(B, llžžjom 'Z/ano s-yic6uce.'* NO. 196 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 12, 1961 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ■d ŠTEV. LX — VOL. LX Adenauer se pogodil s svobodnimi demokrati Ti (go pristali na /to, da pojdejo v vlado pod predsedstvom dr. K. Adenauerja. BONN, Zah. Nem. — Bliža se čas sklicanja novega nemškega parlamibenta, ki bo izbral novega predsednika vlade in sklepal 0 njenem programu. Krščansko demokratska stranka je pri zadnjih volitvah izgubila absolutno vceino im mora šerlaj iskati sodelavce pri drugih strankah. Najbolj naravna bi bila zveza z stranko svobodnih demokratov pod vodstvom Mendeja. Ti so mii toliko nerodni> da so takoj po volitvah izjavili, da ne pojde. J0 s krščanskimi demokrati v skupno vlado, če bi moral biti Rjen predsednik Adenauer. Ta se kljub svojim letom na-■ protnikov ni ustrašil. Da bi Pripravil svobodne demokrate k Pameti, je začel iskati zveze s so-cialmmi demokrati, ki jih vodi zahodmoberlinski župan Brandt. Ta se je že od vsega začetka izjavil za vlado narodne sloge, v kateri naj bi bile zastopane vse h i glavne stranke, ker težavni mednarodni položaj zahteva hrupni nastop nemškega naroda. Svobodni demokrati so pepu-sdd j,n razgovori se bližajo usp-e. sne.mu koncu. Trdijo, da bo no v’i viadi predsedoval 8a let stari ^r- K. Adenanuer, L. Erhard bo °stal gospodarski minister in podpredsednik vlade, med tem bo vodja ivobodnih demokratov Mende začasno ostal izven vJade. Vanjo bo stopil šele/ka-otar bo Adenauer šel v pokoj in o° prevzel vodstvo vlade Erhard. tem slučaju bo baje sedanji "brambni minister Franz Jose! Trauss prevzel zunanje minis,tr. 1 VQ’ Mende pa narodno obrambo. Iz slov. naselbin Kanada naj vodi Sev. Ameriko v Skupni !rg --o- ^iirsk® orožjs Kanadi? OTTAWA, Can. — Kanadske ^ a o so v povojnih letih pono-p razpravljale o tem, ali naj 'čadske oborožene sile dobe a r:k° orožje ali ne. Doslej je psovalo naziranje, da to ni , n° potrebno, zato so ga od-KJanjal'i. it^re<^sednik sedanje konserva-da^6 ,^a^e Diefenibaker je izgle. na^riael do preipričanja, da Ka. at morg sprejeti ameriške zai S'3k° orožje v slučaju volne ia ^ ^ lastne ohranitve. Ker 0st temu ni posebno naklo-obi v^a<^a te odločitve ne bo biem113 • Pred splošnimi parla-povj—i volitvami, ki jih na-ulejo za prihodnjo pomlad ^adiacija iše ni Nevarna c' 7 z-v je • . taaa za Javno zdravje jedrih11’ da sedanji sovjetski ozrav 1 Poskusi še niso okužili l,o ne 9 V tak^ merh da bi posta-D'o^f00 eloveškemu zdravju. pognap an^ sovjetski poskusi so radio-,u,V ozraoje desetkrat več teti 1VneSa prahu kot pred ■iavi,i JrlŠki na Pacifiku, je iz-Mened jedrskih stro- GREENSBURG, Pa. — Preteklo nedeljo je tu umrla v bolnišnici 96 let stara ga. Mary Kosec, po domače Ukanova Mica iz Zaloga pri Cerkljah. V Ameriko je prišla 1. 1905. Danes jo bodo položili k večnemu počitku na pokopališču v Yukonu. -----o------ Rdeča Kitajska voljna za razgovore z - ZDA! Dosedanji razgovori na po-slaniški ravni v Varšavi niso redili uspeha, spornih vurašanj inaj bi se sedaj lotila Kimanja ministra. PEIPING, Kit. — Glavni u-pravnik angleške novinarske službe Reuterja Walton A. Cole je vprašal tekom svojega obiska tu zunanjega ministra maršala Cen-Yi glede odnosov rdeče Kitajske z Ameriko in če so kaki zigiledi, da bi novi razgovori med njima na višji ravni privedli do izboljšanja odnosov. Čen-Yi je odgovoril, da so se doslej vršili med Kitajsko in Združenimi državami razgovori v Varšavi, pa tudi v švicarski lenevi tekom konference o končanju vojne v Laosu. Kitajska vlada je pripravljena podvzeti rov korak k izboljšanju odnosov n ne bi imela nič proti sestanku mn an j ega' ministra z državnim tajnikom ZDA. Čen-Yi je dejal, da mora v tem pogledu vse-jal’ da ni pokazal ‘nobenih nad za lahko resi-por S svojimi sosedi. Dalje bo fev berlinske knze Na vprašanje v koliko je upravičena še treba dobiti primerno obliko! zaskrbJJenost ameriške javnosti glede na nevarnost vojne, notranjo umpravo Tudi v! ^ Predsednik od§ovori1. da Je narod zaskrbljen čisto na- umpravo. Ugfi.idi sta dve politični struji, ena je za centralizem, druga se nagiba na federalizem, ki naj bi vpošteval sedanje tradicije in pravice raznih plemen. Ker ima sedanja Uganda v svojih mejah tudi kraljestvo Buanda, bo treba urediti tudi vprašanje, kakšen političen položaj bo imelo to kraljestvo v novi republiki. Angleži ne bi namreč radi videli, da se Uganda spremeni v Kongo št. 2. Iz Clevelanda in okolice Pogreb— Pogreb Matilde Bencin bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih. K molitvi— Nocoj ob 6:45 so vabljene članice Društva sv. Helene št. 198 KSKJ v Zeletov pogreb, zavod k molitvi za pok. Matildo Bencin. Članice Oltarnega društva fare, Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob 6:45 v Želetov pogreb. zavod k molitvi za pok. Matildo Bencin, jutri pa k njenemu pogrebu. Članstvo Tretjega reda sv. Frančiška je vabljeno nocoj ob MOSKVA, ZSSR. — Strokovno časopisje je poročalo) da je .ončana elektrifikacija sibirske | vajo od Sovjetske zveze, naj pla. aleznice do Irkutska ob Bajkal- čuje 16 odstotkov izdatkov ZN, kem jezeru. Elektrificiran je pri tem pa ima na uporabo teh oil namreč še zadnji del proge sredstev samo en odstotek vpli- Dalaj lama upe še vedno m dentokraličn? Tihe! NEW DELHI, Ind. — Nekdanji duhovni in svetni vladar Tibeta Dalaj lama, ki živi od 1. 1959 v begunstvu v Indiji, je izjavil, da bo v Tibetu uvedel demokratično ustavno vlado, če se bo kedaj tj,a vrnil. Tibet so leta 1959 spomladi Ki- ravno in pravilno,” kajti “mi živimo v najnevarnejši dobi v želetov pogreb, zavod cele človeške zgodovine.” 1 1 •' " —-----k molitvi za pok. Matildo Bea- no Predsednik je opozoril poseb- ! Omenjenih 10,000 že napovedanim 40,000, na bo dodanih |cin- ki so j Seja— Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ naraščajočo nevarnosti"'- i vojne v jugovzhodni Aziji, kjer:bili Prele odrejeni za okrepitev se komunisti pripravljajo na od-jsmeriških boinih sil v Evropi. | ™a v nedeljo ob enih pop sejo ločilni napad na Južni Vietnam. Nakazal je možnost pošiljatve ameriškega vojaštva v Južni Vietnam, če bi se vojaški položaj tam še poslabšal. Gen. M. Taylor pojde v nekaj dneh tja, da ugotovi na samem mestu in v razgovorih s predsednikom republike Diemom dejanski položaj in predloži potrebne u-krepe. Glede berlinske krize, ki ogroža svetovni mir v Evropi, je predsednik Kennedy dejal, da se bodo razgovori med Zahodom in Vzhodom nadaljevali, čeprav trenutno ni dosti upanja na naglo mirno rešitev. Doslej sta obe strani dejansko le ponovno začrtali svoji stališči in svoje Ti so delno že tam, delno pa so na poti tja. Predsednik je govoril tudi o pripravljenosti in o ojačenju strategičnih vojaških sil, ki naj prepričajo komunistični blok o lesni volji Združenih držav braniti koristi svobodnega sveta, kjerkoli bo potrebno. v SND na E. 80 St Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima jutri, v petek, ob 7:30 zv. sejo v SND na St. Clair Ave. Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj sejo v šoli sv. Vida. Zadušnica— Jutri ob sedmih bo sv. Kristine sv. maša Justino Stopar ob 1. v cerkvi za pok. obletnici stala članica Združenih narodov tajci spravili popolnoma pod predloge, do pravih pogajanj pa svojo oblast, ukinili, tamkajšnjo: še ni prišlo. Predsednik je raz-camoupravo in začali izvajati tejkril, da se bodo prihodnji teden meljito komunizacijo. j sestali v Washingtonu diploma- Dalaj lama upa, da bo skoro j ti zahodnih sil, da odstranijo prišel čas, ko bo Tibet zopet svo- 'morebitne razlike v svojih stali-boden in bodo Tibetanci lahko ščih do berlinske krize, samo odločali o svoji usedi. Med kakimi 70,000 tibetanskih be-' N«vo vojaštvo v Evropo gumeev v Indiji, Nepalu in so-; V času same predsednikove sednjih državicah se je v zad- tiskovne konference je obramb- Sirija bi rada zopet po- smrti V nedeljo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Judnic ob 2. obletnici ZDRUŽENI NARODI, N. Y. smrti- čas celo i Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Ma-ZN fe-! riie Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Černigoj ob 10. ob- ov. ^OUDY Vremenski Sončno teniPeratUraln78 t0pl0‘ NajviŠja ned postajama Makašino in Isil. va. Trdil je, da gospodari v gla- njih mesecih pojavila agitacija, no tajništvo objavilo, da bo s ^ub ! vnem tajništvu ZN ameriško'ki zahteva naj imajo tibetanski 1. novembrom začelo pošiljati v Sedaj bo treba elektrificirati osobile. | begunci tudi svoj glas pri odlo- Evropo nove vojaške okrepitve, se del proge med Bajkalskimi Sovjetska zveza dolguje ZN Čanju o svoji bodočnosti. ,Skupno bo poslanih tja okoli jezerom in Vladivostokom. Je za vzdrževanje čet v Kongu in i ~ 10,000 mož. Večji del pojde v >icer krajši, toda pelje skozi pre. J na Srednjem vzhodu 27 milijo- tako za svoj redni prispevek, kot armado, preostanek pa obsega rej divje pokrajine in bo elek- nov, med tem ko je Kanada za tudi za operacije ZN na Sred- 11 skvadronov lovskih letal Na-.rifikacija težavna in draga. |to leto že plačala 5.5 milijona njem vzhodu in v Kongu. |rodne garde. Angleški konservativci se hočejo pomladiti LONDON, Vel. Brit. — Obe glavni angleški politični stranki, konocervativna in delavska, mata po stari navadi vsako jesen svoje letne občne zbore. Delavska ga je imela v Black-poolu, konservativna ga ima v Bright onu. Angleške politične stranke so bolj strnjeno organizirane kot naše. Tam pomeni v stranki vsakokratni predsednik mnogo več kot pri nas. Dokler nima odločilnega položaja v stranki, v stranki nekaj ni v redu. Zato je delavska stranlka poskrbela za to, da dobi njen predsednik Gait, skeli oblast v stranki v svoje roke. V konservativni stranki se predsedniku Macmillanu ni treba boriti za odločilno mč v stranki. Dobil jo je z dnem, ko je postal strankin predsednik. Kot tak ima izredno politične pravice, med njimi tudi to, da lahko svobodno izbira svoje so- delavce v ministrskem svetu, tranji minister, ampak tudi šest Vsak predsednik izrabi to pravico, da zbere okoli sebe ministre, ki se bodo strogo držali njegove politične linije. To je delal tudi Macmillan. Letos je Macmillan napravil še odločilnejši korak. Iz vlade je odstranil nekaj starejših politikov, na njihovo mesto pa postavil nove in mlade. Tako “po. mlajevanje ministrskega sveta” ni v Angliji nič nenavadnega. Letos pa je pomembnejše. Pri rekonstrukciji angleške vlade in obenem vodstva konservativne stranke so namreč izpadli taki ministri, ki so si dovolili od časa do časa kritiziranje Macmillanove politike, izpa. del je pa tudi vplivni konservativec Butler, ki so ga vsi smatrali za Macmillanovega tekmeca. Alko bi iz kateregakoli razloga moral Macmillan odstopiti, bi bil njegov naslednik Butler, kajti on je bil do sedaj ne samo no. let voditelj parlamentarne večine in zadnji dve leti predsednik konservativne stranke. Butler je ostal samo še član vlade, v stranki in parlamentu je na pri. tisk Macmillana odstopil od svojih položajev. Na njegovo mesto je Macmillan postavil mladega politika McLeoda in ga s tem določil za svojega naslednika. McLeod sedi že dolgo v angleškem parlamentu in v angleški vladi, kjer je bil zadnje čase kolonijalni minister. Zaenkrat bo glavna naloga McLeoda, da drži strankino organizacijo po koncu in pri življenju, da bo stalno pripravljena na volivni boj, kajti vsi računajo, da bo Macmillan razpisal nove volitve ne šele 1. 1963, ampak že prihodnje leto. Macmillan je spravil v svoj kabinet tudi nekaj drugih mlajših konservativnih politikov, med njimi Maudlinga in Errol- la. Značilno je da nova konservativna generacija ne prihaja več iz bogatih in aristokrati-čmih krogov, so to praviloma mladi ljudje iz srednjih stanov. Macmillan je namenoma izbral sedanji trenutek za rekonstrukcijo vlade in za spremembe v vodstvu stranke. Konservativna stranka ima namreč te dni svoj letni občni zbor v Brighto-nu. Macmillan je hotel preprečiti vse debate o osebnostih in zato je predstavil nove vodilne sile v stranki že ob začetku strankinega zasedanja. Mac-mlllanova samozavest mora biti gotovo velika, kajti občni zbor si bo nove konservativne zvezde temeljito ogledal. Konservativni delegatje na občnem zboru niso namreč tako mladi kot novi Maomillanovi ministri. — Sirija je bila svoj med ustanoviteljicami bruarja 1958 se je pa združila z Egiptom in zgubila mesto v tej organizaciji. Sedaj bi se rada zopet vrnila kot obnovljena neodvisna država. Ker sirski želji ne nasprotuje niti egiptovski 'smrtb Naser, velesile so pa Sirijo zopet K molitvi— priznale, ni nobenih političnih ovir, pač pa je več pravnih in tehničnih. V pravilnikih ZN ni nikjer predviden slučaj, da bi država jenjala biti članica, potem pa zopet prosila za sprejem. Jai.no je, da to /vprašanje lahko hitro reši le generalna skupščina ZN. Kaj pa Varnostni svet? Ali ima ta organ ZN pravico, da se meša v zadevo? Ako bi šlo samo za Sirijo, bi bil odgovor verjeno lahek. Ker pa sirska zadeva lahko postane presedenčni slučaj, bodo velesile, ki imajo veto pravico v Varnostnem svetu, premišljevale, ali naj pristanejo, da take probleme rešuje kar generalna skupščine brez sodelovanja z Varnostnim svetom. V generalni skupščini ZN nima namreč nihče nobene veto pravice. letnici smrti. V soboto ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frrn-ka Miklavčič ob 3. obletnici Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogreb, zavod k molitvi za pok. Matildo Bencin. Kolumbov dan— Danes je Kolumbov dan, v Ohio državni praznik. Vsi državni uradi so zaprti. — Na ta dan 1. 1492 je Krištof Kolumb odkril Ameriko, ko je dosegel mali otok San Salvador v Bahamih. Nove letalske enote garde gredo v,aktivno službo WASHINGTON, D. C. — O-brambno tajništvo je poklicalo v aktivno služjbo tri nove lovske skvadrone letalstva Narodne garde. Skvadroni iz Arizone, J. Karoline in Tennessee se bodo javili 1. novembra in bodo ostali v aktivni služibi 12 mesecev. Krastače zaščitene! V Novi Mehiki je vrsta kra-Običa. stač zaščitena z zakonom. Kdor jen boj med rodovi se bo čutil katero te vrste ubije, proda ali tudi v Brightonu, ne bo pa imel Vpliva na angleško domačo in zunanjo politiko. prenese in ga dobe, je lahko kaznovan s $100 globe ali pa dvema mesecema ječe. Moskovski napad jo ni vznemiril SKOWHEGAN, Me. — Sen. Margaret Chase Smith se ni prav nič jezila, pač pa je z zadovoljnim nasmehom sprejela vest o napadu moskovskega radia na njo, ker je zahtevala od predsednika Kennedya potrdilo o tem, da bodo ZDA v slučaju voj. ne uporabile atomsko orožje. Moskovski radio je imenoval sen. Margaret C. Smith “krvo-željno malo žensko z ljudožn.kitni stremljenji.” -----o----- Zadnje vesti DETROIT, Midi. — Ford Motor Co. in Unija avtomobilskega delavstva sta se sporazumela o novi triletni kolektivni de-lovni pogodbi, ki bo danes popoldne predložena delavstvu v odobritev. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Razgovori med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo o imenovanju naslednika pok. Hammarskjoeldu so zastali. V odgovornih krogih ne vidijo posebnega upanja, da bi skoro prišlo do sporazuma. Ameriška Domovina '»• VI C I/1C- W ■arrrqrrTg till? St. Clair Ave. — HEmlerson 1-0628 — C'eveland 3, 0>ilo National and International Circulation Publigbad dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 196 Thur., Oct. 12, 1961 brati slovenske tiskane besede. Opustitvi slovenskega bra- °;man J"e že večkrat v javnosti [prestrašila, n ja bo sledil naslednji korak: opustitev slovenskih prire- P°vedal Slovencem, naj sknbe, Domovina 'ditev in popolna ločitev od slovenske skupnosti. Slovenski da se slovenski jezik ne pozabi narod bo izgubil enega svojih sinov, ki je začel zavračati .in ne izgubi. Zato je v New- slovensko materino besedo. O tej je pa Slomšek zapisal tele prelepe besede: “Kdor svoj materinski jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela . . . Kdor svoj materinski jezik pozabi, svoj talent malopridno zakoplje. Bog bo enkrat terjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo potisnjeni v vnanjo temo. Oj ljubi, lepi in pošteni slovenski materinski jezik, s katerim sem prvič klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja, v katerem so me moja mati učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič častil svojega stvarnika. Tebe hočem kakor najdražji spomin svojih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto skrbeti po pameti, kolikor premorem.” Na te pomembne Slomškove besede naj se spomnijo tisti, ki so si materialne dobrine postavili za vodilo svojega ‘življenja ter začeli zametavati materinsko slovensko besedo! BESEDA IZ NARODA Nimam časa! “Svobodna Slovenija,” v Argentini izhajajoči slovenski 'tednik, je prinesla v številki od 5. okt. letos tale članek o slovenskem tisku, njegovem pomenu in ljudeh, ki ga ohranjajo v svobodnem svetu. Po svoji vsebini velja prav tako za Združene države kot za Argentino, zato ga ponatiskujemo za naše bralce. * Demokratični Slovenci, ki živimo raztreseni po vseh kontinentih sveta, smo lahko od vsega, kar smo si ustvarili v izseljenstvu, najbolj ponosni na svoj tisk. Povsod imamo svoje liste. Izdajamo jih v Argentini, Čilu, Venezueli, Združenih državah Amerike, Kanadi, Angliji in Avstraliji. Pa ne samo liste, tednike in mesečnike, ampak tudi revije, verske, leposlovne, in knjige. Cela zbirka jih je že izšla s predragoceno vsebino. Slovenski svobodni tisk je najbolj zgovoren dokaz ži-lavosti, volje, idealizma in požrtvovalnosti posameznikov, pa tudi skupin in skupnosti. Z njim svetu in domovini pričamo o svojem življenju in delu ter leposlovnem in znanstvenem ustvarjanju. Z njim seznanjamo sodobni slovenski rod, zanamcem pa vse to ohranjamo kot pričevanje na čas, ko je slovenska domovina trpela pod komunistično sužnostjo ter je več deset in deset tisoč slovenskih sinov in hčera moralo živeti v politični emigraciji. V primeri z drugimi emigrantskimi narodnostmi nas je malo, pa imamo razmeroma več listov kot številčno močnejše narodnostne skupine. Vse: od političnega dnevnika m tednika preko verskih mesečnikov do leposlovnih revij ’in velikih zbornikov. Lahko tudi rečemo, da je slovenski emigrantski tisk v primeri z listi drugih narodnosti z neznatno izjemo na zavidni višini, kar se tiče objektivnosti, 'dostojnosti, konstruktivnega dela ter graditve lepše bodočnosti slovenskemu narodu. Pa še to najlepšo odliko ima naš slovenski emigrantski tisk: Svoboden je. Demokratski duh ga preveva. Zato ni unificiran. Ne piše po diktatu, ampak po prepričanju in iz prepričanja. Zato tudi razodeva vso pestrost slovenske izseljenske problematike. V enem si je ta svobodni in demokratski slovenski 'emigrantski tisk edin: da je komunistična diktatura v domovini največje zlo, ki je sploh moglo priti nad naš narod in da mora biti slovenska domovina po osvoboditvi svobodna ter da mora imeti demokratski režim, ki bo ljudem zagotavljal osebne in politične svoboščine. Svobodni emigrantski tisk omogoča brezmejna požrtvovalnost in idealizem posameznikov, ki mu ne posvečajo samo vsega prostega časa, ampak zanj doprinašajo tudi velike finančne žrtve. Pa vsa ta dobra volja in vsa požrtvovalnost ter finančne žrtve posameznikov še ne bi zadoščale, če ne bi bilo narodno zavednih ter za dobro slovensko stvar vnetih rojakov na svetu, ki slovenski emigrantski tisk z naročnino vzdržujejo in mu omogočajo redno izhajanje. ’Na teh dveh sloni obstoj sleherne slovenske tiskane besede v svobodnem svetu. Samo na teh dveh, kajti slovenski emigrantski tisk se je vsa leta doslej moral vzdrževati sam in brez sleherne podpore izhaja še danes. Skozi hude preizkušnje smo že hodili in na velike težave smo pri izdajanju slovenske svobodne besede že zadevali. Doslej smo jih vedno zmagovali. Vedno smo vztrajali, upali dostikrat proti upanju, in se z nezmanjšanim pogumom lotevali dela za bodočnost. Vedno smo se zavedali zgodovinske odgovornosti, ki jo imamo pred narodom. Kajti, če bi prenehal svobodni slovenski emigrantski tisk, potem bi bil to največji poraz, ki bi ga sploh mogli doživeti v dosedanjem boju s komunizmom in bi pomenil njegovo končno zmago nad svobodnimi Slovenci. Večina demokratičnih Slovencev tega ne bo nikdar dopustila. Še naprej bo z vso vnemo podpirala svobodni slovenski emigrantski tisk, da mu ne bo samo omogočala rednega izhajanja, ampak tudi spopolnitev. Vemo, da pri tem res lahko računamo na pretežno večino slovenskih rojakov v svobodnem svetu. Vendar pa moramo opozoriti le na žalosten pojav, na katerega smo zadeli že pri nas v Argentini, so pa tudi drugod po državah, kjer žive slovenski izseljenci. Uprave emigrantskih listov, revij in knjižnih založb včasih dobe med ostalo pošto sporočilo kakega rojaka, da mu lista, revije ali knjige ni treba več pošiljati, ker nima "časa za slovensko branje. Resnično povemo, da človeka ob takem sporočilu zaboli srce. Zaboli ga že zato, ker je navedba pomanjkanja časa za razlog za odpoved slovenskega lista, revije ali zavrnitev slovenske knjige kruta žalitev vseh tistih, ki se noč in dan, mesec za mesecem, leto za letom žrtvujejo, da ohranjajo živo slovensko besedo v tujem svetu. Iz idealizma, iz ljubezni do slovenskih ljudi to delajo in pri tem ne iščejo nobenih materialnih dobrin, še bolj je pa ob takem sporočilu človeku hudo, ker je opustitev slovenskega branja začetek odtujevanja tistega, ki ne mara več prejemati in Prava zakonska zveza Cleveland, O. — Na različne načine sem opisoval koncerte našega pevskega zbora, a še nobenega na tak kot danes. V St. Lovrencu ob Temenici je bil 10. avgusta 1921 semenj. V gostilni na Kazini smo se sešli moja dva strica in jaz. Starejši je dejal: “Neumnost je hoditi v Ameriko za kruhom, ko ga je na tvojem domu dosti!” Mlajši stric je bU drugega mnenja, ko je svetoval: “Le pojdi na tuje. Amerika Ti bo dala boljšega kruha kot domovina. Le eno poudarim: Babe, pa igralne kar. te pri gmah piusti, pa boš srečen!” Zglasil sem se v župnišču za krstni list. župnik, vedno resen mož, me je nenavadno prijazno sprejel in vprašal: Čemu Te srce talko vleče na tuje? Najlepše sonce le na domači zemlji sije. hal na srce dekletovo in fantovo. Vse je bilo zamotano, prava kolobocija. Celo zadevo je rešil zbor, ko je zapel: Zdaj je rešena 'nevesta, zadovoljno je srce, \ pred oltar zdaj lahko gresta, ker ljubezen z vama gre. Nič )ni vredna zveza taka, ki jo' jsklepa le denar. Pri tporoki mora biti . pač ljubezen in denar. Najsrečnejši je ‘pa vendar samo tak zakonski par, , ki ga združita vzajemno srce zvesto in denar. Ne vem, katero pesem bo naš pevski zbor na našem prihodnjem koncertu najboljše pedal. Jaz dobro vem, ko bomo nastopili s to pesmijo, bom najbolj sproščeno pel ter močno poudar. burgu ob velikih počitnicah tri. krat v tednu pouk v slovenščini v 2 oddelkih. Poučujejo sestre dominikanlke, rojene v newbur-šlki fari in vešče slovenskega je. zilka.” (Glej “Spomini in dogodki Father Miklavčiča.” A. Sl., št. L, 1.40 1. jan. 1931) Kajne, kako zanimiv slovensko ameriški zgodovinski drobec! Vreden, da se ga dobro zapomnimo ob fr. Omanovem zla-toimašniškem jubileju in, če hočete, tudi ob našem slovenskem šolskem občnem zboru, ki sovpada z Omanovim jubilejem. Ne le, da nas je fr. Oman pred 30 leti opominjal,” naj skrbimo, da se slovenski jezik ne pozabi in ne izgubi,” tudi ob sedanjem svojem jubileju, je to vnovič povedal s posebnim poudarkom. Ubogajmo ga! iStarši in prijatelji ljube nam materine besede, pridimo prav vsi na nedeljski obč. zbor Slo ven. šole! Janez Sever. Na Tvojem rojstnem domu je jal: Pri poroki mora biti pač Iju- lepo urejeno poslopje, rodovitno polje. Otroci Te imajo radi, kar doma ostani!” Ko sem ob prihodu v Ameriko veselemu omizju pripovedoval o svojem slovesu od rojstne hiše, so me vsi z zanimanjem poslušali. V sobi v zadnjem koncu hiše so mi mati dajali zadnje nauke, naposled sva molila Gospodovo molitev Oče naš. Na uho so mi pri tem udarjali akordi harmonike iz glavnega prostora hiše. Vdova po mojem •bratu se je s svojim izvoljencem pripravljala k fari k poroki. Moj svak mi je na to dejal: “Nespameten si, ko si prišel v Ameriko. Denar, ki sem Ti ga poslal za not v Ameriko, ki obdržal, pa ostal doma za gospodarja.” Jaz sem vsekal nazaj: ‘Ali bi me imel Ti potem za poštenjaka?” Odvrnil je: “To ravno ne, a Ti bi le postal lastnik lepega posestva. Po vsem tem, sem šel vase in začel premišljevati: Nekaj je tu narobe. Ali svet ne razume mene ali pa jaz ne razumem ljudi. Stric ugleden posestnik; župnik moj veroučitelj, ki sem mu služil kot mašni strežnik; moj svak, delodajalec, odnosno sodelavec! Različni stanovi in bežen in . . . denar. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo v nedeljo, 29. oktobra, popoldne na koncert zbora Ilirija. Na sporedu je vrsta lepih slovenskih in dve angleški. Vstop nina je $1.00. Koncert bo v cerkveni dvorani, na Holmes Ave. ki je zelo akustična in ima tudi čez 500 sedežev. Začetek ob štirih! Frank Kovačič. zbor SScvesiske so sv. Vida V nedeljo popoldne ob 4 bo občni zbor Slovenske šole pri Sv. Vidu, in sider v stari šolski telovadnici. Starši, ki sestav Ijajo današnji šolski odbor, vabijo vse druge slovenske starše, naj gotovo pridejo na ta občni zbor, da se pogovori o delu preteklem šolskem letu kot tudi o tem, kaj nas čaka v novem. Vzgojno in izobrazbeno delo staršev ne sme nikoli prenehati. Vzgoja in izobrazba otrok zahtevata neizmernega in vztrajnega dela, ki sta mu kos samo dobra mati in dober oče ter tudi dober učitelj-vzgojitelj. Kakor se morajo n. pr. danes Potopisi so ji posek® všeč Da bi Ameriška Opustitev slovenskih prire- povedal Slovencem, naj sknbe, Domovina prenehala, kot je mo. ral prenehati Amerikanski Slovenec, se ne sme zgoditi. Slovenski Cleveland brez tega dnevnika ne bi bil več slovenski! Slovenska naselbina v Clevelandu, bo letošnjega 25. oktobra stara 80 let. Pred osemdesetimi leti je prišel v Cleveland prvi Slovenec, moj pokojni oče Joseph Turk. Ko je pokojni Anton Klinc pričel izdajati list, se je oče takoj naročil, za njim pa seveda jaz. List sem obdržal do danes. Ko ga je vodil urednik Louis J. Pirc pod imenom Clevelandska Amerika, je bil list zašel z ravne poti. Neka klika socialistov je organizirala na St. Clair ju zadrugo. Ti zadružniki so bili jako glasni, da bodo vse trgovce pognali iz posla. Louis J. Pirc je potegnil z njimi in nas, slovenske trgovce imenoval krvosese in narodne . izkoriščevalce. Kdor hoče bolj natančno vedet o tej stvari lahko gre v Norwood Public Library in bere Slovenskega pijonirja. Danes je na St. Clair Ave. Recreation Center z lepimi prostori za najrazličnejše prireditve, nastope in dejavnosti. To ni prišlo kar samo. Z ženo sta vodila trgovino, v kateri sva imela zaposlenih 7 prodajalcev, v sdbotah pa celo do 12. Trgovine so bile tedaj odprte tudi ob nedeljah. Nama je bilo težko klicati prodajalce v nedeljo na delo. Z namenom, da dosežemo, da bodo v nedeljo trgovine zaprte, sem organiziral vse slovenske trgovce v naselbini. Frank Suhadolnik je bil predsednik, jaz pa tajnik. Ko je pričel L. Pirc svojo gonjo proti trgovskemu društvu, so trgovci hodili k sejam le skozi zadnja vrata. Videl sem, da na ta način ne bo mogoče doseči cilja; zaprtje trgovin ob nedeljah in javno kopališče na St. Clair Ave. Obrnil sem se na trgovce drugih narodnosti in jim razložil naš namen. Novemu Skupne-, mu društvu trgovcev je predse- večkrat udaril z močnim železom, ki ga je našel nekje v oddelku. Ko je omahnila mrtva na tla, je šel k blagajni in ukradel 50,000 lir, ki so bile tam shranjene. Nato se je brez sledu oddaljil. žalostna smrt redovnice je vzbudila v mestu splošno obžalovanje, saj je bila sr. Domi-tilla znana kot izredno dobra in uslužna redovnica, ki je mnogokrat tudi izven urnika marsikomu ustregla z odgovori. Pred meseci je na istem oddel. kiu zmanjkalo iz blagajne 80,000 lir, zato tudi ta rop in umor pripisujejo isti osebi. LtOJJiMJLlA I#. m* IZ NAŠIH VRST poklici, toda vsi enih misli gle- v domovini dobri slovenski star. de zakonske zveze. Kdor piše o naši rojstni domo. voni, omenja tamkajšnje lepe še. šii na vso moč truditi, da ohranijo v svojem otroku vero, podobno se moramo mi na tujem ge in navade. Poglejmo resnici truditi, da ohranimo v svojem v obraz. Pravi glavni igralec v igri Poslednji mož. Bil sem na svatbi, kjer se nevesta skoz vse svetovsko veselje ni nasmejala. Res, dobila je postavnega mladeniča za moža, postala solastnica lepega posestva, a predno se jt to zgodilo, je prisilila sodnija njenega ženina, da je plačal težko odškodnino dekletu, ki ga je nekoč ljubil. Čemu, ne bom opisoval. Kdor pozna razmere v Sloveniji, bo sodbo sam zaključil. V nedeljo, 15. novembra 1936 je naš pevski zbor priredil spevoigro Srce in denar. Vlogo ženitovanjskega posredovalca je imel takrat delovni drugi basist Jože Debeljak. Govoril in posredoval je zdaj med ženinovimi starši, zdaj med nevestinimi, pi. mladem rodu našo materino besedo. Prve slovenske rojake-pionirje je že težila ta skrb; teži danes nas in bo težila tudi vse nadaljnje slovenske rodove v tujini. To pač spada bistveno k naši emigracijski usodnosti. Preteklo nedeljo smo obhajali zlatomašnl julbilej fr. Omana, moža, ki nam mora biti vzor, ka_ ko je treba ljubiti in spoštovati materinski jezik. Ravno na dan i njegovega jubileja sem bral v spominih fr. Miklavčiča med dnugim tole: “V slovenski naselbini pri sv. Lovrencu so se gospodje Lavrič, Oman, Bombač zelo trudili in so otroke poučevali v slovenskem jeziku. Sedaj g. župnik Father Oman in njegov kaplan g. Gnidovec še Chicago, 111. — Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico na celoletno naročnino. Ameriška Domovina je zelo zanimiv list. Posebno radi čitamo potopisne člane o počitniških potovanjih iz zadnjega poletja. Tudi jaz sem šla z mojimi 'sorodniki malo sem in tja. Bili smo v Lake Geneva pri Zupanovih. Vedno jih rada obiščem na njihovi prijazni farmi. Imajo vsega dovolj, saj so pa bili vedno dobri ljudje, zato jim Bog plačuje z dobrim. Obiskali smo tudi Mrs. Kušar, ki ima v Lake Geneva svoj dom. Ona se je zadnjo zimo ponesrečila, padla je in sedaj se ji zdravje že na boljše obrača. Radi čitamo tudi dopise patra Odila o njegovem potovanju v Avstralijo, želimo mu ljubega zdravja in dosti uspeha pri njegovem misij onanskem delu, enkrat pa srečen povratek na prelepe ameriške Brezje v Lemont. V Ameriški Domnovim sem či-tala, da je v Lorainu umrla Mrs. Josephine Eisenhardt. Pred leti je pisala v Ameriško Domovino zelo zanimive članke. Večkrat sem premišljevala, kako to, da se nič več ne oglasi in ne piše, kako je bilo v starem kraju, ko je bila pred leti tam na obisku v slavni Menišiji, kakor jo je vedno imenoval naš pokoj ni Japček Debevec. Pa je že tako na svetu, da vse pride in vse mine. Mislim, da je bilo to spomladi, ko mi je g. Edi Gobec iz Co-luimbusa, Ohio, poslal zanimivo knjigo Slovenski visokošolski zbornik. Hvala lepa! Zelo radi tudi čitamo izvirno povest g. Karla Mauserja “Ljudje pod bičem.” On ima res dar za pisanje in vsa čast in hvala mu! Tudi kanadske novice so zelo zanimive. Ne vem, če je res, to. da iz starega kraja pišejo, da sli. šijo na tamkajšnjem radiu, koliko kanadskih Slovencev prosi, če bi se smeli vrniti v Jugoslavijo. Koliko resnice je na tem? Mogoče je to res, ker, kot pišejo iz Kanade, je tam dosti ljudi brez dela. Saj je tudi po naših mestih dosti brezposelnih. Ko bi bili narodi bolj složni, bi cvetelo mednarodno trgovinstvo in povsod bi bilo dosti dela in zaslužka. Tako pa se nam obetajo večne vojn e, ker prevladuje svet sovraštvo namesto ljubezni. Pozdrav vsem čitateljem lista! Agnes Bencan. --------'-0------ Frank J. Turk o pstankži kopališča na SL Gfair Miami, Fla. — Kot eden najstarejših vaših naročnikov Vam pdšiljam naročnino. Novica, da ste bili primorani zvišati naroc- Beissemer, Pa. — Cenjeni! Pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za eno leto naprej. Prav lepa hvala za njo, ker mi je v veliko veselje. Ne bi mogla biti brez nje, pa četudi se bo podražila, kakor pišete. Povesti so zelo lepe, posebno Mau-serjeva “Ljudje pod bičem.” Tudi moja želja je, da bi ta lepa povest izšla v knjigi. Kot dolgoletna naročnica Vam želim obilo uspeha pri Vašem delu. Lepo pozdravljam vse či-tatelje Ameriške Domovine in Vas! Mary Likovich. Toronto, Ont. — V prvih vrsticah tega mojega pisanja se Vam najlepše zahvaljujem za prijazno obvestilo, da poteče moj rok. Tukaj prilagam celoletno naročnino, ker ne želim, da bi mi list ustavili. Ga zelo rad prebiram. Sprejemamo ga še zadosti redno in smo z njim zelo zadovoljni. Posebno Mauser-jeva povest “Ljudje pod bi. čem” nam je zelo všeč. želimo Vam veliko naročnikov in božjega blagoslova pri Vašem delu. Z bdličnim spoštovanjem! Janez Skubic. Vedno vršita to nalogo in Father nino za obstoj lista, me je malo doval Mr. Aurbock, tajnik pa mu je bil Mr. John Mihelich. Ta se je v začetku malo upiral, pa je le sprejel. Mestnega odbornika Damma so priganjali, da bi poskrbel, da dobi naselbina javno kopališče. Ta je hotel imeti 3,000 podpisov, da jih s tako zahtevo predloži mestnemu svetu. Sedem trgovcev, ki smo se zbrali v ta namen v Schwabam salonu, kjer je bila Slovenska banka, smo položili ha mizo vsak po 25 dolarjev najeli kasneje za ta denar slovenske študente Viljema Kenika, Brodnikova dva in Franka Lau_ scheta. Mladeniči so tožili, da je podpise težko dobiti, ker se ljudje bojijo, da bo to pomenilo kak zapis na njihove hiše . . . Ko je Damm v mestnem svetu predložil svojo zahtevo, je ta propadla za en glas. Potem sem predložil, naj gre poseben komite k Trgovskemu društvu na Daon St. in mu predloži, naj pripravi tamkajšnjega mestnega •odlborinika, da bi podprl Dam-mov predlog. V tem odboru smo bili Frank Suhadolnik, Anton Kaušek in jaz. Svojo nalogo smo dobro opravili in St. Clair je končno dobil kar smo želeli. Louis Pirc se je še sam pridružil Društvu senklerskih trgovcev, ko je videl naše uspehe. Ko je prišel k Ameriški Domovini pokojni Jack Debevec, jo je npravil zopet na pravo pot in list vrši od tedaj odlično svojo nalogo. Podpirajmo ga, ker takega ne bomo imeli nikdar več! Frank J. Turk. Umor redovnice v florentinski bolnišnici V bolnišnici Santa Maria Nu-ova v Florenci so dne 23. septembra našli mrtvo feS-letno redovnico Domitillo Forasassi, ki je že 13 let vodila administracijo radiološkega oddelka. Tisti večer je Imela nočno službo in zločinec je zahrbtno prišel k njej in jo Enumclaw, Wash. —- Cenjena uprava! Naznanjam Vam, da mi bo naročnina kmalu potekla ter Vam priloženo pošiljam denarno nakaznico v vrednosti $12.00 za naročnino za eno leto. Ameriška Domovina mi je zelo pri srdu in jo rad prebiram. Vam vdani! Martin Lokovšek. * # * Rochester, N. Y. — Tukaj po šiljam naročnino za eno leto. še vedno rad čitam slovenski dnevnik. Ni veliko, a tisto je dobro. Minilo je že enoindvajset let, odikar sem zapustil dom. Zato zelo rad čitaim slovenski list, zanimiva poročila z vsega sveta, ko se vedno kaj novega zgodi. Želim, da bi Washington ne p0-puščal Rusom in da ruski medved ne bi nikdar prišel v Združene države. Zdi se mi, da naši politiki vse premalo poznajo ko-mdniste in njihov raj. Z njimi se hiora postopati ostro . . • Mb ki smo pred leti sem prišli, Pa vemo. Vsakdo od nas je lahko zadovoljenj da živi v svobodni deželi Ameriki, kjer je vsega na pretek! Najlepše pozdrave vsem in Mrs. Mary Debevec! Joseph Krainc. it * * Euclid, Ohio. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljava naročnina, čeprav nama poteče šele v aprilu 1962. List zelo rada čitam. zato ga še vnaprej pošiljajte! B pozdravom! Mr. in Mrs. Tony Vrh-* * * Canon City, Colo. — Dragi gospod! Lepo prosim, da ustavili pošiljanje Ameriške Domovine moji mami Barbari Se mak, katera nas je za vedno pustila 4. septembra 1961. Ker pri nas ni nikogar, ki bi znal dobro slovensko čitati, Vas prosim, da pošiljanje ustavite. Moja P°' kojna mama je Vaš list zelo ra da čitala. Hvala Vam za 'se' Njena hčerka Barbara Sedmak- — ImcW Ktotx TkandLux for the J«xo*laYS is WucobsIb ft Tedenska priloga xa Slovene« v Wisconsiaa THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY AD I'ectnmalcaJleMi Is OBZOS PUBUMHISa COMPANT Marles R. Stast, Publisher U> no. itb 8L ■ilwaakM 4, Vis. T«L Mitchell I-4S7I Son in tja po Milwaukeo V ponedeljek 23. t.m. ob pol osmih zvečer bo v cerkvi Marije Pomočnice Kristjanov v West Allis sv. birma. G. župnik Set-ničar povdarja v cerkvenem o-znanilu, da ni potrebno birman-cem nabaviti nove obleke, da so lo dostojno oblečeni. To velja ludi za botre in botrice. o Igralci slovenskega kulturnega društva “Triglav” pripravljajo veliko Molierovo komedijo “Namišljeni bolnik”, ki je res Prisrčna in polna humorja. Prireditev bo 29. oktobra 1961 °b 3:30 popoldne v dvorani sv. Janeza na 1028 So. 9th St. v Milwaukee. Kor igra sega 300 let nazaj, bodo igralci nastopali v pestrih barvastih kostumih, kar bo gotovo vzbudilo veliko pozornost. V “Namišljenem bolniku” se francoski pisatelj Moliere norije iz zdravilstva in zdravni-k°v> k^ so za časa njegove dobe yojali za mazače. Sicer so po ve-oini vsi imeli dobro šolsko izobrazbo in obvladali latinščino, za vsako bolezen so rabili grško ime, znali so vsako opisati, o-značiti, le pravega zdravila niso Poznali za nobeno. Skratka, v Oaodicinskih krogih je bila ta- rat nevednost vsakdanja stvar. travniki niso samo poneum-^ovali možganov, temveč so o-drožali tudi življenja pacientov. Namišljeni bolnik Argan, o-kr°g katerega se suče vse dejalo. je žrtev takih mazačev. V bistvu pa je Argan zabit sebič-bož, ki strahuje svojo okolico, bakor večina komičnih bedakov pokvek, ki jih oblikuje Mo-bere v svojih delih. Argan hoče Prisiliti svojo hčer, da si izbere b^oža po njegovi volji, ne pa po ^v°jern okusu, in ker si domi-sIja, da je bolan, želi, da bi bil bjegov bodoči zet zdravnik. Ko se mu hči drzne upreti, jo Prepričuje s takim nenavadnim Kakšne so Vaše oči! AKO RABITE OČALA— °brnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dnlgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL co. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wi*. argumentom: “Dobra hči bodi srečna, če ima priložnost, da se poroči s človekom, ki bo pomagal očetu do zdravja.” Podlaga tega Arganovega samoljubja je pretirana skrb za svoje zdravje. Argan misli, da ni in da ne more biti nič bolj važnega od njegovega zdravja in priganja vso svojo okolico, da bolj kot za vse drugo skrbi za njegovo zdravje. Najbolj zaupa svoji mladi ženi, ker ga ta najbolj pomiluje in mu streže, v resnici pa ga najbolj vodi za nos in komaj čaka, da se ga iznebi. Kako Arganu prebrisana služkinja Toinetta z zvijačo, ki se je posluži, odpre oči in ga ozdravi za vedno, boste videli na predstavi dne 29. oktobra. Pridite vsi, nasmejali se boste, kajti pisatelj Moliere — zabava, se smeji in pripravlja k smehu. Dvorana pod Pokljuko Med jamarske uspeihe v Sloveniji sodi odkritje prostornin-sko na j več je jame v Medvedovi konti. t Posledice obilnega deževja se poznajo v podzemlju zlasti v tem, da voda zapre pot raziskovalcem podzemskega sveta. Vse to pa še tembolj priča, da voda nenehno votli naš kraški svet. Kljub silnim padavinam je voda letos talkoj izginila v notranjost apneniških skladov na visokih planotah med. Ljubljanskim bar_ jem in posameznimi kraškimi polji na jugu. Polja so pač poplavljena, toda če še tako lije, voda ne žubori na visokih plano-taht temveč se pretaka globoko pod debelo plastjo kraških apnencev. Tam notri so naše velike jame zraven neraziskanih, do katerih naši jamarji še niso prišli. Južno od Ljubljanskega sičnem kraškem svetu na Notranjskem, temveč v gorah. V Julijskih in na Kamniških planinah so raznovrstni kraški pojavi. Na Križkih podih so našli in deloma raziskali okoli sto brezen, v enem izmed njih so našli množico čudovito oblikovanega ledu. . Izvedeli pa so tudi, da zija globoko brezno na Pokljuki v Medvedovi konti, blizu smučarjem dobro znane Lipance. Kako globoko je, niso vedeli niti gozdarji, ker se ni dotlej še nihče spustil v globino. Blejsko gozdno gospodarstvo pa je priskočilo jamarjem na pomoč, težko opremo jim je spravilo prav do vhoda v brezno. V bližini razisko- Roka kaže na jug... Pred davnimi stoletji so Kitajci prevzeli kompas od Poli-nezijcev. i , Brez kompasa si ne moremo predstvljati vožnje z ladjo ali z letalom, pa tudi ne poti raziskovalne odprave po puščavi ali polarnem področju. Zadnje čase se je med znanstveniki ponovno razvnela tisoč let stara pravda. Kdo je izdelal prvi kompas: Arabci, Kitajci Ma-lajci ali Polinezijci? Do nedavnega so veljali Kitajci za izumitelje kompasa, proučevanje starih kitajskih zapiskov pa je vrglo drugačno luč na vso reč. Kitajska kronika iz leta 2,000 pred našm štetjem pove, da so se Kitajci od “ljudstev z Vzhoda”—verjetno od Polinezijcev—naučili izdelovati “fsenam” (kompas) in da so ga med vožnjo po neznanih stepah polagali med ojesnice na enoosnih vozovih, ker je ta naprava stalno kaza- barja morajo biti jame velikan-: va]cev so ostali za vsak primer ke, ki jih bo še treba odkriti. Med najnovejža odkritja sodi “Dvatisoča jama” v kotlini Rakovega Škocjana. Tudi tam so raziskali le del podzemskih jam, saj tečejo tam spodaj vode, ki izginjajo iz Cerkniškega jezera po Veliki Karlovici in sosednjih ponikvah. Soteske in naravni mostovi Rakovega Škocjana pričajo, kaj vse se še skriva v kamnitih skladih pod gozdom. Tako so naši jamarji odkrili tik ob gozdni cesti v Rakovem Škocjanu ozek vhod v brezno. V globini 55 m so prišli v velik podzemski prostor, iz katerega peljeta dva rova proti jugu in severu več sto metrov daleč. Med raziskavani v različnih letnih časih so ugotovili, da je zapuščeni rov zdaj nekoliko niže. Tam se pride v suši po Veliki Karlovici okoli 1100 m, od malega naravnega mosta v Rakovem Škocjanu pa okoli 600 m daleč. Vmesni prostor še ni znan, kar dokazuje, da je podzemski Rak večkrat spremenil zavito pot. Jama je dobila ime “Dvatisoča,” po številki na jamarskih seznamih. V jeseni pa so jamarji doživet li presenečenje, tokrat ne v kla- "'WtLL YOU PLUG IH MY ROASTER AGAIN- I WANT TO J-HE WASHING /MACHINE ON MY OUTLET/" Den t overload your electric circuits. When you buLld or modernize provide FULL HOUSEPOWER. For a fre* wiring estimate call your electrical-contractor. & Wl|CONSm_ELEajlCWER COMPANY s Live Better ... Electrically tudi trije gozdni delavci, kar je bilo koristno, ker ni nihče vedel, kako globoko je brezno, razen tega pa so imelo jamarji delno že izrabljene žičnate lestvice. V brezno so spustili 100 m teh lestvic, pa jih je bilo še nekaj metrov premalo. Samo brezno je globoko 104 m. Ko je bil jamar že 75 m globoko, se je lestvica utrgala; tovariš, ki ga je varoval, se je zavedal, da bi jamar zgrmel v globino, če bi on popustil. Vrv ga je ožgala, vendar je vzdržal. Gozdni delavci so priskočili na pomoč, vse se je srečno končalo. Kljub nezgodi so jamarji nadaljevali delo in odkrili največjo podzemsko dvorano v našem krasu! Dokončno so jo raziskali šele nekaj tednov kasneje, ko so imeli s seboj železni vitel. Brezno se konča na robu dvorane, ki je 145 m dolga, prav toliko široka in 55 m visoka. Višje in daljše prostore imamo v naših jamah, toda hkrati tglko dolge in široke dvorane ni nikjer. Tako velika ni niti mračna spodnja dvorana v 208 m globokem breznu Gra-dišnice. Močne karbidne luči, so le malo zalegle. Dno pokriva vdrto pečevje; na krajih, kjer kapljajoča voda s tako visokega stropa močno udarja, so našli množico jamških biserov, se pravi kamenčkov, ki jih voda nenehno premika, da se obrusijo, nekateri pa se prevlečejo s sigo. Dno je 122 metrov pod vhodom v brezno in ima še dva slepa jaška. Domnevajo, da je voda v mnogo večjih globinah Pokljuke izvotlila še večji prostor, pa se je strop vdrl in je tako nastala v skalnih skladih bliže vrha sedanja velika dvorana. (Pavel Kunaver — v “Delu”) ------------o------ la, kje je jug. Zgodovinsko delo “Thung-pao” z leta 1160 pred našim štetjem posreduje natančnejši opis kompasa; “Med ojesnica-mi je deska, na njej lesena škatla in na škatlji človeška figurica, ki z iztegnjeno roko kaže naravnost proti jugu. Figurica se prosto premika nad kamnom v škat. h.” O Arabcih je znano, da so v srednjem veku uporabljali kompas na dolgih potovanjih, vendar je bil precej drugačen kot kitajski. Magnetno iglo, pritrjeno med dve deščici, so polagali v vodo. Nekateri nemški zgodovna-rji trdijo, da so v četrtem stoletju tudi Evropejci poznali kompas, vendar ga niso uporabljali za potovanpe, temveč pri graditvi cerkva, da so ve- deli kje je jug. Norveški zgo-dovnarji so ugotovili, da so imeli Vikingi, ki so z ladjicami pluli n a Islandijo, Groenlandi-jo in v druge dežele, s seboj napravo “s čudnim kamnom,” ki je pritrjen na deščico plaval v stekleni posodi. Tega “kamnitega vodnika” omenjajo tudi islandske narodne pesmi. Izpopolnjenemu kompasu so dali italijanski pomorščaki v 13. stoletju ime “bossolo.” Vedeli so že za odmik magnetne 'igle od zemeljskega tečaja. Dokaz za to je kompas iz tistega časa, ki ga hranijo v Innsbrucku. Ob koncu srednjega veka so učenjaki menili, da Severnica privlači magnetno iglo. Precej časa je minilo, preden so ovrgli to misel. . . Shakespearov sodobnik Gilbert je ugotovil, da je Zemlja prav za prav velik naravni magnet in da privlačita magnetno iglo zemeljska magnetna tečaja, ne pa Severnica. Zemeljski magnetizem vsebuje še vrsto skrivnosti, ki jih skuša razvozlati sodobna znanost. Sovjetski fizik Frenkelj sodi, da se zaradi neenake temperature v globinskih zemeljskih plasteh oblikujejo e-letrični tokovi kot v nekakšnem turbogeneratorju. — Instrumenti v umetnih satelitih so posredovali že vrsto novih spoznanj o zemeljskem magnetizmu, začetek vsega na tem Kako srečna kombinacija ZABAVA ... PRIJATELJ!... Iti Z 9GRJEM VARJEN® STROHS I Tekmeca Mesto Sao Paolo v južnem delu Brazilije je v zadnjem desetletju taiko naglo rastlo, da je po številu prebivalstva že skoro do. seglo nekdanje glavno mesto dežele Rio de Janeiro. Kadarkoli želite piti pivo, ki ne pogasi samo žeje, ampak vas tudi prijetno zadovolji — zapomnite si to — Stroh’s ima lažji, mehkejši, finejši okus, kateremu se ne more primerjati nobeno drugo ameriško pivo . . . ker je Stroh’s edino ameriško pivo varjeno z ognjem. Ste že pokusili Stroh’s? UGAJAL9 VAM 30 BOLJŠI! America’s only | fire-brewed beer! The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Mich. PRI PRAZNOVANJU >— Burmansko dekle poliva z vodo Budov kipec pb praznovanju s6ipa'(polne lune) v Rangunu. Slavje je spomin na prvi javni,govor Bude v Sarna-tu pred 2,550 leti. področju pa je bil kompas. ‘fsenam”— Japonska bo imela v pelih letih največje oborožene sile v Aziji TOKIO, Jap. — V letih po drugi svetovni vojni se Japonska kar ni mogla odločiti za u-stvariitev večjih oboroženih sil, ki bi bile sposobne skrbeti za njeno lastno varnost. V slučaju potrebe še sedaj računa na vojaško silo Združenih držav A. merike. Naraščanje napetosti v svetu je Japonce pripravilo do tega, da so začeli resno razmišljati o svoji narodni obrambi. Izdelali so petletni načrt, ki predvideva, da bo imela Japonska 1. 1966 najmočnejše oborožene sile v svobodni Aziji. Glavno nalogo vidijo vodniki japonske narodne obrambe v izboljšavi orožja in opreme tako v kopni vojski, kot v mornarici in v letalstvu, število moštva se bo povečavalo postopno, prav tako tudi intenzivnost vežbanja. Ponoreli delavec ubil štiri losebe v podjetju j GARY, Ind. — Arbie Davis, 29 let stari delavec v tukajšnji jeklarni, se je sprl s svojim preddelavcem, ki ga je javil glavnemu nadzorniku. Ta ga je pozval v pisarno na odgovor. Davis je prišel tja z revolverjem in začel streljati. V pisarni in izven nje je ubil skupno štiri osebe, tri pa ranil. Končno ga je neki stražar ustrelil v glavo, da je obležal na mestu mrtev. Davisovi sodelavci trdijo, a je bil ta že dalj časa nejevoljen na svojega preddelavca. Ta “stara zgodba” se je pretekli torek končala s smrtjo petih oseb. Ženske dobijo delo PERICA Mora biti izkušena v likanju. En dan v tednu. Kličite EV 1-3131. (190) Iščemo natakarico Iščemo čedno slovensko dekle za natakarico. Skušnja nepotrebna. Starost od 35 do 45 let. Zglasite se na 5388 St. Clair Avenue. (X) MALI OGLASI Sobe se odda E. 55 St. in St. Clair Ave. — 1 neopremljene sobe, kopalnica, gorkota, vroča voda. $45 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (X) Hiša naprodaj 7-sobna hiša je naprodaj blizu cerkve in šole Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Pokličite PO 1-4976. (196) Gostilna naprodaj z licencami: D-l, D-2, D-3, D-3A, dobroidoča, moderno opremljena, oprema za nastavljeno pivo, itd. Druga soba ima plesni prostor in lastno baro. Prodaja lastnik. Za pojasnila se zglasite na 8017-19 Detroit Ave. —(196) Naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5, na 6800 Edna Ave Se mora prodati zaradi zapuščine. Cena $14,000 ali dajte ponudbo. Kličite YE 2-5044. (197) V najem Oddajo se 3 opremljene sobe in kopalnica (2 spalnici) v 1% leta stari hiši v Euclidu. Kličite KE 1-1211. —(196) Sobe se odda 5 sob, zgoraj, se odda. Plinski furnez. Oglasite se po 5. uri na 1018 E. 72 Place. (197) 1167 E. 58 St. 4 lepe sobe s kopalnico se oddajo za $45 mesečno. Kličite WH 3-0010. (197) REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA! Mi imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine In težave! Pridite In nas vprašajte! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo In razpošiljamo I IVAN PREGEU: Bogovec Jernej Zasopel se je oddahnil pre-dikant v temi sredi lestve in ponovil ukaz iz sanj in na glas: “Pojdi v višavo pod zvonove in boš znamenje imel in bo vstalo med zarjo in mrakom (noči!” “Kakšno znamenje bom imel? Kaj bo vstalo?” je vpraševal nezaupno sam v sebi. Tedaj je padla svetloba od zgoraj in je slišal škripanje tečajev pri pokrovu na lini v zvonove. Zopet je verjel, da mu nekdo čudežno odpira. Tajno-stna groza mu je zagomazela po životu. Krčevito se je oprijel držaja in segal z nogo in roko v lestvo navzgor in vzšel v svetlobo pod zvonovi* ki so viseli težki nad njim in je največjemu nihal jezik in brnel klobuk, ki ga je bil nekdo zganil. Predikant se je ogledal. Bil je sam. Groza mu je znova zagomazela po hrbtu, da se je nezaupno ozrl v stolp, odkoder je bil prilezel. Šele sedaj se je obudilo v njegov spomin tisto grozno, ki se je bilo dogodilo tam doli v temi na tretji lestvi. Evangeljski hiapčič je pred dvajsetimi leti zlezel cerkovniku Peru podrezovat vrvi in jih podrezal. Ko pa je hotel nazaj, se mu je hudič popačil iz zvonov in je otroče telebnilo v globel. Tisti nesrečni hlapčič je bil predikantov lastni prvo-rojenčič. “V skušnjavah nas ne puščaj in od zlega nas reši!” je zamrmral nesrečni oče in se začudil: “Kako da nisem mislil na tisto? Ali bi bil prešel, da sem mislil?” Preverjen, da ne bi bil prešel mesta, kjer je še vedno temna kivava pega pričala o smrti njegovega sina, se je zopet umiri] v trdno vero, da mu je težavo poti vzel duh, ki ga je pozval na pot: “Znamenje boš imel in bo vstalo med zarjo in mrakom noči!” Stopil je k lini in zaprosil: “Gospod, pozval si me. Glej, čakam. Razodej!” Šel je z očmi na jug in vzhod čez polje, ki je tam ležalo sredi med gasnočim dnem in daljnim mrakom. Hrepeneče se je nagnil polju naproti skozi lino. Wassermannov Erazem doli na ulici ga je opazil in vzkliknil: “Gospod Jezus! V zvonove je šel. Kdo ga umej?” Predikant pa je iskal v poljda so se mu oči orosile in omeglile, in ni našel. In je iskal v drugo smer, v zeleno goro pred seboj, ki je bila mesto prekrila s svojo senco, k ško-fljim v Loki, kjer je vedel za sovražnika kaplana Wurtzner-ja, na Smlednik mimo nečednega pastirja Jurija Otave do Cerkljanj kjer je bil papežni-ški Haumann izpodrinil evangeljskega Krištofa Schwaba. Iz solnca v čad in mrak se je pogrezala široka ravan s svojimi polji, močadami in lesovi pod zeleno sinjim, mrzlim, nebesom, kamor je iz sivine na vzhodu vstajal polni mesec. Sijajno je gorela zemlja pod planinami, predgorje nad ravnjo; Krvavec, strmolski breg, Kopa, Stepanja gora in Mojzesov vrh, Viševek, Drenik, Po-toška gora, Mehka dolina, Hudičev boršt in Veliki les. Zarja je šla mimo zemlje Podgorcev in Zaborščanov, senarjev brdskih in drvarjev velesovskih: Sveta Katarina v lesu, Sveta Sobota v lesu, Beli log in Zalog pod cretjem, močvirja pod Golnikom in Vevodni boršt. Tostran je bilo solnce že zatonilo, savski bregovi so ležali v mrču in čadu pastirskih ognjev in vzduhu vode. Samo polje proti jugu je bilo kakor širok hrbet pol še v luči pojemajoče dnevne zvezde, pol že v hladu vzhoda, od koder je rosila noč. Lepota razgleda je zbrisala za nekaj časa spomin na lastno občutje iz predikantovih misli. Slovesno čuvstvo se ga je polastilo in mu je bilo iz Pisma, kakor da je prerok in vidi daleč z gore Tal-Abiba, kamor ga je vzdignil Gospod. Ob preroku je vzrastla čudno sveta jeza v njem in je mislil krčevito z besedo in s snago svojih knjig: “Nesrečna zemlja, negodna, ki te norijo s svečenjem in za-duštvom farčiči novi menihi, malikovski poluverci, papeževi sledniki, seme hudičevo, ki s stražo streže Antikristu. Kdaj vstane tvoj red, tvojim zape-Ijavcem sodec? čuj, kaj mi je velel Gospod! Roke naj sklonim in z nogo naj udarim ob tla in zakličem joj!, radi vse gnusobe v Izraelovi hiši. Roke sklepam in z nogo bijem zaradi tebe, Krištof Treiber, neukrelni blodež. lakomni stražar norske-ga Tomaža Ljubljančana, ki je erbič zblode, zlobote in zločesti krvave, krivine in oholnosti. Z nogo bijem, objestni ti telec, hlapčič zlodejev, ki si prišel v mojo srenjo za prascem Mercino in oslom Lathomusom in si zadnji papežnik na pridižnici v Kranju, zadnji nenavidljivec lajavi, ki''ni'hotel .roditi za moj glas, za duh gospodinji, ki mi je bi kakor vidcem in bogovcem.” Erazem Wassermannov pod cerkvijo je s hrepenečo gorečnostjo gledal v višino. Prišlo mu je, da bi predikanta opozoril nase, in je zapel: “Aus tiefer Not schrei ich zu Dir, Herre Gott, erhoer mein Rufen!” Predikantu je omahnil pogled nad mesto, ki se je viličilo v tri ulice do špitalskih vrat do stolpa nad Dolom, ki je vsako leto bruhal črne jate vran na mestno ozidje in na stolpe mestnih cerkva svetega Kocijana, svetega Boštjana, rožen venske Matere in špitalske kapele. Predikant je poznal to mesto. Stisnjeno v ozidje na živi skali je živelo ob polju in pristavah iz pe-taka, ki ga je plačeval tovornik v Lahe, ob cehih, ki so imeli svojo topo vsakdanjost iz dedov v dede, z vinom, ki ga je bilo v mestu več ko vode, ob besniških drvah, z ribami v Kokri in Savi, iz sejmov svetega Marka in tržnih četrtkov, ki so poznali tržiško usnje korduvan, šenčurske odeje, nakelske volnene jopice, loško platno, jeseniško železo, once iz Kovorja, kržno in kožo od Kokre, smolo in gobo iz lesov na Jelovci, poljanske konjarje, ajdo in med v satovju, lan in sir in vitre, kostanj in jazbečje salo, terijak in mitridat, album nigrum za zaprte dojence, oglejski žafran, avgusburški parhent, muransko steklo, adiantum za mlade nor-ske ljudi, pilule ‘sine quibus esse nolo” za stare device, nože, orožje, bičevnike in še nemški letak o davno pozabljenih turških vpadih, ki niso bili nič manj grozni mimo novih in zadnjih. Predikant je premotril strehe pod seboj kakor so se vezale v treh pramenih iz severa na jug. Mrmral je zdaj z ljubeznijo zdaj s srdom, kakor že je bila hiša ali evangelijska ali pa dom papežnikov: “Vzdajem vam dober večer, vi moji verni orožniki. Vam pa vzdajem hudiča, ogenj in lajnb, ki ne rodite za besedo čiste resnice.” Šel je za drago strmih streh in jih je vedel po vrsti: (Dalje prihodnjič.) Dražba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah CarlDX. lil Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike tJtUCz.. JUHCl, 111. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, Ul. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave, Joliet, 111. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd, Chicago 23, Illinois POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet, 111. I have noticed the excep tional good book-keeping in the made the following report; President Steve Kosar and Home Office, and that all of the members of the Supreme Board: The ffiinufes of the SenMnmiaS ieeHng of the Supreme Board on duty 2M9 IBM in Jolief, Illinois (Continued) The President, Steve Kosar, now asked the Supreme Officers what their pleasure is, on the report of the 1st Trustee, Frank Tushek. A motion was made by Joseph J. Kochevar that the report of the 1st Trustee, Frank Tu-shek, be accepted as given. The motion seconded by Anna Jeri-sha. Carried. The President now called upon the 2nd Trustee, Matthew Kochevar to give his report. President, Steve Kosar and members of the Supreme Board: As your 2nd Trustee, this has been my second opportunity to be with you at the audit of the Finances of the Holy Family Society. Going about this work at this time I have noticed the difference in this report over the last audit that I have attended. There is a considerable more work than many people realize there is in an audit. 1 have experienced this in the two audits that I have participated in. records, the bonds and all other investments are in good order and kept up to date. At this time as a conjuncture to my report I must say that, with the conditions as they are, that the space in our present Home Office is very limited and therefore, I, at this time believe that our quarters here are rather small. On this matter I will close with my report and that what I have just mentioned of the small quarters that this matter would be discussed later in the meeting. I thank you, Matthew Kochevar, 2nd Trustee. The President, Steve Kosar at this time asked the Officers of the Supreme Board what the pleasure is on the report of the 2nd Trustee. A motion was made by Frank Tushek that the report of the 2nd Trustee be accepted as given. The motion was seconded by Anna Jerisha, Motion carried. President Steve Kosar now called upon the 3rd Trustee, Anna Frank to give her report, which is as follows; President Steve Kosar, and members of the Supreme Board. It indeed is a great pleasure for me to be here with you again at this meeting and audit. As a member of the Trustees, I have worked and co-operated with my colleagues in this audit and I confirm the reports of the other two members, that as we have gone through all of the reports, financial and in the investment department, that, I also have found everything in very good order. I want, at this time also to compliment the office help. They have been wonderful to us and they helped us all in whatever manner they could. This is my report to you, I thank you, . Anna Frank, 3rd Trustee. President Steve Kosar now presented the report of the 3rd Trustee, Anna Frank to the Board for approval. A motion was made by Matthew Kochevar that the report of the 3rd Trustee, Anna Frank be accepted as given. The motion was seconded by Frank Tushek. Motion carried. President Steve Kosar now called upon the 2nd V-president Anna Jerisha, if she had anything to report at , this time. 2nd V-president, Anna Jerisha ROČNA IZDELAV A — Dokler ne dobe potrebnih strojev od UNICEF, dr Ob e delavci v New Delhi v Indiji z rokami DDT v male kose in v/prah. Indija se trudi, da bi izdelala doma zadostne količine praška DDT, ki ga uspešno uporabljajo proti komar jem! ki prenašajo mrzlico. My report will be short. I have been notified by the Secretary to be present at the audit and the meeting of the Supreme Board. I was present and was available to the Trustees in their work, to assist them in whatever way I was able to. As usual with my visit with the members I was impressed with the way the Trustees went about their work and with the way the records are kept. It was not difficult to follow. The investments that we hold were also checked closely and all of this was in very good order. At this time I want to compliment Joseph J. Kochevar, the Secretary and his wife, Jean, for the fine work they are doing in the Home Office, also the staff that was on hand to assist us in any way. This is all I have to say at this time. I thank you, Anna Jerisha, 2nd V-president President Steve Kosar now asked the members of the Board what their pleasure is on the report of the 2nd V-president. A motion was made by Anna Frank that the report of the 2nd V-president Anna Jerisha be accepted as given. The motion was seconded by Matthew Koche-var. Motion carried. President, Steve Kosar at this time highly complimented the Trustees for the fine work they have done in this audit. As you all know that day by day there is more work for the Officers, the personnel of the Home Office, and, when the annual and semi-annual audits are made, the Trustees have also come to realize what is expected of them when they get down to work. The P r e s i dent now called upon the Secretary, Joseph J. Kochevar for his report to the Supreme Board. I did not get a written report from the Secretary to give you but I will try to give you to the best of my knowledge the remarks that he has presented to the Board. President Steve Kosar and( members of the Supreme Board of The Holy Family Society. Before I make my official report to you, there are several items 1 want to explain to the Board regarding some figures in the report of the Treasurer, which were questioned by some of members. But, I will withhold this until after lunch, because at this time I want to present to the Board our so-called right hand in formulating our program as it stands today, Mr. Kravitz and his son Hirsch who have been greatly instrumental in this work. I now present them to you and if there are any questions that you want answered, they have them. Mr. Kravitz and his son Hirsch have expounded the work that entailed this whole program at present, also the work that had to be done in the new Life Insurance program, which took a lot of work and presenting of facts to the Illinois State Insurance Department. They have done a fine job in this regard and have been to a degree recognized by the State of Illinois, Insurance Department. During their talk and discussion with the Board they have stressed the need of mem bers in the Life Department. They have shown their pleasure in being connected with The Holy Family Society and to continue in their capacity to the Holy Family Society. At this time a motion was made to recess at 1:30 P.M. for lunch. President, Steve Kosar open ed the afternoon session with prayer at 2:30 P.M. As previously stated, the report of the Secretary was not written, a bit later it will be mentioned as to his report. But, at this time he resumed his place at the table and asked the President for permission to present to the Board, Robert Ko-chevar, who is in charge of the office. It was agreed as he had some very interesting facts and matters to present regarding what the Home Office personnel’s functions are. (To be continued) ------o------ May she rest in peace! The regretful news of the sudden and premature passing of Mrs. Anna Frank, 2843 So. Pulaski Rd., in Chicago, remains as shocking today as it did about a month ago, when it was announced on September 24th. Although ailing, Mrs. Anna Frank dedicated most of her time to St. John No. 13 as the financial secretary and as a Supreme trustee of the Holy Family Society in Joliet. She had a sincere interest in the Holy Family Society. While at rest at the Zefran Chapel, friends and relatives paid their respects to Mrs. Anna Frank and expressed sympathy to the surviving members of the Frank family—her son Adolph and his wife Theresa, and son-in-law Alfred and grandson Gregory. I am very sorry that I couldn’t be there, being hospitalized at that time myself. Therefore 1 would like to pay my respects to Mrs. Anna Frank and her family now. May her soul rest in peace and find happiness in heaven. John Kovas, Rec. Sec’y. ------o------ ft dice to St. John No. 13 Members Any assessment sent through mail should be sent to the Acting Secretary: Frank Turner, 2020 W. 23rd St., Chicago 8, Illinois, till further notice. Our next meeting will be held on the 4th Sunday, Oct. 22nd at 2:30 p.m., lower St. Stephen’s church hall. Come on now, let’s all show a good attendance for this meeting. John Kovas, Rec. Sec’y. Mrs. Anna Frank umrla Chicago, 111. — Žalostna novica o smrti Mrs. Anne Frank z 2843 So. Pulaski Rd. v Chicagu je danes še prav tako pretresu-joča, kot je bila 24. septembra, ko se je pokojna nepričakovano za vselej poslovila od nas. Kljub bolezni je Mrs. Anna Frank dober del svojega časa posvečala kot tajnica in kot glavna nadzornica Družbe sv. Družine tej organizaciji. Ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru v Žefranovem pogreb, zavodu, so jo prišli P1'1" jatelji kropit in izrekat sožalj6 njenim sorodnikom, sinu Adolfu in njegovi ženi Terezi, njenemu zetu Alfredu in vnuku Gregorju. Zalo žal mi je, da nisem mogel tja, ker sem bil v tistem času v bolnišnici. Zato želim izkazati svoje spoštovanje pok. Mm-Anni Frank in njeni družini sedaj. Naj v miru počiva in doseže Večno srečo v nebesih! John Kovas, zapis. Obvestilo članom Društva sv. Ivana Kr. št. 13 CHICAGO, 111. — Kdor posl' Ija asesment po pošti, naj ^ ga pošlje na naslov poslovodečeg3 tajnika Franka Turner, 2020 ■ 23rd St., Chicago S, IH., dok Cl ne bo drugače sporočeno. Naša piuhodnja seja bo v u6 deljo 22. okt. ob 2:30 P°P0^ ^ v spodnji dvorani pri Sv. fanu. Pridimo vsi! . John Kovas, zap15' AMERIŠKA DOMOVINA, Slovenski ;kaplan v goriški bolnišnici . , Goriški nadškof Ambrosi je lroenoval v goriški civilni bol-rišnici za kaplana č. g. A. Zala-e^a> bivšega župnika v Štan-režu in Mavhinjah. S tem je Poskrbljeno tudi za slovenske olnike, ki predstavljajo neka-0 eno tretjino vseh, ki v to bol-^’šnico prihajajo. Nova ladja v tržaški ladjedelnici so ne-avno splovili novo potniško „adjo, 27,000 ton obsegajočega . 'oglielmo Marconi”, dvojčico lolija splovljenega “Galilea Galilej” Obe ladji sta last trža- Kega Lloyda in bosta vozili na redni progi med Genovo in Av-strahjo. )Dr. Palmara odhaja V političnih in gospodarskih krogih v Trstu so z obžalovanjem sprejeli vest o upokojitvi v drugi del mesta. Nič protestov, da vzhodnonemška policija strelja na one Berlinčane, ki Radio za krmita m—da ali ne! Ali radio zmanjšuje hočejo V zapadni del. Nič prote- Glasba proti jslabemu razpoloženju sta, ko imaš vizum in potni list, varnost na prometni cesti? za Jugoslavijo in te zavrnejo, o-, ziroma ko se prijaviš že v Beo-' ® radiu kot delu avtomobil-j predvsem poklicnih šoferjev In- gradu v hotelu in te vrnejo. ske notranje opreme razprav-j vornjakov. Po podatkih dr. Rue-Nič protesta, ko Hruščev ne- 1jaj° že vrsto let' Mnogi vozni-j dinger j a 98 odstotkov avtomo-motoma razstreljuje atomske jki zatGujeJ°- da §lasba iz sPre-;bi]istov vneto zagovarja radij-bombe, nič protesta jemnika stopnjuje varnost vož-jski sprejemnik. Zlasti vozniki Nič protesta, ko Castro ma- nje> druSi Pa sodii°. da radio na dolge proge izjavljajo, da ži-sovno izganja s Kube škofe in|negativno vpliva na voznikovo vahna glasba preganja utruje- duhovnike in strelja svoje poli- zbranost. tične nasprotnike. nost kot posledico enolične vožnje. Delovanje srca in krvni obtok dr. G. Palamare, generalnega stalno brali v DelU; Unita) Pri. komisarja vlade za Tržaško o- morskem in še kje 0 velikem zemlje. Palamara je prišel v J p0žrtvovaklem zbiranju podpi-Trst po vstopu italijanske voj- sov pro^ atomskim bombam. Ne ske 28. oktobra 1954 in prevzel’vem0j k;je SQ končali sedaj ti z ukazom predsednika republi-1 podpisi Jih ne bi morda kaZalo ke civilno oblast. V teh letih ie obrati iz zaprašenih arhivov z uspehom vršil vlogo posredni-lraznjb partjj in jib poslati Hru-ka med krajevnimi oblastmi in'ščevu? Pa se najbrž razni par-vlado ter kazal za tržaške potre- |ijski veljaki pomišljajo. Poča-be veliko smisla in razumeva- kajm0) podpise bomo porabili za nJa- proteste, če bodo samo na Za- Na njegovo mesto pride dr. padu razstreljevali; če na Vzho- Nedavno so objavili ugotovi- j tve poskusov, pri katerih so na ___________________ Kčlm so 'šli podpisi ... skupno 24,000 prevoženih kilo- j sta za varno vožnjo posebnega Katoliški glas”, slov. tednik 1 metrih merili reakcijsko sposob-v Gorici, piše: Pred leti smo ; nost voznikov v do]0čenjb okob_ ščinah na cesti, hkrati pa so zbrali izjave mnogih avtomobilistov šestih narodnosti, in sicer Libero Mazza iz Piše. Brez iprotesta . . . Nedavno so videli po Trstu le- du to delajo, je vse prav. Najbolj odprta meja . . . V nedeljo 17. septembra je v Vesela trgatev . Goriškem in Tržaškem so jfnoli pretekli teden veselo trga- Vi Vreme je bilo na splošno Zel° lepo in ni motilo rednega e^a- Trgatev letos ni tako boga- va’ kot so spomladi upali. De-Zev Jake, s katerimi so neki kultur- Brdih bilo veliko slavje. Govo-niki protestirali proti nezasliša- ril je tudi tov. Kraiger in dejal, nemu dejanju. Vzhodnoberlin- da je jugoslovanska-italijanska ski “Berliner Ensemble” ni do- meja najbolj odprta meja in da bil dovoljenja za vstop v Italijo, je tudi to zasluga socialistične Neko kulturno delo ni dobilo “nulla osta” in so ga morali vreči s programa. Strašen greh proti demokraciji, najhujša inkvi- K in posebno mraz, ki je za- zicija in podo;no. Prav nič pa . trte v cvetiu. nonekod na to- niso te vroče glave protestirale, v — . cvetju, ponekod pa Ca> so letošnji pridelek občutno riftanjsali. Grozdje je na splošno Zel° sladko in bo letošnje vino °* j še od lanskega. televizija V Kanalski dolini Kakor pred desetletji radio ako prodira sedaj televizija v ^sako, še tako zakotno vas. V eka.i dneh bodo lahko televi-‘jski spored sprejemali tudi po Vsei Kanalski dolini. Tehniki Postavljajo v teh dneh televizij-s e Prenosnike na Sv. Višarjah, Kresniku in ob vznožju hriba ds. Najmogočnejši prenosnik ° na Presniku, saj bo visok 70 etr°v. Televizijski spored bo-o gledali prebivalci vse ko je 30 tisoč vzhodnoberlinskih delavcev moralo ostati doma in niso smeli na delo v zapadni del Berlina. Nič protesta, ko je Ul-bricht začel graditi “kitajski zid” po berlinskih ulicah, kjer teče meja med vzhodnim in za-padnim delom mesta, čeprav je pogodbeno določeno, da smejo Berlinčani nemoteno iz enega Jugoslavije. Pa mož menda niti ne ve, da Goričani lahko po-'tujjejo v Avstrijo z navadno osebno izkaznico, katero vidira kvestura in velja za neomejeno število potovanj. Vse drugače kot pa Kragerjeve propustnice, pobegnilo preko meje, ker so se naveličali Kraigerjevega režima? Kdo ve? Dve jnovi (župniji na Koprskem V območju koprske apostolske administrature so ustanovili dve novi župniji. Dopoldne se je izvršil ta obred v starodavni romarski božje potni cerkvi v Strunjanu. Ta Marijina cerkev je postala nova župnija M.B. v Strunjanu. Sedaj jo vodi p. A-tanazij, ki je prej bil več let za župnega upravitelja v Kron- pomena. Zaradi toge drže med dolgo vožnjo trpi zlasti venozni del krvnega obtoka; zmanjšuje se dotok krvi v možgane, vzporedno pa popušča tudi pozornost. V takem primeru pomagajo pogosti odmori, med katerimi se voznik sprehodi, ali pomenek s spremljevalcem ali pa — radijski sprejemnik. V skladu s svojo pazljivostjo zaznava voznik dogajanje na cesti pred seboj popolnoma ali pa le delno. Če ga motijo postranski šumi in drugi dražljaji, se ustrezno podaljša časovni presledek med zaznavo in reakcijo na dogajanje. Zlasti med vožnjo po mestnih ulicah motijo postranski dražljaji, torej tudi glasovi iz radijskega sprejemnika. Med dolgo vožnjo voznika ne- berku pri Gorici. Popoldne istega dne se je ap. Jkako uspava enoličnost na ce-administrator msgr. Kjuder pri-jsti; njegove zaznavne sposobno-peljal v Škofije, kjer ga je ča- SK mso zadovoljivo izkoriščene, kalo podobno slavje. Tudi tam so slovesno proglasili novo župnijo Škofije, ki obsega poleg o-beh Škofij še Plavje in nekaj drugih vasic. Nova župnija šteje s katerimi more potovati le ob- približno 1500 duš. Sedež bo v mejno prebivalstvo in le v obmejni pas štirikrat na mesec za tri dni. Pa še propustnice ne dobi vsak in na meji se mora podvreči poniževalnim pregledom. Vsega tega pa tov. Kraiger ni povedal. Morda je mislil na odprto mejo, ker je toliko ljudi cerkvi sv. Mateja v Zgornjih Škofijah. Na slovesnost so se pripravili s tridnevnico, ki so jo vodili salezijanci iz Ljubljane. Zadnji dan tridnevnice in zlasti sklep je kar dobro uspel, prve dni je pa bila udeležba bolj pičla. zato je glas iz sprejemnika izvrstno poživilo. Seveda je človekovo razpoloženje odločilnega pomena za njegovo storilnost. Tako lahko živčnost ali slaba volja občutno stopnjuje verjetnost prometne nezgode, prijetna glasba pa po Ruedingerjevih ugotovitvah ugodno vpliva na voznikovo zbranost in torej zagotavlja varnejšo vožnjo. Glede na odnos do radijskega sprejemnika je zdravnik razdelil avtomobiliste na štiri skupi- do lahk ne od Pontablja do Predila. P blag spomin 3. obletnici odkar je umrla terane smrti naša ljubljena niama in stara mama EAGLE ZNAMKE C04 DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE POMENIJO SE VEČJE PRIHRANKE CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR. DVOJNO UPORABNI pl asci ^asPala 1 ^ Je za vedno v Gospodu ne 12. oktobra 1938. leta n v Več n*. -Sa’ mama mila, tri in rw0 fe Tvoi glas’ °clkar aJset let je že minilo, '1 zaPustila nas. Ori tep=nko sPoznanje to, smrt t iavedamo> a smrt ^vectamo, ^ai’ v?,,, Je kri*ia> brez srca, Spomin ’ Jt' ~eč nazaj ne da. v naših a Tebe bo ostal ^ srcih za vekomaj. ull»joči: l*Alii FKANK, sin bORrvr, por- k^ALL, hči IHY BRUNDIČ, snaha HENEY KRALL, zet IVj. dGl)Y, vnukinja EHNER’ '«•<» and- ° 12. okt. 1961. i odsiranijtao podlo 1 • ČRNI « ZELENI • MODRI Merc 8 do 20, 14 Va do 22'/2 Naša nova kolekcija plaščev, kupljena pri The House of Malden, prinaša najnovejše i vveedaste, zibelinaste, križasto in diagonalne vzorce iz čudovito lahkega, dežju odpornega blaga, s kosmateno orlon acrylic podlogo. Skicirana sta samo dva elerantna kroja od petih, ki so ra razpolago. Vsi plašči imajo priljubljeno od-stranljivo podlogo. Fina izdelava. žal, pismenih in teleloničnih naročil ne sprejemamo. KLETNI ODDELEK DAMSKIH PLAŠČEV THE MAY COMPANY, VSE 3 TRGOVINE ne. V prvo sodijo ljudje, ki jih!glasba gladi in uravnava, zato moti sleherni dražljaj ali zaznava izven prometnega dogajanja. Na takšne ljudi radio praviloma vpliva zelo negativno. Ljudje iz je lahko z medicinskega stališča eden poglavitnih činiteljev prometne varnosti. Seveda je od vsakega posameznika odvisno, druge skupine imajo sicer šibke kakšno glasbo bo izbral, vseka- reakcijske sposobnosti, vendar stopnjuje njihovo čuječnost radijska glasba ali pa pomenek s spremljevalcem. Zastopniki tretje skupine imajo nadpovprečne reakcijske sposobnosti, hkrati pa so zelo občutljivi za zunanje zaznave in se hitreje utrudijo. Avtomobilski radio jih sicer ne moti, prav tako pa jih tudi ne sprosti k večji budnosti na cesti. In četrta skupina: teh ljudi zunanji dražljaji, torej tudi glasovi iz sprejemnika, ne le nič ne motijo, temveč le še krepijo njihovo pazljivost. Strokovnjak u g o t a vij a, da kor pa se je treba izogibati neprekinjeni “glasbeni prhi”, čeprav se zdi še tako prijetna. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrl naš ljubljeni sin, brat in stric Paul Krebelj •Previden z zadnjimi tolažili sv. vere je umrl zadet od srčne kapi dne 17. avgusta 1961 zjutraj. Dragi pokojnik je bil rojen 29. junija 1911 v Št. Petru na Krasu. V Cleveland je prišel s svojirai starši lela 1921. Pogreb se je vršil 19. avgusta 1961 iz Joseph Zelc in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sv. mrii je bilo truplo prepeljano na Kalvarijo k večnemu počitku. Srčno se zaliva'imo Rev. Alojziju Ruparju za podelitev zadnjih tolažil sv. vere in Rev. Joštu Martelancu za opravljeno sv. mašo zadušnico. Srčna hvala vsem sorodnikom, ki so nam bili v pomoč v tem žalostnem času. Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše in Lstim. ki sc darovali v druge namene. Lepa hvala vsem, ki sc darovali lepo cvetje in s tem rajnemu izkazali zadnjo čast. Hvala vsem, ki so ga prišli pokropit in vsem, ki so se udeležili sv. maše in ga spremili na pokopališče. Iskrena hvala nosilcem krste. Končno hvala Zelotovemu pogrebnemu zavodu za lepo urejen pogreb. Ti, ljubi stn, dragi brat in stric, počivaj v miru, rešen vsega zemeljskega trpljenja. Mi se Te bomo vedno spominjali v mc.itvah, dokler se zopet ne snidemo. %, žalujoči ostali: FRANCES, mati MARY, sestra ANTHONY, brat GEORGE KVATERNIK, svak RAYMOND, nečak FLORENCE, nečakinja Veliko sorodnikov tukaj in v starem kraju C eveland, Ohio, 12. oktobra 1961. £"B§y-v!1P|F!<' ČASTILKA SV. HUBERTUSA — Sv. Huberti,s pe patron lovcev. \Na Blvrf PoklKitv nodnevi ali ponoči H H ndefHnn t-20SH KEiimnre Moderrwt podietje — 'Amerne REAL ESTATE FOR SALE LOMBARD — OWNER TRANSFD. 6 mo. old 8 rm. 4 bdrm., rec, rm., 2 baths, split-level on Vt acre. 2 car gar. Many extras. Butterfield section. $26,950. MA. 7-5751. (196) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE More for home than salary. Own room. Call after 7 p.m. or weekends. HE. 7-2285. (197) BUSINESS OPPORTUNITY MILL WORK MANUFACTURING Fully equipped. Will sell or rent building. BR. 9-7681. (196) LUNCHROOM — Clean, cozy. Seats 38. Short hours. Good income. Air cond. Ideal for couple. AV. 6-9163 til 4; MA. 6-2648. (196) Ce ne morete speči devet perfektnih cniltt naenkrat, ... je čas, da preidete k r ovemu, avtomatičnemu plinskemu štedilniku. Ta ima na vrhu vde" lano pekačo, na kateri je prostora dovolj . . . tudi obdrži točno naravno toploto. To je se en vzrok, zakaj si večina gospodinj * želi plinske štedilnike. A THE EAST OHIO GAS COMPANY *Neka neprizadeta preiskovalna organizacija—in nc plinska družba- je o tem p o v p r ašala 73,436 gospodinj, da bi dobila nepristranski odgovor. Večina gospodinj je dejalo, da raje kuhajo s plinom. u ta I a 8 g 1 ■% m m c<* hi Z ja i S m ■a % >41« **9 Z 5 :• - •a 1 S 2 IS m £5 i P n 12 S I S mm* Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejši!) vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 Sit. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio •g it? n zb iv. I i s? «£> 1 I •J S? s* Sžj mr, I n 1 F: F F SC: I | 1 I I S?' 2f: 1 s I I F. F. p S • v .... ............................... OTROCI SO OTROCI! — Predsednik britanske vlade Macmillan gleda iz železniškega voza na postaji v Londonu resno na radovedne otroke, ki gledajo v voz. RUSKI PLES — Pevci in plesalci Rdeče armade so ne-davno nastopali po raznih mestih Kanade. Na sliki vidim0 prizor z njihovega nastopa v Winnipegu.