prvo je šport tista panoga, v kateri se iziivlja želja po nevarnem življenju. Pomislimo na čolnarjenje v lahkih zložljivih čolnih po deročih rekah aii na smučanje po ostrih strminah. Ta mladina sovraži ravna in gladka pola, utrle steze, ona prezira tako imenuvonega meščana, ki svoje življenje krog in okrog trdno zavaruje. S posmeškom govori o takem i-životarjcnju* in ima rajši trdoto in neugodje. Po njenem okusu je, da spi pod šotori, da si sama kuha v gozdu in da potuje cele dneve v soncu in dežju Nagnjenje k tveganosti jo je tako prevzelo, da stavlja na kocko ne le svoje zdravje, ampak tudi svojo bodočnost in celo svojo dušo. Možje tradicionalnega reda imajo nekakšen strah pred lo mladino. Sklicujejo se na prastaro človeško modrost in opominjajo lo mladino k zmernosti. k modrosti, k previdnosti. Vendar naj bi katoliški vzgojitelji ludi to mladino skušali doumeli V njej je mnoeo dobrega skritega: ona hoče nosili odgovornost, prijavljena se je žrtvovati. Drzna in pogumna je, kadar je treba kaj novega preizkusiti ali uveljavili. To dobro jedro je vredno spoznati. Same ložbe nad »sodobno mladinot: ne bodo nič pomagale in nič koristile. Ravno la mladina je potrebna strumnega vodstva, iskreno ljubezni. Treba ji je pojasnili in ji polagoma pokazati, da je nekdo, čigar osvoji/ep pomenja največje tveganje in zahteva največ poguma. In la nekdo je Kristus. Golo/o zelo težka naloga in je vprašanje, če bo katoliška vzgoja to nalogo znala rešiti. Čisto gotovo ni slučajno, da so novodobna gibanja fašizma, komunizma, rasizma predvsem mladinska gibanja. Kaj pravile, ali ne zalo, ker so mladino znala zajeti? — Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25 naproša vse župne urade, da ji blagovolijo vposlati slike vojnih spomenikov. Blagovoli naj se navesti tudi datum odkritja in kolilto imen je vklesanih Nadalje prosimo za sporočilo, kdo jo izdelal načrt in kdo je spomenik postavil ter koliko je veljal. — Sprejem rezervnih častnikov v orožništvo. Poveljstvo orožrištva v Belgradu potrebuje večje število rezervnih častnikov, da izpopolni z njimi orožniski častniški kader. Reflektanti morajo imeti čin podporočnika in morajo biti telesno popolnoma sposobni. Sprejeti bodo na dveletno poskusno službovanje samo taki, ki izpolnjujejo vse pogoje po razpisu v »Službenem vojnem listu« št. 13, stran 577—580 in ki so rojeni po 1 novembru 1910. leta. Prošnje je poslati poveljstvu orožništva v Belgrad najkasneje do 31. t. m. »Službeni vojni list« je interesentom na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju in na vsaki orožniski postaji. — Društvo za ccste sporoča, da je za idejne osnutke za razstavo »Cesta« priznalo II. nagrado osnutku g Rika Beraneka in 111. nagrado osnutku g. Mira Bohinca Za osnutek znaka »I. jugoslovanskega kongresa za ceste« pa je priznalo I. nagrado osnutku g. Lojzeta Ivana Žagarja. — Očo iii sin skupno v smrt. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah se je zgodil žalosten slučaj, ki je povzročil v okolici veliko razburjenje. Martin Fajs, 58-letni posestnik, 6e je v duševni zmedenosti obesil Ko je prišel njegov 19-letni sin Jože v sobo in našel očeta mrtvega, ga je tako presu-nilo, da je sklenil sam iti v smrt. Poiskal je za-bojček mišnice, ki so jo imeli doma in je zaužil precejšno količino strupa. Našli so ga nezavestnega, ga takoj prepeljali k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč in se mu je posrečilo rešiti fanta smrti. Njegovemu očetu se je omračil um, ker je bil |>ovabljen na sodišče kot priča. — Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani. Zadnje novosti: Antweiler, GroBstadt flir Christus. 167 str., nevez 36 din. — Bocks, Obernatur und erziehonder Rcligionsunterricht. 120 str., nevez. 24 din. — Bopp, Zvvischen Pastoral-theologie und Seelsorgcwisscnschaft. 162 str., nevezano 34 din. — Brocke, Die Apostelgeschichto in der Bihelstunde. 101 str., nevez. 22. din. — Egenter, Von christlicher Bhrenhaftigkeit. 172 str., nevez. 39 din. — Erkelenz, Unseres Herrgotts Ljubljanski občinski svet •"'iSM Jeanette Mac Donald in Nelson Eddy zooet v Ljubljani v triumfalnem glasbenem velefilmu _ _ „ _ _ ~ SIS" Bili JOkGOVAN Kino Matica 21-24 Radi ogromne dolžine filma so predstave 16, 19 in 21.15 uri Kolprfar Sreda, 4. maja: Varstvo sv. Jožefa; Florijan, mučenec. Četrtek, 5. maja: Pij V., papež; Irenej, škof. Novi grobovi + Na Bučki pri Krškem je umrla Komljančeva mama v starosti 78 let. Pogreb bo v sredo. Bila je žena in mati, kakršne vzgaja živa vera. Od 9 otrok jih živi še šest, Vsi so že preskrbljeni. Eden je duhovnik-župnik v Prečni. Ena hči je učiteljica, druga poštarica; dve sta omoženi. Najmlajši sin Ludvik gospodari na domu. Mnogo je trpela v življenju. Bog ji bodi bogat plačniki Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Mariboru je mirno v Gospodu zaspal gospod Peter Lapornik, učitelj v pokoju. Pogreb bo v četrtek, 5. maja, ob 3 popoldne izpred mrliške veže na Pobrežju. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- Na Mirni je mirno v Gospodu zaspala gospodična Pavla Arko, poštna upravnica. Pokopali jo bodo v četrtek ob 10 dopoldne na pokopališču sv. Helene na Mirni. Naj ji 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! V Gornji Radgoni je umrl g. Ivan Jaušovec, tesarski mojster, star šele 42 let. Rajni je bil vzoren krščanski mož, vnet član katoliških organizacij in gasilske čete, Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Franz-Josel grenčice«. Osebne vesli — Izpit za specialista za ženske bolezni in porodništvo je napravil z odliko dr. Franc Novak, volonter v ženski bolnišnici v Ljubljani. Čestitamo! — Pogodbena pošta Ivanjkovci je dodeljena gospodični Kanižaj Jolanki. = : Preveden je v rezervo bivši peh. stotnik I razr. Vekoslav Terček. = Ostavka na drž. službo je bila sprejeta topniškemu stotniku II. razr. Jožefu Ilabjaniču in Ivanu Frutu. = Upokojeni so kapetan bojnega broda Miroslav Štumbcrger, strojni podpolkovnik Rudolf Kune in peh. podpolkovnik Juro Vuble. = Odlikovan je z redom jugoslov. krone III. razr. kapetan bojnega broda Miroslav Štumberger. Novost pri uporabljanju kreme za čevije frohliche Schar. Eine Handvoll Messbuben-Ge-schichten. 173 str., vezano 39 din. — Eusebius, Kirchengeschichte. 501 str., vez. 94 din — Graber, Christus in seinen Heiiigen Sakramcnten. 182 str., nevez. 39 din. — Kremer, Die Kirche der fort-lcbende Christus. 111 str nevezano 20 din. — Schulte, Seelsorge am Seelsorgcr. 179 str., vezano 60 din — Schulte, Heilige Arbeit. Gedanken iiber das Wirken des Manncs im VVeltreicb und im Gottesreich. 139 str. nevez. 24 din. SANOPED v čevljih in nogavicah uniči vso mikrobe. — Žrtev podivjanosti. Iz Razkrižja nam poročajo: Mlad fant Anton Malec ee je vračal domov. Ko je bil že blizu domače hiše, 6ta se na kolesih pripeljala proti njemu brata Matija in Štefan Lu-skovič. Malec ju je v šali vprašal, zakaj ga ne pozdravita. Luskoviča sta pa ekočila s koles in Malca brez vsakega drugega povoda napadla. Matija, star komaj 17 let, je zasadil nož Malcu in sicer dvakrat v hrbet, tretjič pa v roko. Malec se je z vzklikom: »Zabodla sta me!« zgrudil na tla. Domači so slišali ta vzklik in stekli ven. Našli so Toneta v mlakuži krvi. Hitro so ga prenesli v hišo, kjer je prišel toliko k zavesti, da je povedal, kdo ga je zabodel. Njegovo stanje je obupno. Brata Luskovič se nekje skrivata, pa ju bodo orožniki kmalu prijeli. — V Gorico—Trst za 2 dni z avtom 14. maja. Vpisujemo do 7. maja. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Vaše zdravje zavisi od stanja vaših zob, zato morate za ohranitev istih sodelovati z dnevno nego ust in zob. Dnevna nega z Odolom ohrani vaše zobe zdrave do pozne starosti. — Pomemben praktičen izum pri uporabi kreme za čevlje. Naša domača tvornica, ki izdeluje prvovrstno »Ilirija« kremo za čevlje, je uvedla posebno praktično, patentirano novost pri svojih škatlicah, tako da na en pritisk pokrovček odskoči, vendar pa ostane isti še vedno pritrjen na škatlici. To je posebno važno zaradi tega, ker se je pri odpiranju pokrov do sedaj dostikrat pokvaril ali pa izgubil, zaradi česar 6e je krema hitro posušila. Tej pomanjkljivosti je sedaj konec, ker bo ta novost pripomogla k temu, da se krema ne bo več izsušila. Gospodinjam pa bo mnogo prihranjeno, ako bodo uporabljale kremo s to praktično novostjo. Ljubljana, 3. maja. Danes ob 5 popoldne je bila seja ljubljanskega občinskega sveta. Najbolj važne točke priobčujemo na prvi, tretji in na gospodarski strani, to je o izvolitvi dr. Korošca za častnega meščana ljubljanskega, o slovesu župana dr, Adlešiča pred odhodom v Ameriko in o lepem uspehu Mestne hranilnice. Občinski seji je v imenu banske uprave prisostvoval inšpektor dr. Guštin. Zupan dr. Adlešič je v svojem predsedstvenem poročilu omenjal smrt in kot častne meščanke ljubljanske. Spominjal se je je spomnil v toplem nagovoru ter slavil njene zasluge na karitativnem in narodnoobrambnem polju in kot častne mešanke ljubljanske, Spominjal se je tudi pokojnega podravnatelja Hranilnice dravske banovine g. Josipa Černeta. Župan je s toplim govorom omenil, da to leto praznujemo dvajsetletnico ustanovitve naše države, ta mesec pa tudi dvajsetletnico upora naših fantov v Judenburgu in v Murau ter Radgoni. Občinski svet je vsem vzkliknil »Slava!« Dalje je župan poročal, da je začel poslovati od 1. aprila 1938 v 6estavu občega oddelka mestnega načelstva odsek za telesno vzgojo. Odsek vodi strokovnjak, ki je pripravil že vpoklic V6eh obveznikov Z delom tega odseka se bo pričel izvajati na področju mestne občine ljubljanske zakon o obvezni telesni vzgoji, ki ima namen dvigniti fizično in moralno sposobnost doraščajoče moške mladine. Zupan je sporočil da sta odložila mandata občinskih svetnikov gg Černe iz Most (zaradi bolezni) in Smersu (zaradi prezaposlenosti). Gospod župan je imel nato poslovitveni govor, ki ga priobčujemo na drugem mestu, in občinski svet mu je soglasno in z aklamacijo izrekel pooblastilo, da zastopa prestolnico slovenskega naroda v Ameriki, Govor prof. Osane Direktor Osana je imel nato naslednji govor: »Gospod župnn! Ko odhajate zdaj na obisk Slovencev v Ameriko, Vam želim v imenu mestnega sveta ljubljanskega srečno pot in Vam izročam srčne pozdrave domovine za Slovence, ki so si ustanovili drug dom v tujini in ki so Vas sedaj povabili v svojo sredo, še utri-pije v njih življenje slovenskega človeka, kaj pravim utriplje, mogočno polje v njih slovenska kri. Sporočite jim, gospod župan, naše želje, da hi ostala njih slovenska in slovanska zavest vedno živa v njih domovih, zlasti pa, (ln bi bila vedno tesna in prisrčna vez z njihovo staro domovino, našo Jugoslavijo in ožjo domovino Slovenijo. Predstavnik te duhovne in kulturne vezi in medsebojne povezanosti ste to pot Vi, gospod župan, pa Vas prosimo, da Slovencem v Ameriki tolmačite čustva mesta Ljubljane, nase slovenske in jugoslovanske domovine zanje. Želimo Vam, da bi se v njihovi družbi prav dobro počutili in se duševno in telesno poživljeni vrnili med nas.« Novi občinski svetnik univ. prof. inž. Viktor Gostiša, ki je bil pri prejšnji seji zadržan, je nato položil prisego. Posojilo za izboVšanje tramvajskih omrežij Prof. Dermastia je nato poročal o sto točkah finančnega odseka, ki so bile na dnevnem redu. Njegovo poročilo je trajalo dobri dve uri. Važno je bilo poročilo • o konsolidiranju financ mestnega tramvaja Posojilo, ki je bilo prvotno sklenjeno pri Poštni hranilnici v znesku 40 milijonov din, se ni moglo uresničiti. Zato je mestna občina sklenila 6 Pokojninskim zavodom novo pogodbo, s katero najame posojilo 30 miljonov din. Prvi del tega po-eoijla obsega znesek 18 milijonov din, ki bo uporabljen za kritje prvotnega lOmilijonskega posojila po 8% in ki bo plačljivo v 21 polletnih obrokih. Drugi del posojila pa obsega 12 milijonov din po 6% in prav tako plačljivo v 21 polletnih obrokih. Ij tega posojila bo mestna občina plačala 5,213.000 dinarjev za zaostale obresti, ostanek 6,686.000 din pa se bo uporabil za nove investicije, to je za prenovitev dolenjske proge in zlasti za novo progo do Sv, Križa ter za prenovitev voznega parka na obstoječi progi. Ta predlog je ugodnejši, kakor so bili dosedanji pogoji mostne občine pri Pokojninskem zavodu, ter se bo obrestovanje znižalo za približno 1%. Predlog o najetju teh posojil je bil sprejet soglasno. Mestni svet je na predlog prof. Dermastie in po govoru dr. Kamušiča soglasno odobril računski zaključek Mestne hranilnice. Na predlog prof. Dermastie je občinski svet sklenil, da mestna občina odpove Delavski zbornici pogodbo glede vzdrževanja javne kuhinje, zato ker mestna občina že vzdržuje v Delavskem domu drugo javno kuhinjo. Predlog je bil le formalnega značaja ter je bil soglasno sprejet. Nato je mestni svet soglasno odobril predlog, da se pobira 10% doplačilo na vse doklade v Ljub- sedaj s praktičnim odskočnim pokrovom Ljubljana V sredo, dne 4. maja 1938. Gledališče Drama: Sreda, 4. maja: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Četrtek, 5. maja: Nočna služba. Red Četrtek. — Petek, 6. maja, ob 15 uri: Na ledeni plošči. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Izven. — Sobota, 7. maja: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Sreda, 4. maja: Madame Sans Gene. Red Sreda. — Četrtek, 5. maja: Don Juan. Red B. — Petek, 6. maja: zaprto. — Sobota, 7. maja: Trubadur. Premiera. Premierski abonma. Predavanja Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije, podružnica Ljubljana. Vse člane in članice vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo predavanja g. Šinka o novelizaciji obrtnega zakona. Predavanje bo drevi ob 20 v beli dvorani Uniona. Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost jutri v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi. Nase dijaštvo Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima drevi točno oh 20 svoj šmarnični sestanek Vhod na porti, Zrinjskega c. 9. Novi tovariši prijazno vabljeni! — Prefekt. Lekarn? Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva 1; nfr. Vgjirtrgg,}! tr« 12; mr Kometar. Vič. Poizvedovanja Mala papiga, zelena, razume na ime Niko, je ušla. Kdor jo najde, dobi nagrado. Pristavee Franjo, Erjavčeva cesta 4 a. Gospod v spremstvu dame, ki je ob priliki veselice nižjih mestnih uslužbencev dne 30. aprila pri Mikliču zamenjal siv površnik, naj ga odda pri vratarju hotela Metropol, da se izogne posledicam, ker je dobro poznan. Tr»ini z najnovejšimi aparati Ifi OPlllS {MM«! I v salonu Oflld Aiehs. imiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuimimiuimnuii Kongresni trg 6 1 Protituberkulozna zveza v Ljubljani sporoča, da bo otvorila letošnji protituberkulozni teden z otvoritveno svečanostjo, ki bo v soboto, 7. maja, ob 19,30 v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Poleg otvoritvenega govora g. bana dr. Marka Natlačena in podpredsednika mestne občine ljubljanske g. dr. Rav-niharja se bo pri tej priliki tudi izvajal program, ki bo kulturno na višini, saj bo poleg članov ljubljanske drame sodeloval tudi ljubljanski godalni kvartet (gospodje: Pfeifer, Stanič, šušteršič in Miiller). I Novi telefonski imeniki se dobe od danes naprej na glavni pošti. 1 Otroška akademija. Pisarna »Pax et bonum« prodaja že dolgo v pasaži v Frančiškanski ulici vstopnice za edinstveno in velezanimivo otroško dobrodelno akademijo, ki bo v četrtek 5 maja ob 19.30 v frančiškanski dvoTani. Z vso vnemo in veliko ljubeznijo je učiteljstvo ljudskih šol in otroških vrtcev sestavilo izredno pester in zanimiv spored ter ga z otroki imenitno naštudiralo. Otroci so priznano imenitni igralci; pokazali bodo, da so prav lako odlični pevci, godci in telovadci. Mestna občina bo čisti dohodek porabila za pomoč revnim otrokom. Zato je pričakovati, da bo obisk akademije zelo številen; sedeži se dobe od 5—20 din, stojišča po 3 din Ljubitelji mladinskih prireditev ljani za popravilo šempetrske cerkve, ki bo veljalo 1,862.000 din. Te doklade se bodo pobirale v letih 1938-^-1941. Načelnik finančnega odbora je nato poročal o potrebi ustanovitve posebnih fondov. Nekateri proračunski krediti namreč niso bili izrabljeni. Da pa se razpoložljivi denar uporabi v določene namene, je potrebno ustanoviti te sklade, kakor sklad za kraljevi spomenik, ki je doslej narastel že na 300.000 din mestnega denarja, za hišo najbolj bednih, ki ie narastel na 200.000 din, za ureditev kolodvorskega vprašanja, ki bo letos narastel na 156.000 din, za gozdno šolo, ki bo letos narastel na 100.000 din. Dalje je bilo sklenjeno, da se dosedanje gradbene takse ne bodo zvišale, kar bo v prid zlasti graditeljem malih hišic. Sklenjeno je bilo na predlog finančnega odseka, da se dovoli znesek 800.000 din, s preostankom 860 000 din, za spo-polnitev in zaokrožitev vodovodnega ter kanalskega ozemlja na robu Ljubljane. Na vrsti je bila cela vrsta pritožb in prošenj, o katerih je sklepe občinski svet sprejel popolnoma v smislu finanč. odbora. Med temi točkami je zanimivo to, da bo občina vrnila lastnikom kavcije, ki so jih pred in med vojno položili za hodnike v obliki predvojnih avstrijskih zadolžnic in avstrijskih vojnih posojil. Kopališču Ilirije je Dbčina odobrila podporo 50.000 din; od te podpore pa sc odpišejo dolgovi za elektriko, vodo in koks, ostanek pa se nakaže v gotovini.^ Zanimiva je bila ugotovitev, da ni v proračunu zneska za vzdrževanje spomenika kralja Petra ter je občinski svet odobril za vaško leto 3000 dinarjev. Poročilo gradbenega odbora je podal dr. Ažman. Vsi predlogi odbora o raznih parcelacijah so bili soglasno sprejeti. Poročilo tehničnega odbora je podal univ prof. inž. Horvat. Po izmenjavi misli med prof. Horvatom in prof. Dermastio je bilo sklenjeno, da občina pristane na sporazum z družino Rozman na šempetrski cesti, tako da bo mogoče v kratkem odpraviti neprijeten cestni ovinek na tej cesti. Poročilo odbora za upravo mestnih nepremičnin je podal polkovnik Andrejka. Vsi trije referenti, tako dr Ažman, prof. Horvat in polkovnik Andrejka, so predložili razne pravilnike v pretres. Zelo stvarne pripombe pa je k tem pravilnikom dal doktor Steska, na katere so vsi referenti pristali, tako da eo bili soglasno sprejeti. Obsežno poročilo kulturnega odbora je podal prof. Silvo Kranjc, ki je predložil nova imena za nekatere ulice v Zgornji Šiški in v priključenih Sto-žicah. Poročilo trošarinskega odbora je podal prof. Dermastia. Na njegov predlog je bilo ugodeno eni prošnji, ostalih pet pa je bilo odklonjenih. Poročilo personalnopravnega odbora je podal gosp. Avgust Novak Poročal je o raznih prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo. Na njegov predlog je biia dr, Košmerljeva ustanova podeliena dijaku srednje tehnične šole Šuntajzu (3000 din), Krekova ustanova dijaku iste šole Čebularju (1000 din), štiri ustanove ljubljanskega me6ta pa dijakom iste šole Kuraltu, Burgerju, Lavriču in Zupanovi (po 1000 din). Sledili eo še samostojni predlogi, ki jih je gospod župan odkazal posameznim odsekom, nakar je sledila tajna seja. Tajna seja Takoj po javni seji je bila tajna seja, na kateri je občinski svet sprejel naslednja osebna imenovanja in oseJane spremembe: Na novo sprejeti: za konceptne pripravnike: dr. Faganel Karel, Bučar Franc in Pezdirc Josip; za pisarniške uradnike z maturo; Pfeifer Josip, Urbančič Mihael, Avanzo Alojzij, Babnik Ivan, Premk Alojzij; z nižjo srednjo šolo: Riliar Štefan, Šerjak Jernej, Berlot Božidar, Švajger Mirko Za gradb. inženerja: inž. Čepon Franc, inž. Prezelj Marjan; za arhitekta inženerja: inž. arh. Kobe Boris, inž. arh. Tepež Robert; za gradbene tehnike: Košir Franc, Škof Milan, Zupane Janez in Jurij Lukež. Uj>okojen: Komalar Peter. Napredovali: Inž. Gjud Milan, inž. Gregor-ka Dušan, inž. arh. Lenarčič Vinko, inž. šker-lavaj Drago, inž. Paradubsky Henrik, inž. Gri-čar Janez. Rudolf Milan, Sotler Adolf, Tarasov Nikolaj, Stanič Ciril, Svetlič Dušan, Pavšič Peter, Iskra Vlad., Medved Alojzij, Šeligo Ivana. Žagar Dana, Ogrin Josip, Fatur Viktor, Gaspari Anton, Kocjan Ivan, Kržin Franc, Černe Ivan, Kropar Pavel, Zaje Baldomir, Kremžar Alojzij, Majcen Ivan in Musar Alojzij. Zvišali so se prejemki 28 mestnim uradnikom, ki so imeli doslej manjše prejemke kot državni uradniki odgovarjajoče skupine. Ob koncu tajne seje so vsi občinski svetniki želeli p. županu srečno pot v Ameriko ter mu naročili pozdrave za naše rojake onstran Occana, obenem pa mu izrekli svojo željo na skorajšnje svidenje. in mladine sploh naj si nabavijo pravočasno vstopnice v predprodaji, da bo blagajna na večer prireditve lažje zmogla delo. 1 Diskusije društva Pravnika o predhodnem načrtu občega državljanskega zakonika bodo v mesecu maju t. 1. v dneh 5., 12. in 19., vsakokrat ob 16 popoldne v prostorih Advokatske zbornice v Dvofakovi ulici. Predmet: Skupnost stvarnih pravic, dedno pravo 1 Še je čas ta teden, da si preskrbite tablice za poštno tombolo. Dobitki so krasni! Ogledate si jih lahko vsak dan v izložbah ljubljanskih trgovin pri E. Mayerju, Urbancu, Ig. Voku v Tavčarjevi ulici in pri tvrdki Goreč v palači »Kreditne banke«. Zadovoljni boste športniki, neveste in tudi vaši malčki. Saj poštarji vedo. s čim bodo posamezniki imeli največje veselje in česa si kdo želi. Zato le pridno segajte po tablicah, saj vam lahko postreže vsak vaš pismonoša, v nedeljo pa jih dobite ob vseh važnejših mestnih križiščih. Čisti dobiček te tombole je namenjen bolnim in onemoglim članom t. in t. zvaničnikom in služiteljem, kakor v pomoč njihovim prosvetnim ustanovam. — Odbor, 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana. Gosposka ul. 7. 1 Znižane cene v kinu Slogil Uprava kina Sloge se je odločila z današnjim dnem znižati cene vstopnicam in pomnožiti število cenejših sedežev po 2.50 din, 4.50 din in 6.50 din, tako da je odslej omogočeno tudi najširšim slojem občinstva redno obiskovanje kina Sloge. Pri tem pa moramo omeniti, da bo ostal program kina Sloge na isti dosedanji višini, ker prinese kino Sloga prav v maju in juniju znamenite filmske premiere, kak or film »Beli tovor«, »Golem«, »Mater-nelle« (film odlikovan z najvišjim predikatom francoske akademije umetnosti), »Beli vrag« ali »Hadži Mu-rat« (po Tolstojevi istoimenski noveli), »Lukrecija Borgia«, itd. Ves ta najizbranejši program bo ljubljansko občinstvo nedvomno močno zanimal.