Največji Morasti drank t Združenih drianh Vcfesavsefeto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York cek> leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev Y Ameriki. The largest Slovenian Daily Za the United States. and legal Holidays^ 75,000 ° - TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 247. — Stev. 247. Entered as Second OhoM Matter September 21, 1903, at the Post Offloe at New York, K. Yn under Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 21, 1936—SREDA, 21. OKTOBRA 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV« RUSIJA NE BO PUSTILA SPANSKE VLADE NA CEDILU 1 -—-—----------1----- | | _______ , , __________________ S sto letali upa vlada premagati fašiste DASI SO ODDALJENI FAŠISTI SAMO 20 MILJ OD MADRIDA, JE ZMAGA REPUBLIKANCEV SE MOGOČA Vstaši ogrožajo Aranjuez in Escorial. — Glavno mesto je pred padcem. — Ce bodo fašisti zavzeli glavno mdsto, bodo pomorili stotisoč delavcev. — Socijalfstični časopis poziva na napad, ne pa na obrambo. — Fašisti so zopet dobili veftiko poŠiljatev orožja. Predsednik španske republike Azana je v Va-lenciji. V njegovem spremstvu so trije španski ministri. Vlada zatrjuje, da je odšel inšpicirat vladno vojaštvo, fašisti pa smatrajo njegov odhod za jasno znamenje, da se Madrid ne bo mogel dolgo vzdržati. Poveljnik vstašev, general Gonzalo Queipo, je broadcastal iz Sevilje, da bo glavno mesto v teku nekaj dni kapituliralo. Po Španiji se širijo govorice, da bo sledil zavzetju glavnega mesta strahovit pokolj. Ako pridejo fašisti v mesto, bodo poklali najmanj stotisoč delavcev. Socijalistično glasilo "Claridad" je naslovilo na inozemstvo prošnjo za orožje. Fašistične države pomagajo španskim fašistom, čemu bi ne pomagale španski revolucijonarni vladi države, v katerih imajo delavci kaj besede. — Vso našo artilerijo, infanterijo in letala moramo koncentrirati za napad, — pravi časopis, — ne pa za obrambo. 'ClaridacT* pravi. da so fašisti pred kratkim dobili 2500 ton municije iz poljskega pristanišča Gdi-nije. Municija je dospela v neko portugalsko pristanišče, odkoder je bilo poslano na Špansko. GLAVNI STAN VSTAŠKE ARMADE, 20. oktobra. — Mesto Aranjuez in E1 Escorial, kjer so pokopani španski. kralji, se ne bosta mogli dolgo vzdržati. Proti Escorialu prodirajo štiri močne vsta-ške kolone. V Gtjadarra/na pogorju so zavzeli fašisti močne pozicije, odkoder jim je mogoče videti-v glavno mesto. ! . ' j ' ' i^;' i;i|JfJ®f| Vzhodno od Toledo se je pridružilo fašistom 300 Maročanov, ki prodirajo proti Aranjuezu, ki je važno železniška križišče. MOSKVA, Sovjetska unija, 20. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da Sovjetska unija nfc bo odrekla svojega priznanja španski republikanski vladi, Četudi se slednja preseli iz Madrida v Barcelono. (Kot znano, je dospel v Barcelono predsednik španske repiiblikje Manuel Azana v namenu, da navda vladne čete z novim pogumom.) V Rusiji so še vedno prepričani, da bo vladno vojaštvo zmagalo, akoravno pravijo zadnja poročila, da so oddaljeni fašisti komaj dvajset milj od glavnega mesta. Vlada se bo preselila v Barcelono, da bo reorganizirala svojo armado ter izšla kot zmagalka iz državljanske vojne. Edinole če bi vlada prostovoljno odstopila, bi moskovska vlada izpremenila napram nji svoje stališče. Vladni vojaki lahko še več mesecev zadržujejo fašiste, posebno če slednji ne bodo več dobivali iz inozemstva municije in orožja. Brez zunanje pomoči ne morejo fašisti dosti opraviti. , SUVICH PRI R00SEVELTU Včeraj je predložil pred-sed. i Roosevedtu svoje poverilne listine. —- Trgovina bo obnovljena. WASHINGTON, D. C., 20. oktobra. — Novi italijanski poslanik Fulvio Suvich je predložil včeraj predsedniku F. D. Rooseveltu svoje poverilne listine. Še ta -teden bo stopil v stik s trgovskimi izvedenci državnega departmenta, kajti njegov cilj je obnoviti trgovino med Italijo in Združenimi državami, ki je zadnja leta precej o-pešala. Skušal bo izpodovati najugodnejše pogoje. Pogajanja so se začele že lani, pa so bila prekinjena, kajti Italija ni hotela dovoliti Združenim državam raznih ugodnosti. Suvich je izjavil, da bo skušal vse napako popraviti in vse zamujeno nadomestiti. Časniškim poročevalcem je rekel Suvich, da je vesti o njegovem odpoklicu raztrosila v svet Italiji sovražna propaganda. Komaj je namreč dospel Suvich v Washington, se je že raznesla govorica, da ga je italijanska vlada odpoklicala. GOVERNER SE BO ZAVZEL ZA OBSOJENKE BOSTON, Mass., 29. okt. — Governer James sMcCurley je rekel danes, da bo zahteval po polno svobodo za tri mlada dekleta, ki so bila obsojena od šestih tednov do petih let ječe. 171etna Helen Mahar, 181etna Catharine Croton in 191efcna Winifred Riley so ukradle izpred .neke hiše dre steklenici mleka. Po go verne rje vem mnenju jih je sodnik dosti preostro obsodil. PETNAJSTLETNI PRIZNAL UMOR CHICAOO, 111., 20. okt. — Petnajstletni Roland Munroe je danes priznal, da je umoril staro in pohabljeno vdovo A g nes Roffieis. Zasačila ga je, ko je hotel oropati njeno sta-| novanje in ga skušala pregnati. Fant pravi, da jo je usmrtil v silobranu. 300 ŽENSK POMAGA ŠTRAJKARJEM Ženske, ki simpatizirajo s štrajkarji, so preteple strojevodjo. — Stavka traja že nad mesec dni. MINDEN, Louisiana, 20. okt. — Ženske, ki simpatizirajo s štrajkarji, so ustavile na tukajšnji postaji vlak, preteple strojevodjo ter pognale sprevodnike v bližnji gozd. Prestrašeni potniki so morali do jutra čakati, predno je dospela pomoč. Ko se je ustavil sinoči na tukajšnji postaji vlak Louisiana-Arkansas železnice, se je zbralo okoli lokomotive par sto žensk. 'Strojevodjo Marka Wil-lisa in kurjača so preteple, sprevodnike so pa pognale v gozd. Willisa so nato odvedle k brzojavnemu aparatu ter ga prisilile, da je brz(>javil predsedniku železniške družbe svojo resignacijo. Ko je skušal glavni inžinir W. P. Salisbury posredovati, so mu strgale obleko s telesa in ga preteple. Ponoči se je posrečilo nekemu delavcu, da se je neopažen približal lokomotivi in odprl paro. Če bi tega ne storil, bi kotel gotovo eksplodiral. Potniki so preživeli vso noč v velikem strahu. Šele zjutraj je prišla pomoč. Železničarji štrajkajo že več kot mesec dni. Odkar se je začel štrajk, sta že dva vlaka skočila s tira, železniški most, vodeč preko globoke reke, je bil pa poškodovan. R00SEVELT0V0 POTOVANJE Danes se je odpeljal proti državam Nove Anglije. — Kaj bo počel zadnji teden pred volitva- mi, se m znano. NOVI KANADSKI POSLANIK V WASHINGTON WASHINGTON, D. C., 19. oktobra. — Danes je dospel sem Sir Herbert Marler, novi kanadski poslanik. Marler je bil dolgo let kanadski poslanik na Japonskem. ZNAČILNA ZAPOVED PASTORJA LITCHFIELD, 111., 20. okt. — Pastor L. A. Crown je pozval vse moške v svoji fari, da mora vsak najmanj dvakrat na dan poljubiti svojo ženo. — Ženam morate izkazovati ljubezen in spoštovanje, — je rekel. — Bo mže poskrbel, da boste izpolnili svojo dolžnost. Ako bosta pa Nemčija in Italija tudi vbodoče podpirali armado fašističnega generala Franca, bo Rusija v gotovem oziru sledila njunemu vzgledu ter bo podprla republikance z vsem potrebnim. Ruska vlada je baje dobila od španske vlade zatrdilo, da bi sto prvovrstnih letal in letalcev zadostovalo za popoln poraz fašistične armade. Teh letal in letalcev se more španska vlada nadati samo od Rusije. WASHINGTON, D. C., 19. oktobra. — Nocoj je bil predsednik Roosevelt v svoji privatni sobi ter je sestavljal govore za zadnjih štirinajst dni predsedniške volilne kampanje Podnevi se je posvetoval z državnim zakladničarjem Mor-genthauom in Harryjem Col-merjem, novim poveljnikom Ameriške legije. Jutri bo odpotoval proti državam Nove Anglije, kjer bo govoril v sre -do in v četrtek. Kaj bo počel zadnji teden pred volitvami, še ni natančno določeno. Vse se le toliko, da bo govoril dne 28. oktobra v New Yorku o priliki 50. obletnice kipa Svobode, dočim bo imel svoj zadnji govor dne 31. oktobra v Madison Square Garden v New Yorku. V četrtek zvečer bo Roose velt zopet v svojem domu v Hyde Parku, N. Y., v soboto se bo pa vrnil v Washington. ZA POTRESOM SILEN VIHAR TEKSTILNI DELAVCI ZA ROOSEVELTA NEW BEDFORD, Mass., 20. oktobra. — Delavci tukajšnjih tekstilnih tovarn so prosili gospodarje, naj jim dajo v četrtek prost dan, da bodo lahko poslušali govor predsednika Roosevelt a. Ker so tovarnarji njihovo prošnjo zavrnili, so sklenili delavci ostati doma. NAJSTAREJŠI ITALIJANSKI DIPLOMAT UMRL SAN REMO, Italija, 19. okt. — Danes je umrl tukaj vojvodo Borea d'Olmo, najstarejši italijanski diplomat, ki je praznoval dne 11. oktobra svoj 105. rojstni dan. Ob njegovi smrtni postelji se je zbralo dosti njegovih prijateljev. Pokojnik se je že pred leti umaknil v privatno življenje ter živel v svoji vili. ŠOLE V DELAWARE ZAPRTE DOVER, Del., 20. okt. — Ker so zdravniki pri nekem študentu konštatirali difterijo, je dai v ponedeljek državni šolski odbor zapreti vse šole. Po potresu povzročena škoda znaša nad dvajset milijonov lir. — Prebivalstvo prenočuje na prostem. — Promet je oviran. ZAROTA NA FILIPINIH MANILA, Filipini, 19. okt. — Oblasti so aretirale skupino sakdalistov (radikalcev), ki so se zarotili, da bodo strmoglavili 'vlado. Na vesti imajo tudi požig neke tovarne, v kateri je napravil ogenj za pol milijona dolarjev škode, CANEVA DI SACILE, Italija, 20. oktobra. — Prebival stvo prenočuje na prostem, kajti še vedno je pod vtisom hudega potresa, ki se je pojavil konci prejšnjega tedna ter povzročil nad dvajset milijonov lir škode. Komaj -so pa potresni sunki ponehali, je nastal vihar, ka-koršnega že dolgo ne pomirijo. Lilo je kakor iz škafa. Vode so začele naraščati in povzročati nadaljno škodo. Mussolini je pozval prebivalstvo, naj .ne skopari s prostovoljnimi prispevki in naj hitro daruje, kdor misli darovati. V opustošeno ozemlje je poslal vojaštvo, ki ščiti domove in ob navija porušene prometne zve ze. Največ smrtnih žrtev je bilo v domovih. Potres se je namreč pojavil sredi noči, ko je vse spalo. Kmetske hiše so bile slabe, in tramovje se je lomilo kot da bi bilo iz slame. VITTORIO, Italija, 19. okt. — V tukajšnji bližini se potresni sunki še vedno pojavljajo. Število smrtnih žrtev znaša od 20 do 25. Ranjence so spravili v začasne bolnišnice. REPUBLIKANCI ŠČUVAJO NAROD V svoji kampanji se poslužujejo najogab n e j-ših sredstev. — Wallace pravi, da ščuvajo razred proti razredu, farmerje proti meščanom in Jug proti Severu. SENATOR COUZENS NEVAR-NOffiOLEL DETROIT, Mich., 20. okt— V tukajšnjo Harper bolnišnico je prišel pred dobrim tednom 64: letni senator James Couzens iz Michigana. Zbolel je na ledi-cah, in zdravniki pravijo, da je bolezen jako nevarna. Lani je bil Couzens operiran v Rochester, Minn. CORNELIUS SCULLY - ZUPAN PITTSBURGHA PITTSBURGH, Pa., 20. okt. — Mestni svet je danes soglasno imenoval za župana Cor-nelija D. Scullyja. Postal je naslednik Wiilliama N. Mc-Naira, ki je dne 6. oktobra odstopil. Pozneje .se je MeNair premislil in preklical svojo resignacijo, mestni svet je bil pa mnenja, da je že prepozno. MeNair se bo pritožil. DE KALB, 111., 19. okt. — Ne nekem tukajšnjem političnem zborovanju je rekel danes poljedelski tajnik Wallace: — Republikanci bojujejo obupen boj. Voda jim teče v grlo, zato se pa poslužujejo vseh sredstev, dopustnih in nedopustnih. V svojem obupu sejejo republikanski voditelji razdor med prebivalstvo ter ščuvajo razred proti razredu, farmerje proti meščanom in prebivalce južnih držav proti prebivalcem Severa. — Če hočete ohraniti enotnost ameriškega naroda, če hočete še kdaj uživati prosperi-teto, morate izvoliti Roose ve!-ta. — Republikanci se sklicujejo na sedanjo draginjo. — Res je vse nekoliko dražje kot je bilo naprimer pred štirimi leti, toda pomisliti je treba, da so pred štirmi leti ljudje skoro polovico manj zaslužili kot služijo sedaj, ali so bili pa sploh brez dela. Nikakor pa niso današnje cene tako visoke kot so bile naprimer leta 1929, ko je bila republikanska stranka na višku svoje slave. ROOSEVELT BO PONOVNO IZVOLJEN Clarence Senior, voditelj narodne kampanje socijalistične stranke, je rekel časniškim poročevalcem, da bo predsednik Roosevelt ponovno izvoljen ter bo dobil 65 odstotkov vseh oddanih glasov. "Odstotek elek-toralnih glasov, oddanih zanj, bo še večji" — je dostavil. Po njegovem mnenju bodo dobili socijalisti 1,700,000 glasov, torej še enkrat toliko kot leta 1932. Dobili bi jih še več, če bi volilna kampanja ne bila tako histerična. OČE OBSTRELIL ŠTIRI OTROKE ANTRIM, Irska, 20. okt. — Parmer Thomas Patrick se je podal s svojimi štirimi malimi otroci .na lov. OČe se je nekoliko oddaljil, otroci so se pa i-grali v travi. Oče opazi zajca in sproži. Zajca ni zadel, pa£ je pa s šibrami ranil vse štiri otroke, ' . _'____ AFRIČANI VABIJO KRALJA BLOEMFONTEIN, Južna Afrika, 20. okt. — Generalni governer Južne Afrike, lord Clarendon, je danes izrazil u-panje, da bo kralj Edvard Vili po svojem kronanju spomladi obiskal Južno Afriko. OSEM LETALCEV POGREŠAJO TOKIO,'Japonska, 19. okt. — Osem armadnih letalcev, ki so leteli proti Osaki, kjer se vrše velike vojaške vaje, je najbrž izgubljenih, ker so zašli r silen vihar. Cesar Hirohito se zaradi bolezni ne bo udeležil T»aneyrovt • • - ". WWLVB W'AnOVZ" New York, Wednesday, October 21, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ33L Ui Gla« Naroda" 'i.f^v. (A OorporaMoo) \ Owned and PnbUahed by » ^ 3LOVENIC PUBLISHING COMPANY ___tBwfltt, TNU ( e« ttoe corporation and GL 48 NABOD4-(Veiee of Ike Pn>li) Day Except Sondaja and Hottflaya la celo hto.TdJa aa laaltu In $8.00 Ea pol leta...........................$8.00 1» gofcyt-leta ...................$ijso Za New York i Š* pol leta Za inozemstvo Za pol leta š.. celo leto celo leto...... ITJOO $3b5C $7.00 $&£0 Bubacrlptton pearly $8.00 Dopisi brea podpisala oaebnoeti se ne prlobCuJejo, Denar naj ae blagovoli poftUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se na« tod! prejfiaje bivaliMe nama ni. da hitreje Advertisement on "Glas Naroda" iabaja vsaki dan nedelj In praznikov- "GLAS NARODA*. 218 W. lttfc Street, New Ta Telephone: CHelsea 3—1242 N. X. VOLILNA KAMPANJA Po dveh tednih bodo volitve. To bo tisti usodni dan, ko bodo državljani te dežele izvolili novega predsednika, nove se-natorje, governerje in druge uradnike. Dan je blizu. Volilna mrzlica narašča. Oba predsedniška kandidata, voditelji velikih in malih vwtrank potujejo po deželi, dolže drug drugega, obljubljajo vo-lilcern deveta nebesa; obe veliki stranki sta si svesti zmage; statistiki so že "natančno" izračunali, koliko večine bo imel la ali oni; manjka le še, da store volilci dne 3. novembra svojo dolžnost. Demokratje in republikanci ne vodijo svoje kampanje prav posebno gentleman*ko in z rokavicami. Ponavlja se pač stara ameriška igra. namreč, da je v volilnih dneh vse dovoljeno. Pri izbiri kampanjskega materijala so pa nekoliko bolj previdni Vsaka stranka posebej poudarja, da je edina sposobna rešiti Ameriko pred propastjo ter jo povesti boljšim časom nasproti. Te obljube pa razmetavajo večjidel le politiki Ktare šole. S tem ponovno dokazujejo, da se niso ničesar naučili. -S poudarjanjem svobode, s kazanjem na zvezdnato zastavo in raz metavanjem cigar se danes ne doseže dosti. Narod hoče dejstev. Narod hoče vedeti, kam ga nameravajo povesti voditelji v gospodarskem in državnopolitičnei>x pogleda. Ljudje so se izobrazili ter so precej dobro poučeni o državnem proračunu, zunanji trgovini, reliefu, nezaposlenost* m se ne dajo kar zlepa s par frazami odpraviti; Udeležba pri volitvah bo ogromna. Tako velike ni bilo še nikdar v zgodovini Združenih držav. Volilci se zavedajo dejstva, da je demokracija po vsem svetu ogrožena, iz nekaterih držav je pa že popolnoma izginila. Združene države so skoro edina dežela, v kateri je dovoljena svoboda govora in tiska. Volilci zahtevajo dejstev. Proč s praznimi frazami in komedijantakimi gestami, s katerimi ni mogoče rešiti naroda. Prihodnje volitve bodo po svoji važnosti nadkriljevale vse dosedanje. Mogoče bodo popolnoma izpremenile sistem strank. Ameriška politika t>o najbrž stopila v povaem novo razdobje. JETNIKOVA SMRT Pred malim kazenskim senatom mariborskega sodišča se je zagovarjal 23-letni delavec Kalman Vrečic, ki je svojemu sojetniku delavcu Antonu U-rajniku v času od 18. avgusta do 6. septembra zadal v celici številne lažje in težje telesne poškodbe, mu zlomil prsni koš, talko da je Urajnik 7. sept. tem poškodbam podlegel. Pokojni Urajnik je odisedevail v zaporih okrožnega sodišča 5. mesečno kazen v skupni celici. Zaradi pritožb ostalih kaznjencev in, ker je kazal očitne znake umo-bolnosti, ga je nprava jetnišni-ce dala v samotno celico. V to celico je bil dodeljen kasneje tudi drugi jetnik, obtoženec Kalman Vrečic kot strežnik. Vsa prizadevanja, da bi ustvaril v celici red so ostala brezuspešna. Ker je Urajnik onesnaževal celico, ga je obtoženi večkrat premikastil. Glasnejši šum in ploskanje so slišali pazniki iz te celice šele 6. sept. zvečer. Urajnik je ležal na slamnjači, Vrečic pa je stal poleg njega in ga tiSčal z glavo ob zid. Ko so naslednjega dne zjutraj odprli celico, so našli Urajnika mrtvega, obdukcija je ugotovila, da je nastopila smrt zaradi Strtega koša in otrpnje-nja možgan. Obtoženi Vrečic je pri preiskavi in tudi pri razpravi izpovedal, da je trikrat udaril Urajnika s posteljo, ker se je ponesnažil v posteljo in uganjal razne neumnosti. Obtoženi Kalman Vrečic* je bil zaradi malomarne povzročitve smrti obsojen na 8 mesecev zapora. "MOLI, KER TE BOM ZAKLAL!" Pri Sv. Martinu na Pohorju je neznani moški navalil na polsestnika Jarneja Rafolta iz Boj tine, ko se je ponoči vračal z vozom domov. Neznanec je po spregovorjeni navadni grož nji nekakjkrat zamahnil z bi-kovsko tako močno po Rafol-tovi glavi, da se je posestnik zruišil na tla. Doma je dognal, da mu je izginilo z voza več kg masti in zaseke ter drugi predmeti. Za neznanim napadalcem poizvedujejo. ' ' nI DENARNE POSIL JATVE - ....... ■ ---- , - i—j..,—t. Denarna, nakazila izvriujemo točno in zanealji-vo pa dnevnem kurzu. VJCGOOAVUO y.fU % 2JU ------------------ Din. $ 5M t 7.2» $li» $23.00 $45.00 100 200 Din. Diri. 300 Din. 600 Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO • Za -$ CJ0 .................... Lir 100 ^ $ 12.85-.................... Lir 200' $ 30.00U................... Lir 500 ' $ 51410 ...................Lir .1000 ' $112.50 ______________ Ur 2000 ■ 416*00 ----usJ* 8000' ■ ■■' ■! 1 11 ' 1 1 ------- L ■ ■■■ €MWM GMDAJ B1TBQ MKXJJULO Sfr NAJtEDXNM t CgNMfODYXilNS SPMEMMMBl .GOBl AL1DQLI , Za izplačilo t sijih zneskov kot mg*r«j pavedeno, bodisi v dinarjih all lirah doveljajecno ie hoijftf psgs^e. IZPLAČILA T AMICMtelg POlAIUm ( 200 MOŽ DOBI DELO pri sekanju kemičnega lesa za Clawson Chemical Co. Dober les in dober prostor. Plača $1.50 od corda. Male kempe za peč-Ijarje. Orodje proti mesečnemu odplačilu. Vprašajte pri: Claw son Chemical Co., Ridgeway, Pa. (12x) NAD MILIJON ŠKODE V HALOZAH Haloze so izredno hudo prizadete, sneg je napravil usodno škodo. Večinoma vsi vinogradniki so začeli trgati, ker je kazalo, da se bo vreme poboljšalo. Nepričakovano pa je proti večeru začelo deževati in nato snežiti. Sn«*žilo je do 7. okt. zvečer. Na Dravskem polju ni več videlti snega, toda v Halozah je slika čisto drugačna. Vinogradniki pravijo, da ga je ponekod zapadlo pol metra. Mlado drevje je polomije no in marsikod izruvano, staro drevje pa oskubljeno. A zlasti žalostno je po vinogradih. Ob takem stanju se le čudimo, da nekateri vinski trgovci ponujajo za novi pridelefk le po 2 do 3 Din za liter. Vinogradniki, ki so v stiski, se morajo se veda ukloniti, ostali pa držijo zalogo, ker ne dvomijo, da boj cena vina zaradi nesrečne letine gotovo narasla. Precej grozdja je še na tratu in ga sedaj hite obirati, da ga ne zadene slana in zmrzal. Od Sv. Vida pri Ptuju poročajo, da je treba škodo v Halozah ceniti na en milijon dinarjev. Tam okrog je sneg ,v gozdov ju polomil veliko število trstja, da leži vse križem po tleh. Sadno drevje je popolnoma uničeno, a eno samo sadno drevo stane, preden obrodi vsaj 1000 Din. Grozdje, katero je bilo že prej slabo, je zdaj gotovo izgubilo 4 do 6 odstotkov na sladkorju. Hlad je k sreči popustil. S SEKIRO PO GLAVI Z Velike planine je prišel iskat zdravniške pomoči v Kamnik neki lastnitk pastirske koče. Pripovedoval je, da je bil pri njem v koči na planini nek'i mlajši turist, doma menda iz Ljubljane. Pomagal mu je celo pri delu okrog koče in se zanimal pod kakšnimi pogoji bi mu jo dal lastnik v najem za smuško sezono. Tretji dan pa je mladi ljubljanski turist s sekiro napadel svojega gostitelja, ki se ga je komaj oliranil. Lastnik koč<* je dobil več udarcev po glavi in je zdaj v domači oskrbi. FRAN CROBATH UMRL Kranj in slovenski trgovski svet sta 8. oktobra izgubila enega najmočnejših stebrov. Umrl je v Kranju na pragu svoje 80-letnice ugledni veletrgovec in industrijalec Franc Crobath. Franc Crobath se je roditi le- ČRNI LEGI JONARJI m ' i <ŠT i zvečer to v .1 C i 1 J živahni' zjutraj A K (T SE ALKALIZIRATE Z MLEKOM Če ste utrujeni ali pod vplivom vremena, izpij-te čašo ali dve mleka, predno ležete spat. Končni alkali j ski učinek svežega, čistega mleka bo nastopil proti strupenim plinom v vašem sistemu. Mleko vas bo zopet obnovilo, da se boste čutili sposobnega in živahnega zjutraj. Naučite se piti mleko, predno greste k počitku. Mleko vam pomaga o-■svežiti sistem ter vzdržati vaše možgane in mišice živahne in delavne. The Bureau of Milk Publicity, Albany. ŠTEVILA IN LJUDSTVA Na temelju označbe vrednosti na denarju, znamkah in po drugih merilih meni pariški "Matin'*, je lahko sklepati za najrazličnejše dežele, katerim številkam dajejo prednost. Vsa ljudstva kažejo posebno nagnjenje do števil 2, 3 in kakor tudi za njih mnogokratnike. Izjema pa obstoji za .število 3 v moliamedanskih dežeiah,. kajti v Tujčiji niti v Perziji ne na-leitiš. nanj. V Egipftu pa le redkokdaj. -Okus različnih ljudstev za omenjena števila in njih mnogokratnike, ni razdeljen enakomerno. Tako dajejo Francozi in druga romanska ljudstva prednost številu 2 in 5. Artgleži so naklonjeni spet 2 in 3, Nemci 3 in 5. Kar se tiše. azijskih ljudstev, se nagibaijo Indijci k številu 2 in njegovim potencam. Kitajci so kakor Romani naklonjeni 2 in 5. Število 7 srečujemo pr »lično povsod, naj-češče pa, kakor se zdi, v Rusiji in drugih slovanskih deželah. Kakor je za Turke značilen odpor do 3, tako je za Ruse značilna simpatija do števila 7. Kar se tiče višjih števil, jih je poredkoma uporabljajo, do bi m o jih češče skoraj samo v nekih španskih deželah; 11 v. San Salvadorju, 17 v Mehiki, 19 v Španiji in 31 na Filipinah, Zanimivo je; da so na Havajih precej naklonjeni 13. Tam tudi nikakor niso mnenja, da bi to število prinašalo nesrečo. if Peter Zgaga THE STATE OF NEW YORK ta 1857 v Stražitšču pri Kranju. Bil je iz ugledne družine, ki je lahko ponosna na svojo zgodovino, segajočo v 15. stoletje. Oče je bil veleposestnik, sina pa je namenil trgovini. Ko se je izučil v Kranju je Franc. Gro-batli nabral mnogo izkušenj kot pomočnik v Mariboru in Ljuibljani. Kmalu pa se je osamosvojil. Leta 1885 je kupil na Glavnem trgu v Kranju Frančičevo hišo ter je tam še tisto leto -.1.. avgusta otvoril lastno trgovino. Tvrdka je po rati stoletju še vedno v isti hiši. OPTIMIST IN PESIMIST. Leta 1736 sta sedela dva roparja v ječi. Oba bi morala biti o'besena. Eden je bil pesi mist, drugi pa optimist. Pesimist, ki ni videl nobene rešitve več, je ra^i prihranil rablju delo in se je ponoči sam obesil. Drugi dan so prinesl krsto n so ga položili vanjo, da bi ga odnesli in pokopali. A krsto in so ga položili vanjo, da si "pri veže jo dušo." To priliiko je porabil optimist. Vzel je svojega mrtvega tovariša iz krste in ga je* ko da bi bil živ, položil v posteljo in ga tudi do pol obraza pokril. Potem se je sam vlegel v krsto in se pokril s pokrovom. Čez nekaj časa so prišli no-sači, in odnesli krsto iz ječe. Ko so prišli na pokofpališče, je v krsti začelo ropotati in topotati. Nosači so se silno prestrašili, spustili krsto na tla in so pobegnili. Obsojenec je urno zlezel vz krste, preplezal: pokopališki zid in prav takoj -pobegnil. Nedavno senu. čital. v ljubljanskem dnevniku sledeči o-glas: "Iščem mladeniča, ki bi. ozdravil srčno bol. Dopise je treba poslati na uredništvo lista pod šifro 1'Plavo oko". "Mogoče se bo kak ml^dqnic oglasil. Mogoče se bosta vaela in bo zakon nekaj časa sreoen. Mogoče je pa tudi, da bo ,po par mesecih mladenič s pla*vmi očesom iskal zdravila zoper srčno bol in plavo oko. * Neka dobrodelna organizacija je razposlala vprašalne po le. Med vprašanji sta bili tudi naslednji dve: 1. Ali imate kaj ponošene oblekel 2. Kaj napravite s ponošeno obleko T LTbogi delavec, ki je po naključju dobil vprašalno polo, je tako odgovoril: 1. Da, imam eno ponošeno obleko. > 2. Zvečer jo slečem in jo položim na .stol poleg postelje. Zjutraj jo pa zopet oblečem. * : -v. Ko se je sedemdesetletni madžarski romanopisec Maurus Jokai poročil s sedemnajstletnim dekletom, mu je dejal neki prijatelj: . — Ali si pomislil, da bo tvoji ženi 27 let, ko jih boš štel ti osemdeset * — Če žensko.res ljubiš, ji ne očitaš starosti, — se je odrezal Jokai. * • s v Časopisje je poročalp: — Ubogi grešnik, ki je bil pred štirinajstimi dnevi obsojen, je bil včeraj obešen. Ubogi grešnik! Ubogi grešnik! Čemu vendar ta pripombi. I, zato vendar, ker bogatih grešnikov niti ne obsojajo, niti ne obešajo... * Pri kari, ko jo kupuješ, najbolj hitro in najbolj gladko teče—jerik tistega, ki ti karo prodaja. » * Jfni legijonarji, obsojeni zaradi umora reliefnega delavca Poola, odhajajo, iz sodne dvorane, zatem ko jih je porota spoznala krivim. Važno za *r i: 61 ¥ i Fi Kdor-Je .naroeojep potovati v stari kraj ali dobiti koga i*»o vse, bodiAi prošnje za povratna ' dovoljenja, potni lisle, viieje in, -sploh v»e, kar je za potovanje potrebno; F najhitrejšem fcusu. in kar je glavno, za .najmanjše ^tfošk«. Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi 1» Washingtona povratno dovol jenJe. JRH-ENTR* PBKMlT. trpi najmanj en mesec. PiHte torej takoj za brezplačna* aavodHa in. zagotavljamo Vam,, da -boste • poceni Jn-udetao^potjovali. / , SLOVEHK2 PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 Weat J8th:Sireet Ntew YorfeNv Y: V vsakem kraju so drugačne nayade. Ko je prišlo iz starega kraja mlado iu rdečelično dekle, je šla ko j prvo nedeljo v cerkev. Zelo ji je ugajalo. Pozneje .je namreč pripovedovala: _ — Lepo petje, lepa pridiga, nazadnje je pa še eden liodij po erkvi in nosil v rokah poln pehar denarja in ga ponujal .^aokrog. Jaz sem sap,a.en nikelj vzela- Nisem hotela več. Človek mora vedeti, kaj je ma. flira- Vrzi na smrt obsojenemu vrv v rječo, pa.se ne bo obesil, ampak bo začel ugibati, kako bi sže spustil z njeno pomočjo v Svobodo. * v j V tem času in po Novem le fcu bo veselic na pretek. Odboji obetajo vsakovrstne dobrote', parkrat sem -se >pa že na svoje lastne oči, ušesa in usta prepričal o naslednjem; ^ da "izborna" pijača Drecej fta kislo vleipe; da je 4'vsestranska zabava" jako dolgočasna; . c} da je " prvovrstna godba' * (jigumigu ker i ma's tako sočutno srce za te uboge sirote." "Torej si tudi ti čital o onem dekletu?" ga je skrbno vprašala žena. "Čital sem." "No in kaj sedaj?" "Če ti p6vem resnico, moram reči, da sem čutU tudi jaz neko tesnobo pri srcu, ko sem čital. Strašno! Zdravnik, ki je pripeljal otroka na svoj dom, je dejal, da revica že dva dni ni imela ničesar v ustih." Pri teh besedah so se zasvetile vrlemu starčku debele solze v očeh. Poleg njega je stala žena. Bila je bleda, ganjena in se tresla kot si'ba na vodi. Njeno pošteno, od starosti in skrbi lim na ničesar drugega, kakor nji to, da bi vzel revno deklico pod streho." "Zakaj mi pa tega nisi povedal poprej?" "'Hotel sem, da bi ti prva sačela . . . Toda, ker sva v tem oba istih mislih, pojdem takoj [>o siroto." Se precej krepki starec je hitro vstal ter segel po suknjo. "Anton, počalkaj nekoliko, da skoči Liza po voz, da se bos prej vrnil." Po teli besedah je Pavla uro odbrzdela iz sobe. Antonu se je zdelo, da se je radi nenadnega veselja pomladil? dvajset let. "Poštena in dobra je, ta moja ženka," je zadovoljno mrmral Anton in si natikal velike rokavice. Pavla se je kmalu vrnila v "sobo. "No, ali si poslala po voz?" "Ne, nisem!" "Zakaj pa ne?" vpraša sko-ro jezno Am ton. "Zakaj ne?" Pavla je skočila k vratom, iih odprla in privedla k možu Štiriletno siroto rekoč: "Glej, radi tega'" "Kako to?" vzklikne začudeno Anton. "Kje si je pa dobila?" "Glej, dragec, pripetilo se je takole: Ko sem prečitala da-na vez. 1.10 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZA- JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del qbsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80....II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu« KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez . .50 Broš..... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena .80 .35 .30 .30 KONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje- nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemške«« lezlka. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena L45 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trd* vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tešanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 300 str. »jena. •50 v knjigi je nad šeststo najvažnejših kuhar-.75 ski h navodil. SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. .70 SPOLNA NEVARNOST. Cena .50 .25 .70 .50 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslo\ca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 120 str. Politična Študija, ki nazorno^< prikazu je smer-t . nice nekoč tako važne angleške politične y , stranke. JUJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena---- .50 MISTERIJ DUŠE. Spiral dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................ Razprava o blaznosti in posledlr^ pijanče-, - vanjo. MATERIJA in TNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1-5 I Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o lzsleokih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisa! Anton Pevc. S slikami. 16S strani. Cena ........................L— Knjiga- za mlekarje in ljubitelje mlekarstva »1 sploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ^ •• ženitnih -pisem. NASVET* ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Gena L— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raz-' * nih vprašanjih in neprllikah, ki se dnevno » pojavljaj« v delokrogu gospodarja In "gospo-* dinje In Je torej vest svetrt,,Hlec » vsakem domu. PJAROD* KI IZUMIRA. 101 stnuil. Oena .... .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. oiegove Sege ln navade; t* Na Bes-iiajstlh straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer, 168 strani. Cena trdo vez......80 BroS..... .60 Vse podrobnosti o gojenju čebel, prehrani iu o čebelnakili: sliko. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .00 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- nica ln slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1M UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše. Cena broš......................... ^0 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................L56 VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... J59 Zbirka voščilnih listov in pesmic k (rodovom, novemu loto in drugim prilikam. ■ VOJNA Z JUGUROm 123 strani. Cena...... .50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 Strani. Cena ........................ .10 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... M V prvi knjigi so pesaai in basni, d očim ga nami je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, goVralka, glasbenika ln časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1027. 128 str. Cena........M Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po* mena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena____ .60 Knjiga je IzSIa v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. . - 4. strašil.) ■- mi ■ i WL2 ■ HZSt793 tea Pot-navzgor-a New York, Wednesday, October 21, 1936 TKW LARGEST BlXfWNE DttLT IN TJM. ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Harftman ni ostal dolgo na svojem mestu, ki mn ni prineslo zadovoljstva. To je bila zanj samo prehodna postaja. Toda počasi je stopal vedno vilšje. Iz Lipakega je šel na Dunaj k nekemu velikemu časopisu. Z Dunaja v Monakovo. Tam se je seznanil s slavnimi slikarji in kiparji ter je imel iudi zvezo z gledališkimi krogi. »S svojimi duhovitimi kritikami si je pridobil ime. Ob (počitnicah je šel na daljša potovanja, s katerih se je vrnil s pomnoženim znanjem. In sedaj je bil poklican na odlično mesto v Berlin Priboril si je pot s svojo lastno močjo. Džorž ga žarečiih oči posluša, ko pripoveduje o vsem lepem, kar je v idel. Njegov popis je bil poln življenja in zanimiv. Ta večer je bilo prijateljstvo med obema zopet potrjeno in ko se Hartman poslovi, dbljirbi, da se bo zopet kmalu vrnil. "Veš, Džorž, prihodnje ftedne ne bom imel nobenega časa. Od mene zahtevajo zelo veliko; in na delo se moram privaditi. Toda sem in tam bom našel kak večer in pridem na kratek razgovor. Mogoče me boš tudi ti kdaj ofofekal — tukaj je moj naslov. Sedaj pa grem. Mama Feldman ima že majhne oči in želi, da ibi že odšel. 'Kaj ne T" "Trudna sem, to moram priznati," odgovori gospa Feldman s svojim suhoparnim, neprijaznim glasom. Hartman pa se zasmeje. § "Niti najmanj se riite premenili, mama Feldman. To-rgj.Jahko noč in na svidenje!" Džofrž ga spremi do hišnih vrat. , "ije mnogo se imava razgovoriti, Herman," pravi Džorž zunaj. Hartman mun krepko stisne roko. "Mnogo, prijatelj. In to moreva najboljše, ako prideš k meni. Sedaj se spomnim — najboljše se moreva dogovoriti po tfcelefonn, kdaj in kako je za oba najbolj primerno." "Dobro. Samo pokliči me." "Bom. Laihko noč!" r » « ♦ Ko Džorž zopet stopi v sobo, je mati ravno pospravljala svoje ročno delo. "Ali si zelo tru-dna, mati! Rad bi še s teboj nekaj govoril." Mati takoj zopet sede. "Ah, s spanjem itak nocoj zopet ne bo nič. Veselje mi ne da spati. Ves dan sem premišljevala, kako lepo bo sedaj pri nas. Še vedno se mi zdi, kot bi bile samo sanje, da si dobil to službo." Džorž sede poleg nje in prime njeno roko. zboru Music Hall v New Yor-kn, kjer so jo poznali vsi kot četrto od leve proti desni. Dne 25. aprila 1934 pa ni hotela ponoviti in ravnatelj jo je odstavil. V nočni lokal je zahajal tudi nek kitajski mornarski častnik, ki mu je bila Scottova zelo všeč in zato jo je zasnubil. To je bil Hu-Yen-Fu, poveljnik kitajske trgovske ladje na poti iz Kiitajske v Brazilijo, Mehiko. Ameriko, Španijo, Egipt in Indijo, kamor je peljala ladja naprodaj kitajsko orožje. Scottova je bila takoj pripravljena omožiti se s Kitajcem. Ladja se je, vrnila skozi Panamski preliv v Šankhaj, kjer so imeli poroko po običajih bogatih kitajskih rodbin. V palači Hu-Yen-Fua, v razkošno opremljeni sobi, je Scottova med sviranjem godbe prvič podala svojemu možu tra dicionalno kitajsko riževo jed. Poročna darila, ki jih je dobila od častnikov, so izvirala od vseh krajev sveta in predstavljala krasne bisere iz Indije, dragulje iz Perzije, kožuhovino iz Sibirije, dragocene pohištvo iz Južne Amerike itd., je bila vsa srečna in zdelo se ji je, da prehaja iz ene obljubljene dežele v drugo. Zvečer je zaplesala svatom svoj zadnji ples. "Da, mati — krasno bo," pravi zamišljen. Misli na I Naslednjega dne je odplula ŽENA, KI JO ZASLEDUJE 20 VOJNIH LADU tajske in ameriške oblasti poslale za razbojniško ladjo policijo. Lani 26. julija je bila ladja "Kuang-Tscheh" obkoljena, bombardirana in po srditem boju potopljena. Polovica posadke je našla smrt v morju in utonil je tudi kapitan Hu-Yen-Fu, ki so ga potegnili iz morja mrtvega. Njegova žena May Scottova je pa brez sledu izginila: Lani v avgustu so bile pa zopet napadene in oropane tri ki-Svojo življenjsko pot je za-r tajske trgovske ladje in morski čela kot plesalka v baletnem roparji so pomorili posadke do Med največje pustolovske sveta prištevajo po pravici May Scottovo. In kako bi je tudi ne, saj je biila edinstvena moderna piratka svojega časa. Znala je pa tudi razburiti ves svet in zdaj jo zasleduje 20 kri-žark in torpedovik, angleških, ameriških, japonskih in kitajskih. Kaj takega na svetu menda še ni bilo in zato ni čuda, da se skoraj ves svetovni tisk zanima za to čudovito že- no. zadnjega moža. Ušel je samo en član posadke in le-ta je na žive in mrtve trdil, da gre za potopljeno ladjo "Kuang-Tsoheh", na kateri je poveljni-ca žena. Mornariške oblasti v Hongkongu in Sanghaju so mislile, da gre za mistifikacijo. Pozneje se je izkazalo, da je govoril mož resnico. Bili sta namreč dve ladji "Kunag-Tscheh". Eni, vlačilcu kitajske obale izpremenjenemu v piratsko ladjo, je poveljeval Hu-Yen "GLAS NARODA" pošiljamo ▼ staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7- — V Italijo lista ne pošiljamo govorom državnega tožilca je nastopala zelo predrzno. Večkrat je vstala in jela zmerjati državnega tožilca in sodnike. Državni tožilec je mogel govoriti do konca šele, ko so obto-ženko odvedli iz sodne dvorane. Njena predrznost je mnogo pripomogla, da je bila izrečena smrtna obsodba. Luner-jeva je bila obsojena na smrt na vešalih, ker je mučila svojo služkinjo, ki ji ni dajala jesti in jo je pekla z razpaljenim železom po najobčutljiveših delih telesa. Iz strašnih opeklin je 7EMLJEVIDI Fu, drugi'ladji Kuang-TschelT <,deJd\ci. tekla kri v cur-I kih. Obtozenkm moz Edmund, Gito in na prijatelja. Kako bogato bo sedaj naenkrat posta lo njegovo življenje. Ljubljena ,razumna žena in duhoviti prijatelj, ki razume umetnost! Poleg tega pa še izboljšanje položaja — skoro preveč je bilo naenkrat za njega, ki ni poznal mnogo sreče. "Samo pomiki, lepi denar. Stirrtisoč mark — talko daleč niti tvoj oče ni prišel." "Da, to je mnogo denarja." "Saj mislim tako! In poleg tega še moja pokojnina; tako bova imela ravno štiri sto mark na mesec." "Da mati. Sedaj pa moreva k našemu stanovanju še najeti malo stanovanje poleg našega. Je ena velika in ena majhna soba s kuhinjo. Iz kuhinje bi si napravil majhen atelje, da ipi ne bo treba vedno hoditi pod streho." Mati nejevoljno nagubanči čelo. , "Ali še tudi sedaj ne boš odložil čopiča t Sv-Jaj si vendar dosegel svoj cilj!" Senca se razlije čez njegov obraz. "Cilj! O, mati — svojega cilja najbrže ne bom nikdar dosege J." \ J&P hrepeniš po nedosegljivem. Nikar se ne pregreši, ^ar'si /Jpsegel s svojimi tridesetimi leti, moreš biti zadovoljen.' "J3, da. Toda nedelje moraš pustiti meni. Tako bom saj nemoteno mogel delati po svoji volji. Moram, mati; nikdar mi vec ne opordkaij,'' praivi resno in ravzneto. Mati vzdihne. j "S teboj ni nikdar mogoče pametno govoriti. Pa zaradi mene si moreš sedaj dooliti to igračo. In glede stanovanja bi bilo popolnoma prijetno; ob Veliki noči bo prazno. Toda še dve sobi; tega vendar ne potrebujemo. Imam sicer še pohištvo .pod streho. Toda zadostuje komaj za večjo sobo. Ako vzameva dve sobi, moram kupiti novo pohištvo." "Za to sem tudi jaz, mati." "Hm — in še nekaj. Morala bi vzeti kako služkinjo; saj za dva dni na teden. Za mene bo preveč dela." "To smaftram tudi jaz za potrebno, mati. Ti se moraš sedaj varovati." "Da, moj Bog — kako čudno se mi bo adelo. rečeno — ena soba in ku&inga zadostuje." Rdečica šine Džoržu v glavo, zopet prime za roko. "Ne, mati — morate biti dve sobi. Kajti — samo da veš — za Veliko noč bo v**hišo prišla moja mlada žena." Stara žena se zgane in se vzravna. Njene oči se trdo vpro v njegov obraz. "Kaj pa govoriš take neumnosti, Džorž T" Niso neumnosti, mati. Zaročil sem se, nocoj." In «koli materinih ust leže grenka, bridka poteza. "ZaročilT Ali je to že sedaj moralo biti in tako naglo? Komaj se človek oddahne in se nekoliko veseli, pa pride nova ovira. Ali naj nikdar ne minejo teake skrbi t" "Enkrat se mora zgoditi mati — želim si imeti ženo." "Ali nisem storila vse, da ti napranrim udoben dom?" Gotovq, mati. Toda, ali ne -razumeš, da mi navzlic vsemu ne mor«& nadomestiti žene?" Mati globoko in težko dahne. "Da razumem. Ko ti enkrat gre dobro, ti je mati odveč. Sedaj se morem umakniti." . * \ pa njegova žena, bivša plesalka May Scottova. Letos v aprilu se je javila Scottova sama. Naveličala se je že življenja morskih roparjev in neki filmski družbi v Hollywood je poslala radijsko brzojavko, v kateri je sporočila, kje se mudi njena ladja. Prosila je, naj ji dovolijo priti v Hollywood in nastopiti v glavni vlogi senzacijonalnega filma. Cez dve uri je dobila odgovor, da ji ponujajo pogodbo za tri leta in sijajno plačo. Scottova je ponudbo takoj sprejela in sporočila, da bo čez 10 dni v Hollywoodu. Minilo je pa pet mesecev, a še vedno ni nobenega glasu o nji. Tudi njene ladje še niso našli. Zato se vprašujejo. 1\>da, kot Globoko vzdihne in jo ladja "Kuang-Tscheh" zopet na morje in za plesalko se je začelo novo življenje. V kitajski mornariški uniformi je stala pri svojem možu na poveljniškem mostičku in pogled ha širno morje jo je kar očaral. Ponoči se ji je sanjalo o po-lmorskih bitkaih, morskih roparjih in pustolovščinah. Neke noči so pa morski roparji res napadli ladjo. Vsa fiosad-ka od kapitana do zadnjega dečka je morala priseči njihovi organizaciji zveistobo. Tudi Scottova je prisegla. Od tistega trenutka se je začela za njeno življenje dolga vrsta burnih pustolovščin. Vsakemu pristanfšču se je ladja previdno ognila. Scottova je v novih razmerah naravnost oživela. Trgovska ladja je bila izpre-menjena v razbojniško in ko je napadla prvo trgovsko ladjo, se je omejila Scdttova samo na opazovanje s poveljniškega mostička. Toda pri napadu na drugo ladjo je že poveljevala morskim roparjem. Potem je sama zaprisegla naipadence, ujeti kapitani so ji morali poljubljati noge in polagati pred njo darila, katerih del je žrtvovala po kitajskem mornariškem običaju bogovom morja. To pustolovsko življenje je trajalo leto dni, dokler niso ki- smrtna obsodba na dunaju l- (Dalje prihodnjič.) 7. oktobra dopoldne je bila izrečena na Dunaju obsodba v senzacionalnem procesu proti Josefini Luner, ki je naravnost sadistično mučila svoje služkinje, z zadnjo 14-letno Ano Augustin je pa ravnala tako grdo, da je deklica po sedmih mesecih v strašnih mukah izdihnila. Razprava je pokazala, da je bila Josefina Luner, soproga ravnatelja tvornice Edmunda Lunerja, prava zver v človeški podobi. Državni tožilec je v svojem zaključnem govoru naglašal, da obtoženka sploh nima nobenega človeškega čustva. Svojo služkinjo je mučila s pravo naslado in muke so bile take, da je moralo dekletce umreti. Mož je bil tako zelo pod ženinim vplivom, da si je komaj upal ugovarjati ji in nekoč je na ženino zahtevo tudi sam pretepel Ano Au-gulstinovo, da bi žena ne mislila, da jo brani. Med vso razpravo se je vedla obtoženka tako drzno, da jo je moral predsednik sodišča neprestano karati. Tudi med je imel sam pravo peklo pri že- i ni, toda tudi njega je sodišče pbsodilo in sicer na šest let težke ječe, ker mučenja nesrečne služkinje ni preprečil. Občinstvo je sprejelo smrtno obsodbo z največjim zadovoljstvom. Ne smemo se čuditi, saj je tako nečloveško mučenje nedolžne žrtve v nalših časih res nekaj nečuvenega. Obtoženka je bila pa vtea iz sebe, ko so ji prečitali pmrtno Obsodbo, ker tako stroge obsodbe ni pričakovala. Njen mož je sprejel | obsodbo mimo. Oba sta vložila priziv. Pred sodišče pa pride tudi njuna mladoletna hči Margareta, ker je obtožena, da je pod materinim vplivom sodelovala pri mučenju nesrečne služkinje. živa pokopana Bukareštanski sodniki so te dni razpravljali o čudnem primeru. Pokopališki čuvaj v malem mestu Tigrini je čul neke noči zateglo, bolestno ječanje iz neke zidane grobnice. Ko so naslednjega dne grobnico odprli, l&o odkrili nekaj grozovitega. Na neki krlsti je ležala z železnimi sponi pritrjena ženska, ki je bila že bolj podoibna okostnjaku nego živemu človeku. Bila je nezavestna. Spravili so jo v bolnišnico, kjer je zdravnikom uspelo, da so-jo ohranili živo. Še na bolniški postelji je potem policiji povedala svojo zgodbo. Nje mož se jo je naveličal, začel je razmerje z nekim dekletom in je zahteval od nje privolitev za ločitev. Ko se je upirala, si je priskrbel ključ od grobnice, spravil je ženo zvezano vanjo in jo pritrdil na krsto. Nesrečnica je bila več dni v grobu, preden so jo rešili. Razprava je spravila še mnoge druge strašne podrobnosti na dan, Zverinski mož hi mogel taji'ti in so ga obsodili na do smrtno ječo. stenski zemljevidi Na močnem papirja s platnenimi pregibi ............T.BO pokrajni ročni zemljevidi: Jugoslavija-30 DravBka Banovina........... -30 canada .................40 združenih drŽav VELIKI .................40 MALI ....................15 nova evropa .................60 zemljevidi posameznih držav: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippl, Washington, Wyoming .............25 Dlinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 i---1 Plate nam za cene voanlh listov, reservacijo kabin In pojasnila sa potovanja. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New Yorfc SHIPPING NEWS Na parniklh, Id so debele tiskani, M vrče v domovino izleti pod vtdstvoa izkušenega spremljevalca. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. 24. oktobra: ltex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vuleania v Trst A T * i i >4 i l PRAGA, SREDIŠČE SOVJETSKE PROPAGANDE ZA EVROPO. L/ondonski ''Daily Mail" poroča, da je sovjetska internacio-nala izbrala Prago za središče odkoder bo razširjala svoje ideje po Evropi. Češkoslovaška je torej tisti most, ki naj čezenj koraka rdeča pošast. 0-stale evropske države pa seveda nudijo roko tej nevarnolsti j 9. decembra: in poleg tega še sprejemajo | Normandie v Havre zastopstvo Sovjetske Rusije v Zvezo narodov, ko bi morale vedeti, da je četrta internacio-nala darovala 20 milijonov mark za to. da bi razpailla revolucijo v Španiji, Franciji in v Belgiji. 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte dl Savola v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg 20. novembra: Bremen v Bremen 11. novembra: Lafayette v Havre Saturnla v Trst 25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Genoa ■li i r 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vuleania v Trst Berengaria v Clierbf u^g 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen .16. decembra: Queen Mary -v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre i ! H VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do tdnj imate plačano naročnino. Prvqi Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pc leto. Da nam prlhra-'v Dite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. PoSIjite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE dodeljevanje s 3. tiram. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Gena.. Zanimivosti Iz ruske zgodovine In natančen opis vojafike republike zaporoSkih kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena...... M V knjižici najdefi v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da «1 ohraniš in popravil svoje zdravje. _ _ ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Gena----130 Znamenito delo naSega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Hala. V knjigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........L25 H i gi jena doma in v Boli. Opis bolezni pri mladini ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, ■pisal dr.' Just Bačar. Cena „..:'....77.:.T.......L2S Sestav, delovanje in nega človeškega teleta. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftIC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, in Illinois) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisbolm, Frank GouSe Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Brvatich -MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Little Falls, OHIO: Barber ton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chu. Kari« linger. Jacob Resnik. John Slajwlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton KikeU OREGON: i Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton I pa vec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okoUca, M. Rupnik Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak JohnBtown, John Polants Krayn, Ant Taufelj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro. gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan VISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tandrnr Diamondville, Joe Rqlich Vsak te, latere Je preJeL UPRAVA "GLAS NARODA"