16. štev. V Trstu, v četrtek 15. oktobra 1908. Leto i PROSTA POT K NAPREDKU ŽEUZHIČRR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTfiVLJENCEV Ircilnišl m sc nahaja v Trstu ulica J Izhlljil V Trstu 1 ill L o vsaki mesec Boschetto, Ti - Telefon 1 r>70. J I Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Ipravništvo Dunaj V. Zentagassc 5. I Rokopisi sc ne vračajo. Naročnina za celo leto K.40 K. za pol leta 4.70 K. Pozamezna štev. 1K vin. Pogajanja državnih železničarjev z mini$ter$tvom. Eksekutivni komite je v smislu sklopa odposlancev posameznih koaliranih društev predložil železniškemu ministerstvu spomenico, v kateri je natančno navel želje in zahteve posameznih kategorij državnoželezniškega*osohja. Dne 1. oktobra je železniški minister poklical k sebi vse člane aksekutivnega komiteja, kije poti vodstvom poslancev Tmuschiha in Miillerja, ministru sporočil v prvi vrsti zahteve celokupnega. držav i loželežn i škega osobja in še posebej, zahteve stavljene v posameznih odposlaniZkih sejah za posamezne kategorije. Opozarjali so minisira na resnost položaja, ki kaže vsa zlia-menja groznega izbruha, ako se osobju ne,da najpotrebnejšega,-ker se z danimi koncesijami nikakor ne more zadovoljiti. Zahtevali so z ozirom na nujnost stvari takojšnega odgovora, a minister jim je obljubil v najkrajšem času dati natančen odgovor na posamezne točke njihove m spomenice. Druga konferenca v železniškem ministerstvu se je vršila 7. oktobra. VdeležiI se je tudi ministerski predsednik baron Ucck, izmed poslancev pa razven Tomschihii in Mii/lajn, tudi lieer. Tega dne se je začelo razpra vljati o točkah predloženega memoranduma natančneje. Razprava se v lem tednu nadaljuje in nadejati' se je tudi konečne rešitve. Dasiravno nekateri listi, že poročajo natančneje o vspehih pogajanj, moramo vendar čitatdje opozoriti na to, da kaj takega morejo pisati le taka glasila, ki se ne zavedajo ni-kake odgovornosti napram javnosti, še marsikaj je nejasnega in neodločenega mej minister-stvom in eksekutivnim komitejem. Mi pa imamo posebne pomisleke proti temu, da pred dovršenim delom o tem sploh kaj poročamo. Značilno je pa to, da krščanski' socialci že sedaj pripisujejo vse zasluge za železničarje samim sebi. To je za ljudi te stranke jako karakteristično. In videli boste, da nazadnje porečejo : vse kar so železničarji dobili imajo nam zahvaliti. Nesramni so pač dovolj ! Vendar pa še ne vejo, kateremu izmed svojih državnozborskih poslancev bi pritisnili »lavorov venec* na glavo, Kemetirn ali pa Prnchacki. Najbrže se ta dva sama ne moreta sporazumeti in se tepeta kdo njih se bode nakitil s pavjim perjem. Natančno poročilo o konferencah ekseku-tivnega komiteja pri železniškem ministru prinesemo v prihodnji številki, in ob jednem tudi povemo-, kaj se je doseglo za posamezne kategorije. Tu pa objavljamo spomenico, ki jo je eksekutivni komite predložil ministerstvu. Ista glasi takole : Slavno c. k. železniško ministerstvo; Koalirane organizacije avstrijskih železniških u-službeneev in sicer splošno pravovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo, društva železniških uradnikov, strojevodij, sprevodnikov in železniških mojstrov, sklicala so različne konference, na katerih se je ob ogromni vdeležbi odposlancev razpravljalo o najnovejših od vlade ponujenih izboljšanjih in sklenilo sledeče : Ker ponujene koncesije 1. glede skrajšanja dolavnega časa in službene dobe, 2. glede doklad za nočno službo in drugih doklad sploh, 3. glede ureditve stanarine, 4. glede zboljšanja avtomatike, 5. glede cenitve naturalnih stanovanj (v čuvarnicah), li. glede zvišanja delavskih dnin, 7. glede odpravljenja pomikanj s pomočjo takozva-zvanih zaslužnih križcev. S. glede u vedenj a avtomatike pri uradnikih, S), glede ijfvanrednega avanziranja, 10. glede naprave službenih in uradnih stanovanj in 11. glede zvišanja vožne pristojbine, nikakor niso zadostne in so deloma premalenkostne, deloma pa puščajo popolnoma nerešenih večje število jako važnih vprašanj, se koalirane organizacije obračajo na c. k. železniško ministerstvo, s povabilom, da to slednjo v svrho mirne rešitve gibanja mej uslužbenci c. k. državnih in privatnih železnic blagovali najkasneje do 1. okt. liKJS stopiti z njimi v pogajanja. V komite za pogajanja oziroma v izvrševalni komite so bili izvoljeni sledeči gospodje : Za splošno pravovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo : Za strokovno komisijo : J/neba■ Anton državni po- slanec Tomschit: Josip Dunaj , poslanec MiUler Rudolf Dunaj), (,'rilll Josip (Pfaffštiltten), II'ejgl Rudolf (Dunaj), Decker Ivan (Dunaj , It-vdec.kg ('Praga', flla-ser Adolf (Brno), Kopač Josip (Trst;, }\'abitsh Josip Dunaj), \\’ild Karl Iliitteldorf), llofbauer Karl Dunaj), llerlinger Theodor (Os\viecim in Tautsin Karl (Floridsderf). Za društvo strojevodij : Kilhn Karl Dunaj), Kejtnik Josip Dunaj in Dedič Fran Plzen". Za društvo sprevodnikov : 7VV//Z Ivan (Dtr-taj). Za društvo železniških mojstrov : (Hu-is! Robert Olomuc), Haas Kran (G/ipfritz) Paulniritz Demcter ^Oernovice) in llnlcl:uer (Dunaj i. Za uradniško društvo : liastendorf' Rudolf, pristav Dun;.j), PreU Atanazij, re-vident na Av. sev. zah. progi Dunaj), Marci,- llugo, pristav pri državno-zelezniški družbi (Dunaj), Negovctič. Rihard pristav (Trst), Zidanški .\dalbert, pristav (Dunaj 1. Kuneivillder Adolf, pristav pi;j ravnateljstvu c. k. sev erne železnice, Mihale Hans, pristav • G miind . Konečno podpisani opažajo, da je k omenjenim točkama priloženih IS prilog, ki za vsako posebej natančno sdorilicirajo zahteve koaliranili/železniškili organizacij. Xa Dunaju 1. okt. 1!)0H. Z 0'l'im '-■|n>wiujšlov,'i\ieio za koalirane organizacije : (Slede podpisi . Priloga k točki t gleda skrajšanja delavnega in službenega čtisa. Za delavce vseh skupin, izvzemši one, ki so razdeljeni v turnuse, se zahteva deveturni delavni čas ; v sobotih, čeje^pa ta dan praznik, o petkih, se ima delo končati opoltldne, a izplačati.se ima ves dnevni zaslužek tega dno, torej ne Samo dnevna mezda. V slučaju, da je vsled krajevnih oziroma vsled službenih razmer potrebno, da premoga rji ali pa postajni delavci delajo po 12 ur, se jim ima dati na vsakih 12 ur službe, 24 ur prostega časa. Dosedanje določbe, ki urejujejo službeni čas in čas odnnrni voznega osobja naj se spremene v tem-le smislu : »Maksimum službe se določa na 35 odstotkov; odmor izven doma ne sme znašati več nego 20 odstotkov«. Službeni čas za premikače, postajno osobje paznike pri pumpah, vozne nadzornike, nadkurjače pred-knrjače in za čuvajno osobje, se ima skrajšati v smislu predlogov centralne personalne komisije, ki jih je stavila meseca decembra lanjskega leta. Za prožne mojstre naj se uvedeta dva prosta dneva v mesecu. Ta zahteva je utemeljena že s tem, da imajo tudi prožni mojstri potrebo kakor vsak drug privatni človek, da tu pa tam nekoliko uredijo zasebne zadeve. Strojni in delavniški mojstri zahtevajo, da se v večjih kurilnicah uredi službeni čas tako, da bodo na li ur službe 24 ur počivali. Priloga k točki 2 glede nočnih in tlnugih doklad sploh. Vsem vslužbencem, katerih nočna doklada sedaj ne znaša 1 krono, se ima zvišati po tega minimalnega zneska. Ta doklada se ima raztegniti na osobje vseh kategorij, (izvzemši vozno osobje) ki opravlja ponočno službo in ki do sedaj take doklade še r.i imelo. Sploh pa v tem pogledu ostanejo v veljavi predlogi, kakor jih je stavila centralna personalna komisija meseča decembra lanjskega leta in ki tičejo premikače, paznike pri pumpah, prožne mojstre (Bahnrichter), pre-mikaško in kuriluiško osobje ter signalne ključavničarje. Zahteva se zajamčena minimalna premogovna premija analogno državnoželezniški družbi in zajamčeni'minimalni zaslužek 100 kron ; tantijeme strojevnih mojstrov naj se odpravijo ter se jim da mesečni pavšal DO kron, kar odgovarja izgubi prihrankov pri meteri-jalti. Uvesti se imajo zopet premije za splošno oskrbo, i000 in 7000 kron in, ki po stari avtomatiki v primeri z novo morejo dokazati, da so čakali preko predpisane čakalne dobe (to je oni, ki so 4 ali 5 let stali v istem plačilnem razredu) naj se dve prihodnji dveletni čakalni dobi skrajša vsaka za jedno leto. Stroški, ki bodo vsled te koncesije nastali, se pokrijejo s prihranki prihranjenimi vsled odprave avanziranja s takozvanim zaslužnim križcem. Plačilni razredi in avanziranje delavniških nadde-lovodij, delovodij, delavniških pomočnikov, skladiščnih nadzornikov, voznih nadzornikov, paznikov piuup, portirjev’ in manipulantov, naj se uredijo tako, kakoi je zahtevala lanjskega leta centralna personalna komisija. Pri signalnih ključarničarjih naj se službo loči v mehanično in elektrotehnično, da se jim tako omogoči v smislu predlogov centralne komisije po dveh službenih letih s plačo 1100 kron in po treh službenih letih s plačo 1200 kron doseči poduradniško mesto signalnega mojstra. Maksimu m provizorične službi’ naj se. uredi tako kakor preteklo leto pri Državno-železniški družbi. Službena doba z dnevno mezdo naj se namreč za vse službe, ki so spojene s prvim tako-le : 1. za delavniške mojstre, v delavnicah, v razsvetljarnah, v spregamcijskih zavodih, za prožne, blokne, mostne, stavbne in brzojavne mojstre, za ladjevne mašiniste in tolmače, dve leti ; 2. za blokne ključavničarje vozne paznike, stro* jevodjove namestnike, za strojevne in ladijevne kurjače ključavničarje, za postajne nadzornike, skladišne nadzornike, in za delavniške vodje in pritiskače, dve lerj v 3. za prožne mojstre . . . postajne in skladišne pomočnike, za zapisovalce vorov, za delavniške pomočnike, za strojevne kurjače, ki niso ključavničarji, za inatroze, za ladijevne kurjače, ki niso ključavničarji, za skladišne in postajne sluge, za pisarje nala-galnih listkov, za lampiste, premikače in za čistilce vozov, tri leta. Strojevodjevi namestniki s početno plačo 1000 kron, naj se po dvakratnem pomaknjenju s presledkom dveh let, imenujejo strojevodjem in kot poduradniki .s plačo 1200 kron. Strojni in delavniški mojstri zahtevajo avtomatično avanziranje, analogno onemu pri strojevodjih in uvrščenje mej uradnike v plačilnem redu s 4400 kronami. Vsak sprevodnik z najmanjšo plačo 1200 kron, ki je prestal predpisane izpite in ki je služboval trajno kot vlakovodja se ima imenovati nadsprevodnikom. Prožni mojstri naj se imenujejo uradnikom v smislu predloga centralne komisije. Priloga /.' točki !>■ glede vpvšlevanja vrednosti naturalnih stanovanj (čuvajnic). Naturalna stanovanja (v čuvajnicah) se imajo ceniti po sedanjih stanarinskih razredih in sicer na kvadratni meter prebitek se ima povrniti Stanovniku. Priloga k točk/ (I. glede zvišanja dnin. Glede te točke ostane v veljavi mezdni tarif sestavljen prostega leta od centralnega delavskega odbora, v svojih sejah dne 25. 2(i. in 27 novembra. Ta mezdni tarif tiče delavce za vzdržavanje proge, skladišne in postajne delavce, kurilniške delavce v elektrarnah, delavnicah za signale in v skladiščih za materijah Ze dovoljenim dva in pol miljonom, naj se doda še pol milijona kron, ki noj se že s 1. oktobrom uporabijo za izboljšanje mezd. Za neslednje dve leti naj se v državni proračun postavi znesek 3. milijonov kron, da se tako izpolnijo zahteve po konečni ureditvi mezd. Ker delavci V delavnicah severne železnice dobivajo tedenske plače, sc imajo le-te primerno izboljšati, to je percentualno zvišati/ Priloga k točki S. itiče se samo uradništva in je vsled tega objavljena le v glasilu železniških uradnikov . Priloga k točki !). glede nenavadnega in splošnega avanziranja. Zahteve v tej točki so odvisne od uvedenja avtomatičnega pomikanja in pa od prehoda v novi šema kakor je predlagano v točki S. j>o realiziranju teh zahtev bi moral biti Vsak uradnik pomaknjen v višji piačilni razred in bi se mu moral čas čakanja v zadnjem plačilnem razredu vračunati za naslednje pomaknjenje. Zahteva se jednokratno izvanredno pomaknjenje za vse poduradnike in uslužbence in sicer s čakalno dobo določeno za plačilni razred, kjer je dotičuik bil. Priloga k točki K), gleda uvedenja službenih in uradnih stanovanj. Mesto dosedanjih »naturalnih« stanovanj se imajo uvesti službena in uradna stanovanja. Onim uslužbencem, katerim bi se taka stanovanja morala dati z izrecno službenih interesov (službena stanovanja), ka- 'kor postaja načelnikom, sekeijskim in kurilniškiiii predstojnikom, prožnim mojstrom postajenačelniškim name-.stnikom, čuvajem i t d. Iti se morala izpličati cel a stanarina aktivitetna doklada i Druga, naturalna stanovanja pa l>i si; oddajala uradnikom kot uradna stanovanja proti 511 odstotnemu popustu na stanarini (aktivitetni dokladi . l‘ril(H/(i I: luči,'/ II. i/hih' zvišanju rnzur /irishijli/m■. Za sprevodno in strojno vozim osolijo, ter ambulantne vozne, pregledovalce in vozne mojstre naj sc uvode poldrugokratno zaračunanje vozne pristojbine in sicer za čas od I! uro zvečer do fi. ure zjutraj. Splošno pa glede zvišanja vozne pristojbine za vse. vozno osobje sploh veljajo predlogi centralne personalne komisije, sklenjeni v lanjskih decemberskih sejali in ki tičejo spremno in strojno osobje, ambulantne vozne nadzornike in vozne mojstre. Zamorci se umivajo__________________________ Kaj neniško-nacijonalni pripadniki »Reicli-sbundovi* nameravajo doseči s proslulim paragrafom njihovega najnovejšega zakonskega načrta, predloženega od državnega poslanca Kroya in njegovih tovarišev {»roti železničarjem, je vsakemu razsodnemu človeku prav lahko razumljivo. Zanj ko so jim vrgli za vrat in svoje zaveznike v parlamentu so naprosili, da jim pomagajo vleči za vrv in tako vse železničarje obesijo med zemljo in nebo, da jim ne bode mogel nihče priti na pomoč niti si bodo mogli sami kaj pomagati, šestmesečni zapor so predlagali za vsakega, ki sploh odprl usta nasproti* svojemu tovarišu in mu potožil, da pod takimi službenemi pogoji ni več obstajati in da si je treba pomagati. Danes je to gospodo že menda sram, da so kaj takega predlagali, dasiravno o njihovi sramožljivosti zelo dvomimo in jo prav opravičeno lahko primerjamo volči strahopetnosti. Vendar so jili morala na vsak način neprijeto dimiti pred-baci vanja socijalno-demokratičnega čašopisja radi omenjenega drakoničnega paragrafa, zbali so se javnosti in odkritja njihovega izdajalskega čina nad železničarji. In ti zločinski izdajalci železničarskih interesov s zamorsko črnimi efijaltskimi dušami so se počeli v javnosti umivati. Ta gospoda, kapitalistična podrepnica, .za vita v plašč delavskih koristij, izdala je okrožnico, v katerej s pravo judovsko sofistarijo hoče javnosti in železničarjem dokazati, da v njihovem zakonskem načrtu za interese »želez ničarjev* ni prav ničesar takega, kar bi tem slednjim moglo količkaj škodovati. In čujte, kako oni tolmačijo osOdepolnega § njihove predloge, ki naj ima postati zakon. Pravijo namreč, da imajo železničarji v tem paragrafu pravico za mezdni boj 'popolnoma zajamčeno in se jim vrhu tega tudi nikakor ne zabrahjuje, da se ne bi smeli vdeleževati mezdnih bojev, ker zakon prepoveduje in kaznuje le nagovarjanje ali nape!ječanje k takemu boju tekom pogodbene dobe, ki znaša pet let. Verino železničarjev je tedaj sploh is veta od te kazenske določbe, ker kazen doleti te posamezne voditelje, ki največkrat samo v svoie osebne namene ščuvajo maso na najnevarnejši boj, z najstrošjim orožjem, ki nam je sicer po zakonu dopuščeno, a v nepravem trenutku rabljeno provzroči lahko uslužbencem največjo škodo. V okrožnisi pa zagotavljajo nadalje voditelji »Reichsbunda*, da se ne bodo srašili v slučaju potrebe tudi oni zapora. Glavna stvar je; da so ^varovane celokupne koristi in se nikakor ne sme vpoštevati, kaka kazen more doleteti posameznike, ki skrbijo zato, da se te celokupne koristi in zahteve ohranijo oziroma uresničijo. Tako tedaj ! Nemško nacijonalni rajsbund-lerji hočejo uveljaviti zakon, po katerem naj bi jih sodnija mogla zapirati. Taka interpretacija je ne samo bedasta, ampak v taki meri zlobna, da mora človeku zavreti kri, ko jo čuje. Kdo je še kedaj slišal o kakih takih voditeljih ki sami hočejo dati vladi orožje v roko, s katerim naj jih tepe! No, prepričani smo lahko, da tudi rajhsbundlerji nimajo tako poštenih mi sli napram samim sebi in da se tudi oni bojijo zapora, tako, kakor mi drugi. To so tudi pred kratkem dokazali. .leden takih jmiokov iz njihovih vrst je bil obsojen na tridnevni zapor. Kaj mislite, daje presedel to kazen?! Ne. Ubežal je, in ni se pokazal, dokler ni dobil zatrdila, da je njegova prošnja za pomi- , loščenje ugodno rešena. Da pa oni niso predložili takega paragrafa sebi v kako »zabavo., namreč, zato, ker bi si šteli v čast in v veselje, da bi tu in tam imeli priliko sedeti v zaporu, nam povejo sicer v svoji okrožnici sami. V istej namreč priznajo očito, da hočejo priteči vladi nasproti, ki absolutno ni pripravljena uzakonili nobenega načrta, ako ne pod pogojem, da je v njem tudi obsežen paragraf proti štrajku. Oni tedaj, ki se izdajajo za zastopnike železničarskih interesov, so se vladi ponudili sami, da jej tak zakon hočejo pomagati uveljaviti in zvezati roke za vedno vsem železničarjem. Njih nesramno opravičevanje presega vse meje. «Na ta način*, pravijo oni, smo mi vedno prvi in mi diktiramo vladi postavo. Tako določbo pa moramo vzeti v načrt, ker nam sicer vlada ne bode betela uredit zakonitim potom železniško-službenih odnoša-jev. Ali to oni tudi dobro vejo, da je uzakoni jenje vsakega zakonskega načrta odvisno je-dino le od njih samih ter od njihovih kapitalističnih’ različno barvanih narodnjaških tovarišev, .bodisi klerikalnega ali liberalnega značaja. Oni priznavajo, da je usoda železničarjev v njihovih rokah in se nimajo izgovarjati na vlado, da le-ta nebi nikakor sprejela zakonskega načrta brez take karenske določbe proti stavkanju. In ravno to pri zna nje je velikanske vrednosti. tali za nas, kakor tudi za vse 'železničarje «rajhsbundlerje», ker s lo okrožnico so si’ odkrili in se pokazati v pravi, luči izdajalce železničarskih interesov in roparje njihove slobode. S zlobno naivnostjo poskuša branitelj tega ubijalnege zakonskega načrta preslepiti javnost z dokazovanjem, da vendar zakon ne zabran-jnje šf raj kali ali se na drugi način vdeleževati mezdnih bojev ter širokonstno povdarja, da je le zapeljevanje ali nagovarjanje k temu boju kaznjivo in še to le tekom pogodbene dobe. Toda, kaj pa je vendar v prvi vrsti potrebno, da se tak boj sploh more začeti. Dobro se je treba pripraviti nanj in ž vso pozornostjo proučiti vse dane okolnosti, je li trenutek zn gibanje primeren ali ne. Ali, ta pogu-bonosni zakonski načrt hoče preprečit i ravno vsako pripravo za boj in tako le-tega udušiU takoj v prvem kalu. Zalibog imamo danes še prav malo toliko modernih in tudi toliko mod-visnih sodnikov in še manj takih državnih pravdnikov, ki bi si upali, ali ki bi hoteli mogoče tudi povsem nedolžne pogovore mej tlačenim delavstvom o njihovi nejevolji nad slabimi gmotnimi razmerami drugače tolmačiti nego ravno kot napeljevanje ali ščuvanje k upornemu boju bodisikoje vrste. S tema dvema izrazoma, bi tedaj »odlični* nemški svobodomiselci* in njihovi pripadniki vseh tudi slovanskih in slovenskih narodnih barv, dnsegli svoj umazani kapitalistični namen, ker bi železničarji faktično bili oropani jedinega sredstva, ki ga imajo danes na razpolago proti kapitalizmu, to je koalicijskega •prava. S tem zakonskim načrtom so gospoda Krog. Dr. Michel in NVeidenhotler napravili poskus, potlačiti železničarstvo v srednjeveško sužnjost preteklega stoletja. Da, še odurnejši je njih nakana in bnutalnejši je njihov načrt, nego stari karenski zakonik iz leta 1854, ki je v § 481 za dova rja nje za mezdni boj predpisoval kazen zapora z največ tremi meseci. Po krutih bojih delavstva je tu drakonični paragraf bil razveljavljen s zakonom od 7. aprila 1870. Narodnjaškim železničarskim »zastopnikom* prosvetljenega 20. stoletja pa ne zadostuje kazen srednjeveškega viteSt.va nego posežejo v dob*) rimskih Neronov in s krinkami šelezni'-.irskih prijateljev na obrazu, efijatlsko hočejo uničiti svoje varovance v veliko veselje onega, ki g,a resnično zahrbtno zastopajo, v veselje kapitala. i „Reichsbund“ nemških železničarjev na bobnu. Sicer nismo škodoželjni in vsaki napravi želimo življenja, če le količkaj koristnega od nje moremo pričakovati. Veseliti pil se moramo vedno, kadar propada naš sovražni konkurent, ki okužuje delavske vrste s hinavskimi, zapeljivimi, protidelavskimi idejami. Zato se prav srčno radujemo, ko čitamo v zadnjem letnem poročilu proslulega železničarskega »Rcichsbtin-da», da je njega organizacija že v zadnjih zdihljejih in da se približuje zasluženemu večnemu počitku. Kako se je toi repenčilo lanjskega leta revše ko je naša organizacija zt neki j milega povišala članarino. Uganjalo je kar orgije umazane konkurence proti naši železničarski organizaciji in si s tein hotela pridobiti pripadnikov v naših Vrstah. A sedaj pa je tudi »lieichsbund* moral storiti isto, povišal je tudi on prispevke svojim članom in je moral ugrizniti v ono jabolko, katero je lanjsko leto opisoval tako kislo, da je vsakemu, ki je o tem čital, kar usta na stran zavleklo. Kaki občutki morajo Vendar obdiljati gospode, ko ve ves svet, da jim, gre že za življenje in le radi tega zahtevajo od svojih zapeljanih somišljenikov večje požrtvovalnosti, dočim se je soci-jalno-demokratična železničarska organizacija s zvišanjem prispevkov hotela le pripraviti na ravno predstoječa gibanja. Leta in leta je nemški »Reichsbund* simuliral svojo solidndst in izkazoval je v svojih letnih poročilih na tisoče društvenega premoženja. Sedaj se pa kar nenadoma izkaže, da vse, ono simnliruno društveno premoženje obstoji le iz neizterljivih terjatev. To so same take terjatve, na katerim se mora vsako dru- štvo javno odpovedati, ako nima zavratnega namena, zapeljavati z istimi svoje člane, kakor ga ima ravno »Reichsbund*. V pretečenem letu je «Reichsbund» izkazoval 7500 članov in 8411 kron zastankov na članarini. Če vsak člen plačuje poprečno mesečnih 45 vin. tedaj je vsak njih zavstal za poldrugi mesec to je za 1 krono 12 vin. In faktično je »Reichsbund* čez 4444 kron teh zastankov napravil kar križ. Na inseratih si je domišljeval zaslužiti strašanskih svot. In kaj se mu je dogodilo. Kar 11.959 kron je moral črtati iz tega računa. Oe si administrativno poročilo ogledamo nekoliko bližje vidimo da je »Reichsbund* po-četkom društvenega leta štel 7f>00 članov koncem letit pa že 10.125. Dohodki na članarini so morali iznašati vsled tega, računajoč mesečnih 45 vin na člana, skupaj 47.000 kron. Faktično je pa blagajničar inkasiral le 31.312:66 kron, kateri znesek odgovarja poprečnemu številu 5798 članov, računajoč članarino na mesečnih 45 vin. Po inkasirani čla- narini se izkazuje kar 2000 članov manj nego jih je imelo društvo početkom leta. Le dve alternativi sta vsled tega tu mogoče. Prva namreč, da «Reichsbund» nima toliko članov,, kolikor jih piše v svojem letnem poročilu, ali pa nekaj tisočev članarine v tem poročilu morebiti »pomotoma* in izkazanih. In, čujte, kotiko je imel »Reicsbund* lanjskega leta v odpornem skladu : 1741 kron 78 vin. In s to svotico opremljen je ščuval železničarje v boj kot besen. Iz tega fakta moremo pač sklepati, kaj mu je prava svrha ! in kaj je njegov cilj: a propasti li jednostavno železničarje, izdati jih takorekoč kapitalu, da jih neusmiljeno požre. Na stotine družin bi s bilo nesrečnih v takem boju, kjer bojevniki nimajo takorekoč prav nikakega bojevitega sredstva na razpolago. Po tem odpornem skladu moremo pa tudi soditi zavednost in čut, I solidarnosti članov, ter njihovo darežljivost za društvene namene v najkritičnejših trenutkih. Fakt je, da »Reichsbund* nima na razpolago denarnih sredstev, katerih zahteva sploh vsaka strokovna organizacija, ako hoče sploh obstajati. Pred kratkem je centralno vodstvo izdalo okrožnico, na posamezne krajevne skupine, v katerej poživijo nabiralce za odporni sklad, da čim preje pošljejo nabrani denar. In v svojem lastnem letnem poročilu daje centralno vodstvo na znanje, da kmalu ne bode moglo, več izplačevali ni kaki h stroškov za pravovarstvo. Omeniti pa moramo, da je centrala »Reichsbund* imela sploh vedno več denarja na razpolago nego pa vodstvo socijalno-demokratične železničarske organizacije, seveda je vsled njegovega vzornega gospodarstva ves denar potekel, ih' ve se kam. Za pravovarstvo je »Reichsaund* prošlega leta izplačal le 4959 kron 15 vin, podpor je pa dal 1110 kron, dočim je pa centrala socijalno-demokratične organizacije med letom 1907 izplačala na pra-vovarstvenih stroskih 05.412 kron 90 vin, podpor je pa razdelila v znesku 11.7H7 kron (58 vin. Tudi če opoštevaino razmerje števila članov jedne in druge organizacije pridemo do zaključka, da je socijalno-demokratična organizacija kljub manjšim sredstvom, ki so jej na razpolago, izplačala vže trikrat večjo svoto za pravovarstvo in dala dvakrat več podpor nego pa nemški »Reichsbund*. Svojega bankrotuega stanja se pa sicer »Reichsbund* danes že popolnoma zaveda in ga je pričakoval že dalje časa. Zato si je tudi vedno skušal in še poskuša s tem rešiti, da vodstvu socijalno-demokratične organizacije predbaciva, da le to ne izdaja nikakih letnih obračunov in da tedaj članarina in drugi prispevki izginevajo ne ve se, kam. Na taka nesramna obrekovanja moremo le mirne duše odgovoriti, da je centrala socijilno-damokra-tične železničarske organizacije izdala vsako leto natančno poročilo o vsem svojem opravljanju, tako, da iz njega more posneti natančne podatke vsaka podružnica ali vplače-Valnica posebej o vsakem novčiču, v kake svrhe ga je centrala obrnila. Letošnje poročilo za pretečeno leio 1907 obsega celih 150 strani s Specificiranimi računi takorekoč za vsako delovanje organizacije posebej, v njeni celoti in z ozirom na posamezne krajevne skupine. Kako so pa računi Centralnega vodstva »Reichsbunda* pa tudi vemo: v osmih točkah so zabeleženi vsi dohodhi organizacije, v ostalih 20 izdatki in člani so »zadovoljni* in tudi »navdušeni* za nadaljno energično in požrtvovalno sodelovanje. Sklep naš je ta, da se veselimo gledati, kako hitro razpada ona organizacija, ki pod krinko narodnjaštva deluje za kapitelizem in ob jednetn za moralno ugonobljenje železničarskih uslužbencev, ker njej pripadajo tudi oni sloviti državnozborski poslancu, ki so ki so državnem zboru predložili v potrditev smrtno obsodbo železničarjev v obliki znanega Kroje-i vega zakonskega načrta. Štrajk na ori|entai$ki progi. Vzroki tega ravno dokončanega štrajka nam sicer niso znani prav natančno,, in tudi o gibanju samemu nimamo dosti podatkov, da bi mogli z gotovostjo reči, kaj jo uslužbence te turške proge prisililo do izbruha njihove ne-volje. Toliko moremo vsekako reči, da vzroka temu gibanju ni iskati samo v gmotnih razmerah uslužbencev, nego v prvi vrsti v samopašnem postopanju železniške uprave proti svojim u-službencem. Saj so stavkujoči razven povišanja svojih mezd zahtevali tudi odstranitev nekaterih višjih uradnikov, ki so gotovo pašarili in bodo žalibog tudi še naprej gospodarili nad uslužbenci prav po turško. Zahtevali so tudi na nekaterih krajih, da se uredijo delavske razmere. V tem pogledu vlada na turških železnicah popolna anarhija ih ne obstoji do sedaj še nikak zakon, ki bi neznosne razmere saj nekoliko blažil. Uslužbenci so odvisni popolnoma od železniških podjetej samih, katerim turška vlada v danim jim koncesijam diktira samovlastno, vse pogoje glede ravnanja z uslužbenci in glede prometa sploh. Vsled tega so gmotne in moralne razmere uslužbencev na turških železnicah tako različne kakor so različna podjetništva, katerim posamezne proge pripadajo. Da, ne samo na posameznih progah so železničarski odnošaji različni, tudi na posameznih delih jedne in iste proge je usoda uslužbencev različna. Največ železniških podjetij je v rokah nemških in francoskih kapitalistov. Nekaj je tudi Angležev. Vsem tem turška vlada daje popolnoma proste roko, da dela s svojimi uslužbenci, kar ravno hoče in so glede svojih podjetej takoreč skoro neodvisni gospodarji. Če uslužbenci niso z njimi zadovoljni, in pretijo s svojim uporom, jim lutro priskoči policija na pomoč, ki seveda doseže vsakikrat momentanai uspeh. S kako absolutnostjo podjetništva po danih jim vladinih koncesijah in privilegijih postopajo, moremo sklepati že iz tega, da je stavka izbruhnila po politični revoluciji, nastali vsled proglasitve ustave in da jo nova turška vlada ni moglo nikakor mirnim potem ustaviti. Stavka je trajala do zadnjega časa in uslužbenci so ostali solidarni dokler ni posegla vmes vlada s svojim brutalnim sredstvom, ki je v navadi ne samo pri njih Turkih, ampak tudi pri takozva-nih civilnih in modernih državah. Novopečeni turški policijski minister je pozval vse uslužbence, ki so voljni slopi ti v drlo, dri zorno delali len jim, jr da! v varnost ■'prostosti drla vojaško s/ražo. Ostalim je zapretil, da na tarskih železnicah na najdejo ver nikake službe, oko takoj ne nastopilo službe in inozemceni je vrha tega /odi zagrozil, da jih zapodi ven iz tarskega ce-sarslcg. Opomniti je namreč treba, da so vse gibanje vodili le inozemci, iz različnih evropejskih pokrajin, ki so jih svoječasno železniška podjetja poklicala tjekaj v službo. Vladin zastopnik, policijski minister je to znal in smatral izgon za jako uspešno sredstvo proti nadaljevanju s ta v kanj a. Meščanski časopisi kar ne morejo prehvaliti tega energičnega ministra. Seveda 011 ni storil ničesar druzega, kar so delale vse ustavne države do časa, ko je bil delavec izpostavljen milosti in nemilosti vlade, dokler ni bil zavarovan glede prostosti dela po zakonih, (fotovo se tudi ta turški minister domišijuje, da bode delavsko socijalno vprašanje v Turčiji rešil z nasiljem, (fotovo se moti, ker tudi turškim podanikom se počasi svetli v glavi in se zavedajo, da so usužnjeni tlačani kapitala. Netaktno so se vedli v tem gibanju nemški in avstrijski konzulat, ki sta se izrekla kar navavnost proti interesom uslužbencev. Zahtevala sta od turške vlade, da najenergi-čnije poseže v to gibanje. Seveda se je avstrijski odposlanik v Turčiji po vsej pravici smel zanimati za to važno gibanje in čuvati interese avstrijske države, ali, on je mogel to storiti taktneje, v obliki jednostavne intervencije, ne pa z energičnim protestom in s povelji nti turško vlado, da temu gibanju napravi nemudoma konec. No, taka »energična« postopanja bodisi-koje vlade so že večkrat ostala brezuspešna, oziroma so imela svoj uspeh le momeutanno. Tako se bode zgodilo tudi tukaj. Za trenutek so železniški uslužbenci navidezno pomirjeni, a v njih vre. naprej in se kuha, dokler ne izbruhne nevolja še z večjo silo. Mir nastane le tedaj tudi na Turškem, kadar bode tamošnja vlada došla do prepričanja, da se socijalno politična vprašanja tudi na Turškem ne rešujejo z brahijalno silo in s zakoni ki pripovedujejo vsako delavsko gibanje. Dopisi. Z ljubljanskega državnega kolodvora. Anarhija, ki vlada v naši kurilnici že dolgo časa, je, mislimo, prikipela do vrhunca. Razmere so postale neznosne in osobje postaja dan za dnevom nemirneje in nezadovoljneje. Vsi hočejo zapovedovati in komandirati, le jednega teimikarja izvzamemo, in vsa‘c hoče, da se ga posluša, tako, da že delavci ne vejo, koga poslušati. Le takrat se zjedinijo vsi ti koman- dante: inšpektor, tehnikarji, oba strojevna mojstra, delovodja, nadkurjač in čistilni mojster, kadar je treba planiti po kakem delavcu. Vsaka pritožba je takorekoč nemogoča, ker «zapovedniki» že znajo preprečiti, da iz ku- rilnice ne pride kaj na pristojno mesto železniške uprave. V prvi vrsti je temu kriv gosp. nadzornik Oneka drl Falba, star mož, že utrujen službe in prav potreben pokoja. V svojo, pisarno pride le zjutraj in popoludne pogledat za pol ure, tako, da se sploh mora dvomiti, da mož more v tem času podpisati j^se spise, ki se imajo odpremiti. Zato tudi ni ma časa poslušati prošenj in pritožb svojega osobja in pusti, da mu v tem pogledu gospodarijo drugi, v prvi vrsti delovodja. Vmešavajo se pa sploh vsi, ki se čutijo za en klin višje, tako da so si drug drugemu na poti. Iz osobja se jednostavno norčujejo. Kurilniško vodstvo imata v lokah strojevni mojster in pa delovodja. Ta dva vladata popolnoma neodvisno, svojevoljno. Ne poznata nikakega statusa in pomikata uslužbence naprej brez vsakega ozira na njihovo službeno dobo. Protekcija je v bujnem cvetju, tako da dela sramoto današnjemu času. .Strojevodjev! namestniki, ki so že dve leti šem imenovani, morajo še danes opravljati službo kurjača, dočim pa ljubljenci kurilniških vodij, ki so položili izpite dosti kasneje in so tudi precej mlajši od prvih, že vozijo kot strojevodje. Osobje kvalitikujejo oni po osebni simpatiji in simpatija do posameznih uslužbencev igra največjo ulogo pri avanziranju istih. Strojevodje, ki služijo že 530 do .'ib let, so še vedno v plačilnem razredu z letno plačo 'JOJ0 kron, dočim je na drugi strani zopet dostf Pikih, ki so prišli s 13 do Ib službenimi leti v plačilni razred 2200 kron. Kurilniški vodja se za vse te stvari, kratko rečeno, prav nič ne zmeni-in pusti, da drugi nepoklicani faktorji delajo z osobjem, kakor se jim sploh poljubi. On sploh ne v6, kake ljudi ima pod seboj. Neki stroje-vodjevi namestnik je že sedem let v kurilnici, a gospod vodja še. do danes ne .ve, jeli dotičnik kurjač, ali strojevodja ali kaj. Lahko tedaj govori, da je z osobjem zadovoljen, če ga sploh ne pozna. Osobje gotovo ne .more biti z njim zadovoljno in prav hrepeni, da bi se kmalu umaknil, kakemu drugemu, kateremu bi bil blagor delavstva malo bolj na srcu, nego je njemu. Pač vse drugače postopa višji komisar gosp. Rilter, kateremu se je od nekatere strani zamerilo, češ da s svojimi ljudimi prepravično postopa. No, ampak tega izjemnega stanja ljubljanski kurilničarji ne bodo več dolgo prenašali. Bodo že našli sredstev, ki bodo gospodi v kurilnici malo prirezali ušesa in jim pokazali, da tiranija tudi v tej kurilnici nima ugodnih tal. Iz tržaške južno-kolodvorske kurilnice. Pretekli teden se je v naši kurilriici dogodil škandal, tak, da je o sličnih res le redko slišati med železničarstvom, in naravnost občudovati moramo prav oslovsko potrpežljivost železničarjev ter njihovo discipliniraho razsodnost, da se onemu tiranu, ki je ta škandal povzročil, ni zgodilo kaj takega, kar vsak tiran zasluži. Govorimo o kurilniškem šefu Dolinscheku. Ne vemo, kje se je ta človek svojih lepih manir naučil; na tehniki naj hrže ne, ker za take stvari ni treba prav visokih študij. Tako zna vsak navvadni kravar. Dne b. okt. je na postaji palo par vagonov z relz doli in so se tudi prevrnili. Da jih odstranijo s tira, so bili pozvani ključavničarji, ki so morali delati od 10. ure zvečer do 7. ure zjutraj, vsled česar jim je podšef Josip Schajfer zaračunil 9 ur prekournega ,dela, kar je bilo popolnoma upravičeno. Delo seje vleklo radi tega toliko dolgo, ker niso dobili nikake rezervne lokomotive, ki bi bila vozove narazen potegnila. Prisedši zjutraj Dolinschek v kurilnico, mu »Schaffer pove, kaj se je zgodilo in mu razloži, da so ključavničarji morali delati celo noč do 7. ure zjutraj, predno so spravili vozove nazaj na tir. Ni si dal mož dopovedati, zakaj »se je delo tako zavleklo nego kričati je začel na Schafferja prav divje: Kako je lo mogoče, da bi bili delali celo noč; vi s/e spal na zofi, meslo bi bil delo nadzoroval i I. d. Zastonj so bila Schafferjeva prizadevanja, prepričati šefa, dji je bilo delo jako težavno in mučno in da je on storil svojo službeno dolžnost. Dolinscheku je rastel greben in zavedajoč se svoje šefovske avtoritete, zabrusi Schafferju, ki je že 40 let v železniški službi sledeči *ukaz» : Vi niste sposobni za službo, jaz Vas ne morem rabiti več, Vi ste od mene en d .. k in ste od mene Iz službe odpuščeni. Schaffer je vzel svoj klobuk in šel domov ... Takoj istega večera so sklicali kurilni čarji protesten shod, katerega se je vdeležila velika množica železničarjev. Na tem shodu je bila sklenjena in jodnoglasno sprejeta sledeča Resolucija. V svojih društvenih prostorih zbrano strojevodno in kurilniško osobje protestira najodločneje proti postopanju kurilniškeg-a predstojnika gosp. DoUnscheka naprain strojnemu mojstru gosp. Sclutffvr-]u. Protestira nadalje proti temu, da se, kurilniški načelnik pusti voditi oziroma ščuvati od takih oseb, ki hočejo službeno osobje izrabljati, vsled česar slednje trpi veliko škodo. Zbrano osobje najresneje, izjavlja, da bode izvajalo konsekvence, če se v prihodnjosti še, enkrat kaj takega dogodi. Izjavlja konečno, da se absolutno ne pusti več na dalje službeno izrabljevati, kakor je bilo izrablje-vano do sedaj in zahteva da se ostale podpredstojnike pouči, da ne bodo zahtevali od osobja nemogočih stvari ter ga vrhu tega, še žalili z neumestnimi grožnjami. Razne vesti. Finance državnih železnic sc boljšajo od leta do leta. Tudi zadnje poročilo, izdano ravnokar za pretečeno leto 1907, nam dokazuje splošno gmotno zboljšanje, dasiravno je poročilo v posameznih točkah, kakor po navadi, tudi sedaj jako nejasno in tako zamotano, da človek ne more dobiti jasne slike o dohodkih in izdatkih pri posameznih progah. Severna železnica je bila v državni upravi že od 1 januvarja 1907 in jo je železniško ministerstvo zato pritegnilo v zadnje poročilo in sicer tako, da ravno glede najvažnejših točk ne moremo glede iste posneti nikakih podatkov. Vmešalo jo je popolnoma med druge železnice tako, da si ne moremo napraviti nikake slike, kako je država gospodarila prvo leto s to železnico. Nikakega zneska nam to poročilo ne pove, ne o dohodkih ne o izdatkih. Pa tudi od drugih strani ne zvemo ničesar, tako da ostane javnosti skrito, kako posamezne proge napredujejo. Vsled tega tudi ne moremo napraviti nikakega primera glede napredka, ki ga je napravila stara državno-železniška mreža, izvzemši namreč severno železnico. Izdatki za severno železnico so pač posebej špecifirani in sicer iznašajo isti glasom poročila 69\> milijonov kron. Dohodki so pa pomešani z onimi drugih državnih prog in je z navedenega razloga nemogočo zvedeti koliko njih spada na stare državne proge in koliko na severno železnico. V pretečenem letu so državne železnice imele 11.0,375.570 kron dohodkov in vložna glavnica, 3 milijarde 832 milijonov kron, se je obrestovala z 3-01 °/j, proti 2-(i4"„ v letu 1906. Za državne železnice se je potreboval v pretečenem letu dodatek 55'4 milijonov kron. Odštevši zneske za amortizacijo, posojila in emisije in zn državne davke, se ta dodatek zniža na 2T> milijonov kron. Splošno se more reči, da državne železnice gospodarsko napredujejo. Železniško ministerstvo se v svojem posebnem komunikeju samo pohvali v lem smislu, češ da je opažati leto za letom naprelek, kar je dokazala tudi gospodarska statistika za preteklo leto 1907. Obratni stroški pri vseh železnicah vidno rastejo; ne samo pri nas v Avstriji ampak tudi v Nemčiji in v Švici. Švicarski zvezni svet je pred kratkem predložil zvezni skupščini poročilo o tinancijelnem stanju državnih železnic, kjer toži o vednem naraščanju obratnih stroškov in izraža strah, kaj bo, če se temu v kratkem ne opomore. Obratni koeficijent zveznih železnic je na primer v pretečenem letu porastel od 6f>-8 na'07'48 odstotkov, prebitek mej dohodki in izdatki pa se je znižal od 4-8 milijonov kron za 2'8 milijona, od katerih pa se je 2 milijona uporabilo za draginjske doklade. Upravni svčt švicarskih zveznih železnic je zato naročil generalnemu ravnateljstvu, da prouči, kako bi se finance železnic mogle zboljšati, kako bi se zvišali dohodki. Poročevalec je povedal upravnemu svetu, da vzrok tem nepovoljnim financijelnim razmerom tiči v velikih bremenih, ki se nalagajo upravi zveznih železnic, posebno s tem, da razširja svojo železniško mrežo, in da mora vedno Večjo pozornost obračati na gmotno stanje svojih uslužbencev in da so obratne zahteve sploh vedno večje in zahtevajo vedno več denarnih sredstev. Dotična komisija je bila seveda mujenja, da se to vedno naraščanje izdatkov da odpraviti s lem, da se opustijo vse nadaljnje železniške gradnje in da se tudi osobja ne pomnoži za dalje časa. Nadalje se je komisija izrekla tudi zato, da se vse nove zahteve bodisi osobja, bodisi tudi posameznih mest ali občin kolikor mogoče skrčijo. Na ta način rešujejo tedaj povsod to pereče vprašanje meneč, da bodo akcijonerji res na vse veke vlekli mastne dohodke krvavih žuljev usužujenih uslužbencev. Grozna nesreča se je pripetila dne 26. septembra na berolir.ski mestni železnici. .Teden, vlak je vozil drugemu v stran zvrnil zadnji voz tega slednjega z viadukta doli, dočim sta druga dva ostala na vijaduktu. Glasom došlih poročil je bilo 17 oseb ubitih, 48 pa ranjenih, mej njimi večina težko. 1 Voz ki je padel čez vijadukt je bil popolnoma zaseden. Večinoma so bile gospe in mlada dekleta v njem; bilo jih je kakih 35. Nekaj sekund je voz visel na vijaduktu, a se je potem prevagal in pal vez. Tudi drugi voz je bil v nevarnosti, da ga potegne prvi seboj, kar se je pa vendar še pravočasno preprečilo. Nesreča se je z,godila vsled tega, ker strojevodja ni opazil signala, da ima ustaviti, ogibni čuvaj je pa doše! za sekundo prepozno k ogibom, da bi bil nesrečo odvrnil. Natančna preiskava je dognala, da se tudi pri tej zeležnici varči na vse strani in to na kožo, onih, ki se tamkaj vozijo. Za varnost pasažitjev je povsem premalo preskrbljeno. Spremimo osobjc pri vlaku nima nikakega razgleda pred vlak ntj prosto progo in je istemu sploh prepovedano stopiti mej vožnjo do strojevodje. Nadalje je prostor za strojevodjo tako majhen, da se ne bi moglo niti do njega, če bi se mu kaj pripetilo, ker se namreč do-tična vrata odpirajo samo na znotraj proti tenm prostoru. Kako velika nesreča se more dogoditi vsled tega, ker se no more do stroja, da bi se ga eventualno še pravočasno vstavilo! V teh vratrih je samo jcdna lina, skozi katero tudi ni mogoče nikomur opaziti, če se je strojevodju kaj zgodilo. Osobje je že opozarjalo železniško upravo na vse take in enake nedo-statke, toda železniška uprava kar možato odgovori: Varnostna obla*/ je vse te mt prave odobrila. Ko je pred kratkem neki blokui čaraj opomnil obratno vodstvo nato, da /trkaj b/oknih postaj. Iti dajejo signale, sploh ne fankcijanira, so (pt odpustili i: službe ko/ sitneža i a nadlegovalca. Službeni ras iznaša redno skoraj pri vseh uslužbencih /-/ ur n a d<(H, Vsled tega so seveda uslužbenci vsi prenapeti dela in jim 'manjka ona duševna cner-žija, ki je potrebna vsakemu železniškemu uslužbencu, da more opravljati svojo službo z ono pazljivostjo, ki je v varnost pasažirjev. Seveda .je kapital povsod jednak, povsod iz-rabljevajoč, oderuški, ki gleda le na svojo lastno vrečo, ne meneč se zato, s kakimi sredstvi oziroma s katerim orodjem si siplje v žrelo. Tako tudi pri železnicah v cesarskem Berolinu. Na Angležkem ni nič manj nego 250 večjih in manjših železniških podjetij, katerim je prva skrb, da svojim akcijonarjem s štedenjeni in varčen jem »prigospodarijo* mastnih dividend. Na vseh koncih in krajih se stiska, da se ugodi tem ♦ ubogim lačnim trpinom*. Če bi se železniška podjetja iztrgala iz rok tolikih in bi se ves obrat mogel koncentrirati v roki jednega, bi se moglo prištediti še 15 do 20 milijonov funtov šterlin-gov na leto. Tako so izračunali angležki državniki ter želijo, da bi ta dobiček obrnili v splošno korist vsega ljudstva. Zato se deluje nato, da država monopolizira železnice in jih tako dobi v svoje roke, vedoč, da bi se nikakor ne koristilo javnosti, če bi se njih uprava zjedinlla v rokah par zasebnikov, ki bi potem mogli prav poljudno zapovedovati smeri cele trgovine. Na nemških železniških prcgah je pretečeno leto smrtno ponesrečilo /5/7 oseb, Ul Ki krat je vlak skočit s tira in 017 krat trčil v nasproti vozeči vlak ; druzih nesreč, je bilo ~)H07, vsega skupaj tedaj 8100 nesreč. Leta 1896, to je pred desetimi leti, je bilo vseh nesreč le 6430, tako, da je tega leta došlo na 100 kilometrov obratne proge 7’85 nesreč, v letu 1906 pa 8'05, torej 2 odstotka več. Leta 1906 je bilo pri omenjenih nesrečah ubitih l <žls> cm (m a** 04» ets 512 .4. Kavarna IJNIONE - Trst Ulica Casermn in ulica Torre Bianca Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. ==