Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov.
GLAS

List slovenskih delavcev v Ameriki.
^i^ ^

The only Slovenic daily
in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.

RLBFON PISARNE: 1279 RECTOR.		Kater«	4 as liwii-	Class Matter, September, XL, 100S, nt tke Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congros of March 3, 1870.	TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 196. — ŠTEV. 196.				NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 20. 1908. — ČETRTEK, 20. VEL. SRPANA, 1908.	VOLUME XVL — LETNIK XVL
Zottijev bankerot in njega glavni vzrok.
Pred velikim štrajkom. Premogarjl v Penna.
GLAVNI PROVZROČITELJ FRAN- ! FKJEMOGARJI PITTSBURŠKEGA CESCO ZOTTIJEVEGA BAN-	OKRAJA SE POSVETUJEJO
KEROTA JE UREDNIK j NAJ LI PB-IČNO S "NARODNEGA	!	ŠTRAJKOM.
LISTA".	—«>—
—o—	i Zborovanje so sklicali lastniki rovov;
Njegovo spreminjanje in nastopi za.	nesoglasje med delodajalci
in proti Zottiju.	in delavci.
PRIJAVE UPNIKOV.
Stjepko Brozovie, o kterem so ie luni hrvatski listi pisali čudne stvari, je kriv Zottijevega bankero-te. Zakaj T
Stjepko Brozovič je baš pred dve-mi leti pisal v "A. H. N.", ktere so iahajalc na račun M. Rosetta, da je bil že ob onem času Zotti dolžan |306,000! Ko je svet to zvedel, padel je Zottijev kredit, sicer ne še povsem, vendar se je pa nezaupanje vabudilo. Ko je Stjepko Brozovič sprevidel, da ne bode nič z "A. H, N.", in ko so nekteri celo zatrjevali, da jim je Brozovič v pijanosti pravil, da mu je Zotti dal $1000, je osta-▼il 44A. H. N." in prišel zopet v milost pri "Narodnem Jazbecu", v kterern je pričel po njemu omajani kredit propalega Zottija prefarbati. Z raznimi debelimi lažmi se mu je posrečilo, da je Zotti še dve leti sprejemal novce hrvatskih delavcev in še huje zabredel v dolgove, tako da je danes blizu $650,000 prekratek, — se dolžan. Dolg namreč tii obdržati, »apraviti, ali zašpekulirati denarje, izročene mu v pošiljate v v staro domovino, temveč to je goljufija in zaradi take goljufije je sedel nekov Žid imenom Reis 4 leta v Sing Singu, d očim je Poljak Budzynski celo 6 let sedel, dasi je ponerarjena svota znašala le $(>00.
Brozovič je v ''Narodnem lažnjiv-eu" vedno lagal, da novci dospe v stari kraj v 10—12 dneh, a sedaj je že 10 mesecev, vendar jih pa ni tja in jih nikoli ne bode. Brozovič je lagal: "Nikjer niso novci tako dobro naloženi kakor pri Zottiju.'' Res — predobro, tako dobro, da jih nihče nazaj ne dobi. Pisal je lažnjivi Brozovič nadalje: "Banke ne izplačujejo v jrotovem novcu, ker jih je kriza prizadela, toda Zotti plačuje 1" Vraga je plačal, ko še Money Ordrov ni odračunal!
Sedaj, ko je Zotti bankerot, obe-Čajo vse, ali poznamo dva Hrvata, ki sta podpisala pogodbo ali sporazum Zottiju, a namesto, da bi jim dali
10	odstotkov, kakor obečajo, so jih lepo domov odpravili^ češ, doma vse dobite, pogodba je pa le podpisana; torej niti 10 odstotkov nista dobila, kedaj pa šele dobita ostalih 90 odstotkov t Nikdar! Zotti je mehule, mirna nič, Brozovič pa se laže in blati!
Koliko pošteno je pisarenje "Narodnega lažnjivca", se iz tega razvidi, da mu je z»ezna pošta odvzela second-class matter. To je faktum!
Ne pa blodenje, zavijanje in laži.
Sedaj pošiljajo pisma po svetu in Hrvate prosijo, da naj potrpe za novce, da bodo vse nazaj dobili (kedajT o svetem nikolul). podpisujejo pa Mrs. A. Kroge. Eno takih pisem je bilo naslovljeno na: "Mist. Ignatz Pint a rich, Ricketts, Wyoming Co., Pa., Box 7." Kolek pošte je 22. jul.
11	A. M. Ali ni to abotno, ali kalif
Pri nas je sedaj nad 450 polno-
moči od ]>o Zottiju varanih Hrvatov in vsa svota, ki jo imajo dobiti, znaša blizu $175,000. Odvetniki bodo rešili, kar se še rešiti da.
To so neovrgljiva fakta, žalibože vse na račun ubogega hrvatskega delavca !
Rojakom potnikom oa znanje
Od Austro-Americana proge bodejo v meso en SEPTEMBRU odpltili iz New Yorka v Trst in Reko ŠTIRJE p&mlki, in sicer:
Parnik ALICE odpluje 2. septembra. Parnlk MARTHA WASHINGTON odpluje 16. septembra. Parnik EUGENIA odpluje 23. sept. Parnik ARGENTINA odpluje 30.
Zrn nadaljna pojasnila glede voinje na
AKSEE OO.t St., Now York City.
Mafijske skrivnosti in La Mano Nera.
NEWYORSKA POLICIJA JE DOBILA VAŽNE DOKUMENTE, KI SE TIČEJO MAFIJE.
V kovčeku nekega Italijana Ruffino so dobili važne listine.
V MILWAUKEE, WIS.
ZAMORCI IN BELI V TENNESSEE.
Pittsburg, Pa., 19. avgusta. Lastniki premogovib rovov so včeraj sklicali posebno zborovanje in pri tem so se posvetovali o zahtevi unijskih premogarjev, ki zahtevajo, da delodajalci v nadalje od vsakega premogar-ja vsaki mesec pridrže po 55 centov mesečnine mesto po 50 centov, kakor dosedaj. Delodajalci so to zahtevo je-dnostavno odklonili in sicer na tako odločen način, da delavcem ne bode ostalo druzega, nego takoj pričeti s štrajkom, ali pa storiti tako, kakor zahtevajo njihovi delavci.
Vendar pa vse izgleda tako, kakor da se delavci ne bodo udali določbam in predlogom svojih delodajalcev in oni bodo najbrže pričeli s štrajkom. Ta štrajk bode zelo velik, kajti v pittsburškem okraju se vsako leto pridobi po 57.000.000 ton premoga. V tem okraju dela nad 40.000 premo-garjev, kteri imajo danes konferenco, pri kojej se bode sklenilo naj li pri-čno s štrajkom ali ne.
ICnoxville, Tenn., 19. avgusta. Razmere v premogovih okrajih v iztoenej Kentucky in v Tennessee, nikakor niso tako slabe, kakor se je včeraj poročalo. Do spopada med zamorskimi in belimi premosrarji ni prišlo, dasi-ravno se je bilo kaj tacega bati. Včeraj je ves dan vladal mir. Beli so požgali le neko kočo na samem, v kterej je stanovala neka zamorka s petimi otroci. Ker se je bilo bati preganjanja zamorcev je trideset zamorskih rodbin ostavilo tukajšnji kraj, toda •zirredov ni pričakovati. V tukajšnjem okraju dela kacih 10.000 pre-mogarjev, toda od tih jih spada k premocrarskej organizaciji le 1000.
VELIKANSKA PONEVERJENJA.
Clerki v Allegheny National Banki so morali pomagati goljufati.
Pittsburg, Pa., 19. avg. Čim bolj se preiskuje položaj Allegheny National Bauke, ktera je bankerotna in ima nad dva milijona dolarjev deficita, tem večje prevare prihajajo v javnost. Tako so že dosedaj zasledili vse polno prevar in ponarejanj denarnih nakaznic, kakor tudi knjig. Včeraj popoludne se je dognalo, da je sedaj zaprti blagajničar William Montgomery dal ponarediti dolžna pisma umrlega senatorja Claya. Ta pisma so morali ponarediti njegovi klerki na izrecno njegovo povelje; če se je kak klerk branil ponarejati listine, so ga jednostavno odslovili. Kakor javlja receiver, so skoraj vse sekuritete imenovane banke ponare-i jene.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
Milwaukee, Wis., 19. avgusta. Zve-zinim oblastim v New Yorku je bil izročen neki Giuseppe Ruffino, ker je obdolžen kupčevanja z belimi deklicami. Sedaj se govori o njem, da je skrivni poglavar mafije in zelo aktiven član La Mano Nere. Kakor znano prireja italijanska roparska in morilska banda po vseh krajih Zjed. držav svoje lumparije, in če je policija izsledila v osebi Giuseppe Ruffina mafijskega glavarja, tedaj je naredila pač dober lov. Naselniški inšpektoi Dawies, ki je prišel samo radi Ruf-finove afere iz New Torka sem, trdi, da ima v rokah važne dokaze, ki pričajo. da je Ruffino eden glavnih organizatorjev in skrivnih agentov si-cilijanske roparske organizacije. V enem treh kovčekov, ktere je Ruffinu zaplenila chicaška policija je zasledila važne dokumente, seveda vse v italijanskem jeziku. Dragocene dokaze so prinesli v New York zvezinemu maršalu Weilu. kjer jih bodo upotre-bili pri sodnji obravnavi napram Ruffinu.
V nekem drugem kovčeku je dobil inšpektor Davies majhen listič, kjer so bila spisana pravila neke skrivne družbe. Pisana so bila v italijanskem jeziku in sicer od samega Ruffina. Kakor se glasi prestava so bila omenjena pravila izdelana za "Zadrugo mafijskih komunistov" z glavnim sedežem v Neapolu. Pravila zahtevajo smrtno kazen za onega, ki izda druž-bine skrivnosti* Člani zadruge se poživljajo. da ne poslušajo nobenih drugih postav kot onih. ktere jim nalaga družbino vodstvo. V zapisniku so dobili tudi seznam vseh članov, ki žive v Italiji, New Yorku in Chicago. Inšpektor je mnenja, da je bil Ruffino skrivni agent in organizator te družbe.
Vsekakor se kaže. da je policija prijela jako nevarnega lopova. Če se sodišču posreči dokazati, da je Ruffino eden glavnih asentov La Mano Nere in mafije, tedaj pač zasluži trojno smrt. Kakor znano je italijanska lopovska organizacija tekom zadnjih štirih mesecev vrgla samo v New Yorku 26 bomb v razne tene-mentne hiše in zažgala že na več krajih. Treba je, da se s to gadjo zalego pošteno obračuna. Najbolje bi bilo, da vlada sploh nobenega Italijana več ne pusti v Zjedinjne dr-države.
Pazite se rojaki!
Neke bankovne 'knče' bo razposlale nad Slovence in Hrvate agente na iov nevednih in nepoučenih; lov« ti j tički vse: naročnike, pošiljatev denar-■ jev v staro domovino, potnike in Bog ve kaj vse. Slovenci in Hrvatje bodite i previdni in zaprite duri in ušesa pred njimi, ti neznajo druzega, nego poštene ljude blatiti, "svoje kače" pa v ; zvezde kovati. To je navaden manever teh ljudi, ki si neznajo drugače kruh služiti, nego na lahek način to je z — jezikom. Na polje s takimi ljudilovci, da ne bode kesanje prepezno!
Uredništvo.
Naše brodovje v Sydneyu, Avstralija.
SIJAJEN SPREJEM NAŠEGA VOJNEGA BRODOVJA V GLAVNEM AVSTALSKEM MESTU.
Goste iz Amerike je pozdravilo nad pol milijona ljudi.
KRASEN POGLED NA MESTO.
Usoda Herce|-3esne Iz Avstro-Ogrske. in Avstro-Ogrska.j Srbi in Hrvatje.
Razne novosti
iz inozemstva.
PO VSEJ HERCEG-BOSNI SE JE v ZAGREBU NA HRVATSKEM JE V RUSIJI BODO V KRATKEM PRIČELO GIBANJE ZA PO-	vtiada uprizorila t>t?o.	OBESILI DEVETNAJST V
DELITEV USTAVE.
VLADA UPRIZORILA PRO-TISRBSKE IZGREDE.
SMRT OBSOJENIH ZLOČINCEV.
Narod je v strahu, da si Avstrija ne Med Srbi in Hrvati je prišlo do boja
prilasti obeh imenovanih	in policija je morala po- I Mladoturki se baje posvetujejo, kak«
za	$ 10.35.......	
za	20.45.......	
za	40.90.......	
za	102.25.......	..... 500 kron,
za	204.00.......	..... 1000 kron,
za	1018.00.......	
CIRKUS BARNUM & BAILEY PONESREČIL.
Osem uslužbencev je bilo na vlaku ranjenih.
Ottawa. Canada, 19. avgusta. Cirkus Barnum & Bailey, ki je imel včeraj predstave v Vancouverju, je pri Port Kellisu, kakor se od tam poroča, ponesrečil. Cirkus se je vozil v štirih vlakih. Štirje vagoni prvega vlaka so skočili raz tir in padli raz nasip. Osem uslužbencev Barnuma je bilo pri tem nevarno ranjenih, trije so smrtno poškodovani.
Sydney. Avstralija, 20. avgusta. Danes zjutraj malo po peti uri se je pojavilo vojno brodovje Zjed. držav na obzorju in takoj so oblasti po mestu uradoma razglasile, da brodovje prihaja. Brodovje je bilo še 20 milj daleč od luke, toda naznanilo, da se bliža mestu, je delovalo, kakor poziv k orožju. Na ti>oče in tisoče ljudi je hitelo k obrežju iii množica je zasedla vse višine kraj obrežja, kakor tudi vse strehe. Vsakdo je skušal najti kako vzvišeno mesto, da bi tako boljše videl brodovje.
Ljudstvo se je za ameriško brodovje tako zanimalo, da mnogo ljudi ni spalo vso noč. samo, da bi ne zamudili trenotka, ko se brodovje pojavi.
V Sydney je prišlo nad pol milijona ljudi, da pozdravijo vojno brodovje Zjed. držav in da pogoste mornarje. "Mesto Sydney z svojimi mnogimi zalivi, še nikoli ni nudilo tako lepe slike, kakor sedaj, ko je v luki toliko vojnih ladij, in mornarji še nikoli niso videli tako lepe luke, kakor je tukajšnja, zlasti, ko so plule ladije po kanalu. Vsa luka je polna malih in velikih ladij, ktere vse so okrašene z raznovrstnimi zastavami.
Brodovje je dospelo v tukajšnjo lu-ko z oklopnico Connecticut na čelu in ko je dospelo v luko, se je razdelilo v dve koloni. Topovi na trdnjavah so pričeli streljati Američanom v pozdrav, d očim je nepregledna množi-množica na ladijah in na obrežju pričela na vse mogoče načine pozdravljati došle goste. Ameriške ladije so naravno tudi z streljanjem pozdravile mesto Sydney in kakor hitro so se usidrale, so se pričeli obojestranski obiski.
turških dežel.
BOSANSKI DEŽELNI ZBOR.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošlljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad*v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprttiž-neje do $25.01 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft
FRANU SAK8ER 00.,
109 Greenwich St., New Yorfc, 6104 St. Clair Ave., N. B.
Cleveland, Ohio.
Konj za predsedniškega kandidata Tafta,
Hot Springs, Va., 18. avgusta. Zelo važno vprašanje, kako bode mogoče nabaviti konja za predsedniškega kandidata Tafta, ki je tako težek, da ga nijeden konj ne more nositi, je sedaj rešeno. Iz White Sulphurja, Va., je namreč prišla ponudba, da im* nek tamošnji farmer izredno močnega konja, ki lahko nosi tndi najtežjega moža na svetu. Farmer prevzame tudi garancijo, da bode konj lahko nosil našega bodočega predsednika.
Koncem tega meeeoa ostavi Taft tukajšnje mesto in odpotuje na Middle Bass Island, na jezeru Erie, kteri otok je oddaljen 20 milj od To-leda, O.
Nepisana postava.
Denver, Colo., 19. avg. Governer Buchtel je pomilostil danes brezpogojno George Nicolaia, ki je ustrelil Johna Moore, ki je občeval z Nieo-i laievo ženo zelo intimno. Governer j je dejal, da coloradske postave ne i priznavajo enakega slučaja kot zlo-
Smrtna kazen za bigamista. *
Baltimore, Md., 19. avg. Pred tu-! kajšnjim Supreme Courtom se vrši i sodnja razprava proti nekemu biga-| mistu, ki je imel tri še živeče žene. ; Državnik pravnik Raymond "Williams je nekje staknil staro postavno knjigo, še iz leta 1604, kjer se govori o bigamistih; zakon pravi, naj se bigamiste brez nadaljne razprave obsodi v smrt.. Kolikor so dosedaj dognali, postava od tedaj še ni bila spremenjena.
Dunaj, 20. avgusta. Tukaj je prišlo do velike senzacije vsled vesti, da so hoteli prebivalci turških pokrajin Bosne in Hercegovine povodom rojstnega dne avstrijskega cesarja proglasiti proklamacijo, koje namen je bil: proglasiti Herceg-Bosno za avstrijske pokrajine. V tem smislu je najbrže avstrijska vlada, ktera u-pravlja obe deželi, kakor je bilo določeno pri berolinskem kongresu, mesto Turčije, po obeh deželah agiti-rala, vendar jej pa njena agitacija ni uspela in do pričakovane prokla-macije ni prišlo. Iz tega je razvidno, da se prebivalstvo obeh turških pokrajin pod avstrijsko upravo vendarle zaveda.
Sedaj se poroča iz Sarajeva, da je tam pričelo vse agitirati za podelitev ustave, ktera naj bode povsem posebna za obe deželi. Do te agitacije je prišlo radi tega, ker je Turčija postala ustavna država, oziroma ker so v Turčiji dobili ustavo, koja pa baš vsled avstrijske uprave ne more biti veljavna tudi za Bosno in Hercegovino. O bodočem stališču turških pokrajin Herceg-Bosne so se ravnokar posvetovali avstrijski minister inostranih del Aebrenthal, njegov ruski kolega Iz vol j ski j in angleški državni tajnik inostranih del Sir Chas. Hardings, ko so vsi trije obiskali angleškega kralja Edwarda na Češkem.
Avstrija se proti vi podeliti Her-ceg-Bosni ustavo, vendar bode pa od strani inozemstva prisiljena storiti nekaj, da ugodi vedno več jej želji prebivalstva obeh pokrajin, ktero zahteva, da se mu na vsak način podeli reprezentativna vlada. Najbrže bode Avstrija rešila to vprašanje na ta način, da bode ustanovila za Bosno in Hercegovino poseben deželni zbor, mesto, da bi obe pokrajini pri-klopila Hrvatski. Tozadevni predlog bode vlada predložila že to jesen delegacijam.
Petrograd, 20. avg. Ruski minister inostranih del, Izvoljskij, je odpotoval v Karlove Vari na Češko, da obišče tamkaj angleškega kralja Edwarda. V Karlovih Varih ostane tri tedne, nakar obišče tudi Francijo in Anglijo, kakor tudi razne druge Rusiji naklonjene dežele v Evropi. Po-vsodi se bodo vršila posvetovanja o položaju, ki je nastal vsled ustave v Turčiji in Bosni ter Hercegovini. V Karlovih Varih se bode Izvoljskij sešel z avstrijskim ministrom inostranih del Aehrenthalom.
sredovati.
VELIKO SRBSKO GIBANJE.
Dunaj, 20. avgusta. Iz Zagreba se poroča, da je tamkaj prišlo med Srbi in Hrvati do boja, ki se je vršil na raznih ulicah. Vlada namreč uprizorila protisrbske izgrede, da bi tako saj navidezno svetu dokazala, da ljudstvo ne simpatizira z velikosrb-sko ali jugoslavjansko agitacijo in da je nasprotno bajnej velikosrbskej zaroti proti Avstro-Ogrske j. Vladi se je posrečilo pridobiti za demonstracije nekoliko zagrrizeneev in fanatikov, koji so napadli Srbe. Konflikt je končno postal tak, da je morala policija posredovati in obe stranki ločiti. Ako bi množica ne bila raz-podena, prišlo bi gotovo do večjega prolivanja krvi med domačini, kterih nekteri se nazivajo Srbi. dočim se zopet drugi nazivajo Hrvati, dasirav-no so vsi jeden in isti narod.
Iz Zagreba se nadalje poroča, da je tamošnje državno pravništvo stavilo vodjo Srbov pod policijsko nadzorstvo. kajti tega se Avstrija najbolj boji.
naj bi odstavili sedanjega sultana.
ITALIJANSKI BANDIT.
Rojakom na znanje.
Bojakom v Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode obiskal Mr. Ivan Delič, ki je od našega lista, kakor tudi od npravniftva tednika "Hrvatski Svijet" pooblaščen nabLati naročnino. Vsem rojakom in Hrvatom ga najtopleje priporočamo.
Uredništvo "Glasa Naroda".
VELIKANSKI GOZDNI POŽARI V VANC OUVERJU.
Na imenovanem otoku je dvajset štiri jaških milj gozda v plamenu.
Winnipeg, Manitoba, 20. avgusta. Na otoku Vancouver so nastali velikanski gozdni požari, ki se sedaj razširjajo na vse strani, tako, da je tudi mnogo naselbin v nevarnosti. Samo v pokrajini Koksilah je sedaj 20 šti-rijaških milj gozda v plamenu.
Lastniki raznih ranehov v on^j pokrajini so bežali na vse strani »pred ognjem in o njihovej osodi dosedaj ni nič znanega. Več taborov drvarjev je razdejanih. Velik del otoka je v dimu, tako, da se ne vidi solnca. Požar zamore pogasiti le dež in najlepši gozd je uničen. O osodi neke naselbine, kjer je osemdeset ljudi, se Še ničesar ne ve.
ZOPET POTRES V CALIFORNIJI.
V Eureki, CaL, so imeli tekom tega tedna dvakrat potres.
Eureka, CaL, 19. avgusta. Včeraj zjutraj je bilo tukaj čutiti tri jake potresne sunke in posledica tega je bila, da je v mestu sedaj par sto podrtih dimnikov, vse polno pobitih šip in še več razbitih čepinj razne lončene posode. KeT se je potres pripetil rano zjutraj, se je prebivalstvo še bolj prestrašilo in vse je hitelo le v pol oblečeno na ulice. K sreči ni bil nihče ubit in tudi materijalna škoda znaša le par tisoč dolarjev. Prvi potresni sunek je bil najbolj jak, ozi-ma tako močan, kakor je bil oni leta 1906, ko je bilo mesto Frisco razdejano. Drugi sunek se je pripetil kacih deset minut po prvem, doeim je tretji sledil šele dve uri kasneje. Največjo škodo je napravil prvi sunek in ta je poškodoval tudi sodno palačo, kajti Minerva, ki stoji na strehi, je zgubila svoj meč, ki je padel skozi stekleno streho naravnost v dvorano sodnika Hunta. Tndi 'mestna knjižnica, kojo je podaril mestu milijardar Carnegie, je nekoliko poškodovana.
Pri Seazy Ranchu, šest milj daleč od tukajšnjega mesta, je nastala v ze olji velika odprtina, ki je pol milje dolga.
Petrograd, 19. avgusta. V raonihi krajih Rusije je bilo včeraj 19 smrtnih obsodb podpisanih in sicer jed^a v Harkovu, tri" v Kijevu, pet v Varšavi in deset v Lodzu. Oni, ki so bfli v Lodzu v smrt obsojeni, so kmetge, ki so bili radi revolueijonaroega gibanja pred meseci obsojeni, kojini je pa najvišje vojaško sodišče doroHlo še jedno obravnavo.
London. 19. avgusta. Iz Geneve, 7 Svi<<i se javlja, da se bode ta-mkajj koncem tega me-eca vršilo posvetovanje Mladoturkov, da se tem povodom določi naj se li sultan Abd «1 j Hantid odstavi. Ako bode prišl« 4o I tega sklepa, potein bodo takoj delo-I čili sultanovega naslednika. Koliko ; je na tej vesti resnice, se še ne 4a dognati.
Cherbourg, Francija, 19. avguta. | Na pa ni i k u St. Paul, ki je dospel w New Yorka, je policija prijela nek**« ga Italijana, imenom Giovanni tanile, kteremu newyorške naselaiški* , oblasti niso pustile izkrcati se, Tr»-plo jetnika je polno ran od krogeli. ; Policija.je mnenja, da je jetnik kak i bandit, kojega išče tako italijanska, kakor tudi kaka druga policija. Pri njem niso našli nikake listine ia a | sebi jetnik neče govoriti.
Petrograd, 20. avgusta. Vladivost*-ško Časopisje poroča, da so v Slavjan-skaji prijeli več japonskih ogleduhov. ] Luka Slavjanskaja se nahaja ob | livu Petra Velikega, južno od Vladi-vostoka. Pri vjetih Japoncih so aa~ šli načrte za obrambo luke, razne vojaško statistične listine in tudi tep*-grafične in štrumente.
Wigan, Anglija, 20. avgusta. Sedaj =o tukajšnje oblasti prepričane, da ne bode mogoče ni jednega preraogarja rešiti iz zasutega rova Maypole, v kterem se je predvčerajšnjim pripetila razstrelba plinov. Oni štirje pre-mosrarji, o kterih se je včeraj javil«* da so rešeni, niso bili niti v rov% temveč so delali v nekem poslopja premogove družbe blizo rova. V rovu je delalo 70 premogarjev, kteri vsi s# gotovo že mrtvi.
RAZSTRELBA OAZOLINA
Jeden delavec ubit in trije ranjeni.
York, Pa., 19. avgusta. V Hanover-ju se je pripetila v nekem stajališču avtomobilov razstrelba gazolina in pri tem je bil jeden delavec na mesto ubit, doeim so bili ostali trije nevarno ranjeni.
Henry Wildasin je bil ubit in njegovo truplo je skoraj docela zgorelo. Kako je nastala razstrelba, ni mogoče dognati.
Rojakom potnikom na znanje!
Vodstvo Francoske parobrodne družbe, nam n«ananja, da odpluje dne 3. septembra paznik "La Oaaco-gne is New Torka v Havre, mesto par-nika "La Savoto", kakor jo Wo p*, ▼obio določeno.
Slovenske novice.
Preteceno soboto dne 15. t. m. odpeljal se je z parnikom "New York" v staro domovino naš obče zna ni rojak Rev. AL L. Blaznik, ki službuje že nad leto dni na samostojni slovaški fari v prijaznem Haverstraw, N. Y.
Obiskal bode za par tednov v Ljubljani svoje stariše in-svojo bolno star ro mater. Kakor smo čuli, sprejeli, ga bodo vrli Senjakob&i farani z velikim veseljem kot svojega domaSina-svečenika, ki se je ta v tujini izžo-laL
Mlademu rojaka - Sapniku želimo srsino pot in srečni povratek.
Žrtve ljubosumnosti.
Cleveland, O., 18. avgusta, Štetfan Petrick, je včeraj v skrajnej ljubosumnosti ustrelil svojo 18 let staro ženo, s ktero se je šele pred sedmimi tedni poročil. Njegova ljubosumne«* je bila povsem upravičena. Po izvršenem umoru je na isti način izvx§3 samomor. Petrick je bil že dolgo ljubosumen, radi česar je prišlo med zakonskima večkrat do prepirov. Prt zadnjem prepiru je svoje j ženi pretil z umorom, potem pa je v jezi hišo ostavil. Ko se je vrnil, je ponovna pričel pretiti. Njegova žena je pokleknila pred njega in ga prosila, nafl jej prizanese, toda lopov je pričel na njo streljati, tako. da je obležala na mestu mrtva.
Cena
vožnja
Dne 22. avgusta odpluje parnik' SEELAND od Red Star Line, ia New Yorka v Antwerpen ter vozi 8 dni. Cena iz New Yorka v Antwer-pen je:
$22.00 do Ljubljane	l
$30.45
do Zagreba
; $31.55
do Reka	}
$31.50
Vožnji listki so doUU prt: FRANK SAgflBR OO., 100 Greenwich St., New York, W. Y„ In
<1M St. OUr Ave.,
."GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.) Owned ud published by the
OjOVENIC publishing company
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BEJiEDIK, Treasurer. Place of Boflinesu of the corporation and tddraawM of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York
«JTn- y.
loto velja list za Ameriko in
Oanado.......
pol leta.......
leto sa meeto New York . pol leta sa mesto New York Evropo sa vee leto . . . „ „ pol leta . . . četrt leta
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
f	„	„, WUUBU1 ....
Evropo poeiljamo skupno tri številke.
"OLAfl NARODA" izhaja vsak dan iz-vsemsi nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People") toned every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on^agreement.
Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejšnje blvatldče naznani, da hitreje naj* demo naslovnika.
Dopisom in po^iljatvam naredite naglov: "GLAS NAKODA"
M)§ Greenwich Street, New York City. Tele ton: 1279 Hector.
pod rubriko "Domestic and Personal Service", je večje, kot število članov American Federation of Labor. Število poslov znaša namreč iinpozantuo število 5,591,176. Nesamostojnih trgovcev, klerkov, knjigovodij, prodajalcev je več kot tri milijone. Z nekterimi malimi izjemami, je večina klerkov neorganizirana, in vendar delajo tudi oni kot vsak drug delavec, kot tesar, zidar ali premo-gar. —
Delavec ima pravico in sveto dolžnost, da v politiki potom glasovanja izraža svoje želje in zahteve. V deželi, kjer bi moralo ljudstvo vladati, je to edina pot, kjer se enaka vprašanja sploh morejo reševati. Poskus, ena največjih organizacij spraviti pod en politični klobuk, je umeven. Manj umevno pa je, če so delavci med seboj edini in če ostanejo edini. Delavci so namreč isti kot vsak drug človek, ki ima vsak svoje slabosti. Vsak trdi svoje, vsak ima svoje prepričanje. Vpliva na delavsko glasovanje sploh ne bi smelo biti. Vsak naj voli po svojem prepričanju, kakor mu veleva pameten razum.
Delavstvo v politiki.
Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, je razposlal na podružne oddelke te največje | delavske organizacije okrožnico, v kteri priporoča in spodbuja, da nastopijo delavci za svoje pravice in aahteve na političnem polju. Poskus, spraviti največjo delavsko organizacijo pod eno politično streho, je seveda naletel na velik odpor in raz-barjenje, in že danes laUko trdimo, da delavtri ne bodo volili jednako, pa »aj dobi kterakoli stranka večino *jih glasov. Vsi glasovi pa ne bodo »ikdar oddani za jedino jedno stranko.
In tega tudi nismo nikdar pričakovali in tudi težko pričakujemo v prihod njosti. Kakor je nemogoče, spraviti vse one, ki so rojeni Sloven-pod en velik klobuk, oziroma pod eao streho, ravno tako je nemogoče one, ki jih imenujemo delavci, spra- i ▼iti v politično jednoto, ki bi imela pred svojim vhodom napis: Tu je i izključno prebivanje delavcev. Dru- j gim je vhod prepovedan.
Vedno so bili med delavci samimi masprotniki, in sieer nasprotniki delavcev napram delavcu. Prvi je pobožen in že s principa ne bode volil anarhističnega kandidata, dasi pravi, da je delavski kandidat, dočim bode j drugi z veseljem oddal svoj glas za! imenovanega kandidata, ker si domišlja. da je ateist, ki ne priznava ne j Boga ne hudiča. So zopet socijalisti po prepričanju, in zopet taki, ki ne , morejo razumeti, kako se more člo-1 Tek udati utopijam. Nadalje imamo j republikance, demokrate, prohibicijo- , niste (vodopivee), populiš te in celo1 take, ki gledajo svoje odrešenje v i Hearstovi dobro založeni listnici. — Delavske stranke, v kteri bi bili zastopani VSI delavci, bodemo pač še dolgo pričakovali, ali pa nikdar, že radi jednostavnega vzroka, ker so posamezna društva in zveze med seboj v nasprotstvu, in sicer v istem »asprotstvu, kot delavec, ki dela po plačilni lestvici, in delodajalec, kte-rega imenujemo z lepim imenom "kapitalistična beštija".
Toda če prav se kdaj posreči združiti vse privržence, oziroma člane American Federation of Labor in po-▼rh še Knights of Labor v jedno politično stranko, ali naj bi potem tako »druženje mirnim srcem imenovali, kar s« imenuje pod izrazom "delavstvo" t
Pomislimo nadalje. American Federation of Labor šteje okoli 27,000 krajevnih ur i j z okoli 2 milijona članov, od kteriii še velika večina niso j državljani, torej brez politične pra- j vice. Tega pa ne navajamo iz vzroka, kot bi federaciji odrekali meč, ktero v resnici poseda. American Federation of Labor izdaja 245 strokovnih listov, zastopana je v 570 mestih po osrednjih zvezah in daje posla tisočerim organizatorjem, ki potujejo od delavske naselbine do delavske naselbine, potujejo, pridiguje-jo, agitirajo in organizujejo. Ona je brez dvoma najbolje organizirana delavska zveza in objednem najmočnejša, ki je posebno veliko pridobila na agledu pod vodstvom Mitchella in Gompersa, ki sta dognala, da je da-aes amerikanski delavec po priznanju vseh drugih delavskih organiza-eij tujih dežel najbolje situiran in a največjimi pravicami na svetu.
Toda kaj so te številke, če jih primerjamo s številkami, ki jih je izdala farmerska Statistika. Leta 1900 je bilo v Zjedinjenih državah "za-poal jenih'' 29,285,922 ljudi j in od tek več kot tretjina pri poljedelstvu, namreč 10,438,219 osob. Celo število poslov, ki so kvalificirani
Turški parlament.
Turški parlament obstoja iz senata in poslanske zbornice. Zbornicama načelu je predsednik in podpredsednik.
Senat bode obstojal iz kakih 160 članov, ker sme senatorjev biti k večjemu tretjina števila poslancev. Senatorje, ki morajo že dopolniti 40. leto, bode imenoval sultan za čas njihovega življenja. Vsak senator bode dobival na mesec 2000 kron nagrade. Ker so vsi podaniki Turčije pred zakonom enakopravni, bode sultan imenoval za senatorje poleg mo-Lamedaneev tudi pripadnike drugih narodnosti.
Aktivno volilno pravico za poslansko zbornico ima vsak turški podanik, ki je dovršil 21. leto starosti in plača kak davek, naj je isti še tako majhen. Na vsakih 50.000 prebivalcev v stalnih naselbinah prihaja po en poslanec. Izključena so od aktivne in pasivne volilne pravice vsa nomadska ljudstva, n. pr. Beduini, ker plačujejo davkov in ne dajajo vojakov.
Poslanska zbornica bode obstojala iz približno 500 članov; med njimi bodo zastopani tudi Bolgari, Srbi, Albanci, Armenci, Grki in Zidje. Volitev je tajna, poslanski mandat je nezdružljiv z javnimi službami, od tega izvzete so le ministerske službe. Poslanci bodo izvoljeni za dobo štirih let in smejo potem biti zopet izvoljeni. Od pasivne volilne pravice je izključen vsak, kdor ni turški podanik, oziroma varovanec kake inozemske države, kdor ni vešč turškemu jeziku v besedi in pismu in kdor nima še 30 let.
Zakon zahteva, da bodi poslanec svoboden državljan in da se ne nahaja v podrejeni službi. Poslanec mora stanovati v pokrajini, v kteri je izvoljen in uživa od dneva svoje izvolitve imuniteto. Senat in zbornica bosta sklicana za 1. novembra t. 1. na štirimesečno zasedanje. Zbornici otvori sam sultan s prestolnim govorom.
Pismo iz Turčije.
Konec albanske telesne straže. Uničenje janičarjev.
Nenadne, velike izpremembe v Carigradu s^ bile usodne tudi za sultanovo telesno stražo. Brzojav poroča, da se je sultan Abdul Hamid prepričal o nezanesljivosti tiifenk-džij, svoje albanske garde, ter jo dal razorožiti. To utegne imeti velikih posledic. Albanski narod se čuti žaljenega v svojem, v zgodovini utemeljenem ponosu, okrog Skopija se zbirajo do zob oborožene arnavtske čete, in tekli bržkone potoki krvi, pred-no se albanski narod sprijazni z novimi razmerami.	__
Odkod pa ta samozavest lepih, nadarjenih sinov albanskih gora? Že iz začetka XVIII. stoletja datira na carigradskem dvoru albanska garda. Že za sultanom Ibrahimom so nosili Arnavti risane, z dragocenim kamenjem okrašene puške, napete, pripravljene za vsak slučaj presenečenja, kedar je zapuščal svojo palačo. V Albaniji so se rodili najboljši turški generali, najslavnejši veliki vezirji, najizvrstnejši sluge padišahov. Slavni so veliki vezirji Aias sultana Ahmeda I., Sinan pod Mura dom III., Siavaš sultana Sulejmana H. in veliki vezir Tarhundži Ahmed je rešil sultanu Mohamedu IV. živi jen je. Vsi so bili Arnavti. Ni torej čuda, da si je sedanji sultan Abdul Hamid, ki sa smatrajo za evropsko naobražene-sa moža in ki izborno pozna zgodovino svoje rodovine, iskal zaupnike v vrstah Albancev. Tudi te dni v
nemilost padli Ferid paša je bil Albanec. Še kot princ je Abdnl Hamid ljubil junaške Albance. Ko je
bil še jetnik v svojem konaku v Sku-tari, je videl nekega dne Albanca Tahirja, ko je kazal svojo moč kot rokoborec. Poklical ga je in ga vzel za svojega osobnega strežnika. Ko je zasedel Abdul Hamid' prestol, spremljal ga je v Carigrad Tahiraga. Njega je dal na čelo albanski telesni straži, pomnoženi na 500 mož. Tahir aga je naglo stopal višje in višje po lestvi svetskih časti, postal je bej, paša, maršal, prvi zaupnik sultanov, edini, ki je smel ob vsaki uri brez prijave stopiti pred obličje Mohamedovega naslednika. Mož pa svojega vpliva ni zlorabljal. Ljudstvo ga je imenovalo: doghru adam — dobri mož.
Udanost, zvestoba je najlepše obi-ležje albanskega značaja. Ako ti je Arnavt prisegel, bodi prepričan, da ti drži možko besedo, pa zgodi se karkoli. Ta lepa poteza v ljudski duši potomcev starih Ilirov nam razlaga vpliv, ki so ga do mala časa imeli na turškem dvoru in doma v Stari Srbiji in albanskih gorah, — tukaj pač na neznansko škodo katoliškega in pravoslavnega prebivalstva.
In sedaj ta nenadna izprememba! Albanske garde, vsemogočne sultanove telesne straže ni več! Nadome-stijo jo Kurdi.
Ne razmišljajmo, kdo je temu kriv. Morda Mladoturki, morda tuji agenti: Nemčija, ali še kdo. Ne belimo si glave, kakšne posledice utegnejo nastati iz dejstva, da je sultanova nemilost tako hudo zadela Ar-navte! Želimo le, da bode krščanstvo in v prvi vrsti slovansko prebivalstvo na Balkanu imelo od nrpvi- 1 čakovanega preobrata korist in ne I škode.
* * *
Pad vsemogočne albanske garde nas spominja drugega, žalostnejšega konca še slovitejših in silovitejših • pretorijancev — janičarjev.
Bilo je junija meseca leta 1820. Sultan Mahmud je že zdavna spoznal, da so janičarji, nekdaj kleno zrno osmanske vojsktj, strah in trepet so- , vragov polumeseea, delali sive lase vladi in postali sultanu samemu nevarni. Čas je zahteval preosnov v armadi. Tem pa so se prevzetni janičarji z vso močjo upirali. Spomladi navedenega leta je sultau premestil janičarje z redno četo, ki je bila organizirana po evropskem vzgledu, ustanovil je takozvane mu-alem iskendže, deloma iz krdel ja- j ničarjev. Janičarji pa so takoj spoznali, da je novi oddelek vojske nevaren njihovi neomejeni moči, in njih ogorčenost je rastla, ko so začeli egiptovski častniki vaditi novo krdelo ter prirejati svečane parade. Uste — podčastniki — so naščuvali možtvo, že itak sprejemljivo za drzne preobrate, računali so na pomoč ljudstva in niso nič kaj skrivali svojih priprav za vstajo.
Dne 18. junija bi se imela zopet j vršiti parada mualem iskendžij v dolini "sladkih voda". To so hoteli janičarji onemogočiti. Ponoči od 14. na 15. junija so se zbrali podčastniki ter dali znamenje. Takoj so janičarji udrli v vojašnice, se polastili sta-roslavnih bojnih znakov — janičar-skih kotlov — ter jih postavili na Atmejdanu, na velikem trgu sredi Stambula, od koder so se razvijale skoro vse janičarske vstaje. Takoj so pridrveli iz vseh vojašnic tovariši in že prihodnje jutro je stalo na prostranem trgu 20,000 dobro oboroženih vojakov. Že ponoči so bili posamezni oddelki udrli v palačo velikega vezirja in janičarskih ag, da bi ujeli vse dostojanstvenike. Ti pa so bili že o vsem obveščeni in zbežali čez "zlati rog" k sultanu. Neki, sultanu zvest nižji vodja je pomagal, da se je pridobilo dovolj časa. Ja-ničarjem so rekli, naj predlože svoje zahteve sultanu kot prošnjo pismeno; posvetovanje o prošnji je trajalo dve uri, medtem pa se je sultan peljal v Top-Hane, kjer se je posvetoval s poveljnikom nove artilerije o potrebnih korakih. Že so prihajale v velikih barkah z Bospora zveste čete Mehemed beja in Husejin paše. Medtem se je vršila ministerska seja, ki ji je predsedoval sultan Mahmud sam. Sklenili so, da za boj proti upornikom razvijejo hirka-i-šerif — sveti prapor prorokov — in v slavnostnem sprevodu so prinesli to, vsakemu Turku najdragocenejšo svetinjo iz serajlske zakladnice. Glasniki so zleteli po ulicah in kmalo se je pokazala moč svete zastave. Od vseh strani drve meščani, se oborožujejo in družijo v čete. Janičarji so spoznali, da so osamljeni. Ko je slednjič prišla deputacija janičarjev k sultanu ter zahtevala, da naj nove vojaške oddelke takoj razpusti in ja-ničarjem izroči glave velikega vezirja, ag in paš in drugih velmož, jo je sultan kratko odslovil z ukazom, da se mu brezpogojno podvržejo. — Kmalo nato se je pričel boj. Bilo je mesarsko klanje. Trdna veriga zvestih čet je objela upornike. Za
pijonirji m anatolski domobranci k napadu. Toda ni ga bilo treba. Iz 25 novih poljskih topov zagrome žareče granate, da padajo vrste janičarjev kot snopje. V divjem begu lete v veliko vojašnico ob Atmejdanu, da se pripravijo na zadnji boj. Husejin paša obkoli vhode in zažge večinoma leseno stavbo na vseh koncih. Par minut -— in velikanska zgradba je grozen živ kres, ki v njenf obupno kriči in umira deset tisoč vojakov. Kismet! Zaman pošljejo odposlanstvo, ki naj prosi milosti. Brez usmiljenja odposlancem odsekajo glave. Mufti pa glasno proglaša pro-kletstvo janičarjem. Kdor hoče uiti iz plamena, ga zabodejo. Ujetnikov ni. Pač. V sosednem delu mesta so premagali meščani v obupnem klanju kakih 1000 janičarjev. Ženo jih pred vojno sodišče. Kratka je sodba. Vsem smrt. Kogar privedejo pred sodnika, zavijo mu vrat in ga obesijo na "platano janičarjev" v Serajlu. Pohabljena trupla mečejo v morje. Kdo ve, koliko janičarjev je tako končalo! Petnajst do dvajset tisoč. Sultanove čete pa so imele le 87 mrtvecev.
Drugo jutro se je podal sultan v svečanem sprevodu k zahvalni službi božji. Nekdaj češčene kotle janičarjev je ljudstvo mazalo z blatom, značilne janičarske čepice od klobučine so vlačili po cestnem prahu in še isti dan je bil razglašen ferman, da starodavnega, slovitega zbora janičarjev ni več in ga nikdar več ne bode.
T

kordonom ae postavijo bombardirji«* Zabava ▼ Mesesnelovi hiši je trajala še dolgo in naravno je bilo, da so tudi drugi povabljenci hoteli plesati z Berto in z Ado, saj so bili prve plese le iz pozornosti in vljudnosti do novega gosta prepustili baronu Herbertu, niso pa bili voljni mu priznati kako predpravico, niti je baron na to mislil. Udeleževal se je plesa kakor drugi povabljenci in se z njimi vred veselil zabave.
Najzadovoljnejši v celi družbi pa je bil stari Mesesnel. Kar žarel je, videč, kako ljubezniv in pozoren je baron Herbert in kako se zanj zanima Berta. To so bila dobra znamenja, da se uresniči njegov načrt in v duhu se je radoval, da postane njegova hči baronica in da bode stopila med prve dame v Trstu, dasi je njen oče, ko je prišel v to mesto sreče iskat, začel svojo karijero s tem, da je konje snažil, vozove pral in koruzo prevažal--- Mesesnel je v tej
animiranosti brez povdarka praznil čaše, ki mu jih je nalival zdaj natakar, zdaj hudomušni Milan Rakovec. Ta se je proti koncu zabave popolnoma posvetil Mesesnelu in skrbel je s pravo požrtvovalnostjo, da ga je čim bolje zabaval. Zdaj se mu je laskal, zdaj mu je pripovedoval zabe-ljene, zdaj mu je dejal komplimente, zdaj se je iz njega norčeval. Vmes pa je trkal ž njim in napival njemu, njegovi trgovini, njegovi rodovini, celo njegovim poslom in konjem. Starec se je smejal na ves glas in tle-skal po svojih stegnih, pa ni zapazil, da je Milan Rakovec imel očividno
Slovensko katoliško
podp. društvo

svete Barbari
Z^edlnjene države Severne Amerike,
Sedež: Forest City, Pa.
31- januarja 1902 v drtavf Pwin^wcq^
-o—o-
Ada.
Ali je tudi albanska telesna straža j namen ga opijaniti. Naposled je vi-razpuščena n\ veke?	S—c. no stopilo staremu Mesesnelu v gla-
vo. Začel je prepevati z glasom pre-hlajenega petelina in naposled je tolsto ženo svojega knjigovodje povabil na ples ter jo že pri prvih korakih prevrnil na tla. Milan Rakovec se je zadovoljno smejal in je Herbertu zacepetal na uho: "To je moje maščevanje. ker me je starec pri pozdravu zafrknil."
Berta in Ada sta poskusili Mese-snela izlepa odpraviti spat, a stari se ne udal. Vedno se je pijano kro-
Spisal P. Mrak.
(Nadaljevanje.)
Baron Herbert je obstal pri vratih. Y družbo, ki je bila zbrana okrog Ade, se ni hotel vriniti, ker ni maral biti nadležen, a hotel je počakati, da hotal. silil za debelo knjigovodjevo nastane pri Adi malo prostora, po- ženo, zagotavljajoč jo, da tvori žen-tem je mislil stopiti k njej in jo pro-! sko lepoto samo obilnost mesa, nad-siti za ples. Tako je preteklo nekaj legoval knjigovodjo, na^mu ženo minut in te minute se Adi niso zdele proda in začel naposled zahtevati, neprijetne. Čakal je na njo z odlič- 1 naj se vse navzoče dame z njim po-no spoštljivostjo — ta zavest ji je bratijo.
dobro delala.	Berta in Ada sta bili v strašni za-
To prijetno čuvstvo pa se je na- dregi, zlasti ker so se gostje vidno glo premenilo. ko je vstopila v sobo zabavali nam Mesesnelovo pijanostjo. Berta.	Baron Herbert je bil prvi, ki je spo-
41 Takoj se začne nov ples in mene | znal, da je čas oditi in opozoril dru-ni še nihče angažiral'je s humo- j goste, naj se poslove. Nekteri, ki ristično r stjo zaklicala Berta in i so že večkrat doživeli take prizore, se ustalil« prav blizu Herbert a. i so se branili iti, a ker se je večina "To steles lepi kavalirji, čestiti i udala Herbertovemu nagovarjanju, so gospodje; zdaj se vam moram že po- Se ji morali pridružiti. Tako je bila
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Be, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, West Mineral, MaaJi L tajnik: IVAN TE LB AN, P. O. Box 607, Foreet City, P*. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 637, Forest City, f*.
NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Force* KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa. PRAN KNAFELJC, DL nadzornik, 909 Braddoek Avwn* dock, Pa.
FRAN iTJNK, m. nadzornik. 50 Mill 8t^ Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREQAR, predsednik porotnega odbors, Weir, Ktre. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, P*. IVAN TORNlC, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City,
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 3e* 8*7. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".

Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na
FRANK SAKSER CO,
109 Greenwich Street,	NEW YORK^ CITY.
6104 St. Clair Ave., N. £.,	CLEVELAND, O.
go ljudi in živali pičenih od kač.	NAZNANILO.
Taok so leta 1906 pičile kače 206 o- prav dobro domače vino razpoši-sob, od teh jih je 9 umrlo. Domačih ljam po 50 centov galono, to je 50 živali, večinoma ovae in konj, je bilo i galon za $25. Posoda stane $1. Vino
upičenih 9741, poginilo.
od teh jih je 2041
nujati.
Herbert je bil v silni zadregi. Lagati ni hotel, a plesati še enkrat z Berto in ne z Ado — ne, tega ne.
V tej stiski mu je priskočil na pomoč Milan Rakovec, ki je od buffeta zaklieal:
"Ker je moj prijatelj in baron že angažiran z gospodično Ado, zadovoljite se z menoj, gospodična Berta; jaz bom srečen, če bom mogel položiti svoji sovražnici roko okrog nenaravno vitkega pasa."
domača zabava pri Mesesnelovih pred časom končana.
Ko se je baron Herbert poslavljal od Berte in Ade, je videl, da jih je sram očetovega početja. Bilo jih je tako sram. da se nista upali povabiti j barona, naj jih še kdaj obišče; obe sta mislili, da ga ne bo nikdar več. Herbert je uganil njiju misli in ko se je zahvalil za sprejem in ljubeznivo gostoljubnost, je sam vprašal, če sme še priti.
Prijetno iznenade.ni sta obe zardeli,
Ada je hvaležno pogledala Rakov- | čuteč, da je to zadoščenje za poredno ea, kakor bi hotela reči: ' * Ti si res i zadovoljstvo, s kterim so drugi po-
dober prijatelj." Berta pa je uganila, da je Rakovec s svojo prisotnostjo duha preprečil njeno nakano in je hitela prikriti svoj poraz s tem, da je sprejela Rakovčevo ponudbo. V naslednjem trenotku je že baron Herbert stal pred Ado in jo ljubko zardelo odpeljal na plesišče.
Herbert se kar ni mogel čutiti domačega. Zavest, da je siromak in da si služi vsakdanji kruh z opravljanjem ponižne pisarske službe, je kakor težak kamen ležala na njegovem srcu. Razvil je, da se vede preveč skromno, kakor je čutil, da si njegov prijatelj Milan preveč dovoljuje, a kraj najbolje volje si ni znal pomagati.
Ravnal je z Ado s spoštljivo uda-nostjo, ki je dekletu kaj prijetno dela. Vajena običajne arogantnosti tržaške meščanske mladine, je takoj zapazila, da se Herbert vse drugače, "vse fineje in obzirneje vede. Smatrala je njegovo skromnost za deli-kateso in se udajala celo velikanski zmoti, da je to lastnost aristokratov. Priznala si je, da ji Herbert nad vse dobro ugaja.
Med plesom sta govorila le malo, pozneje pa sta se vsedla v tih kotiček stranske sobe in se zapletla v čudovito vsakdanji pogovor o najbrez-pomembnejših stvareh, ki pa se jima je zdel silno zanimiv. Govorila sta zdaj glasno in živahno, zdaj tiho in zaupno. Vsebina je bila prazna, a veselilo ju je, da sta drug drugega slišala, glas je yplival, na besede niti pazila nista.
Herbertu ni bilo treba šele opazovati in študirati, kak vtisk je napravil na Ado. Ne da bi to vedela in nameravala, je Ada s svojim naravnim in neprisiljenim vedenjem razodevala, da ji je ljub, kar je Her-berta navdalo z veselimi, srečnimi čuvstvi.
vabljenci opazovali Mesesnelove ekscese. Hvaležni pogledi obeh deklet sta zadeli Herberta.
'' O, prosim, čast nam bode, res čast—'' je jecljala Berta.
"Kako ste dobri in prijazni", je tiho rekla Ada.
Podali sta mu roke, ki jih je Herbert poljubil; dekleti bi ga bili najraje objeli, da jima je tako nežno pomagal iz zadrege.
Proti Lajošn Košutu.
V Kapošvaru na Ogrskem so hoteli postaviti spomenik Lajošu Košutu. Te dni pa je bila v pripravljalnem odboru šomodske velike župani je na predlog grofa Maksa Hovoša vspre-jeta resolucija, ki pravi, da ne bode odbor prispeval niti stotiake za nameravani spomenik, ker so leta 1848 med drugimi tudi imenovano župani-jo gospodarsko uničili Košutovi bankovci, ki jih je bilo ljudstvo za časa ogrske revolucije zamenjalo za avstrijski denar, ki pa niso imeli nobene vrednosti.
Strupene kače v Bosni.
Kakor znano, je v Bosni in Hercegovini mnogo strupenih kač, tako da je bosanska vlada pred dvemi leti razpisala nagrado 50 vinarjev za vsako ubito kačo. Zanimiva je statistika ubitih kač in izplačanih nagrad. Leta 1906, ko se je pričel lov na to golazen, je bilo v obeh deželah ubitih 25,483 kač, za ktere se je izplačalo 12,741 kron 50 vin. Leta 1907 so oblastnije prejele 280,718 kačjih glav, od teh jih je 9033 bilo od nestrupenih kač, tako da je vlada izplačala za kačje glave znesek 135,822 kron 50 vin. Največ strupenih kač so ubili v travniškem in mostarskem okrožju. Vzlic temu je bilo še mno-
Madjarska predrznost.
Na parniku "Sava" je prišlo med vožnjo iz Cirknice do Reke do spopada med hrvatskimi in madjarskimi pasažirji. Povod temu je bilo postopanje neke Madjarke, ki je kovček nekega hrvatskega trgovca dajala odstraniti s svojega mesta. Ko so potem Hrvatje glasno grajali to postopanje in se zavzeli za svojega rojaka, so Madjari pričeli upiti: "Vržite hrvatskega psa ven! To je madjar-sko ozemlje, vi ste naši podložni!" Hrvati so proti takej drznosti Ha-djarov energično protestirali in prišlo bi bilo do pretepa, da ni posredoval kapitan. Neki Madjar je potegnil že revolver, vendar se je neki gospej posrečilo, da mu je orožje izvila iz rok.
Stare rudnike odkrili v Srbiji.
Na zemljišču ministerskega predsednika Pašiča v Kopaoniku so odkrili rudnike, ki so iz dob carigrad-skih cesarjev in srbskih vladarjev. V Kopaoniku so do prihoda Turkov kopali zlato, srebro, železo in ci-nober.
POZDRAV.
je doma prešano ter pristnost garantirana. Ni mogoče dobiti boljše vino in po tako nizki ceni.
George Travnikar, 6102 St. Clair Avenue, N. E., (20-8—2-9)	Cleveland, Ohio.
Na pomoč!
Znano je vsem rojakom v Z jed. državah potom časopisov, da je nesreča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem jezeru. Skoda je za naše siromašne razmere velikanska, kajti znaša pol milijona kron. Vas se ima graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenjci so zelo prizadeti glede novih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase imamo ▼ tej deželi letos, marsikedo je brez posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, da kljub temu trkam na njih dobra srcJL Dragi rojaki, kteri ste toliko srečni, da imate delo, posezite malo v žep in žrtvujte par centov za naše sobrate na Bledu; vsak nikel bode dobro do-šeL Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača gruda še vedn* tesno pri srcu, in da Slovenec vedno in povsodi ljubi svojo milo domovino 1 Frank Sakser. Darovi naj se blagovolijo poslati na
Pri odhodu v staro domovino pozdravljava vse rojake in rojakinje ši- j Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., rom Amerike, posebno pa najine so- ^ New York; darovalce natisnemo v li-rodnike in ostale domačine v Oat- stu v znak pobotnice; novce pa potem
hill, Colo.
New York, 18. avg. 1908.
Katarina in Matija Ramuta.
Na obalih Atlantika pozdravljam še enkrat vse prijatelje in znance po Ameriki ter jim želim veliko sreče in uspeha.
New York, 18. avg. 190S.
Peter Bukovec.
SLOVENCEM V POGLED.
Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medical Instituta:— _
Vam naznanjam, da sem poslana zdravila porabil ter popolnoma o-zdravil po njih, da nobenih znakov bolezni več ne čutim. Srčno lepo se Vam torej zahvalim za VaS trud. Bog Vam stotero poplačaj!
Se enkrat se Vam zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam.
Ivan Kogoj,
pošljemo županstvu na Bled.
. n . . . ■ ---------- - - - -------- n __
J. W. SlTKORA,
ODVETNIK IN NOTAR, Cleveland, O.
Preselil je svoj urad (office) v poslopje "Blackstone" na zapadnej S. ulici, bivša Seneca St., vogal Frankfort Avenue. Urad ima Št. 14 na 3. nadstropju. Elevator vam vedno postreže in pokaže urad (office).
Odvetnikom in notarjem sem že 18 let in dosedaj sem bil vedno pripravljen postreči vam z mojo skušenostjo kot odvetniški veščak.
V nadeji, da me tudi v nadalje s svojo zaupnostjo počastite, ostajam z odličnim spoštovanjem
j. w. Sykora. (18-8—2-9)
ROJAKI, NAROČAJTE SB HA "GLAS NARODA," NAJTBOJI »
Mulberry, Kana/ lTAJCEHTJ' - DHFTRZK9
t
Jugoslovanska
KatoUednota,
Inlmporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi
Sedež v ELY, MINNESOTA*
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, El. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu f Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 38«, Rock Spring*, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-•oei, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globe Street, Mouth Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, III. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, Joliet, I1L
Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov In druge »istine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minu., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarni* požilj«tve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Bor 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake •»oČiljatve tudi na glavnega tajnika Jednnte.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7tli St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki "sake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Javno nasilstvo. V Ljubljani 2. avg. je prišel v neko gostilno v Trnovem 291etni delavec Jožef Mrvič rodom iz Ozeljana pri Gorici in začel bos in golorok plesati, pozneje pa je pri mizi zaspal. Ko ga je gostilničar zbudil in zahteval plačilo za užitek, je gost planil vanj, se zaeel ž njim trgati, naposled pa ga je hotel še s stolom tepsti. Ker je bil pa gostilničar v premoči, sra je postavil pod kap. Mrvič je šel takoj v drugo gostilno in začel tudi tam razbijati stole. Došlemu stražniku se je zoper-stavil in se ga dejansko lotil, a slednjič ga je vendar s pomočjo nekega dragonskega desetnika in gostilničarja uklenil in odvedel v zapor. Oddali so ga zaradi hudodelstva javnega nasilstva deželnemu sodišču.
Uradna poneverba. Dne 30. m. m. je izginil poštni sel v Sp. Šiški oze-njeni, a ločeni 32 letni Karel Šireelj. TJiranka je bila rešena šele danes. Šireelj je namreč dvignil na ime neke stranke 700 kron denarja in neznano kam pobegnil. Je li vsota poneverje-nega denarja višja, se bode še dognalo. Šircljev oče je nadsprevodnik pri južni železnici in je cela družina na najboljšem glasu.
Rop na sejmu. Na zadnjem sejmu v Črnovlju sta prišla h kmetiču, ki je hotel kupiti vole, dva lepo oblečena moška. Pod pretvezo, da imata na prodaj par lepih volov, sta ga izpeljala iz Črnomlja. Potem pa mu eden reče: "Jaz sem izgubil 200 gld., ti si jih našel." Kmet seveda ugovarja, da jih ni našel, toda tujec mu reče, naj pokaže li.-tnieo. Nič hudega sluteč mu da kmet svojo listnico rekoč: "Ali je ta vaša?" Tujec pa listnico vzame v roko in zbeži z njo v bližnji .srozd, drug: tujec pa za njim — in kmet je bil ob 500 K. Kmetje, bodite previdni! Če vam reče kak tujec, da mu pokažite denar ali listnico, recite, naj gre po orožnika, da boste orožniku pokazali listnico, njemu (tujcu) pa ne. Taki slučaji so se primerili zadnji čas že večkrat.
Smrtna nesreča. V Zagorju je pri razstrelbi kamenja v kamnolomu priletela skala nekemu hrvaškemu delavcu na glavo s tako silo, da ga je na mestu ubila.
Umrla je 4. avgusta v Ljubljani gospa Marija Tosti, rojena Praprotnik.
Zažig iz ljubosumnosti. Kočarica Marija Mavric iz Tinj pri Slovenji Bistrici živi ločena od moža in je i-mela ljubavno razmerje s samskim Francem Janežičem. Ker je Janežič hotel to razmerje razdreti in se oženiti z vdovo Terezijo Pleh v Tinskem bregu, je to Mavrica tako razjezilo, da se je sklenila maščevati in zažgala pri Plehovki na dveh krajih. Ogenj so še pravočasno pogasili, za-Kg»r\ ki je dejanje priznala, pa izročili Bodišču.
Uboj na Primorskem pri Kranju., V noči od 2. na 3. avgusta je v go-
stilni pri "Šlapa-birtu" nastal prepir med fanti. Jakob K. iz Visokega, znan kot delomržen postopač, je zasadil Tinetu Jenko iz Podreč nož v prša, da je ta na mestu izdihnil.
Ljubček, da mu ga ni para. 1. av-gusta se je pripeljal neki vročekrvni ljubimec k svoji bivši ljubici z vsemi potrebnimi izkazili, češ, zdaj pa le naglo k poroki. Tudi pričo v osebi svojega prijatelja je privedel s seboj. Toda neveste ni bilo pregovoriti k temu koraku in končno je zapustila po sili ženina in stanovanje ter odšla, da se mu kri nekoliko umiri. — Videti je, da bo težko kaj kruha iz te moke.
Otroka razsekala, kuhala in dala prešičem jest. Obdolžena sta neka 21 let stara, v Ameriki bivajoeega posestnika žena in neki čevljar, oba iz Dolenje vasi pri Ribnici, da sta svoje nezakonsko dete razsekala, skuhala v kotlu med prešičjo kuho in dala živalim jest. Oba sta aretirana in dejana pod ključ.
Priporočljiva služkinja. Pred 15.
meseci je služila pri neki stranki za služkinjo Marija Ktinigova rodom iz Stare loke pri Kočevju. Odkar je pa tam zapustila službo, se ji nič več ne zljubi bivati pod gospodinjino disciplino in se preživlja, kakor se sploh ve in zna, samo da ji ni treba delati. Ker so ji menda že vsi viri usahnili, je našla vendar še enega in baš ta jo bode pogubil. Ker ji je nepotrpežlji-vi želodec prehudo krulil, je začela hoditi v neko špecerijsko trgovino po razno blago na ime svojega prejšnjega gospodarja in ira izgoljufala na ta način za 48 K 34 vin. To bode za nameček k goljufiji, odnosno tatvini, vsled katere jo sodišče že itak preganja v policijski tiralnici.
Prijeten gost. Ko je 1. avgusta ponoči v neki kavarni hotel livar J. K. oditi, so bili gosti sploh veseli, da jih je "mora nehala tlačiti", je kavar-nariea razumno hotela imeti plačilo za zaužite pijače. Nikakor pa mu ni šlo v z alkoholom zmoteno bučo, zakaj naj bi ji še plačeval. Skočil je vanjo, jo vrgel v peč in jo potem še podrl na tla ter jo lahko telesno poškodoval. Za nameček je pa napravil kavarnarju škodo še s tem, da mu je razbil nekaj posode. Pristojna oblast bode prijaznega gosta naučila boljše omike.
Otroci so zažgali hišo Jakoba Sla-beta pod Jelovim brdom pri Škofj: Loki. Ko je Slabe šel v hišo, da reši otroka, se je hudo opekel. Danes so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Kamen je padel na Jakoba Slanov-ca v Šmartnem pri Cerkljah, ko je kopal vodnjak in mu je prebil erepi-njo. Mož je tako težko poškodovan, da se dvomi, da bo okreval.
Umrl je na Kožjeku pri Cerknici veleposestnik g. Anton Švigelj.
PRIMORSKE NOVICE.
Še nekaj o tržaškem morilcu Foe-dranspergu. Morilec Foedranspergje po umoru Lucienne Fabris iskal že
druge žrtve. V nedeljo 26. julija, to je dan po umoru Fabrisove, jo bil Foedransperg popoldne v Barkovljah v družbi z vdovo Celičevo. Skupaj
sta šla v Caffe-chantant "Exoel-| sior." Poten je Foedran spremil Celičevo domov, a se je kmalu na to povrnil in povabil neko šansonetko na svoj dom. Toda ista je ponudbo odklonila. Pomisliti treba, da je hotel to "divete" zvabiti na svoj dom, ko se je v istem nahajalo že razkosano truplo Fabrisove. Bodi omenjeno, da je nek čevljar, ki je šel v nedeljo zjutraj rano mimo Foedranove hiše, slišal iz hiše ropot, kakor da bi nekdo sekal. Morilec je razkosaval truplo svoje žrtve — in k tej je hotel bržkone še pridružiti drugo. Na raznih hišnih preiskavah je našla policija v Foedranspergovem stanovanju mnogo steklenic, polnih raznih strupov, tako n. pr. morfine in opija. Da je imel Foedransperg že davno namen, napraviti iz svojega stanovanja zločinski brlog, dokazuje razun onih skrivališč v omari, kjer so našli dragulje, tudi jako umetno in ženijalno kombinirani zapah za durmi stanovanja. Ta zapah je tako napravljen, da se duri najprej same od sebe zapro, a potem ravno tako avtomatično zaklene zapah duri od znotraj. .— Ta-j ko pred dnevi policijska komisija, ki | je šla za trenotek ven iz stanovanja, j ni mogla kar nakrat zopet noter. | Kovač ni mogel nič pomagati in mo-; ral je redar po lestvicah zlesti skozi ' okno v stanovanje, da bi vrata od ! znotraj odprl. — Širi se glas, da je Foedransperg pred nekoliko meseci z I roparskim namenom napadel na uli-I ci Reggero Manna nekega pasanta. i A redarji so na vpitje napadalca pri-I hiteli pravočasuo in tolovaj jo je popihal. — Dvorni in kabinetni kurir Rothmund, v čegar stanovanje je Foedransperg pred leti hotel utiho-tapiti neki tajinstveni zaboj, pravi, da se je seznanil s Foe d ran spe rgo m leta 10U2. Že 12 let pozna Foedran-spergovo sestro in njegovo mater, ki že več let oskrbujeta njegovo, Roth-mundovo, posestvo, blizu Gradca Foedran^pergova mati in sestra torej še živita.
Foedransperg ima baje, kakor zdaj poročajo iz Trsta, tudi sokrivko pri umoru. Neka gospa Keitinger je Foe-dransperga soboto zvečer videla kako je v spremstvu neke žene hotel zavoj zagnati v morje. Gospa Rei-tinger je bila v spremstvu drugih dam. Foedransperg zavoja ni zagnal v morje, marveč ko je videl, da ga dame opazujejo, se s svojo spremljevalko hitro oddaljil. — Posestnica neke hiše. kjer je Foedransperg svoj-čas stanoval, je izpovedala, da je Foedransperg uporabljal toaletna sredstva, da je zdaj bil podoben mladeniču, zdaj starcu. — Neki mož v Roja-nu se spominja, kako je Foedransperg pred časom kupoval neki gozd in vzkliknil: "Oh, koliko sem jih v tem g-ozuu že napravil!" — Kako zločinske narave je Foedransperg, dokazuje to, da je od sobote do nedelje ; spal blizu razkosanega trupla. — Dognalo se je, da se je približal mnogim ženskam, o katerih je vedel, da | so petiene, pa mu nobena ni šla na lim. Kar se tiče suma, da je bil Foe-dransperg tisti, ki je pred letom napadel v veži neke hiše s sekiro raz-našalca denarja, pismonošo Veliko-njo, se povdarja, da je o onem napadalcu znano, da je bil plavolas, daje govoril italijansko z nemškim naglasom, kakor Foedransperg in da je takrat Foedransperg bil uslužben pri Bergerju, torej čisto blizu hiše, kjer je bil Velikonja napaden. — Ko so včeraj Foedransperga peljali v jet-nišnici na izprehod, so bila okna 1 bližnjih hiš, iz katerih se vidi na jet-niško sprehajališče, zasedena od Iju-i di, ki so klicali: "Obesite ga! Iztak-nite mu oči!" — Foedranspergu so
; morali za izprehod odkazati drug j prostor. Da preprečijo samoumor, so pobrali stekla iz okna njegove celice, katero vsak dan natančno preiščejo.
Umrl je v goriški bolnišnici 831etni Josip Devetak iz Opatjegasela. Ko je stopil v bolnišnico, kamor ga je pripeljal neki sorojak, je rekel, da se počuti slabo, drugi dan je nagloma umrl. Ko so ga zdravniki preiskali, se je pokazalo, da je imel črepinjo prebito, kar je provzročilo smrt. So-dnija sedaj preiskuje, kaj pravzaprav tiči za to misterijozno smrtjo.
Dvakrat poročen z eno in isto ženo. 1. avgusta je poročil Anton Ma-lacrea, krčmar v Ajelu na Goriškem v drugič svojo lastno ženo Lenko, roj. Zamar, tudi iz Ajela, s katero je imel že dva otroka. Prvič se poročila pred Štirimi leti, a v zadnjem času se je pa dokazalo, da sta v sorodstvu, ki zabranjuje poroko brez cerkvene dis-penzacije, radi česar se je izrekla poroka cerkveno neveljavna. Ker se i-mata oba prav rada, sta napravila potrebne korake za dispenzacijo in sta se, kakor rečeno, v soboto v drugič venčala. Kaj takega se pač težko kje dogodi!
Umrl je dne 2. avgusta v Komnu g. Josip Kovačič, veleposestnik, bivši večletni župan.
T V - - .
ŠTAJERSKE NOVICE.
Mrtvo so našli slaboumno Antonijo Lešnik iz Raven pri Vranskem. Kakor smo poročali, izginila je 2. julija z doma in je ni bilo mogoče nikjer več dobiti. Dne 26. julija je pa šel posestnikov sin Vanek v gozd "Kožica," kjer je blizu poti silno smrdelo. Našel je tam, odkoder je smrad prihajal, Lešnikovo vso gnilo. Revica je najbrž padla vsled napadle boižjasti z visočine in se ubila.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. se tem potom naznanja, da priredi bolnišnica v Braddocku, Pa., dne 26. avgusta veliko parado
po mestu v proslavo nove bolnišnice. Naše društvo bilo je povabljeno in smo pri zadnji seji dne 9. avgusta enoglasno sklenili, da se udeležimo te slavnosti in da se nabavi godbo, kte-ra stane $35; zato plačamo vsaki po 25c.
Društvo se zbere v društveni dvorani točno ob uri zvečer. Udeležite se polnoštevilno, kajti kaj ta-cega še niste videli v Braddocku!
Objednem opominjamo vse one one brate, kteri dolgujejo društvu več kakor dva meseca, da nemudoma , poravnajo, inače se bode postopalo z njimi po društvenih pravilah. Vsakdo naj pomisli, če ne bomo prispevali, tudi bolnikov ne bomo mogli podpirati.
Vsi oni, kteri še niste napravili oporok, ste vljudno prošeni, da to nemudoma storite. Imena, kakor tudi naslov dedičev naj vsakdo natančno zapiše. Če je kdo čez 30 milj od društvene dvorane oddaljen, mora imeti potni list, ker če v slučaju smrti nima potnega lista, njegovi dediči nič ne dobijo. Toraj naj vsakdo na to pazi!	ODBOR.
(5x, 2x n ted, 13—8)
SAM H. OWENS.
stanujoč na Evelethu, Minn., se priporoča za ŠERIFA za St. Louis Co., Minn. Sam H. Owens je kandidat republikanske stranke, dobro znan rojakom v Toweru in Evelethu, ker biva v teh krajih že 26 let.
(15-8—15-9)
Kje je moj brat ANTON ULE J Pred tremi meseci sva bila skupaj v gozdu pri St. Mary's, Pa., (P. O. Straight) v takozvanej Mr. Hubert's Camp. Za njegov naslov bi rad zvedel: Frank Ule, 4713 Charles St., Sta. O. Collinwood, Cleveland, Ohio. (3x v 2 d 13—8)
Elegantna ura za $3.75
Predno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam pošljemo uro in verižico, naposkušnjo;če vam ugaja, plačajte C. O. D. $3.75 in ura je vaša, ki je sicer vredna $15. Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija uro in premika kazalec, z rubini v kolesju in natančnim časom; nadalje verižica za gospode ali dame. Z vsako uro poSljemo garancijo za 20 let. Pišite, če želite možko ali žensko verižico. Naslovite:
IVI. G. FARBER 218, 225 Dearborn St., Chicago, 111.
(F
=9C=

Nižje DodDisana T>rit>oro-čam potni oCiiii . ->js .... ^ in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
oooo NEW YORKoooo v katerem točirj vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hr vatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. žba solidna.....
Fostre-
. Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New Y. rk.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku naznanjamo, da je naš
zastopnik 9
Mr. ALOJZIJ ČEŠARK, 59 Union Avenue, Brooklyn, N. Y.,
pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige ter poverjen prejemati denarne pošiljatve, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Z- vsebin- tujih oglasov ni odeo-v-rno ne npravništvo ne uredništvo.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom
kteri potujejo čez Duluth, Minn., pri poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
prav bnzo kolodvora. Vsak rojak J* pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje ▼ staro domovin« najceneje in najhitreje po «r*nn pa sredo vanju; saatopa nas ▼ vseh po-sHfc. Torej pazite, da se ne vsedet« na lim laskavim besedam ničvredne žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER 00.

'i V-'vi
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALONW
zmodernim kogljidčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah if druge raznovrstne pijače ter uni'skfe smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in i zborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanov se toplo priporoča
JVfartin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, ML
poiomi
V zalogi "Glas Naroda" je izšla podučna knjižiea, ki obsega 54 strani j, z naslovom: Kako ss postane amsriiki državljan T Kir je knjiiiea i a ko potrebna in koristna, naj jo ta-coj naroČi vsak rojak. Stane samo > centov, ktere pošljite v poštni* naipkah.
Frank ftakasr Osl,
lU* Greenwich St., New York, N Y
Pozor Roiaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo n pleSaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popol* noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročji blagovolite denarje po PostMonej Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
F*. O. Box 69
cubveuand, ohio.

rsi Slovencem in Hrvatom pri-
-=T.	g
poročam svoj
1 SALOON |
"p v obilen peset. Točim vedno H n sveže pivo, dobra g M vina in whiskey ter g ~~ imam v zalogi ze?o fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino za ''Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. 2 velespoštovanjem
Ivan Govze,
Ely, Minn.
v slučaju bo1ez.il i rriu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik Lro in sigurno nazaj zadobiti Izgubljeno zdravi. Vedno le na takega zdravnika, katerega dtiovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo iif kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske ia otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenlenl gospod doktor I
Jar se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovati za časa moje bolezni. Uverjer. in prepiič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim seti bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vani hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Poln
3x0 Midlaiit Ave. Kcckdrl'.t 111
Velecen]em gospod doktOrt
Vam naznanim, da sem prejel
zdravila in se Vam zahvaljujem, ker =te mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila c-ta'a. zato se Vam iskreno zahvaijniem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vrt- še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hi a-ležni priatelj
Jakob Likar
Bos 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obŠino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-/|mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-I site v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
COLLINS N. Y.WDTCAL INSTITUTE
l40tWEST 34th STREET,	NEW YqRK,

i
m

Zdravju
naj pr iii' "^aeiSč p -jača je
LBISV PIVO
ktero ie varjeno iz najboljšega lin j 1 v^ga -reškeg? bmcU	;
naj nikdo ne zamudi poskusi' : -.v xj 3	kako	t-
svoje družine, svojih prijatelj i <. c
Leisy pivo je najbo«; Voijs to terse dob* < . izu o. 1 gostilnah. Vse podrobnosti ■ ■■ fJtc "-'*v0ikar'ju 6102	■ .v ■
kteri Vam dragevolje vse poj««*,
THE ISAAC LEISV BREWING COMPAQ
CUEVeUAND, o*

J
AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosu«ieh.j
Najpripravnejša in najcenejša pawbrodna črti is Mmm in mm m^
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM TRSTOM IN
Cene voznih listku \i NEW mu m lil, mm m
TBSTA..............................................f28^
LJUBLJANE...... ..................................$38.60
REKE...............................................$28.—
ZAGREBA..........................................$29.20
KARLOYCA...............................j«,28
II. RAZRED do TRSTA ali REKE...........................$52.60 to fpfr—
\ K spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, jlAURA, MARTHA WASHINGTON, | [ ARGENTINA
\ mesecih maju in junija se bodeta zgoraj navedene inn brodovju pridružila fie dva drog* nova potniška p antika.
Parobrod "ALICE" odpluje 2. septembra 1908. Parobrod. "MARTHA WASHINGTON" odplujo 16. septembra 1908.
Phelps Bi
Gar. Agents,
sfiT®®^

1::

V padišahovej senci.
O 1 -
Spisal Kapo! May; za "Glas N&roda" priredil L. P. -o-
DRUGA KINJ1C

Cenik: Rnjig,
katere se dobe v zalogi
i09 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. V.
PO DIVJEM KURDISTANU.
j*
(Nadaljevanje.)
Mohamed Rmina se je polastila velika razburjenost. Nikdar pa se nisem videl v takem položaju. Oprtil si je vso svoje orožje in tudi puško snova nabasal. Očetovsko srce je pač sveta stvar; imel sem sam očeta v domačiji, torej sem lahko tolmačil Mohamedovo razburjenost.
Konečno se vrne Selim-a-a od mute^elima. V kuhinji povžije svojo skromno večerjo, nakar >e napotiva k čifutu. Selim-aga je že večkrat dovolj »poznal n;<«č vina, torej je bil danes bolj previden. Pil je samo v presledkih.
Pila sva morda že slabo uro, toda vino še ni pričelo upljivati na juna-Jkrira ago, r-an.o /aiuirljen je postal. Že sem ga hotel pregovoriti, da spije, kar in a v vrči in i.aročiti dva nova. ko nekdo potrka na vrata. "Kdo je?" vpraša aga. "Najbrž Halef," odvrnem. '' Kit ndi, kaj si storil?" 44Saj llalef ne ve, kaj delava!"
"Torej ga ne pusti v *obo!"	.
Dobi<>. na siiu opozoril llalefa. Ker me je prišel klicat, se je gotovo nekaj izvann ducga pripetilo. Odprem tort-j vrata in stopim v vežo. "llalef!" "Sidi, ali si ti?" "I)a. Kaj je novega?" "Muteselim je prišel."
"Ta je pa slaba; lahko nam zmeša vse načrte. Pojdi. Mi pridemo takoj za tebrj. Toda ostani vedno pred vratmi moje sobe, ker te lahko potrebujem. '*
Nato se vrnem v sobo.
"Selin:-aga, prava sreča, da sem Halefu povedal, kje sva; muteselim v naši hiši in čaka na tebe." "Alah il Alah! Hiti, efendi! Kaj hoče muteselim?"
"Ne vem"
"Mora biti nekaj važnega. Hiti!" Vino pustiva na mizi in odhitiva v stanovanje.
Ko prideva domov, sedi poveljnik v moji sobi, obsevam magično po rudeč-eni svitu moje laterne in kadi iz moje pipe. Ko stopim v sobo, se u-Ijudno dvigne:
"Ah, muteselim, ti v mojem stanovanju! Alah blagoslovi tvoj prihod!" Na tihem sem si pa vse kaj druzega mislil.
"Emir. oprosti, ker sem te prišel motit. Gospodarica te hiše, kteri je podaril Alah grozen obraz, me je poslala v tvojo sobo. Govoriti sem ho-lel s Seli-ago."
"Torej dovoli, da odidem."
"Ostani, emir, in vsedi se. Tudi Selim-aga se naj vsede; kar bom namreč od njega zahteval, tudi ti lahko zveš."
V sobo prinesem \>e pipe, kar jih je bilo v hiši. Ko prižigamo tobak, ostro opazujem poveljnika. Kudeea luč svetilke je sicer le slabo razsvetljevala njegovo lice. vendar sem opazil, da je imel njegov glas oni zvok, kterega se sliši, kadar jezik ne more več gladko govoriti. Muteselim je najbrž pokusil že precej vina v svoji palači.
"Kaj misliš, efendi, ali je makredš važen jetnik?" "Gotovo."
"Jaz tudi mislim. Radi trga me zelo skrbi, da ne pobegne." "Saj je vendar dobro zaprt in zastražen."
"Da. Toda !<> šo ni dovolj za mene. Selim-aga, nocoj ne bodem spal* temveč prišel dvakrat ali trikrat v ječo, da se prepričam, če je makredš če v luknji."
"Gospod, jaz lioeem čuvati mesto tebe," odvrne Selim-aga. "Potem ga boš samo ti videl, jaz pa no, torej ne bom mogel spati. Anadoli kazi askeri je strog mož. Dobil bom svileno vrvico, če mi ujetnik uide.''
Jojmene, torej se je naš načrt popolnoma izjalovil! Ali res ni nobene pomoči ? Odločim se hitro. Ali vino ali pa sila! Dočim se pogovarja aga s poveljnikom, odidem jaz iz sobe v vežo, kjer stoji Halef.
"Prinosi najboljšega duliana Halef, tu je denar; zajedno pojdi k čifutu in zahtevaj takega .vina, kot sem ga jaz prej pil." "Koliko naj ga prinesem?"
"Posodo, ki drži deset vrčev. Čifut ti bo posodo izročil." "Ali naj prinesem pijačo hudiča v sobo?"
"Ne. Nosi ga v svojo sobo, kamor ga pridem jaz iskat. Basi bozuk ne sme ničesar opaziti. Daj mu nekaj pijasirov v darilo. Naj odide ven v mesto in ostane zunaj, dokler se mu poljubi. Lahko gre tudi k majorju iz Modula, kteremu naj se predstavi, ker bo jutri z njim odpotoval v Mosul. Tako se ga znebimo."
Ko stopim zopet v sobo, je aga poveljniku prav kar izročil ključe od jei-e, ktere slednji zatakne za svoj pas, nato mi pa reče: "Ali veš, da se je makredš upiral?"
"Da, najprvo je hotel podkupiti ago, nato pa mu grozil s smrtjo." "Za to se bo pokoril."
"In, "pristavi Selim-aga," ko sem ukazal, da sprazne svoje žepe, se je branil."
''Kaj je imel v žepih?" v	,	,	^
"Denar."	.f^B *	A *	'
"Emir, čega-r je ta denar?" vpraša me poveljnik zvito.	9
"Ti ga moraš sprejeti." - «t--r-' n "Prav, Pojdimo!"	*
"Muteselim. ali me hočeš zapustiti?" ga vprašam. "Dovoli, da ti nabašem pipo z duhanom, kterega se tukaj le redko dobi." "Saj nisem tvoj gost, temveč samo obiskat sem te prišel." "Toda jaz nisem vedel, da prideš."	~
Pravkar vstopi Halef in prinese duhan; bil je master Lindsayeve vrste; Sicer sem pa bil odločen, da poveljnika ne spustim iz svoje sobe. K sreči ga pregovorim, da vzame dulian. Toda v teku nadaljenega pogovora opazim, da se - pogledom vedno obrača proti vratom. Najbrž je hotel imeti kavo. Raditega ga vprašam:
"Ali si dobil moje zdravilo?" "Da. Hvala ti, emir I" "Ali ga je bilo dovolj?" "Še nisem vsega pregledal." "In tudi še ne poskusil?" "Nekoliko." "Kakšen okus ima?"
"Prav dober. Toda slišal sem, da se pije tudi sladko zdravilo." Agi je najbrž zadišalo, o Čem se govori. Smehljal se je prav potuljeno me zvito in lokavo pogledoval.
"Da, tudi sladka zdravila so!" odvrnem. Muteselim ni smel zgovoriti besede vino; torej je vino vedno imenoval zdravilo.
"Toda sladka zdravila so zelo redka?" me vpraša. "Ah, nikakor ne." "In zdravilna?"
"Zelo. Jednaka so mleku, ki teče iz dreves v paradižu." "Toda v Amadiji se ne more dobiti takega zdravila?" "Jaz ga lahko pripravim ne samo v Amadiji, temveč pc vseh krajih." "In kako dolgo traja, da narediš sladko zdravilo?" "Deset minut. Če hoeeš tako dolgo čakati, tedaj dobiš pijačo paradi-ia, ktero pije Mohamed." "Čakal bom."
Oči so se mu bliščale v zadovoljstvu, še bolj pa Selim-agi. Torej zapustim sobo in porabim ta trenutek, da se oglasim pri Mohamed Eminu. "Emir, vse je končano!" mi zakliče nasproti. - "Ne, temveč šele začelo se bode." "Toda ključev ne boš dobil."
"Morebiti jih celo potreboval ne bom. Le potrpi nekoliko I" Dalje prihodnjih.
MOLIT VENIKX
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c.
JEZUS IN MARIJA, vezano v alono-kost $1.50, fino vezano ▼ nanje T 2.00, vezano v A latno 75c.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, šag-rin, zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE,	» blat-
no 50e.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25e.
RAJSKI GLASOVI, 40e.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60e.
SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00.
SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., alo-nokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c.
AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40e-
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90e.
EVANGELIJ, vezan 50c.
GKUNDRISS DER SLOVENE-S CHEN SPRACHE, vezan $1.25.
HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c.
KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c.
NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40«.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c.
SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.S0.
SPRETNA KUHARICA, broširo jjjo 80 c.
SPISOVNEK LJUBAVNIH IN NITOVANJSKIH PISEM Ste.
"TOŠClLNI LISTT 20e.
ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBTL-NIH PISEM 30e.
ZGODBE SV. PISMA ZA NlZJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c.
ZABAVNE
IN RASNE KNJIGE.
DRUGE
KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50a. "^ALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15c. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20«. MAKSIMILIJAN L, ce*ar mehikan-
ski, 20c. MALA PESMARICA, 30«. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj . $2.25.
MALI VSEZNALEC, 20«. MARIJA, POLKOVA, 20s. MARJETICA, 50«.
MATERINA ŽRTEV, 50«. MATI BOŽJA Z BL ,DA, 10«. M1KLOVA ZALA, 30i. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTEN,JAKOVIČ, 20«. MLADI SAMOTAR, 15e. MLINARJEV JANEZ, 40«. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČEN1KI, A. Aškerc, elegantno
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25«. NAJDENČEK, 20e. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, 2irovnik, 3
zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20e. NASELJENCI, 20e. NASELNIKOVA HČI, 20«. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20«. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70«. OB ZORI, 70c.
ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVL1HA, 20c.
POSLEDNJI MOHIKANEC, 20«. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI. PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 29c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20e. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA P0LANEŠK1H, 3 zvezki $2.50.
ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20e. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5
zvezkov za 75e. SANJSKE KNJIGE, velik«, 3Gc 8ENILIA, lie.
SITA, mala Hm do« tanka, 30c.
SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka,
po 20e. SPISJE, 15c.
SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25«. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20«. SREČOLOVEC, 20c.
Compegiiie Generale Traosatlantip
(Francoska parobrodna družba.)
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva torn, kakor potujočim rojakom, priporo-| čam avojo moderno gostilno, pod imenon ' "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eder največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno s veže pivo, naj bolj-V? vrete whiskey, kakor naravnega domi cr.pravijenega vina in dobre t-mcxlke. Na razpolago imam čez 2o urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tndi rojake m stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset se priporočam adani
Božo Gojsovlč, Jahcstuvn, Pa,
I1REKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAfe
Poštni parniki ao:]
JOM> VENZUU, 1017 E. 62tid Street. N. E., Cleveland, Ohio izdeloval c kranjskih in nemških^
h A k M O (NI K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizko, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $4.1. Plošče so iz naj bul jšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz a.uniinja, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $40 do $«0.
'La Pro.ence" na dva vijaka.........
'La Savoie" „ „ „ .......
'La Lorraine" „ „ ,f .......
!,La Touraine" , „ „ .......
'La Bretaenc".....................
' ~La. Gasgogne".....................
.........1»,200 ton, 30,000 konjskih me?
.........12,im)0 „ 25,000
.........12,'DOG „ 25,i»00
.........1<M>00 „ 12,. OO
......... h,<hh) tt i»,uoi> jt
8,ooo „ 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, HEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
?arniki ©dpi nje jo od sedaj naprej vedno ©1» četrtkih ob 10. ur iopolurine iz pri»tanižta št. 4 : North Kiver, ob Morton St., N. V.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
*LA TOURAINE La Gascogne *LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA SAYOIE
27. »v?. i.)0S la 1'ROVENCE 3. sept. 1908. I.A LORRAINE 10. sept. 1908.*LA TOURAINE 17. sept. 1908 *LA SAVOIE 24. sopt. 1908.- I.A PROVENCE
1. okt.	1908.
8. okt.	1908.
15. okt.	1908.
22. okt.	1908.
29. okt.	1908.
POSEBNA PLOVITVA.
Parnik FLORIDE odpluje dne 29. avgusta 1908. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo kabine II. razreda!
C«na dragega razreda do Havre: #55.06 in riija.
Priporoča rojakom tvoja izvmim VINA, ktera v kakovosti nadkn!;-jejo vsa druga ameriška vin«.
Radeče vino (Concord) prr-d*;*-po 50 eentov galono; belo vin» ■ ( • tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA V NO JE 60 GALON.
BRINJEVEO, za kterega sem ir. portiral brinje iz Kranjske, \tijt ^ i steklenic sedaj $13.00. TROFLtfC 1 VEO $2.50 galunu. DROŽNlii galona. — Naj man je posode lh L+i nje so *y2 galone.
Naročilom je priložiti denax.
Za obila naročila se priponi* JOHN KRAKER.
Euclid. Ost«
?«<ttttL* ',<*-ZO( iMMiftoVift -malt	i	;.j.f r
'{vyic	Kozminski, ^.imu ^t,, ... ,
71 lieav>orn St.. vhlcnao. . 1 Telefon 246.	H
f Frank Petkovšek
g 720 Market Street,	Waukegan, 111.
-ac	priporoča rojnkf-m s v d)*
J SALOON, ^
■g v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ^ ima na razpolago fine smodke.
j| Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; T
j| zvezi je z ]VIr. Frank Sakserjein v New* Yorku.
ROJAKI, TAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA,*' NAJVEČJI Dl NAJCENEJŠI DNEVNIKI
ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- j STANLEY V AFRIKI, 20c.
00 10e-	| STEZOSLEDEC, 20c.
ANDREJ HOFER 20c.	j STOLETNA PRATIKA, 60c.
AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90e., STO PRIPOVEDK, 20c.
nevez. 70c. BELG RAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. LOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35e. BURSKA VOJSKA 30c. j CERKVICA NA SKA TJ, 15e-CESAR FRAN JOSIP, 20«. j CESARICA ELIZABETA, 15c. j CIGANOVA OSVETA, 20c. i CVETINA BOROGRAJSKA, 20«. ! CVETKE, 20c.	T3 -
i C AS JE ZLATO, 20e. ; - '5 a* . [ DAMA S KAMFJJAMT, $1.00. DARINKA, MALA CRNOGORKA, i 20c.
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c.	^
DOMA IN NA TUJEM, 20e.
DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20c.
ENO LETO MED INDIJANCI, Sle.
ERAZEM PRED JAMSKI, 15c. ERI, 20e.
EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40c.
GODCEVSKI KATEKIZEM. 20c. GOLOBCEK IN KANARČEK, 15c. GOZEK>VNXK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. HTRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 20c. IZ AN AMI, mala Japonka, 20e. IZDAJALCA DOMOVINE, 20c. IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20e. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAROMIL, 20c.
JURČIČEVI SP1BI, 11 iveAov,
umetno vezano, vsak zve—k 0100. KAKO JE IZOINTL GOZD, 90e. KAKO POSTANEMO STARI, #e. KAR BOG STORI JB VOT PBAV,
STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. ; SVETA NOC, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po I 20c.
j, ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. t ŠTIRI POVESTI, 20c. I TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOC, 61 zvezkov,
TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c.
V	DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK P RIP OVES TI, 20c.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20a. VOHUN, 80c.
VKTOMIROV PRSTAN, 20c.
V	ZARJI MLADOSTI, 20«. WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki $1.00. ZLATA VAS, 25« ZLATOROG, $1.21 ZMAJ IZ BOSNE, 60«. Z OGNJEM IN MEČEM, $2^0. ŽALOST IN VESELJE, 45c.
ZEMLJEVIDI
ZEMLJEVID AVSTRJO - OGRSKE
veliki 25c., mali 10c. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR-ZAV, 25c.
|?'-J|i|f mVPnnpiBnqwui.iOTi ■ i- ^ * ■nv
t Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicapi, lil., kakor tudi rojakom po Žjed. državah, i. da sem otvoril novo urejeni
i saloon nri "Triglavu",
572 Blue Island Ave.. Chicago, 111.
kjer točim pristno uleiano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, 111.
t A mflltiinflillliiMiifliiiii'iili 1
■dtlil'Ullill'i
! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,16o.025-00[kro n.
Varnostni zakladi sklepom 1907. čez
114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron«
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
reglstr. zadruga z; neom. zavezo
▼ LJUBLJANI,	Kongresni trg št. 15,
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
4
3 01 4
0
OPOMBA. Hi poitni MhnM «M
RAXGLEDHIOB. Kranjska narodna, noža, ljubljanske in dragih mest na Kranjakem, itwyoiike in raznih meat Amerike, e cvetlicami m hsmoristične po 3e., dneat SOe. Baszte svete podobe, konai fea. dneat Me. Ave Maria, 10c. AHnun mesta New Tod ■ slikami mesta 40e.
h irfMJ *
k Ntrtu J» |ri

NA PRODAJ
NARAVNAi CALiPCRMJSKALVi^
Dobro črno in belo vino od ?5 i' 46 eentov galona.
Staro belo ali črno vino 50 cenir-galona.
Eeesling 55 centov galona. Kdor knpi manj kakor 28 galo vina, mora sam posodo plačati. Drošnik po $2.50 galona. Slivovi ca po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN" JAK&E, Crockett, Contra Costa Co., CaL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom v Black Diamood, Waah.. in bližnjih mestih, kakor: Ravens dale, Ronton, Mackay, Taylor if Enomclaw, Wash., oriooroiamo ma iega zastopnika:
Mr. QREGOR PORElfTA. P. O. Bok 7$1, Black Diamond. Waal:
Dotttnlk je pooblaKen pobirati a* roinino aa "Olaa Naroda" la je * ▼ ithL
CO.
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K.;4-75. tPo 4Y^^o naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po in za 3 leta preje nego naložen po 4^.
Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico.
Pošiljat,ve za Zied. države posreduje'-tvrdka FR. SAK8EB CO., 109 Greenwich St., New York.
p e
N
O
T S
S
•H rt
Upravni svet.
! Zvišanje obrestne mere. 1
7
MARKO KOFALT,
249|So. Front SL, STEELTON,
Pnporoča se Slovencem in Hrvatom * Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spada jočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodoe listke za v star} krai za vse b< ljše parnik- in parobrodoe oroge ter pošiljam denarje v staro domovine po najnižji ceni.
Mr. Marko iCofalt: je naS zastopnik za vse posle in ga sv- ^ takom toplo priporočamo
PRANK SAKSBR CO.
j