Naročnina mamino 19 Din, aa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Dia Uredniltve je v Kopitarjevi aLfa/DI Telefoni »red nt itv« i daevaa alniba Ml — aočsa »H, t»4 la MM Uhaja veek das sjatraj, razen ponedeljka tn dneva po praznika ček. račun: Ljubljana it I0.6S0 in 10.349 za inseratei Sarajevo itv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2993 K ofenzivi nemške diplomacije Marsikaj smo v povojni dobi od strani Nemčije doživeli, samo tega še ne, da bi bila podvizela na mednarodno političnem polju kakšno široko zasnovano diplomatično inicijativo. Borila se je proti mirovnim pogodbam, ki so jo utesnjevale, in vsa njena diplomacija je obstojala v tem, da je v svoji borbi skušala zbrati okrog sebe vse islotako nezadovoljne države, brest ozira na kakšno višje etično merilo, ter jih v raztreseni fronti pošiljati proti steni mirovnih pogodb, ki so jo obdajale. Našli smo jo v čudnih naročjih. Skupaj z boljševiki, ki so jo na tihem s svojimi celicami podmitiirali. ' upaj z Italijo, ki so jo par let poprej hoteli mandrati v imenu kulture. Skupaj z Avstrijo, ji danes ne priznavajo pravice do obstoja. Vase obrnjena in jezna na vso okolico je predla črne misli o maščevanju. Ko pa je naenkrat njena notranja obnovitvena moč eksplodirala in presenetila veliko večino evropskih državnikov, ki so živeli v po- £ E? grešenih iluzijah, da se nemški nairod še desetletja ne bo rešil iz bube, v katero ga je povezal pora/, v svetovni vojni, smo z radovedno- stjo pričakovali, kaj se bo zgodilo. Če se bo zadovoljila s tem bobnečim čuvsitvenim uspehom, a bo ostala še nadalje zaklenjena v svojem plemenskem paradižu, huda na ves ostali svet in računajoč samo, kako bi si ga mogla podvreči z golo silo, ali bo pokazala, poučena po prestalih preizkušnjah, dobro voljo, da se udeleži iinicijativno organizacije mednarodnega življenja. Prvi dve leti na>rodnosocialističnega iežima nam v tem pogledu nista nudili Bog ve koliko utehe. Hitlerjevska diplomacija je ostala v de-fenzivi proti niinogobrojnim diplomatskim načrtom, ki so se kakor mreže dvigali od vseh strani in padali na Nemčijo, da jo ujamejo. Načrt pakta štirih velesil, ki so ga vrgli iz Rima. Načrt vzhodnega pakta, ki sta ga vrgla hkrati francoski in sovjetski ribič. Načrt podonavskega pakta, ki je prihajal iz Rima in iz Pariza. Načrt letalskega pakta, ki je padel na Nemčijo obenem iz Londona in iz Pariza. Načrt vseevropskega nenapadalnega pakta, ki pa je vihtela zopet francoska diplomacija. Nemška diplomacija, ki bistva vseh teh načrtov morda ni vedno doumela, a se jih je instinktivno bala, je imela le to izbero, da je neprestano ponavljala svoj: ne! in ne! in ne! Toda kakor hitro je odklonila enega, se je pojavila nad njo že druga mreža, dokler do preteklega marca obnova nemške vojske tej igri ni napravila brutalnega konca. Zopet smo pričakovali, če se bo Nemčija zadovoljila, da je mogla z udarcem po mizi odgnati vse te agente s pakti, ali če bo izkoristila priložnost, da vrže po Evropi svojo lastno mrežo in prisili svoje politične nasprotnike k neljubemu poslu, da se branijo. Tokrat nas je nemška vlada presenetila, kajti komaj so odzveneli po svetil trpki odmevi njene vojaške obnove, je nastopila na po-zorišču tudi že nemška diplomacija. Najprej bombardiranje nasprotnih postojank s težkimi topovi: milijonska stoječa vojska, tretjina angleškega brodovja, enakost z angleškim letalskim brodovjem, strategične ceste itd., takoj za tem pa naskok diplomacije, ki je izdala široko zasnovan napadalni načrt, ki se trenutno nahaja v polnem razmahu. Bilo bi krivo, če bi si prikrivali dejstvo nemške diplomatske ofenzive, ki ima v svojih zasnovah mnogo privlačnega in je pribigodena današnjemu psihološkemu razpoloženju v f'y-ropi. Ljudje se boje vojne: Nemčija ponuja vsestransko mir in je pripravljena mir zaščitili t dvostranskimi nenapadalnini pogodbami. Mali narodi se prerivajo v velikanskih gospt-darskih težavah, ker svojega blago ne morejo prodajati in nimajo denarja, da bi si nabavili gospodarskih potrebščin: nemški diplomalje nosijo s seboj širokogrudne tržne ponudbe, .aj 70 milijonski nemški narod lahko ves živež na evropskem vzhodu pokupi in industrijske izdelke v ceneno zameno ponudb Kulturna Fvropa čuti, da ji grozi največja nevarnost od firani boljševikov, naj ei nadevajo še tako miroljubne maske: Nemčija «e javno predstavlja kot prvi pobornik proti boljševizmu, kot vodnik obrambe stare evro;»»ke kulture proti ra/.ru-ševalni.m nakanam mednarodnega marksizma. Anglija se najbolj boj; letalskin napadov ni svoje otočje, ker ima polno skrbi po vtem svojem svetovnem imperiju: nemška diplomacija ji ponuja letalski sporazum, da bo lahko mirna in se bo posvetila imperiju. Nemško diplomatsko ofenzivo občutimo na vseh imenovanih frontah: 1. Kot izrazito proti-boljševiška država je napadla v Parizu in v Londonu frameosko-sovjetski sporazum, ki da je onemogočil svobodno poslovanje lokarnske pogodbe, ker izpostavlja nemško-francosko mejo, za katero jamčita v lokarnski pogodbi po-eg Francije in Nemčije tndi Anglija in Italija, kapricam sovjetske diržave. 2. Kot izrazito in- i Italijanska polemika z Anglijo glede Abesinije Abesinija pod zaščito - Anglije Italija* Govore naj lopovi! - Aflglff O S Abesinijo naše interesno območjel dus+rijska država je napadila vse dosedanje politične skupine v Podonavju in na »Balkanu, ki navzlic vsemu na gospodarskem polju malim državam niso prinesle nikakih olajšav in ni izgleda, da bi jih prinesle v bodoče, ter jkn ponuja svoj obsežni živilski trg ter svoje avtoritarni disciplini {»odvržene bamčne kredite. 3. Kot podonavska država je nasproti dosedanjim izključno političnim rešitvam postavila svoj lastni podonavski načrt, ki vodi računa tudi o gospodarskih potrebah in kulturnih vrednotah. Če bi nas vprašali, kakšen je v določenih obrisih načrt, za katerega se je Nemčija sedaj pognala v diplomatično borbo, bi bili v zadregi, ker še ni bil konkretno objavljen, niti se ni še zgostil na vseh frontah. Toda daleč od resnice ne bomo, če z ozirom na zadnje politične dogodke, od Hitlerjevega velikega političnega govora pa do Mussolinija, Gombosa, Schuschmgga in Edena, ki so mu odgovorili v zboru, kot da bi bili med seboj domenjeni, izrečemo smelo trditev, da si je Nemčija stavila flolmpo, da Evropo raiskolje od nv »tna j u ga z blokom, ki bi ga s tihim blagoslovom Anglije tneriie sledeče držav«: Nemčija, Poljska. Av- Zgodilo se je, kar je bilo pričakovati: dve majhni praski na abesinsko-eritrejski in na abe-sinsko-8om»lijski meji med četami oboroženih abesinskih plemen na eni in domačinskimi vojaki v službi Italije na drugi strani, v katerih je padlo kakšnih 30 Abesincev, ki so pustili na licu mesta tudi par tisoč glav goveda, sta dali italijanskemu časopisju povod, da izjavlja: „Nobenih pogajanj več!" V Rimu pravijo, ta dva napada, ki sta se zgodila neposredno pred sklicanjem poravnalne komisije zaradi ualualskega incidenta, ki se v smislu sklepa Zveze narodov sestane v četrtek v Milanu, dokazujeta, kako so vsa pogajanja brezpredmetna in nekoristna in vnaprej zagotavljajo, da se bo milanska komisija razšla brez rezultata. cOiornale d' Italia», ki nadaljuje najostrejšo polemiko z angleško javnostjo, obtožuje Anglijo, da je ona kriva, če Abesinija s svojim oboroževanjem in agresivnostjo onemogočuje vsako spravo. Italijanski list spominja Anglijo, kako da je na oboroževanje Nemčije v zraku, ki na sebi ne predstavlja nobene ofenzive proti Britaniji, odgovorila s tem, da je podvojila svojo letalsko armado. Spominja jo tudi na to, da se ni, ko se je prepričala, da mora Južno Afriko, ki daje zlato in diamante, vključiti v svoj imperij, pomišljala poslati svojo armado na Bure, dočim Italiji sedaj priporoča advokate in spravne komisije. Toda — tako zaključuje «Giornale d' Italia» — „Na topove se odgovori s topovi!'4 Takšno je torej razpoloženje v Italiji, tako da ni absolutno nobenega dvoma več, da bo italijanska armada, zbrana v vzhodni Afriki, udarila na Abesinijo, kakor hitro pride za to pripraven trenutek. Drugo vprašanje pa je, kaj bo storila Anglija. V Rimu so slejkoprej prepričani, da se Angleži samo razburjajo in da hočejo Italijo ostrašiti, da ne bi začela abesinske ekspedicije. Toda to mnenje se zdi nekoliko . preveč optimistično, zakaj teiko si je misliti, da bi se angleška vlada, ki še je z vsem svojim moralnim prestižem zavzela za miren kompromis v abesinskem vprašanju, umaknila v popolno zatišje, kakor hitro bi začele italijanske čete prodirati v Abesinijo. Najmanj, kar se sme od angleške vlade z vso gotovostjo pričakovati, je to, da bo v takem primeru zaščitila v Abesiniji svoje interese. Pravkar so podpisali v Kairu sporazum med egiptovsko, sudansko (anglo-egip-tovsko) in abesinsko vlado glede Tonskega jezera. Visokogorje je nedotakljivo V tem sporazumu je rečeno, da imata egiptovska in sudanska vlada polno moč, da zgradita ob tem jezeru ogromne zajezilno in regulativne naprave, ki bodo služile za namakanje Sudana in Egipta. Zaradi tega je smatrati vso cono okoli tega jezera za angleško interesno območje v sporazumu z abesinsko vlado. Dela prevzame ameriška tvrdka White Engineering Corporation. Egiptovska vlada je Abesincem že izplačala veliko predplačilo na celotno vsoto koncesije. Ta pogajanja so se vlekla že leta in leta, so pa bila zaključena ravno v sedanjem momentu vprav zaradi italijanskih vojnih priprav v vzhodni Afriki. Abesinska vlada je na ta način dobila milijardno vsoto, ki jo rabi za svoje oboroževanje, obenem pa je na ta način dosegla prikrito britansko varuštvo r coni Tanskega jezera, ki predstavlja osrčje Abesinije. Egiptovska vlada bo tudi plačevala ameriško družbo, čeprav je ta dobila koncesijo za delo oficielno od abesin- skega cesarja. Vse to jasno dokazuje, da Anglija nikakor in sa nobeno eeno ne bo dopustila, da bi kakšna druga velesila zavladala temu teritoriju, ki je ogromne važnosti sa ves Sudan in Egipt Abesinija prosi Anglijo, da za 25 let prevzame nad njo protektorat 80 pa še drugi mnogoštevilni dokazi, da Anglija ščiti Abesinijo. Tako n. pr. so abesinske čete ob vsej meji nasproti italijanskim kolonijam izkopale ogromne luknje, ki naj preprečijo prodiranje italijanskih avtokolon. Ta dela vodijo angleški privatni inženjerji. Nadalje se t Addis Abebi govori, da »e med Abesinijo in Anglijo vršijo na predlog Abesinije pogajanja, naj bi Anglija prevzela naravnost protektorat nad Abesinijo za dobo 25 let Abesinska vlada je sicer to govorico demantirala, vendar se pa trdovratno vzdržuje. Italijani zamerijo Angležem tudi, da abesinske ranjence zdravijo angleški zdravniki. Najbolj pa govori dejstvo, da se sedaj, ko začenja Francija delati Abesincem glede prevoza vojnega materijala težave v francoskem pristanišču Džibutiju, orožje v Abesinijo po- najvef uvaia skozi angleško Somalijo, in sicer ia angleškega Adena skozi angleško soinalijsko pristanišče Berbera v abesinsko mesto Džidžit, r katerem kar mrgoli angleških funkcionarjev, agentov in trgovcev. Kolone s orožjem se prevažajo na avtomobilih i angleško znstavo. Orožje se t Abesinijo uvaža tudi ii angleške kolonije Kenja pe Rudolfovein jezeru. V angleškem Kenyalandu Abesinija tudi nabira »ase vojake. To so seveda stvari, ki silno razburjajo Italijo. Vsa Anglija na strani Abesinije Zelo važno je tudi, da agitacija proti italijanski ekspediciji v Abesinijo izhaja v prvi vrsti is angleške delavske stranke, ki bo pri prihodnjih volitvah zmagala. Znano jc, da lord Eden zavzema protiitalijansko stališče tudi zato, ker ob spremembi režima r Angliji računa na to, da bo na-sledoval Simona. Sicer pa sta proti italijanski ekspediciji tudi konservativna in liberalna stranka: konservativna zato, ker ji prija misel abesinskega protektorata, liberalna pa, ker je od nekdaj na sprotnica italijanskega fašističnega režima. Po dveh dneh vladanja Bouisson padel 2 glasa manjšine Pariz, 4. jun. c. Seja parlamenta ae je nadaljevala po seji finančnega odbora. Po poročilu poročevalca tega odbora je predsednik vlade zahteval glasovanje o pooblastitvenem zakonu. Glasovanj; je za vlado izpadlo tragično. Vlada je propadla z dvema glasovoma manjšine. Za vlado je glasovalo 262 poslancev, proti pa 264. Vlada je takoj odstopila. Usodne ure Pariz, 4. jun. c. Nova francoska vlada se je danes predstavila parlamentu. Na dopoldanski seji je izdelala vladno deklaracijo, ki je zelo kratka, nato pa je soglasno sprejela isti pooblastilni zakon, kot ga je od parlamenta zahtevala Flandinova vlada. Sejo je otvoril podpredsednik parlamenta, nakar je Fernand Bouisson prečital vladno izjavo. Glavni smisel vladne izjave je zajet v tem-le stavku vladne deklaracije: »Gre za to, da nam za nekaj časa odstopite vaše pravice, zato, da vam ohranimo demokracijo, ki vas j« poslala semkaj.« Vladna izjava je bila sprejeta zelo dobro od vseh skupin parlamenta, razen od enega dela radikalov in pa od komunistov, socialistov in neosocialistov. Takoj nato je predsednik seje izjavil, da ie dobil od komunističnih, socialističnih in neosocialističnih poslancev več interpelacij glede pooblastilnega zakona in o sestavi vlade. Predsednik vlade Bouisson se je takoj dvignil in izjavil, da zahteva, da se interpelacije odlože. Zahteva, da se takoj glasuje o vladni izjavi, in stavlja za to vprašanje zaupnice. V kratkem govoru je nato Leon Blum v imenu opozicije zahteval, da se takoj začne debata o interpelacijah. Njemu je zopet kratko odgovarjal Fernand Bouisson in zahteval takojšnji prehod k glasovanju o zaupnici. Glasovanje se je nato takoj začelo in je vlada pri tem glasovanju odnesla prvi znatnejši usf>eh. Dobila je zaupnico s 390 glasovi, proti pa je glasovalo 192 poslancev. Komunisti v praksi Čudna sovjetska uredba o plačah „Enahost proletareev" - toda plače po pridnosti in sposobnosti Moskva, 4. jun. SE. Svet sovjetskih komisarjev je zopet sprejel sklep, ki je v kričečem nasprotju s komunističnim načelom »enakih plač za ves proletarijat«. Pod predsedstvom komisarja Cubarja je že mesec dni deloval poseben odbor na proučavanju mezdnih razmer v trgovskih podjetjih, zasebnih in državnih. Komisija je prišla do zaključka, da je treba trgovske nameščence plačevati ne po splošnem izenačenem kopitu, marveč po količniku blagovne izmenjave. Svet sovjetskih komisarjev je predlog sprejel in naročil Čubarjevemu odboru, naj izdela načrt zakona po sledečih smernicah: »Pri določevanju plač vseh v trgovini zaposlenih delavcev in nameščencev se je treba v prvi vrsti ozirati na količnik prodanega blaga. Posebno tisti del plače, ki se nanaša na prodajo blaga in na prodano blago, je treba izdatno zvišati. Sistem nagrad, ki naj se smatrajo kot del delavske plače, je treba močno razširiti in premije zvišati.« Izvestja pišejo k temu, da je pasivni od-trgovskin nastavljeneev bil že tako hud, Por da je grozil popoln zastoj trgovine. Sovjetska vlada je bila potemtakem prisiljena, da uvede sistem nagrad, ki se določa po množini prodanega blaga in tudi po spretnosti prodajalca samega. Delavec bo danes soudeležen pri izkupičku prodanega blaga, to se pravi z drugimi besedami, da je tudi v trgovinski panogi doživelo »enakostno plačilno načelo« komunizma popolen polom in da se sovjetsko gospodarstvo po pritisku izkušenj vrača nazaj k »meščanskemu načinu določanja plač«, ki se ravno ozira na kakovost osebnega dela in na kvalifikacije delavca. etrija, Madjarska, Italija s sodelovanjem še nekaterih dragih malih držav v Podonavju in na Balkanu. Angliji bi bila takšna rešitev všeč, ker ustvarja najmočnejši jez proti boljševikom, Italiji tudi, ker bi jo z gotovimi jamstvi glede Avstrije osvobodila Evrope ravno sedaj, ko se namerava zaposliti v Afriki, mnogim malim državam, ki so bile zadnja leta nekoliko zanemarjene v gospodarskem oziru od svojih velikih zaveznikov in ki o boljševikih ne marajo slišati, pa koncem koncev tudi, kot alternativa, 1-; :... i...ii,. m__---1___—ii----1. — Al J "v m.ijau txv in, . uuiagcuiijc !"r" donavske konference je znamenje, da njen »motno od Pariza m. Kima zasnovani dnevni red izpodriva d.rugi, nemški načrt, kot objekt nemške politične ofenzive. Končno je lepo, da se je Nemčija začela uderstvova/ti na mednarodnem polju Upajmo, da bo tudi koristno. V zaslugo ji bomo šteli, če uitrdi protiboljševiško obzidje, če pomaga zavoženim gospodarstvom iz močvirja. Če bomo pa opazili druge na/mene, ji bomo šteli tudi v zaslugo, ker bo pomagala, da se v skupni nevarnosti še bolj strnejo tisti nairodi, ki jim je kri, prelita v svetovni vojni, prinesla narodno Nemško dipioiiiaitivUiG ©t r n i,\ t *> ■ it*, ic treba zasledovati z razumom, brez čuvstev, ki mnogokrat svoboden raagiied ovirajo. Pooblastilni zakon Po glasovanju pa je na tribuno zopet stopil predsednik vlade in predložil svoj pooblastilni zakon, za katerega je zahteval razpravo s pospešenim postopkom. Sedaj šele se je začela prava borba za obstoj vlade. Položaj za vlado se je nenadoma zelo poslabšal, in sicer predvsem v finančnem odboru parlamenta in pa v klubu radikalnih poslancev. Seja finančnega odbora je trajala nad dve uri in je vlada komaj odnesla večino. V finančnem odboru je bil jx>oblastilni zakon sprejet z 19 proti 18 glasovom. Vlada je dobila torej samo en glas večine. Štirje člani odbora pa so se vzdržali glasovanja. Ta pičla zmaga vlade v odboru je vzbudila precejšnje razburjenje. To razburjenje pa se je predvsem preneslo na radikalni klub, ki zaseda danes že ves dan. Velik del radikalov se še zmeraj upira proti temu, da bi sprejel pooblastilni zakon. Herriot ni mogel prepričati kluba o nujnosti, da je treba sprejeti pooblastilni zakon. Silno razjarjen je nato nenadoma zapustil klub in v sveti jezi je izjavil časnikarjem, da odlaga predsedstvo radikalne stranke. Toda njegovi prijatelji iz kluba so tekli za njim in ga rotili, naj se vrne nazaj v klub. Herriot se je res dal prepro-siti in se vrnil v klub, kjer je preklical odstop s predsedstva stranke. Borba v klubu pa še vedno traja tn še ni gotovo, da bo Herriot z obrambo vlade zmagal. Kaj je nameraval Caillaux? Pariz. 4. jun. b. Četudi nova Bouisson-Callau*-jeva vlada še ni dobila od zbornice zahtevanih pooblastil, je vendar že pričela s finančno diktaturo, kar je vsekakor iznenadenje v zgodovini tretje republike. To je dokaz, da se tako vlada, kakor parlament nahajata jxxi pritiskom dogodkov. Francoska demokracija se je dolgo upirala taki dinamiki, toda današnja doba zahteva hitre in odločne akcije. Caillaux hoče na temelju neomejenih pooblastil izvajati svoje finančne reforme. Sklenil je, da bo ta svoj načrt izpeljal do konca. Ves upravni aparat bodo prerešetali. Nepotrebno uradništvo bodo odpustili ali ujx>kojili. To je bilo doslej nemogoče, ker so bili temu nasprotni radikali, najmočnejša stranka, ki ji je bilo uradništvo najzvestejši volivec. Ta posel bo izvedel poseben odbor za varčevanje, ki je že pričel z delom. Drug odbor p« ima nalogo, da prepreči vsako nejx>šteno borzno špekulacijo, da nadzira vse vrednostne papirje, ki notirajo na francoski borzi. Nadalje se je Caillaux odločil, da prične z razgovori z Londonom in Washingtonorn. V jx>gledv tega vprašanja ni dosedaj zbornica ničesar sklenila, niti ni imela za to priložnosti, ker se bodo vsi ti ukrepi izvedli v dveh, treh dneh, nakar bo zbornica odšla domov do oktobra. V borznih krogih se pričakuje, da se bo takoj izvedbi ozdravitve proračuna razpisalo notranje posojilo na temelju zlate frankove paritete. Izgleda, da bo ta operacija zvezana s konvertiranjem rent. Vse te načrte namerava Caillaux izvesti do julija, jx>tem pa bo zapustil finančno ministrstvo in se umaknil kot minister za pravico kontrole nad vsemi gos|Xxlarskimi ministrstvi, kakor je bilo to zamišljeno že v pričetku se stave te vlade, finančno ministrstvo f>a bo vodil senator Abbel Gardey. Stavke grozijo v Ameriki Newyork, 4. jun. b. Za 16. junija pričakujejo splošne stavke. Radi tega so delodajalci vrgli v svet, da gre pri tem za komunistični poskus, radi česar se obračajo na državno pomoč. Računajo, da bi prišlo do krvavih neredov, če bi se vladni aparat vmešal. Dokler so bilo v veljavi Roosevel-tove naredbe gospodarskega značaja, ni bila pomoč državne oblasti nikoli potrebna. Sedaj bi lahko prišlo ob priliki stavke do presenečenj radi spora s policijo in vojaki. Rudniški lastniki so ukrenili vse, da ne bi rudarji poškodovali rudniških naprav. Rudarji se pripravljajoča bi^ob ugodnem trenutna ZHHedli rudnike, odkoder bi vodili borbo s policijo in vojaštvom, ki bi jim t rove ne moglo alediti, niti se tam znajti. Abesinija se je branila tisoč let \ Iz notranje politike V londonskem »The Economiet« s dne 18. maja objavlja nepodpisani poznavalec Abesinije sledeče silno zanimive misli k vprašanju ttalijansko-abe-slnskega spora: Abesinija je »dežela belih ljudi«, mnogo bolj kot pa angleška kolonija Kenija. Mi vemo, kako privlačno je Kenijsko gorovje za naš angleški okus in za one, ki so se tam okrog potepali. Tudi domačinom vedno lebdi pred očmi to čudno gorovje, ki je vremensko tako različno od žarečega tropskega ozemlja. Bell možje od daleč so vsikdar le hoteli prodreti v te visoke planjave, ki jih režejo strma pobočja. Beli ljudje so bili vedno presenečeni, ko so sredi tropične divjine naenkrat odkrili otoke svežega hladu, kjer bi tudi belemu človeku bilo mogoče živeti in ustanavljati družine. Stoletja nazaj že gredo ti poskusi belih ljudi, da bi prodrli v to hladno gorovje. Cisto naravno je torej, da tudi Italijani, ki se sedaj pečejo na od suše razpokanih bregovih Rdečega morja in v Somaliji, čisto naravno je, pravim, če jim je prišla želja, želja vseh belih mož, da bi zasedli abesinsko gorovje. Nič m čudno, da za njim hrepenijo s tolikim hrepenenjem. Abesinija je poželjiva dežela in Italija je preob-Ijudena zemlja, kjer vlada velika potreba po novih domovih, prav tako velika, kot je na Japonskem. Toda na nesrečo — za Italijo namreč — domačini Abesinije, ki bi jih bilo treba izgnati, preden je mogoče nastopiti njihovo dedščino, niso več tiste »sijajne črede Etijopcev«, tiste črede siromašnih Pampu črncev brez vsake pomoči, ki so pasli ovce in koze po pokrajinah, kjer angl. in italijanski kolonisti sedaj pridelujejo svoje pridelke. Italijani niso prvi beli ljudje, ki so se spravili nad Abesinijo. Severna konica Abesinije zre lepo tja na Rdeče morje in onstran morja leži planjava Arabije, ki je zibelka belih ljudi semitskega poko-lenja. Semitski beli ljudje so svoje dni od arabskih obali sem preiskovali Abesinijo in Jo zasedli še pred začetkom Kristusove dobe. In od takrat, skozi dva tisoč let so ti beli semitski zmagovalci držali Abesinijo nasproti vsem, ki so hoteli priti pozneje. To so novi Etijopci — prav nič podobni onim v Somaliji — s katerimi bodo morali Italijani sedaj — v drugič že — sklepati načune. Prvi poskus Italijanov »priti do zaključkov z Etijopci kateri razpravljamo v uvodniku, piše pariški »Echo de Pariš« sledeče: Pariz, 4. jun. SE. Pertinax objavlja v »Eeho de Pariš« nove podatke o nemški ofenzivi proti lokarnskim pogodbam. Te dni je nemška vlada poslala, piše Pertinax, dve dolgi noti v Pariz in v Rim, v katerih protestira proti franeosko-ruski pogodbi iz razlogov, da je naperjena proti lokarnski pogodbi, s katero Nemčija, Francija, Italija in Anglija jamčijo za nedotakljivost fran-cosko-nemške meje. Na podlagi te pogodbe sta si Francija in Nemčija medsebo.ino prepovedali vsako vojno. Odkar pa je Francija sklenila s sovjeti znano pogodbo, je lahko mogoče, da Rusija izzove kakšen konflikt z Nemčijo, nakar bi morala Francija takoj nn porenski meji napasti Nemčijo. Tako Nem čija! Pertinax pristavlja, da je nemška ofenziva proti lokarnskim pogodbam, kakor sploh njena sedanja vseevropska ofenziva, dokazala, da ima Nemčija samo en eilj: sporazumeti se posebej z Anglijo in Italijo ter Francijo nkleniti v prisiljeno nevtralnost, ki bi jo jamčile še Anglija in Italija, tako da bi imela Nemčija popolnoma svobodne roke, da nekega dne podere sovjetsko Rusijo. Nemčija pravi vedno: »Dajte nam svobodo na evropskem vzhodn ln pustila vas hom pri miru na zapadu!« To ie poglavitni cilj sedanje nemške diplomafiene ofenzive. Nemški državni kancler je sprejel mnogo pobude za svoj napad od Anglije in Italije, ki sta obe njegov govor tako dobrohotno sprejeli. Nemčija dane« tndi si v®ž pripravljena sklepati dvostranskih pnjrndh z vnemi »vn. jltnf sosedami, odkar obstoja francosko-sovjetski sporazum, ki ga je raaširil ie spo- razum med sovjeti in, Češkoslovaško. Po tem žebljn sedaj Nemčija tolče. Pri tem pa je vsakomur jasno, da hoče Nemčija najti vsaj neki navidezno upravičeni razlog, da bo mogla odpovedati še tisti del mirovne pogodbe, ki ji nalaga,, da mora biti obmejni pas v Porenju do Rena demobiliziran in brez vseh vojaških naprav. To se bo zgodilo jefeeni, ako Francija s svojimi zavezniki te grozeče možnosti ne prepreči. Kaj Podonavje t Isti list pripoveduje tudi, da se možnost sestanka podonavske konference vedno bolj odmiČe. Mussolini je dobil od nemškega državnega kanclerja neke pomirjevalne ponudbe glede Avstrije. Kakšne so te ponudbe, nikdo ne ve. Bržkone gre za obljubo, da bo priznal Avstriji pravico do državne samostojnosti ln »e obvezal, da spoštuje Italijansko mejo tndi v primeru, da bi prišlo v Avstriji do notranjih sprememb v hltlerjev-skem smislu. Kakor hitro je Mussolini sprejel te ponudbe, se jc takoj ohladil glede nadaljnjih podonavskih pogajanj z Malo zvezo. Naenkrat se je pojavila nova črta v italijanski politiki: rimska vlada želi, da bi Re sestala z Malo zvezo samo v prisotnosti Madjarske in Avstrije. Ali je to pod vplivom predlogov, ki jih je prinesel v Rim nemški poslanik von Hassel? Cas je, da se francoska diplomacija zdrami, ker gre za interese Francije ln njenih zaveznikov! Goring ne pojde v Rim Rim, 4. jun. AA. Uradno demantirajo , troaf A a Ka nf*Arlaa^hi'Ir ni»« »Ira vrl n/ln na>al i • pi U3«o » uu«o uniPitu j Gorinff za svo.iepa sedanjega potovanja po južni Evropi obiskal Italijo. Narodna skupščina Belgrad, 4. jun, m. Današnja seja narodne skupščine je bila zelo" krfttikn. Na dnevnem redu je,bila samo Voutev članov verifikacijskega odbora. Ker opozicija ue sodeluje pri delu narodne skupščine. je bila predložena .saijio lista poslancev Jevtiecve liste z Drugišo Cvetkovi-eeim, bivšim ministrom, na čoln. Ijila je tudi »prejeta z aklamacijo. Od slovenskih poslancev so bili izvoljeni v ta odboir, kaikor smo že poročali, dr. Jančič in Mravlje kot člana, kot namestniki pa dir. Veble, dr. Šenirov, dr. Lovren-čič in d,r. Koce. Predsednik narodne skupščine je pozval vse člane verifikacijskega odbora, naj ae ipo seji takoj sestanejjov. goricah v Pečarovce; Friderika Šček iz Stepama v Loče; Lea Bizjak iz Žalne v Tržič; Ljudevit Burja iz Izlak v Krško. —. Ujx>kojeni so učitelji ir učiteljice: Helena Franke v Ljubljani, Helena Ravni-Ser v Framu, Breganl Pavla na Blanci, Ljudevit Si-janec v Razvanju, Tavčar Gizela v Domžalah, Anto-ntč Marija na Borovnici, Urbančič Alojzij v Dobu. Ambrnš Ana v Rušah, Cešarek Leopoldina v Kočevju, Erjavec Ljudmila v Ljubljani, Salberger Mihael v Mostah, Filipič Karel v Ferdrengu, Jarc Ma rija v HruŠlci. — L dekretom orosvetnep-a ministra je izstavljena na pošti Zagreb'I. Marija- Pšeničnik pomožna poštno-brzojavna uradnica na postnem uradu v Odžancih. Dr. Tomaž Furlan: in uspehi borbe z jetiko Pri vsem povdarjanju, da je jetika ozdrav-Ijiva, nam vendar manjka zdravilo, ki bi jetiko zdravilo, kot ozdravi n. pr. kinin malarijo ali pa z arzenom ozdravimo vse vidne |xijave sifilide. »Jetika je ozdravljiva«, geslo naše dobe čestokrat preveč povdarjamo prav zato, da razbijemo fatalično razpoloženje, kateremu je do zadnjega časa zapadalo vse in ni bilo nikogar, ki bi se temu razpoloženju postavil po robu. škrati .VjllV, »V J- J UJVVUV uu zopet pada in je doseglo na Danskem in zemekem najnižjo točko, preko katere Toda že opažamo prehod v drugo skrajnost, da se še včeraj tako strašni bolezni začne pripisovati pomembnost pomladanskega nahoda. Tako si sami pokvarimo pripravljenost za sodelovanje v široki ljudski organizaciji za pobijanje tuberkuloze, potem ko smo ljudi prepričali, da se jetike ni treba bati. Ne samo, da večina nima smisla ne volje za sodelovanje, da celo odvratna jim je — vsaj podzavestno — vsaka taka misel, nekoliko pač zato, ker jih protituiberkulozni pokret po zunanjem nastopu spominja na marsikak pokret, ki je že brezuspešno propadel. Ta nenaklonjenost se spremeni v trenotkn, ko se začuti ogroženost v samem sebi ali pri 6vojih najbližjih. Tedaj se vzbudi krik po zdravilu ki ga človeštvo v zahtevani obliki še ni iznašlo; nato sledi študij tuberkuloze v poljudnih izdajah, kar nesigurnost le še poveča, potem izpraševanje pri znancih, kako je bil ta ali oni bolan, nazadnje se vse nitke zapletejo, potreben je zdravnik, ki zapletenosti sicer ni v stanu razvozlati, pač pa vozel lahko preseka z mečem svoje osebnosti, ki je skrivnostna moč vsakega dobrega zdravnika. Toda človeku 20. stoletja ni do takih čudežnih ozdravitev, nega hoče kemično sestavljeno zdravilo, ki bi organizem očistilo zadnjega sovražnika. Tega zdravila danes nimamo in ga najbrž tudi jutri ne bomo imeli. Preostane nam edino pot omejitve okuženja, kakor si jo je izbrala borba s tuberkulozo, ki danes pred-etavHa mogočen ljudski pokret po vsem svetu. Sedaj me boste vprašali, ali ima ta način borbe izglede na zmago in kakšne težave se nam stavijo na pot? Na to lahiko odgovarjamo navajajoč izkustva naprednejših narodov. Najzanimivejše je vedeti, da pada število smrtnih obolenj za tuberkulozo samo od sebe. Najpreje je začelo to padanje na Angleškem, Nizozemskem in Danslcem, nato je prešlo v Nemčijo in se polagoma širi proti vzhodu in je prišlo tudi že k nam. Ravnotako je zanimivo, da je padanje smrtnih slučajev istodobno z odkritjem bacila tuberkuloze, nato nevzdržno pada do vojne, ko je zopet močno poskočilo, nato pa *lo na Danskem in Nizo-noče več iti. Čim se je rodilo spoznanje, da je tuberkuloza kužna bolezen, je borba proti njej začela sama od sebe v kulturnejših deželah, kmalu nato pa so države prevzele organizato-rično vodstvo s primerno zakonodajo. Toda vkljub temu, da je tuberkulozni bolnik že redka prikazen v naprednih državah, 6e ne posreči ono, kar ie bito izhodišče prizadevanj in na kar so bile stavljene vse nade: bacil jetike ni postal prav nič redkejši in ga moramo danes ravnotako kot pred 50 leti smatrati za povsod pričujočega, kajti poizkusi so nedvomno dokazali, da moramo vsakega 30-letnega v Eyropi smatrati za okuženega. Torej smo propadli v bistvenih predpogojih naše borbe. Zakaj pa potem vkljub temu padanje števila mrtvih? Ali je zbolšanje gmotnega stanja naš zaveznik ali pa kak drug biološki pogoj? Morda smo se znašli ravno v fazi padanja epidemije, kateri pa sledi po istih zakonih zopet porast? Ali imamo pričakovati v prihodnjih 50. letih enak preokret na slabo kot ga hoče kazati davica? Brezdvomno bi bilo preotroško gledanje, ako bi hoteli prav vse razložiti iz vidika »ku-žitve. Vsaka epidemija ima svoje sekularno gibanje, celo kuga in kolera, o kateri mislimo, da nam ne more več do živega, toliko bolj pa tuberkuloza — vekovita spremljevalka človeka. Morda je že pračloveku stiskal strah srce pred demoni, ki so mu pili kri iiz pljuč, ter ga polivali z nočnim znojem zavitega v medvedov kožuh. Gotovo pa je, da je že gospodarila v Egiptu — v najstarejši zibelki kulture, tudi je gotovo, da je v Cezarjevem Rimu vršila svoje delo prav tako kot v Mussolinijevem. Toda vkljub vsemji že omenjenemu 6nio prepričani, da se nam je posrečilo poseči v dosedaj še nemoteni sekularni potek epidemije tuberkuloze. Ta poseg ni prav nič drugega kot omejitev oku-žitve. Kako moremo to trditev zagovarjati? Poznane so nam otroške bolezni davica in oSpice, na katerih se odrasli človek le redko razbolL Za naše razmišljanje je posebno zanimiva davica, ker jo razmeroma le malo otrok dobi, zato moramo smatrati imuniteto odraslih kot imuniteto, ki pride sama po sebi z leti in ne kot v mladosti po bolezni pridobljeno imuniteto. Podobno je s tuberkulozo. Največja umrljivost pri tuberkulozi pade v čas od 15. do 30. leta. Ako se nam posreči ljudi obvarovati pred okužitvijo, dokler telesno ne dorastejo, smo jih obvarovali pred boleznijo, kajti kasnejše okužitve naletijo že na odporen organizem ter se ne primejo več. Vse te teorije niso zakoni. Pri živih stvareh skoraj ni mogoče postavljati zakonov, temveč le večjo ali manjšo verjetnost. Nova spoznanja v fiziki terjajo enako stališče. Tudi nov način zdravljenja obolelih prinaša svoj delež k padanju števila umrlih za tuberkulozo in sicer na dva načina: prvič, da obolele popolnoma ozdravi (vedno se to ne posreči) ter da napravi iz odiprto-tuberkuloznega zaprtega. Posebno v nordijskih državah pripisujejo zdravniškemu delu velik pomen pri nazadovanju umrljivosti za tuberkulozo; to so srečne dežele, kjer bolnemu ne manjka ne postelje ne zdravnika. Tako se nam posreči in se nam bo še bolj posrečilo, da je mladina — ko zraste v puberteto — še neokužena. Mlado, neodporno telo se krepi v zatišju, ko pa pride kužna nevihta, )e telesna odpornost mnogo močnejša kot pa e hud sovražnikov napad. Šolske preiskave nam nedvomno potrjujejo naše trditve. Letošnji protituberkulozni teden se vrši pod geslom: »Za zdravo mladino«. Kako je to geslo upravičeno, nam povedo gornja razmišljanja. Obenem smo pokazali tudi teoretično zapletenost celotnega vprašnja, čigar reševanje daje mnogo naravoslovskega zadovoljstva, ker nam daje ravno študij epidemije tuberkuloze historičen pogled v naravoslovju. H koncu naj pristavim še to, da je naloga, ki jo je prevzela borba s tuberkulozo, ravno tako vefika in ravno tako izraz 20. stoletja, kot naloga tehnike, ki ustvarja čuda in ki se ji bo morda posrečilo, da nas bo odrešila mnogih nujnosti, morda tudi meteoroloških, oa katere do danes še nima človek nikakršnega rnliva, ki izgledajo danes še prav tako usodne kot tuberkuloza pred 50. leti. Borba s tuberkulozo nosi vse značilnosti novega človeka. Ni gola slučajnost, da je najbolj razvita v politično najaktivnejših deželah: v Italiji, Nemčiji in Rusiji. To, kar ustvarjata danes Italija in Rusija na tem polju, je prav tako veliko, kot je grandiozna vsaka poteza izvirajoča iz kolektivnega duha. Bolezen prestaja biti zadeva posameznika, zato po postaja zadeva skupnosti. Delo okolu bolezni pa na ta način izgublja dosedanji humanitaren ali metafizičen karakter ter se prelevi v čisto nacionalno zadevo. Materialistični kolektivizem dobiva svojo življenjsko moč v Italiji in Nemčiji, v nacionalni ideji, iz katere raste čut skupnosti. Končno bo v Rusiji isti vzrok — ruski nacionalizem, le da je sedaj še prekrit in težje viden iz obilice drugih preozkih teorij, posebno zgolj ekonomskih. Pri nas doma smo v zastanku povsod, pa smo tudi tukaj. Resnično pogrešamo vse predpogoje za močan ljudski pokret, posebno pa pogrešamo tistega čuta o skupni usodi, ki ga Slovenci nismo dobro razvili niti z ozirom na sebe, še manj pa z ozirom na Hrvate in Srbe. Najboljše stoje pač Srbi, ki so na en sam poziv v »Politiki« zbrali za svojega študenta 70.000 Din za zdravljenje na Golniku. Isti, močno razviti čut za skupnost usode nam pri Srbih razodevajo njihove mnogoštevilne ustanove. Najobičajnejši ugovor proti širokemu ljudskemu pokretu je oni, da je borba s tuberkulozo zadeva države. Na prvi pogled je jasno, da je uigovor tolažba komodneža, ki hoče nujno delo prevaliti na druga ramena. Končno državo ne predstavljajo samo uradniki, temveč vsi državljani in njihova prosta volja biti v svoji državi. Najboljše je, da je ta prosta volja tudi aktivna ter se ne zgane samo na pritisk odredb »države«. Naloga države je le urejevati nekoordinirane sile s svojimi zakoni, kakor mora cerkev urejati različne religiozne pokrete in varovati skupnost pred kaosom. Zakoni, ki jih izdaja katerakoli oblast, ki niso vezani na katerikoli življenjski pokret, so vredni toliko kot inflacija papirnatega denarja. V naši domači zakonodaji imamo dovolj take inflacije. Ko bi bilo vse udejstveno, kar je zahtevano v naših zdravstvenih zakonih, bi imeli najvzornejše zdravstvo. Kdo dvomi, da ga nimamo? Ne mislim naštevati, koliko nam manjka postelj za tuberkulozne, tega pri nas nihče ne ve — koliko je potrebnih novih dispanzerjev, koliko naj prispevajo občine za delo proti tuberkulozi in koliko država, ker bi vse to naštevanje ne imelo nobenega haska, dokler nam tako občutno manjka zavest skupne usode. Vse, kar delamo danes, so le predpriprave za naš veliki čas, ki pride tako gotovo tudi za nas, kakor je prišel za druge. Takrat pa bo vsako delo laniko, prijetno in uspešno in vsak pritlikavec bo velik mož. Zdaj. U&Mspašemka^pakamfa,- vendar mora! pr! tem zapreti oči." „Saj vendar ne morem gledat! z ušesi ali pa z nosom I Sicer pa počakaj malo, ta vonj poznam, spominja me na poletje, na mlad smrekov gozd - zares čudovito. Pa menda ni.. „Vidi5, celo z zaprtimi očmi si uganila — fo je moje perilo, na katero sem tako ponosna. Prijeten vonj ima od Schichtovega terpen* tinovega mila. Odkar perem s tem milom« je perilo vedno prekrasno in lepo diSječe." «CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO ..in za namakanje Ženska hvala Prehrana oh evh. kongresu Posebni vlak: Dravograd— LiublianaL za evh. kongres Nekateri vprašujejo, zakaj ne bo vozil posebni vlak Dravograd—Ljubljana. Javljamo, da je treba za posebni vlak vsaj 400 udeležencev, za katere je treba karte naprej plačati. Ako imate iz Mežiške in iz Mislinjske doline toliko prijav, lahko dobite posebni vlak Dravograd—Celje—Ljubljana. Cena bi bila z železniško legitimacijo 43 Din tja in nazaj. Vlak bi vozil okrog 7 do pol 8 zjutraj dne 29. junija iz Dravograda ter bi obstal na vseh postajah Dravograd—Velenje. Prosimo gg. župnike, da takoj stopijo v stik z g. Sokličem iz Slovenj-gradca, ki nam bo potem javil, če bo dovolj udeležencev za posebni vlak. Ker imate v te kraje nazaj zelo neugodno zvezo z rednim vlakom in bi pri popoldanski procesiji ne mogli sodelovati, stojite vse, da zberete iz teh dveh dolin vsaj 400 prijavljencev. Poseben vlak bi vozil iz Ljubljane zvečer in bi bil okrog polnoči v Dravogradu. — Odbor za posebne vlake, Maribor, Koroška 5. Toča na Hrvatskem Hrvatsko Zagorje je v nedeljo zelo trpelo zaradi nevihte. Med nevihto je padala debela toča, ki je uničila še tiste vinograde, kolikor jih je pustila slana. Posebno prizadeti sta okolici mest Zlatarja in Križevcev. Tudi iz nekaterih bosanskih krajev, zlasti iz Dervente, poročajo o suhem ledu, to je o toči brez dežja, ki je padala na tamkajšnja polja. Toča je uničila vse posevke, zlasti pa nasade sliv. Prebivalstvo je skrajno obupano ter so oblasti že poslale nekaj koruze in drugega semena za naknadne posevke. Opozorilo nameščencem glede bivšega zavarovania v Italiji Po nettunskih konvencijah bodo prejemali naši državljani za tisto dobo zavarovanja, v kateri so bili po 1. januarju 1919 v službi na sedanjem italijanskem ozemlju, delno rento od italijanskega zavoda. Vprašanje pravic iz zavarovanja pred 1. januarjem 1919 pa še ni končno rešeno. Glede zavarovanja pred 1. januarjem 1919 je pa izšel kr. italijanski dekret, po katerem morajo zavarovanci ki imajo iz bivšega avstrijskega zavarovanja še pravico do rente ali njihovi svojci zahtevati invalidsko, starostno, vdovsko ali otroško rento, ostali zavarovanci pa povračilo premij po § 25. bivšega avstrijskega zakona o pokojninskem zavarovanju ali pa namesto njega pretvori-tev tega povračila v prostovoljno zavarovanje brez nadaljnjega vplačila premij. Sicer iz dekreta, zlasti glede na določila nettunskih konvencij, ni jasno razvidno, ali morajo od inozemcev prijaviti svoje zahtevke le tisti, ki imajo že pravico do rente, ali tudi ostali, in ali morajo staviti svoje zahteve le zavarovanci bivših nadomestnih zavodov ali pa tudi zavarovanci bivšega »Deželnega urada Občega pokojninskega zavoda v Trstu«, vendar pa svetujemo, da bo izključena vsaka škoda, vsem, ki so bili pred 1. januarjem 1919 v službi na sedajnem italijanskem ozemlju, da vlože najkasneje do 8. junija 1935 na naslov »Istituto nazionale Fascista della previdenza sociale«, Trieste, Via Coroneo 2, prošnjo za priznanje rente, če imajo po zakonu do nje pravico, sicer pa pogojno prošnjo za povračilo premij ali še bolje za pretvoritev tega povračila v prostovoljno zavarovanje. Zadnja prošnja naj bi se glasila približno takole: »Če se kr. italijanski dekret z dne 21. IX. 1933 Gazzeta Ufficiale n. 258, nanaša tudi na moje bivše zavarovanje na sedaj italijanskem ozemlju, prosim, da se mi vrnejo premije po § 25. bivšega avstrijskega zakona o pokoininskem zavarovanju Na mnogoštevilna vprašanja, če bo pač mogoče primerno prehraniti vse ogromne množice, ki ®e bodo ob evharističnem kongresu zgrnile v Ljubljaino, sporočamo, da je tozadevno vse oskrbljeno. Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani je v sporazumu z ljubljanskim tržnim nadzorstvom in ua pobudo kongresnega prehranjevalnega odseka določilo za dneve evharističnega kongresa, t. i. za 28., 29. in 30. junij za hrano sledeče cenc: Kosilo A: Enojna hrana: obstoječa iz zakuhane juhe, kosa mesa in velikega kosa kruha. Juha je zakuhana z rižem, makaroni, zelenjavo, krompirjem ali sličnini, vse na enem krožniku 3.50 Din. Kosilo B: Dvojna hrana: obstoječa iz zakuhane juhe, kosa mesa, dveh prikuh in velikega kosa kruha 5 Din. Kosilo C: Običajno kosilo obstoječe iz dobro zakuhane juhe, kosa mesa, dveh prikuh in kosa kruha, vse na običajni način servirano 7 Din. Večerja enotna: obstoječa iz golaža s krompirjem in kosa kruha, ali segedinskega golaža s krompirjem in kruhom, ali iz. rižote ter solate s kruhom in slično 4 Din. Posamezna jedila: Juha, dobro zakuhana, v dovoljni količini, iporcija .......Din 2.— Govedina, porcija......j . Din 3.50 Prikuhe..................Din 2.— Močnata jed.......... Din 2.— Hrana bo okusina, zadostna in nje cena, kakor je razvidno, tako nizka, da si bo sleherni udeleženec kongresa lahko privoščil toplo hrano, radi česar ne bo potrebno, da bi prinašali udčleženci hrano seboj. Skupine, ki želijo skupno prehrano, naj čimpreje sporočijo Prehranjevalnemu odseku za evharistični kongres v Ljubljani, Zadružna gospodarska banka, naslednje podatke: t. Število udeležencev, ki reflektirajo na hrano; 2. Za katere dneve kongresa želijo prehrano (kosilo in večerjo nli samo eno od tega); 3. Katero hrano želijo, ali A, nli B, ali C; 4. Kje želi biti skupina prehranjena (kar bo po možnosti vpoštevano). Pri skupinskih naročilih naj se pošlje denar za prehrano po tu navedenih cenah na naslov Prehranjevalnega odseka v vsakem slučaju v naprej, nakar se prijavljeni skupini takoj pošlje prehrambena nakaznica z naslovom gostilne, kjer prejme vodja skupine proti tej nakaznici za svoje ljudi naročeno hrano. Že teden dni pred otvoritvijo kongresa bo izvešen po vseh ljubljanskih gostilnah enoten cenik, ki stopi v veljavo z 28. junijem in ki ostane v veljavi do vključenega 30. junija. V interesu pravočasne prehrambene oskrbe naj bi skupine s prijavami ne odlašale. Modna reviia na velesejmu Modne revije so v velikih mestih po svetu nekaj čisto navadnega, kar se lahko vidi ob vsaki priliki in v vsaki večji trgovski hiši zlasti v začetku posameznih sezon. Pri nas pa je doslej v Ljubljani še nismo imeli. Kje se je našla najboljša prilika za prireditev modne revije, kot pač na velesejmu. V okvirju ženske razstave je bila prirejena tudi modna revija, pri kateri sodeluje s svojimi izdelki cela vrsta najboljših ljubljanskih krojačic in šivilj. Cela prireditev sama kaže, da je naša obrt v tem oziru na zelo visoki stopnji in da se je že veliko naučila v inozemstvu, kjer pazno zasleduje vse najnovejše pojave mode. Modna revija se vrši vsak dan popoldne oo 4 in zvečer ob pol devetih. Pri njej sodelujejo tudi naši gle- dališki umetniki in skrbi za primerno predstavitev posameznih modelov in tvrdk eonferencier s šegavimi verzi. Zanimanje za revijo je največje, posebno pa se zanima zanjo ženski svet. nameščencev, ali (boljše): da se znesek povračila premij, ki bi mi pripadal po § 25. bivšega avstrijskega zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, pretvori v prostovoljno zavarovanje. Izrečno povdarjam, da dajem to izjavo le pogojno, samo da ne zamudim roka, in si pridržujem vse pravice, ki mi pripadajo na temelju konvencij, ki so bile v tej zadevi z Jugoslavijo že sklenjene ali bodo pa še sklenjene. Na sedaj italijanskem ozemlju sem bil v službi tvrdke ... od dne ... do dne ...in sem bil zavarovan pri ... pod št. ...« Kdor nima pri rokah vseh podatkov glede svo- jega zavarovanja, naj pošlje prošnjo v Trst takoj brez njih in jo pozneje popolni. Prepis prošnje naj pošlje vsakdo tudi Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani. Naše dijaštvo Duhovna efmorn za akademkinje ho v nrSnllnskna samostanu v prtok, T. Junija. Prvi (Tovor oh 17. rt mirt »u ia jutro rrh 7 tretji jcovor tn recitirana n- ma£a a »v. obhajilom. TovariSico, pridite v ohllnem Številu, dm ee 4kn lepfle pripravke oa evhar. koosreal Itnblimiisfce vesti: Ureditev položaja mestnih nameščencev Vlada je s posebno uredbo poverila banovino z nalogo, da vzporede v smislu novega zakona o mestih položaje in zvanja občinskih uslužbencev z državnimi. Nekatere banovine so to žc storile m pričakovati smemo, da se ta vzporeditev izvede vsak cas tudi v dravski banovini. . . Kakor čujemo, se sem in tja pri nas trdi, da se obenem z vzporeditvijo položaja obe. nameščencev tSdi prejemki popolnoma iz-enačijo z državnimi. To mnenje je popolnoma pomotno in nasprotuje duhu zakona o mestih. Zakon p mestih določa^da se samo plače in položajni dodatki izenačijo z državnimi, ne pa tudi ostali deli prejemkov občinskih uslužbencev. S tem je, tako pravi poročilo skupščinskega odboraza proucava-nje predloga za zakon o mestih, odpadla popolna identičnost v pogledu reguliranja pravic in dolžnosti državnega in občinskega nameščenca. Storilo se je to tako .pravi omenjeno poročilo dalje, predvsem iz stvarnih potreb, katere diktirajo izvestne razlike od predpisov in norm, katere sepoRtavljajoza državne uradnike, t. j. ker diktirata to pri-roda posla in položaja občinskih uslužben-cev. Tudi je nemogoče sabloneko izenačiti obadva organizma. . , Poročevalec za proucavanje tega zakona v senatu pa dodaja: »Pravno je omogočeno gradovima, da n vidn drugih dodataka ipo-vlastica bolje honorišu svoje cinovnike, Cije sn funkcije često puta 1 teže i komplikova; nije nego li njihovih drugova u drzavnoj službi, čije posao mahom toliko detajliziran, da ga mogu bez težkoče s uspehom vršiti i ljudi sa osrednjom sposobnošču i rutinom.« Iz teh navedb sledi, da je princip lzena-čenja občinskih uslužbencev z državnimi zlomljen. Ta princip se mora držati tudi pri vzporcditvi položajev. Ne gre, da bi vzporeditev zvanja in položajev izenačila tndi prejemke, ker bi nastala velika neskladnost z ozirom na to, ker je poznejšim voljenim občinskim odborom odprta pot, das statuti prejemke zopet z.višajo. Ne fre tedaj, da hi vzporeditev, ki je provizoricna in začasna, delala take izjeme, ki so na škodo občinskim nameščencem. Nevarnost pa obstoji,v-da bo ta vzporeditev merilo bodočim občinskim odborom, ker je »na taj način moči lakse, da se reguliše ovi odnosi, ako tome radu pred-hode odluke ove vrste.« Občinski odbori bodo pa primorani ob priliki novih statutov pozneje te prejemke zopet na novo regulirati, ker zakon vsako izenačenje odločno zavrača. Zato je treba preprečiti, da bi ta vzporeditev prinesla neskladnost v občinske uprave! v Tudi vzporeditev ali primerjava položajev ne sme izpasti nizko, ker mora odgovarjati prestižu in pa delu občinskih nameščencev. Sploh se je držati načela, da se odredbe za državne nameščence uporabljajo smiselno. Treba je zato ustvariti v občinah hierarhično lestvico položajev, v okviru katero bo i • ____w» w * 1 tn nn I n li h n iil'|jo li " ii im., i'" i-; noma enaka državni. To je zahteva in smisel zakona. Če bi se prevedba izvedla striktno, bi bila posledica strašno znižanje prejemkov, povprečno več kot 45% od dosedanjih prejemkov. To bi bila pavperizacija našega na-meščenstva in proti tej se moramo boriti z vsemi silami. Posebno trdo bibilo, da bi pavperizacija zadela tiste nameščence, ki so vstopili v službo vsled točno naprej ugotovljenih prejemkov in v naprej fiksiranega položaja, torej starejše uslužbence. Potrebno je, kakor je poročevalec zakonodavnega odbora v skupščini izjavil, da »nijedna napredna opština ne može da pošto j i bez na-prednog činovništva.« Stavljati in razporejati danes uradništvo in nameščenstvo na iinijo nameščenstva upravne oblasti T. stopnje, je absurdno. Res je, da je občina v gotovih disciplinah oblast I. stopnje, vendar je njen obseg silno mnogostranski in vse-obsežen vsled lastnega delokroga občin tako, da je kaka primerjava nemogoča. Naš odličen komunalni jurist, dober poznavalec komunalne uprave in bivši finančni minister Toplo vodo daje zastonj „Remon" Oatent 10227-8. — Oglejte si izložbo na velesejmu, paviljon E—540. — Podržaj. ter predsednik skupščine, dr. Kosta Kuma-nudi pravi o delu občin: »Po rasparčenosti, raznovrstnosti po prostranstvu ti poslovi premašaju obim celog jednog ministarskog saveta i svih ministarskih resora ukupa. Zato volja mora biti stalno napregnuta i u pokretu i to oba izraza uzeti u psihičkom i n fizičkom značenju«. Vzporeditev, ki bi zvanja in položaje občinskih _ nameščencev pomaknila pod dosedanji nivo, bi zanesla obup in pomanjkanje med občinske nameščence in bi s tem zamajala temelje^ občin. Vedno se povdarja, da so občine važne celice, iz katerih sestoji država, vedno se trdi, da je občinski nameščenec nosilec nacijonalne ideje, napredka komunalne uprave v občinah ter važen faktor v javnem življenju. Od tega nameščenec nima ničesar! Treba mu je to dokazati z dejanji! Ko ee je leta 1931 z novim uradniškim zakonom prevajalo državno uradništvo, je bilo mogoče, da je uradnik, ki je dobil po novem zakonu manjše prejemke, dobival še naprej staro večjo plačo vse dotlej, dokler z napredovanjem ni prišel do take plače. Tega pri nas ni! Franc Jančigaj. * O Evharistični kongres. Seja Mladinskega odseka danes ob 5 v navadnem prostoru (ne na Stadionu)! Ker je napočil čas za podrobno delo, se razen članov odseka in pod-odseka sklicujejo k seji tudi vsi drugi vero-učitelji vseh ljubljanski šol. Vsi na plan v čast evharističnemu Jezusu! 0 V telovadnici drž. učiteljske šole v Ljubljani bo v petek, dne 7. junija in v soboto, dne 8. junija od 14—16 ter v nedeljo od 8—12 svojevrstna razstava. Razstavljena bodo dela otrok tamošnjega otroškega vrtca. Opozarjamo starše na to razstavo. 0 Premestitev prodaje drv iz Gruberjevega nabrežja na Sv. Jakoba trg in v Rožno ulico. Vsled regulacijskih del Ljubljanice se premešča s 1. junijem t. 1. do nadaljnega prodaja drv iz Gruberjevega nabrežja na Sv. Jakoba trg in v Rožno ulico. Dovoz naj se vrši po možnosti po Karlovški cesti. O Velika modna revija na velesejmu ljubljanskih vodilnih salonov Hity, Vera, Sark prikazuje v sredo zvečer ob pol 9 poleg kompletnih kolekcij dve bogato opremljeni nevesti. © Vprašanje kopališča »Kolezije«. Smo tik pred kopalno sezono in kljub temu, da imamo Ljubljančani sedaj več prilik za kopanje, bomo vendar težko pogrešali najstarejše ljubljansko kopališče »Kolezijo«, za katero grozi nevarnost, da letos sploh ne bo dostopno kopalcem. Kopališče je z vsein posestvom mestna last ter je gostilno prevzela zadnje čase v najem gospa Kavčičeva, vdova po bivšem predsedniku gostilničarjev. Prejšnji najemnik gostilne in posestva g. Pele pa je v težkem pravdnem sporu z mestno občino ter grozi prav zaradi tega nevarnost, da bo kopališče za kopalce zaprto. Ves južiio-zahodni del mesta pa ima velik interes, da naj bo kopališče v poletni sezoni odprto in da se morajo vse pravne zadeve čimprej rešiti. Kopalcem je nazadnje vseeno, kdo naj bo najemnik gostilne in posestva, toda kopališče mora biti odprto. 0 Dobro in poceni se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra eesta 14. O Pri dami jc najlepše — linija. A za lepo linijo steznik od T. Salaj, Aleksandrova cesta 2-1. O Zopet »flikanje«. Dolenjska tramvajska proga je res nesrečna. Neprestano jo krpajo in popravljajo. Včeraj so delavci na Karlovški cesti razkopali velik del proge ter izmenjali lep kos tračnic z drugimi. Tračnice so na te.j progi namreč že tako obrabljene, da vozijo tramvajski vozovi skoraj po tleli. Toda teh tračnic včeraj niso nadomestili z novimi, kaj še, ampak s starimi, ki so jih odstranili pri napravi krožne proge, torej s takimi, ki za sredo mesta niso bile več dobre. Te tračnice pa so vseeno boljše kakor dosedanje. Zaradi premenjave tračnic, ki se boj prihodnjih dnevih še nadaljevala, se je vršil včeraj promet s prestopanjem. Mestno cestno železnico bi veljalo tudi ie malo, ako bi podaljšala dolenjsko tramvajsko progo do Rakovnika, toda to vedno odlaša, dasi bi se ji to zelo izplačalo. Gospodje pri Maloželež-niški družbi naj se spričo takih razmer se- ' Mariborske vesti: Bolgari na mariborskem trgu Maribor, 3. junija. »Ponedeljski Slovenec« je poročal o »revoluciji« na mariborskem trgu, ki so jo povzročili vrtnarji in branjevke iz Maribora proti Bolgarom, ki dovažajo velike količine sočivja in zelenjave dnevno na mariborski trg. Za Bolgare so se zavzele mariborske gospodinje, ki kupujejo zelenjavo bolj poceni pri Bolgarih, kakor pa pri domačih vrtnarjih in branjevkah. Red je napravila šele policija, ki je nekaj »revolucionarjev« aretirala, toda jih je po zaslišanju takoj izpustila. Ker zadevajo razmere na mariborskem živilskem trgu veliko večino Mariborčanov in je tudi velika večina Mariborčanov inte-resirana na tem, kakšne cene morajo plačevati za živila, je vzbudil ta spor med domačimi vrtnarji in Bolgari umevno veliko zanimanje. Že leta 1931 je poslala banska uprava mestnim občinam okrožnico, v kateri priporoča, da naj prodajajo občine zelenjavo v lastni režiji. Ako pa to ne bi bilo mogoče, naj na vse mogoče načine skrbi za to, da bo cena zelenjavi dosegljiva tudi za manj premožne. Res je cena zelenjavi, ki jo prinašajo na trg kmetje z okolice, zelo nizka. Vendar pa se ta cena zviša, ko preide iz roke pro-dueenta. Zato priporoča tudi banska uprava v omenjeni okrožnici mestnim občinam, naj skrbijo za to, da ne bo med producentoni in konzumentom preveč prekupčevalcev. Ti naj j bi po možnosti popolnoma odpadli. Zato je dovolila tudi mariborska mestna občina, da smejo prodajati na živilskem trgu Bolgari iz Cakovca in iz Varaždina. Ker pa vsled svoje velike skromnosti in marljivosti pridelujejo Bolgari zelenjavo zelo poceni, so tudi cene tem proizvodom, ki jih dovažajo Bolgari na mariborski trg, zelo nizke. Seveda pa imajo na drugi strani tudi mariborski vrtnarji, ki plačujejo visoke davke, pravico, da zahtevajo od mestne občine, naj jih zaščiti pred konkurenco, kateri niso sami kos. Pridelovanje zelenjave je namreč pri njih dražje in morajo zato tudi večkrat zahtevati višje cene, kakor pa jih zahtevajo za svoje pridelke Bolgari. Ne more pa občina enostavno prepovedati zelenjadarjem iz Varaždina, da ne smejo več voziti na mariborski trg, ker bi bilo s tem preveč prizadeto mestno prebivalstvo. Mora pa mestna občina skrbeti za to, da pridejo pri prodaji v prvi vrsti v poštev vrtnarji v mestnem okolišu, aato kmetje iz mestne bližnje in daljne okolice in šele nato naj bi dovolila občina, da smejo gotovo določeno množino zelenjave pripeljati tudi zelenjadarji iz tako oddaljene okolice, kakor je Cakovec in Varaždin. Gotovo je namreč, da tudi ti zelenjadarji ne krijejo svojih potrebščin v Mariboru, pa je zato dolžnost občine, da daje možnost prodaje najprej onim pridelovalcem, ki izkupljeni denar spet pustijo v mestu. Priložnostni nakup! 1100 ilnlh sobnih stolov bo tovarna upognjenega pohištva REMEC-CO., Kamnik, v dneh velesejma oddala zelo po ceni. Oglasite se v njeni prodajalni v Ljubljani, Kersnikova ulica 7 (poleg Slamičc). Cene od Din 22"— do 42"—. Temu sicer prvovrstnemu blagu so cene tako znižane vsled tega, ker so od vsake vrsle na zalogi samo manjše količine (od 6 do 30 komadov). Hitite, dokler zaloga traja! □ Zadnji tedni nabiralne akcije za spomenik kralja Aleksandra I. tečejo, ker zaključi odbor za počastitev spomina blagopokojnega kralja s 30. junijem svojo nabiralno akcijo. Tisoči in tisoči so že darovali primerne prispevke, mnogo pa jih je še, ki so prošnjo spregledali. Zato naj vsi poverjeniki čim prej zaključijo nabiranje prispevkov in jih nakažejo. Oni pa, ki še niso darovali po svojih močeh, naj ne pozabijo na svojo dolžnost. • □ Gostovanji ljubljanske drame se nc vršita! Radi nezadostnega zanimanja občinstva za križno gostovanje ljubljanske in mariborske drame, se tako v Mariboru, kot tudi v Ljubljani definitivno odpove. □ Gledališka uprava naproša vse abonente in imetnike blokov, ki so s plačevanjem mesečnih obrokov zaostali, da jih izvolijo čimprej poravnati, ker mora blagajna pred počitnicami urediti sezonski obračun. □ Mariborski gospodarski krogi in grad. Načrti z mestnim gradom so vzbudili živo zanimanje med mariborskimi gospodarskimi krogi. Na zadnji seji gospodarskega predstavništva se je vprašanje obravnavalo ter sklenilo, da se naprosi mestnega župana, da skliče posebno gospodarsko anketo, na kateri se bo razpravljalo o potrebi in načinu adaptacij gradu, da ne bi iz tega nastale prevelike obremenitve za občino. □ Samo dva prometna otoka. Z novo ureditvijo prometa na Kralja Petra trgu so šoferji čisto zadovoljni. Zlasti šoferji mestnih avtobusov ugotavljajo, da zahteva sedaj vožnja po trgu dokaj manj pazljivosti. Pokazala pa je praksa, da bodeta zadostovala dva prometna otoka ter bo zgornji pred poslopjem pokojninskega zavoda odpadel, ker se ena zveza v pro- veda ne čudijo, da je frekvenca na tej progi tako šibka, dasi je sleherni prebivalec šentjakobskega in dolenjskega okraja odločno proti nameri, da bi se tramvaj ukinil, ker bi ta dva okraja prišla potem z dežja pod kap. metu ne uporablja. Pač pa bodo oba ostala otoka nekoliko zmanjšali ter ju potegnili višje od mosta proti bencinski čnpalki. Uravnali bodo tudi še hodnike za pešce, potem bo trajala ta »prometna šola« še nekaj časa. • □ Dobrodošla izprememba. Mariborska finančna kontrbla dobi lasten telefon, kar bodo z veseljem potzdiravili mariborski trgovci in gostilničarji. □ Ljudski oder ima v četrtek ob 8 zvečer obvezen sestanek vsega članstva. Ta večer bodo sprejeti tudi novi člani. □ V naročju matere umrl. V nedeljo popoldne je prinesla v bolnišnico posestnica Anžel od Vanetina v občini Cerkvenjak 17 mesecev starega dečka. Ko so v sprejemni sobi urejevali vse potrebno za sprejem v bolnišnico, je fantek nenadoma umrl v naročju matere. □ Obrtne pravice v mesecu maju je izdalo mestno poglavarstvo mariborsko 20 prosilcem. Med temi je 8 novih gostilničarjev. Krojaško obrtno pravico je dobil 1 ,obrt vožnje s konji 1, na novo so bile otvorjene trgovine 4, obrt avtoizvoščka je dobil 1, za trgovske agenture in zastopstva je bilo izdanih dvoje dovoljenj. V istem času je bilo izbrisanih 15 obrtnih pravic. □ Profesor povožen. Včeraj popoldne je Sena banovinskega zdravnika iz Gornjega Cmureka ga. Hela Hapranov z osebnim avtomobilom povozila na vogalu Koroške ceste in Gajeve. ulice 52 letnega upokojenega profesorja g. Josipa Bervarja, stanujočega na Pristanu 17. Ponesrečenec ima zlomljeni obe nogi. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovila preiskava. □ Umrla je 69 letna zasebnica Julijana Ules na Meljskem hribu. 65. □ Radi srne v zapor. Primarij dr. Drnovšek je naznanil orožniški postaji v Studencih sledeči slučaj: Zasebnica Ana Trafela iz Maribora je šla s svojim možem naibirat v Sp. Rad-vanje suhljad. Pri nekem hrastovem drevesu v lovišču dr. Drnovška je našla mlado srno, katero je vzela s seboj, kakor pravi v namenu, da jo ne bi kdo ubil. Mož je nesel suhljad, žena pa v košari srno. V Novi vasi ju ie dohitel s kolesom 35-letni delavec Herman Wu.te, doma iz Nove vasi. Brez povoda je. zgrabil ženo za vrat, ji iztrgal srno in ji dal še tri krepke zaušnice. Mož je hotel pomagati ženi, Wute pa ga je sunil v prsa in s košaro ter srno izginil. Orožniki so aretirali Wuiteja, ki je dejanje priznal; odvzeli so mu srno, njega pa izročili sodišču. Srno so oddali orožniki lastniku lovišča. □ Birmanske ure dobite še v nedeljo dopoldne pri ur ar ju Ignaciju Jan v Gradu. □ V okolici strašijo vlomilci. V noči od petka na soboto so izvršili neznanci v Košakih drzen vlom. Skozi okno so vdirJi v trgovino Ludvika Rižnika, ki je bil že opetovano žrtev vlomilskih podvigov. To pot so ga oškodovali za kakih 15.000 Dim. Odnesli so vso zalogo cigaret in tobaka ter nekaj drugega blaga. Kulturni obzornik Slovenska zemlja v podobah (F. Krašovec. — Družba sv. Mohorja 1935. — Cena [za ude] 60 Din.) Pred kratkim je Planinsko društvo izdalo reprezentativen album umetniških prilog iz svojega Vestnika pod naslovom »Iz naših gora«, kar smo vsi prijatelji gora pozdravili z največjim veseljem. Te dim pa smo naznanili že drug tak zbornik umetniških fotografij, ki jih ie »slikal« morda najboljši naš fotoaniatcr Fr. Krašovec, in kakor so izhajale od časa do časa v Mladiki (od 1. 1927—1935). Tako sc je sčasoma nabralo 150 podob, ki ji.li zdaj Mohorjeva družba nudi v lepi, monumeirtalni zunanjosti slovenskemu občinstvu. Uvodničar jo pošilja v svet z željo: »Naj gre ta zbirka v svet in ponese odsev lepote med naše ljudi in tujce in jim razodene pravi obraz slovenske zemlje in ljudstva, ki ž.irvi, trpi in se bori na svoji ljubljeni grudi!« Prav res: tak album je velik zaklad vseli odtenkov slovenske zemlje in življenja naših slovenskih »malih ljudi« na njej. Vzemi samo v roke in listaj: od pomladi, ki jo oznanjajo beli tclolii, južni vetrovi, ki vejo od Krima, pomladna igra otrok in pesem pastirčkova, cerkvica nn Planici, zvonjenje k nauku, obrezovanje mladik v sadovnjaku, barska jmkrajina v marcu, breze in pomladni viharji, oranje v lazu, začetek paše, bTstcnje ko-sthnja, postopanje brezposelnih, v vrtnem hladu i.n cvetoče drevo... se bližamo vedno bolj poletju, ko se skoti prvo jagnje, in koklja izpelje prva piščeta, ko otroci rajpjo v vrtu, ko cvete v gorah prav tako ko ob šenklavžu, in grede bele deklice za Teloro za r>rocpsiro. v zrelem poletju pa stopa kmet po sveti zemlji, odkrit kot da moli, dekle gre od prve maše, čez polje, kjer poje pesem marjetic in se sončnice obračajo za njo; spremljamo podobe, kot so: oib košnji na barju, mlado zelenje, seno v kopicah in večerni oblak, prvi roj, Avemarijo, na počitnicah, novice, mlinaTjeva dva pujska, na vodo, na trgu, nedeljski počitek, jutro na morju, pristan ... deževno in oblačno razpoloženje, valovanje klasov, kozolec, gorske lepote in kapelica na prevalu, vrh Golice, Triglavski ledenik, zapuščen mlin in božja mar-tra na polju, pozabljena domačija in Sv. Vi-šarje ,račji rod in mačici, Savinja im Krka, žegnanje in romanje, ter delo na Ljubljanici v znoj nem soncii. Ko ajda odevete, smo že blizu jesenskim razpoloženjem, kot so: poti jesen, vezenje, za Šmarno goro, na semnju, k rani inaši. žanjica in zadnja košnja, berač, Bevke, jablane, golobje na strehi, padanje listja, jesenska pot, študija starca in graščinskega lovca v jeseni Življenja, spravljanje z njiv, na grolnjvih. Tedaj smo že v pozni jeseni, na kar nas spominja Ljubljana v megli, v noči, jesenski večer in glava starca. Z Ljubljano v snegu smo sredi zime in mraza, sredi ledenih sveč, in snežne odeje; gledamo lovca, zasneženo brv, srež in Kristusa v polju, južne vetrove, spečo reko, otroke na sankanju, na ledu, prolctarca v snegu, vasi poti snegom in mesta, dokler spet nc čutimo, da »spomlad spet prišla bo...« In tedaj se bo začelo življenje izuova od začetka. Večen krogotok življenja na naši zomlji. — To so motivi, ki jih je fotograf-umetnik znal lepo ujeti na svoj aparat in jih prikazati nam na način impresionističnega umetnika, ki gleda na sonce in nn sence, na proporcije in kompozicijo. V teli slikah se ie fotografija resda približala zavednemu oblikovanju življenja in čuvstvenemu izrazu človeka v danem tre-nntk". Pokazala nn je nnm lenih tvvIo1!! i? nn-šega kraja, ki bo reproducl-ranili slik, kakor sliko sv. Očeta, pogled z Marijinega trga proti Gradu, 6liko maše na Be-rengariji itd. — Duhovščini kamniške dekanije. V četr-cok, dne 6. junija t. 1. >« bo vršil na Homcu v društveni dvorani sestanek duhovščine kamniške dekanije. Razgovorili se bomo vse potrebno glede evh. kongresa zlasti z ozirom na kamniško dekanijo. Začetek ob 2 popoldne. — Častilcem sv. Primoža. Ker pade letos god sv. Primoža ravno na binkoštno nedeljo, zato sporočamo romarjem in častilcem sv. Primoža in Felieijana, da bo to leto romarski shod na gori Sv. Primoža nad Kamnikom na binkoštni ponedeljek. V nedeljo na večer bo pridiga in litauije, tudi prilika za spoved, v ponedeljek, 10. junija pa bo maša ob 6 i n ob 10. Ob 10 bo še nekaj izrednega — zlata poroka Zagarjevega očeta in njegove žene iz soseske Sv. Primoža. Kaj takega morebiti pri Sv. Primožu še nikoli ni bilo in tudi kmalu ne bo. Zato pa še tem iskreneje vabimo. Pridite ta dan na goro, nikomur no bo žal! — Brinjeva gora v Zrečah. Mnogoštevilnim llilična oblast zapet dovolila gostilno pri romarski cerkvi v cerkveni uti. Gostilno bo vodil odslej g. Mavher Ferdinand, ki bo oskrbel topla in mrzla jedila ter raznovrstno pijačo po smerni ceni. llomar|i ua svidenje! — Melioracijska dela v Loški dolini. Iz Starega trga pri Ložu poročajo: Naša melioracijska dela si je te dni ogledala komisija, ki jo je odredila banska uprava. Ta komisija ki je obstojala iz treh strokovnjakov tehničnega oddelka banske uprave in dveh zastopnikov odbora za osuševanje, je imela nalogo ugotoviti, v koliko bi ta dela škodovala ljubljanskemu barju. Upamo, da so gospodje z lahkoto ugotovili, da ne morejo ta dela imetj niti najmanjšega učinka na barjanske povodnji. Pač pa so gospodje lahko ugotovili, s kako oožrtvoval-nostjo se tukajšnje prebivalstvo trudi, da si ohrani to pest zemlje, ki mu jo je narava tako skopo odmerila. Lepe tisočake predstavlja vrednost prostovoljnega k ulitka, ki so ga vložili v ta dela. Upamo, da bo tudd oblast s podelitvijo podpore, ki je baje že odločena, omogočila, da se ta dela vsaj v glavnem izvrše. — Državni Higijenski zavod v Ljubljani razglaša, da je moral radi nedostajajočega prostora začasno premestiti antirabični am-bulatorij (cepljenje proti steklini) v prostore) državne šolske poliklinike v Ljubljani. Gledališka ul. št. 7. Cepljenje pri državni šolski polikliniki se prične dne 10. junija 1935 in to do preklica vsak delavnik od pol 8 do 14 ter ob nedeljah in praznikih od 10—12. Vrnil sem se po dolgo trajajoči bolezni s klinike v Zagrebu, in bom od 1. junija 1.1, zopet redno ordiniral. Dr. V. Červinka banovinski zdravnik na Polzeli. ja pristajanja pa bi potnike v mesta sama vozili motorni čolni. — Snaha ubila taščo. V tovarniškem mestu Dobrljinu v Rosni se je te dni odigrala krvava žaloigra, v kateri je Ljubica Marči-čova ubila s sekiro svojo taščo, oziroma mačeho svojega moža Savko Marčičevo. Kmet Stanko Marčič so je namreč v drugič poročil s Savko, ki jo nato zagospodovala v hiši ter prav po mačehovsko mučila otroke iz prvega zakona. Najstarejšemu sinu Branku jo tudi branila oženiti se, veudar pa se je Branko lo oženil z Ljubico. Še bolj kakor otroke svojega moža pa je črtila in preganjala Ljubico in njenega otroka. Te dni je prišlo med obema ženskama ponovno do prepira, v katerem je Savka navalila na Ljubico, ta pa ji je iztrgala sekiro ter ji z njo presekala lobanjo, tako, da je bila Savka takoj mrtva. Oblasti so Ljubico zaprle. Celie & Celjska šolska mladina na evharističnem kongresu. Evharističnih pobožnosti v Ljubljani se bo na praznik Sv. Petra in Pavla, dne 29. junija udeležila v večjem številu tudi celjska šolska mladina. Iz Celja se bodo peljali učenci in učenke pod vodstvom svojih učiteljev s posebnim vlakom med 4 in 5 zjutraj, ter se bodo vrnili z istim vlakom že proti večeru nazaj; plačali bodo četrtinsko voižnjo. — Dečki naj imajo, če mogoče, oblečene temnomodre dolge hlače s pasom, bele srajce in svetlomodre ovratnice, deklice pa bele obleke. — Obvezno pa to ni. Vrniti se morajo skupno. Vodstvo skupine ne more prevzeti odgovornosti za take, ki bi hoteli hodita po svojih potih. Zelo slabotni, ki ne morejo ostati dolgo tešč, naj ostanejo doma, ker se bodo vsi udeležili škofovske sv. maše, pridige in skupnega sv. obhajila za šolsko mladino ob 8 na Stadionu. Udeleženci plačajo takoj pri prijavi 20 Din za vožnjo tja in nazaj ter za obed v Ljubljani. — Sv. spoved opravijo prejšnji dan doma. 0 Kdo bi vzel 4 mesece starega fantka za svojega. S temi vrsticami se obračamo do dobrih src, ki bi bila pripravljena vzeti 4 mesece starega fantka za svojega. Fantku je ob rojstvu umrla mati, oče je nato kmalu neznanokam odšel in so do sedaj sikrbeli za otroka dobri liudje, ki pa tega ne zmorejo, ker imajo že svojih otrok več. Fant ie krepko razvit in zdrav. Kdor bi se hotel usmiliti uboge sirote, naj se obrne na Vincencajevo konferenco, Cankarjeva ul. 4, Celje. er Dve žrtvi nesreč. Selišnika Adolfa, 34 letnega dninarja iz Solčave so v nedeljo v neki gostilni napadli 3 moški s koli in ga hudo poškodovali po glavi. — V celjski bolnišnici se zdravi tudi 37 letni delavec Štih Edvard iz Košenine pri De-seniču, ki si je pred dnevi pri delu na ljublj. Stadionu poškodoval desno nogo. Sr Okraden krošnjar. V ponedeljek ob 13 je nekdo ukradel krošnjarju Josipu Crnogarju iz Kra-pinet izpred neke gostilne na Krekovi cesti, škatlo z mošikimi nogavicami, vredno okrog 300 Din: škatlo so pozneje našli prazno zakemano v bliž:ni v nekem nnoju, včeraj so pa izsledili 2 storilca in ju izročili v zapore okrajnega sodišča. Ptuj v Poroka. V ponedeljek, 3. t. m. sta se poročila v cerkvi Sv. Petra in Pavla v Ptuju Janez Trafela, čevljar in Marija Gregorec, pos. hči, oba iz Žabjaka. Bilo srečno! Težka telesna poškodba Na potu k ve-černicam je bil preteklo nedeljo Srečko Caf, pos. sin iz Drstelja, napaden od nekega va-ščana, ki mu je prizadel z nožem tako težke poškodbe, tla so ga morali nemudoma spraviti v ptujsko bolnišnico. Orožniška postaja Sv. Janž na Drav. p. je prestavljena na Breg pri Ptuju. Nastanjena je v občinski hiši. Mengeš — Igralne karte brez takse. Ko so orožniki v Sv. Petru pri Zidanem mostu iskali morilca obeh orožnikov iz Moravč, so prišli tudi v gostilno. Nenadoma je skočil skozi okno neznanec in hotel zbežati. Toda orožniki so ga kmalu dohiteli. V njem so spoznali 37-letnega brezposelnega Ogrizka Franca iz Zagreba, v njegovem nahrbtniku pa so našli 114 zavitkov igralnih kart. Ogrizek trdi, da mu je dal karte neki neznanec. — Ogrizka so izročili mariborski carinarnici, kjer ga čaka ostra kazen radi tihotapstva. — Naplavljeno truplo otroka. Drava je naplavila pri Ormožu truplo približno 6 let starega otroka. Trupelce, ki je ležalo le malo časa v vodi, so 3. t. m. opazili na majhnem otoku niže mosta. Truplo nima na sebi ničesar drugega kakor nogavico na levi nogi. Istovetnost otroka še ni ugotovljena. — Predavanje »Narodne knjižnice in čitalnice« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo, 5. t. m. ob pol 21 predava univ. prof. g. dr. Fran Zavrnik o temi »Lasje in njihovo življenje« (s projekcijami). — Vstop prost — Proti zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc. poL in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. — Združenje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov bo imelo letos svojo glavno skupščino v Belgradu 15.—18 junija, ko bo obenem posvečen novi dom tamosnje sekcije. Na dnevnem redu so važne stanovske in strokovne zadeve. Po skupščini bo izlet z ladjo, nato potovanje na Oplenac in obisk Kragu-jevea. Za člane je dovoljena četrtin ska, za njihove rodbine pa polovična železniška vožnja. Članski sestanek sekcije Ljubljana, na katerem se bosta obravnavala dnevni red in progTam glavne skupščine, bo v torek, 11. junija ob 20 v lokalu sekcije. Do takrat je poslati tajništvu sekcije prijave za udeležbo na skupščini. v — Zračna sveža z Dalmacijo. Kakor poročajo iz Belgrada, bo v kratkem vzpostavljena zračna zveza med Sušakom, Splitom in Dubrovnikom. To zračno progo bi prevzei Aeroput, ponujajo pa se tudi Celioslovaki. Zračno progo bi opravljali hidroplani, s kra- večja stekl D. 72.50 manjša stekl. D. 40.- Spott Pogreb dolgoletnega cerkovnika. V torek zjutraj smo pokopa i i našega starega cerkovnika Mihaela Kušarja. Celili 36 let jc služil Mihael farnemu patronu sv. Mihaelu v Mengšu. O božiču lansko leto je to službo prepustil svojemu sinu. Od tega čas je zelo hitro pešul. Dasi je bil star 78 let, ni nihče mislil, du ga bo tako hitro vzelo. Opešalo mu je srce. V nedeljo tik pred deseto mašo je bil previden, ko so pa priha jali popoldne ljudje v cenkev, je umiral in okrog 2 izdihnil. — V mladih letih je bil član cerkvenega pevskega zbora in med prvimi člani mengeške godbe. Bil je oče. ki je bil res skrben in dober. Saj je preskrhel in vzgojil 13 otrok Bil je izredno brihten in tudi vesten v svoji službi. — Dosti ljudi se je zbralo, ko smo ga v torek pod vodstvom treh duhovnikov spremljali zadnjikrat v cerkev, kjer je toliko svojega življenja preživel. Pevci so mu (pred hišo, v cerkvi in na pokopališču) zapeli zadnje slovo, tudi godba se je od svojega člana poslovila. — Oče, Bog daj, da bi v družbi svojega zavetnika in našega patrona na veke veseli bili! LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — Začetek ob 20 Sreda, 5. junija: Zlato tele. Rod Sreda. Četrtek, G. junija: Beneški trgovec. Bed Četrtek. Petek, 7. Junija: Zaprto. Sobota, 8. Junija: Bunburv. laven. Znižano cene od Din 20 navzdol. Nedelja, 9. junija ob 15: V lasu obifkanja. Ieven. Znižane cene. Ponedeljek, 10. junija ob 15: V tatu obiskanja. laven. Znižane cene. OPERA — Začetek ob 20 Sreda, 5. junija: Zemruda. Red A. Četrtek, 6. junija: Kratko ilvljenie tn balet Petruška. Red B. Petek, 7. junija: Zaprto. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Novosti: Adam, Jesus Christus und der Geist unserer Zeit 44 str., kart. 24 Din. Bernanos, Der hei-lige Dominikus. 62 str., kart. 50 Din. Bessou, Katholische Kirche und Bibel. 123 str., vez. 86.50 Din. Brenninkmeyer, Stunden der Ein« kehr. 112 str., kart. 30 Din. Dietz, Sehule ka-thalischer Aktion. Ein Beitrag zur modernen Mtinnerseelsorge. 56 str, kart. 6 Din. Heun, Altar und Leben. 160 str., kart. 32 Din. Mah-lendorf, Christus lebt ln mir. 220 str., kart. 37.50 Din. Muckermann, Heiliger Friihling. 275 str., 70 Din. Miiller, Das sexuelle Leben der V81ker. 397 str., vez. 174 Din. Nissen, Kultur der Seele. 199 str, voz. 76 Din. Pieper, Totale Bilduug. 79 str., kart. 36 Din. Schnel-ler, Das Priestertum Christi im Anschluss an den hI. Thomas von Aquiu. 448 str., vez. 186 Din. \Vild, Auf den Hohenwegeu der christlichen Mystik. 253 str., kart. 56 Din. O mednarodnem tenis-turnirju Ilirije Ni bila zgolj reklama, kakor jo žal večkrat opazimo v športnih vrstah, ampak se je lo, kar so napovedovali agilni delavci pri tenis-sekciji SK Ilirije, dejansko uresničilo. Še več! Tako idealni so sedaj tenis prostori pod Cekinovim gradom, da tega tedaj, ko so jih pričeli obnavljati, niti največji optimisti ne bi mogli verjeti. In ti krasni prostori, ki jih je pripravila SK Ilirija naši mladini, ki se bavi, oziroma se hoče baviti s tenis-sportom, so preteklo soboto in nedeljo prvo preizkušnjo odlično prestali. Mojstri belega športa, tu- in inozemski, so se izražali o teh napravah samo v superlativih. Tudi Vaš poročevalec, ki je prisostvoval lepim borbam teh odličnih igralcev, je odšel poln navdušenja tako nad igrami posameznih partij, kakor nad igrišči. Ker pa zasluži ta športna panoga še večje pozornosti in podpore, se je Vaš porocevalec ponovno obrnil na načelnika tenis-sekcije SK Ilirije g. Končana, ter mu je stavil nekaj vprašanj. »Kako ste v splošnem zadovoljni t turnirjem, gospod načelnik?« Ves odbor, ne samo jaz, je popolnoma zadovoljen s to prireditvijo, in to v vsakem pogledu, zlasti pa v moralnem in propagandnem. Zanimanje za turnir jc bilo vse dni veliko, čeprav še ni bilo take udeležbe, kakor jo ta športna panoga zasluži. Vendar pa srtio led prebili in opazili smo zanimanje za tenis celo pri takih ljudeh, ki se svoječasno sploh niso zmenili za ta šport. Glede na to dejstvo je turnir tudi v propagandnem oziru dosegel svoj namen V finančnem pogledu tega ne moremo trditi, kar pa seveda ni bil namen turnirja. »Kaj mislite glede udeležbe tekmovalcev?« Udeležba je bila več ko zadovoljiva. Pred turnirjem smo se namreč prav resno bali, da ga ne bomo mogli končati v določenem času. No, in kakor ste videli, se je moral res potegniti še na ponedeljek, kljub temu, da se je igralo od sobote od pol treh popoldne pa do mraka v nedeljo. Finale v singlu med Schafferjem in Mitičem se je vršil v ponedeljek dopoldne. Poleg naših domačih se je udeležil turnirja tudi prvak Trsta g. Banfield. Majhna udeležba inozemcev ni prav nič motila turnirja, ker smo imeli domače mednarodne »klase« iz Zagreba. Le-ti so že večftrat z uspehom zastopali naše državne b.ir-ve v inozemstvu in tudi iz Ljubljane so odšli sedaj naravnost na mednarodni turnir v Turin. »Kakšno je vaše mnenje glede sposobnosti posameznih igralcev, zlasti vaših klubskih?« O naših mojstrih in pa o internacionalen Ban-fieldu smo pravkar govorili in jih menda vsi toliko poznamo, da se mi zdi nepotrebno kaj več razpravljali o njih in lo tembolj, kar vidim, da ste zelo stedljivi s prostorom. Pač pa je treba izpregovori* o naših domačih lokalnih igralcih. Šivic je z igro v dvoboju z Banfieldom presenetil vse navzoče, čeprav ga poznamo kot enepa naših najodličnejših igralcev. Truden, vodja in uč .elj našega naraščaja, pa si je s svojo lepo in mirno igro na mah pridobil vse tde dalce. Krivico bi delal našemu nežnemu spolu, ki se bavi z belim športom, ako bi prezrl našo večletno reprezentantinjo gdčno Ravniharjevo, ki je v težki in lepi borbi dosegla časten uspeh napram večletni državni prvakinji Gostiševi. »Kako pa se je obneslo novourejeno igrišče?« O tem se je v vašem listu že precej pisalo. Kei bi pa morda lahko kdo smatral to hvalo za reklamo, zato mi dovolite, da ponovim samo besede odličnega našega internacionalca, ki ie izjavil: »Na vaša igrišča ste lahko ponosni; takih ves Zagreb ne premore.« G. Banfield pa je samo želel, da bi imel n? vsakem turnirju tako urejene prostore. In vi sami, gospod poročevalec, ste imeli priliko prepričati se. da so bila igrišča kljub dopoldanskemu nalivu pr. popoldanskih igrah v idealnem stanju. »Hvala vam, gospod načelnik, za prijaznost. Ali imate morda še kaj pripomniti k temu turnirju?« Preveč smo bili okupirani z delom, da bi mogel ugotoviti vse malenkostne pogreške, oziroma nepra-vilnosti. Samo eno vas prosim: Bodite tudi v bodoče naklonjeni tej športni panogi in nas podpirajte v na šem stremljenju. Verujte mi, da sem vam za naklo-nejnost, ki jo je izkazal vaš list v tolikšni meri tenis-sportu, izredno hvaležen. In ne samo jaz, temveč vsi, zlasti pa mladina. S ponovno zahvalo načelnika tenis-sekcije SK Ilirije g. Končana sva se poslovila z željo, da sc čimprej snideva na igriščih — seveda z raketo v roki. Dirkališčne motodirke bodo 9. in 10. junija na Hertnesovem igrišču. Dirke, o katerih bomo še poročali, in katerih se udeležijo najboljši dirkači, bodo izredno zanimive. * * • RAZPIS propagandnega gozdnega teka, H p£ir1di ,?K Jugoslavija v Celju, tnbkoatletskn sekc ja, 23. juuija ob 11 na Mrzlici Proga te5e od pln-ninske koče na Mrzlici proti juffn po potu. v smeri proti Smohorju nato zavije proti zapadli !n severu proti koči nazaj. Dol«,i je ca. 6 km. Pravico udeleži,,, ima vsak član kateregakoli kluba ter tudi tekmovalec izven kluba Tekmuje se kot posamez/niki, oziroma kot moStva. MoStvo sestavlja 8ost tekačev, od katerlb pri dejo v poStev za .klasifikacijo prvi Štirje. Prvi, drugi in tretji na 6k® »c Stejojo tako. dn prv cilju dobi številko 1, to je nnn točko, drugi dve it,I MoStvo, ki dobi najmanjile število točk, progin- , zmagovalca. Tekmuje »e po pravilih .TLAZ, Prijavnimi JS, ? " o?1:1*' 3 Din. moštva K) Din. Prijave de po-Slljajo na klub, na dam prireditve ph ae sprejemu l.i ,lo 10.M na startu. Prireditelj «1 pridrži pravloo. sprem.-niti progo. Jo podaljšati ali skrajSati, kakor bodo nn nesle terenske prilike in vreme. Vsak tekmovalec l.ihki tekmuje kot posameznik, obenem pa v niošivu. * — * ■ ■ * - ■ ■ - — - 'i | |— |------ - - _ -..'i ....._ Cerkveni vestnih nratovlttna tv. ReSnJega Telesa bo imela svoii mosocno pobožnost Jutri v urSulinski cerkvi Zjutraj ot' petih bo prvu »v. maSa, ob 5.30 nrtdijra in no nrldim sv. ma6a 7. blagoslovom za žive in rajne ude "bratov* i 11». Vabimo vse častilco sv. ReSnjega Tclosa, da se v ohilnem Številu udeleža evharUtičiM ,pol>ožnoaU v ur-šulinski cenkvi. Šibe potresa reši nas, Gospod! Milijonarjev sinček - odkupljen Novi ameriški protiletalski topovi. Ameriške obmorsfoe utrdbe so dobile sedaj takcle topove zoper letala. Topovi imajo 8 eole kalibra Iz Amerike poročajo, da so roparji, kateri so pred dnevi ugrabili 9-letnega sinčka milijonarja Weyerhauserja, otroka vrnili, ko so od očeta prejeli 200.000 dolarjev odkupnine. Deček je' blodil več ur po samotnem gozdnem ozemlju 25 milj severovzhodno od Takome, kjer je bil doma. Končno je naletel na hišo nekega farmerja, ki je dečka sprejel pod streho in ga nato izročil policiji. Deček je povedal policiji, da so ga roparji 4 dni imeii zaprtega v samotni hiši. Roparji so se z njim večkrat vozili v avtomobilu ter so mu med potjo zavezali oči in ga vtaknili v velik kovčeg, v katerem so bile zvrtane luknje, da je lahko dihal. Ameriška policija sklepa iz imen, ki so si jih dajali roparji med seboj in ki si jih je deček zapomnil, da so to isti zločinci, ki so pred nekaj meseci ugrabili bogatega pivo-varnarja Bremerja in tudi zanj zahtevali 200.000 dolarjev odkupnine^ Po slovensko: Ti moj otročiček, človek pol, napol božiček, križu svojemu na ljubo stori tole nam uslugo:: ti vladar nam in nebesoim! daj, udari nas s potresom I Iz tega pa nič nočem sklepati, da ne bo kak »svobodomislec« dejal, da klerikalci zopet »operirajo s šibo božjo.. .< Moja je sodba, je rekel Gospod... Sicer pa smem menda vcsaj tole omeniti: Prvi, ki je v Rimu priskočil na pomoč, je bil sv. Oče... V Mesini sami pa je od prvega dne strahotnega potresa in morstke poplave, ko od nikoder ni bilo rešitve, bolnikom in ranjencem stregel ter jih tolažil na razvalinah nadškof D'Arrigo, o katerem so spočetka mislili, da je mrtev, pa noč in dan izvršuje dela krščanskega usmiljenja. Kako se je rešil mesinski nadškof »Slovenec« od 5. januarja ,1909, Nadškof mesinski pripoveduje, da se je nahajal ob potresu v kapelici. Ko jo je hotel zapustiti, je videl, da so vsi izhodi zasuti. Pokleknil je pred podobo Zveličarjevo ter pričakoval smrti. Tako je molil tudi prihodnje dni. Končno so mu prišli pomagat. Ko so ga našli v cerkveni obleki med razvalinami in je rekel, da je nadškof, mm niso hoteli verjeli. Mislili so, da je blazen. Italijanski ministrski predsednik Giolitti je sporočil časnikarjem ,da je na potresnem ozemlju polovica prebivalstva mrtva. Našli so že okrog 80.000 mrličev. Ves obupan sem iskal prilike, da bi se spustil na tla. Toda nisem našel niti pedi ravne zemlje več, vsled česar nisem mogel riskirati prevelike predrznosti in sem odle-tel iskat pomoči. Sodim, da so vse napeljave daleč naokrog uničene in da zaradi tega nesrečno mesto ni moglo klicati na pomoč. Na vsej progi proti mestu Mastung sem videl pod seboj tiste strašne prizore razdejanja, kakršne sem gledal v Quetti. Polje je Grozote potresov v zgodovini V »Slovencu« 4. jan. 1909 beremo: Med najhujše potrese iz zgodovinske dobe spada potres iz 1. 79. po Kr., ki je ob izbruhu Vezuva uničil mesti Pompeji im Herkulaneum. Tudi 1. 1526 po Kr. r. je ob Sredozemskem mor j« divjal hud potres. V obeh potresih je bilo pokon- Ko beremo strašna poročila o potresnem razdejanju v Beludžistanu, kjer je mrtvih morda do 50.000 ljudi, se moramo spomniti najprej potresne katastrofe tega stoletja, ko je o božiču 1. 1908 potres uničil Mesino ter strašno prizadejal Sicilijo in Kalabrijo v južni Italiji. V naslednjem najprvo prinašamo poročilo angleškega letalca o nesreči v Beludžistanu, nato pa poročilo »Slovenca« o katastrofi v Mesini. Z ozirom na vse to bo vsak veren kristjan moral iz vse duše vzdihniti k Bogu: »Šibe potresa reši nas, Gospod!« Angleški letalec pripoveduje, kaj je doživelt Videl je vso grozoto razdejanja bilo popolnoma razrito. Tu in tam sem opazil cele črede pobite govedi. Kako miljo da- j leč od Quette je ob železniškem tiru ležal vlak, ki ga je vrglo s tira. Kadeče se razva- | line vlaka so mi dokazovale, da je vlak po vsej nesreči še zgorel. Čeprav sem čisto nizko letel, nisem mogel zapaziti nobenega človeka. Najbrže so vsi popotniki postali žrtev nesreče ali ognja. Končno sem letel nad mestom Mastung. Tudi tu ni ostal kamen na kamnu. Ko sem se spustil nižje, sem zapazil evropske vojake, ki so med razvalinami iskali ranjence. Seveda je bilo vojakov premalo, da bi bili mogli pomagati povsod, kjer je bila potreba velika. Spustil sem se naravnost proti Delhom in med-potjo opazil, da je bilo mesto Mastung zadnje v tej smeri, katero je obiskal potres. Nad raznimi manjšimi kraji sem z letala metal listke s kratkim poročilom o ne- i sreči in s prošnjo oblastem in prebivalstvu, naj takoj pošljejo pomoč.« Ta-le tudi pojde na Hoant Everest! To je gimnazijski profesor Bryant iz Sidneya v Avstraliji, ki je dvakrat preplezal Matterhorn ter pojde sedaj tudi na Mount Everest V Delhi je na svojem letalu priletel ves utrujen angleški zasebni letalec, ki je pri-hitel iz potresnega ozemlja v Beldžistanu. V mestu Spezand je obiskal prijatelja. Ko se je vračal v Anetto in hotel ravno pristati, je zaslišal pod seboj strašno treskanje in pokanje. Obenem je začutil, da se je streslo vse ozračje, da se je letalo zagugalo. Vsled tega ni pristal, ampak je preletel nesrečno ozemlje, da bi kje drugje pristal. To pa nikjer ni bilo mogoče, vsled česar je sklenil pobegniti iz teh krajev v glavno mesto Delhi. V naslednjem podajamo dobesedne podrobnosti njegovega poročila: »... ko sem se ravno hotel spustiti na tla, sem videl, da so naenkrat ugasnili žarometi na vojaškem letališču. Zmračilo se je okrog mene in mislil sem, da je vojak signalno luč prezgodaj ugasnil. Naenkrat pa zasli-šim od spodaj strašno pokanje, obenem se je zganilo vse ozračje tako silno, da sem se nekaj časa moral pečati le z letalom. Ko sem zopet obvladal letalo, sem se nagnil daleč ven iz letala in videl le še kup razvalin tam, kjer je poprej stalo mesto Quetta. Nad mestom so viseli gosti oblaki prahu. Tu in tam so začeli izmed razvalin sikati rdeči plameni. Da bi bolje videl, sem se spustil nižje. Pri tem sem zagledal spodaj pod seboj nesrečne ljudi, ki so begali po cestah in roke stegovali proti nebu. Tu in tam sem zapazil, da je zemlja, ki se je nenadno odprla, pogoltnila cele skupine begajočih ljudi. Blizu angleške civilne uprave sem opazil indijske policiste, katere sem po njihovi uniformi dobro spoznal, kako so omahovali med kadeeimi se razvalinami. Kmalu nato so v diru prihitele angleške čete iz vojaškega oddelka mesta. Začele so takoj odstranjevati razvaline ter iskati ranjence. Sij o*rnja me jo zvabil proti sredini mesta. Kolikor sem mogel spoznati, je bazar gorel na vseh straneh. Začel je pihljati lahen vetrič, ki je požar še bolj razpihaval. Zaradi gostih oblakov dima nisem mogel več razgledovati se, zato sem orlletel proti vojaškemu delu mesta. Tu sem opazil, kar sem poprej v razburjenju prezrl, da je vojaško letališče skoraj popolnoma razdejano. Nekaj letal, ki so menda ostala na prostem, je bilo manj poškodovanih. Vsaj tako se mi je zviška zdelo. Ko je potres razdejal Mesino • .. Največji potres v tem stoletju Dne 28. decembra 1908 je strašen potres razdejal južno italijansko mesto Mesina. Poročila, katera so tedaj prihajala iz nesrečnih krajev južne Italije, so po vsem svetu zbudila splošno sočutje. Slovenec od 30. decembra 1908 poroča o tej katastrofi: Potres v Siciliji in Kalabriji o božiču le- to vile, da se je morsko dno popolnoma spremenilo. Pripovedovanje očivideev V »Slovencu« od 2. januarja 1909 beremo o tej katastrofi tudi tale popis: Visok mornariški častnik pripoveduje: Lahko se trdi, da je v Mesini polovica prebivalstva mrtva Slovesnost angleških veteranov. — Angleški kralj Kari II. je v 17. stoletju ustanovil zavetišče (ho-spital) angleških veteranov. Ob obletnici ustanovitve te dni, je veterane obiskal sam načelnik angleškega generalnega štaba general sir Archibald Mantgomery Massingbord čanih četrt milijona ljudi. Pri potresu v Neaplju 1. 1631 je izgnbilo življenje 3600 oseb. Na Jamajki je potres 1. 1692 uničil 3000 ljudi. Leta 1693 je potres uničil na Siciliji 54 mest in 300 vasi ter je bilo 60 ljudi mrtvih. V Lisaboaii je potres 1. 1755 1. novembra pokončal 60.000 ljudi. Šiba potresa je obiskala Kalabrijo tudi 1. 1783 ter uničila 30.000 človeških življenj. Leta 1883 je na otoku Javi izgubilo življenje 35.000 ljudi, v kraju Ovari-Mino na Japonskem leta 1891 pa 7000 ljudi. L. 1896 je na japonskem otoku Nipon potres umoril 27.000 ljudi. Znan je še izbruh ognjenika Mont-Peleja na otoku Martinicjue — 20.000 žrtev. V svežem spominu je še nesreča v San Franciscu. Sedanji potres v (Mesini) spada po številu žrtev med najstrašnejše, kar jih pomni človeška zgodovina. Kazen božja? V »Slovencu« od 7. januarja 1909 beremo v dopisu iz Rima: Še nekaj jako značilnega: Mesina je bila v rokah najstrupenejših svobodomiselcev. Ravno v nedeljo pred grozno katastrofo se je v Mesini vršil javni shod, na katerem so sprejeli resolucijo polno klevet proti veri. Najznačilnejše je pa sledeče: Šaljivi liberalni list v Mesini »11 Telefono* se je v svoji božični številki v neki pesmi kruto norčeval iz »bajke« o Kristusovem rojstvu. Pesem se je končala takole (»Slovenec« navaja najprvo italijanski nato pa slovenski tekst pesmi): O bambinello mio vero uomo, vero Dio, per amor della tua croce fa sentir la no-stra voce, tu che sai che non sei igncxto manda a tutti un terremotol ta 1908 je bil hujši, kakor pa strašen potres, kateri je 1. 1755 razdejal glavno mesto Portugalske Lisabono. Pripovedovanja tistim, ki so se rešili iz Mesine, priča, da je mesinska katastrofa bila skoraj taka, kakor katastrofa v Pompejih. Na bežeče prebivalstvo so padali tramovi, balkoni, kamneje, morje pa je ' napravilo pri tem svojo strašno godbo. Nad nesrečnimi kraji je bila popolna tema, le tu in tam je razsvetlil grozotne prizore ogenj iz kakega gorečega poslopja. Iz mesinske luke, ki je bila nekdaj ognjeniško žrelo, se je dvignilo morje 50 metrov visoko ter se vrglo na najelegantnejši del mesta ob morju ter ga s prebivalci vred potegnilo v svoje globočine. Obmorske dele dežele je morje tudi drugod pogoltnilo. Iz mesta Reggio poročajo, da je izmed vsega tamkajšnjega prebivalstva rešenih le nekaj ljudi, ki so pa od strahu zblazneli in ne morejo govoriti. Mesina pa je z vsemi svojimi palačami izginila z zemeljskega površja. Od 160.000 prebivalcev se jih je rešilo le 12.000. Italijanske torpedovke v mesinski luki so ugo- ali ranjena. Mrličev ni mogoče prešteti. Vhod v pristanišče je pokrit z mrtvimi trupli. Dne 30. decembra 1908 so jih več sto pokopali in že se jih je pokazalo na stotine na površini vode. Mnogo trupel plava daleč zunaj na globokem morju. Z njimi se gostijo morski volkovi. Kraj Bagnadra je zgorel kakor kup slame. Mesto Palmi je kup podrtin, ki pokriva tisoče mrličev. Dosedaj so vojaki samo v tem kraju odkopali 3000 mrličev in jih položili v skupen grob. Mesina je izumrla. Mnogo tisoč brzojavk, ki so prišle v Mesino, je shranjenih v arhivu, ker so na-slovljenci že mrtvi, ali pa se ne ve za nje. Velikanske skale so zaprle pristanišče. Roparji in morilci divjajo, kakor hijene nad grobovi. Kapitan parnika »Therapia«, ki je pripeljal iz Mesine begunce, pripoveduje, da je grozota trajala celih 12 ur. Ko je parnik prispel v Mesino, so zaslišali obupno vpitje. Izkrcali so mornarje, da so pomagali. V neki šoli je zmečkalo 120 otrok. Med potresom je lilo kakor iz škafa. Kmalu po katastrofi so ruske vojne ladje izkrcale svoje moštvo, ki je naporno reševalo ter delilo med ubogo ljudstvo hrano in obleko. Dne 2. januarja so parniki v Neapelj pripeljali iz Mesine in okolice 12.000 ranjencev. Mesina po potresu 1. 1908. 15. ljubljanski velesejem Največja gospodarska prireditev Ljubljana je mirno mesto, toda dvakrat na leto — če ne vpofitevamo drugih ie večjih prireditev — postane živahna in njene ulice. kažejo velikomestni vrvež. Na stotine in tisoče tujoev prihaja v Ljubljano na velesejem, ki je iavedel po vsej državi veljkopotezno propagando, tako da lahko rečemo, da je vsa država opozorjena na to veliko slovensko prireditev. Velike so usluge, ki jih napravi vsako leto ljubljanski velesejem tujskemu prometu v Ljubljani, zato je tudi velesejem naša najboljša reprezentanca. Tudi letoSnJi velesejem izkazuje prav dober obisk ln liste obiskovalcev pričajo, da so zastopani skoraj vsi večji kraji naše države, zlasti pa velika mesta kot n. pr. Zagreb, Belgrad itd. Vkljub raznim oviram je letos posebno znaten obisk i t Zagreba, kar dokazuje veliko zanimanje tamošnjlh gospodarskih krogov, pa tudi široke javnosti za našo prireditev. Seveda pa tudi letos niso izostali Inozemski obiskovalci, ki prihajajo predvsem iz sosednih držav: Italije, Avstrije, Nemčije, Bolgarije itd. Živahnost na sejmišču samem pa poživlja tudi obisk številnih šol iz podeželja, ki hočejo izkoristiti ugodno priliko za spoznavanje našega gospodarskega življenja. Seveda ogledovanje človeka Sianje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke za 31. maj kaže tole stanje (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. maj): Aktiva: zlato v blagajni 1.232.27 (plus 1.51), zlato v inozemstvu 99.55 (plus 17.75), valute 0.4 (plus 0.17), devize 25.6 (—28.4), skupno podlaga 1.357.9- (—9.0), devize izven podlage 193.9 (plus 13.8), kovani denar 262.7 (—32.8), posojila: menična 1.524.8 (plus 3.16), lombardna 264.5 (plus 6.0), skupno posojila 1.789.3 (plus 9.16), razna pasiva 374.45 (plus 7.7). Pasiva: bankovci v obtoku 4.446.2 (plus 63.84), drž. terjatve 3.6 (plus 2.34), žirovni računi 536.2 (—28.6), razni računi 699.5 (—26.8), skupno obveznosti po vidu 1.239.2 (—53.1), obveznosti x rokom 293.6 (plus 8.55), razna pasiva 272.3 (-29.34). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.685.5 (plus 10.8), podlaga s primom 1.744.87 (—11.56), samo zlato v blagajnih 1.583.46 (plus 1.86), skupno kritje 30.68 (30.95)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.85 (27.86)%. Indeks een zagrebške Delavske zbornice izkazuje za 1. maj cene v veletrgovini z 1.066, v zlatu 75, dočim so v marcu znašale cene 1.047, odnosno v zlatu 74. Likvidacija. — Pašniška in gozdna zadruga v St. Petru na Medvedjem selu, r. z. z o. z. Borza Dne 4. Junija 1935. &8ls Denar Danes so bile na borzi izvršene večje izpremembe v tečajih. Predvsem nam Je omeniti zvišanje tečaja Curiha za 0.50 Din za ,100 frankov na stabilizirani podlagi dinarja od 1.108.60 na 1.111.10 Din. Nazadovanje pa beležijo tečaji vseh drugih deviz. Berlin je ostal neizpremenjen. Narastel Je pa tudi London. V zasebnem kliringu je avstrijski šilinig nadalje popustil na ljubljanski borzi na 8.75—8.85, na zagrebški na 8.656—8.755 in na belgrajski na 8.65—8.75. Grški boni so notirali v Zagrebu 82.15 do 32.85, v Belgradu 33.50 denar. Angleški funt je nadalje popustil na zagrebški borzi 233.39—234.99, v Belgradu pa na 233.70—235.30. Španska pezeta je notirala v Ljubljani 6.25—6.35, v Zagrebu 6.27 do 6.37 in v Belgradu 0.20 den. Ljubljana. Amsterdam 2954.58—2969.18, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 740.60—745.67, London 214.18—216.18, Curih 1424.22—1431.29, New York 4822.50—4358.83, Pariz 288.82—290.26, Praga 183.04 do 184.15, Trst 360.39—363.47. Zagrebški promet je znašal 848.685 Din. Curih. Belgrad 7.00, Pariz 20.265, London 15.04, Nevv York 305.5, Bruselj 51.975, Milan 25.35, Madrid 42.05, Amsterdam 207.30, Berlin 124.20, Dunaj 58, Stockholm 77.55, Oslo 75.55, Ropenhagen 67.15, Praga 12.83, Varšava 58.05, Atene 2.00, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.64, Buenos Aires 0.805. Vrednostni papirji Tendenca za vrednostne papirje je slaba, posebno za vojno škodo, ki je danes zopet popustila, na zagrebški borzi sploh ni izkazovala prometa. Tudi v drugih papirjih je bil promet slab. utrudi, pa ima priliko sesti na lepe zložljive stole tvrdke Remeo & Komp-, ki stojo na sredi sejmišča, tvrdka sami pa ima razstavljene tudi še druge sVOje proizvode. Koga pogrešamo na velesejmu Ko smo prelistavali katalog letošnjega vele-sejma, smo opazili sicer več velikih naših industrijskih podjetij, ki so prvikrat razstavila na našem velesejmu, kar je še posebno podčrtalo dejstvo, da Je letošnji velesejem bolj domača prireditev kot kdajkoli. Pogrešamo pa 8e celo vrsto velikih industrij, posebno Iz severnih predelov Slovenije, katerih dolžnost bi bila razstaviti na našem velesejmu. Imajo te tvrdke naslove kot jugoslovanska«, »mariborska« itd., pa se ne zmenijo za svoje narodne dolžnosti, med katere spada gotovo tudi udeležba na tako važni narodnogospodarski prireditvi, kot je ljubljanski velesejem, čigar naloga Je prikazati čim popolneje vso našo produkcijo tako industrijsko kot obrtno. Na vele-sejmih v drugih državah vidimo zastopane res vse velike tvrdke njih področij, in še več, pa bi bilo to vsega posnemanja vredno. Naš morski ribolov Po podatkih, ki jih posnemamo iz pomorske statistike splitske trgovmsko-industrijske zbornice, je bilo lani na našem morju vlovljonih rib 7.779 ton v vrednosti 37.55 milj. Din, docim je zinašala količino vlovljenih rib leta 1933 7.134 ton, vrednost pa 34.68 mili. Din. Povprečna bratoremt a b i 1 nos t je znašala lani na 100 Din vloženega kapitala 59.05 Din (1933 samo 52.90 Din), na 1 poklicnega ribiča pa je prišlo 2.274 (leta 1933 2.077 Din) in je znašala bruto-cena na 1 kg ulovljene ribe 4.83 (4.86) Din. V naše pomorsko ribištvo je vložen velik kapital, katerega uradno cenijo ua 63.6 milj. Din. Od tega odpade na ladje 27 1 milj. Din, na ribiško orodje in priprave pa 36.3 mdlj. Din. Število poklicnih ribičev je znašalo lani 2.561 (leta 1933 2.621), * Ureditev števila učencev. V ministrstvu za trgovino in industrijo v Belgradu je izdelan načrt uredbe, katerega so že prejele v oceno ■ vse trgovske zbornice v državi, V uredbi določa omejitev Števila vajencev v trgovskih in obrtnih Obratih. Istočasno naj bi smelo biti po predlogu mredbe v uku en sam vajenec ali z enim pomočnikom, dva vajenca, če je v podjetju zaposleno 2—5 pomočnikov, 3 vajenci, če je v podjetju zaposlenih 6—10 pomočnikov iil 4 vajenci, če je v podjetju zaposlenih več kot 10 pomočnikov. Ta uredba naj ne bi veljala za dosedaj zaposlene vajence. Določeno je tudi, da se je bodo morala diržati tudi industrijska podjetja. Ljubljana. 7% invest. posojilo 81—83, agrarji'i 45—46, vojna škoda promptna 368—369, begi. obv. 64—66, 8% Bler. pos. 77—78, 7% Bler. pos. 66.50 I do 67.50, 7% pos. Drž. hip. banke-72,50—73.50, 7% stab. pos. 80—83. ' : Zagreb. Drž. papjrfi: 7% . Invest.' pos. 80 deb'., : vojna škoda promptna- 367—36Š, begi. obvez. 68.30 do 65, 8% Bler. poe. 78.25 blago, 7% Blerovo pos. 65.50—66.75 (66.75, 67.50), 7% pos. Drž. hip. ban- ; ke 73-75, 7% stab. pos. 84.50-86 (84.50, 85). - j Delnice: Prtv. agrarna banka 225—280, Osješka sladk. tov. 185—145, Trbovlje 125 den. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 81—82, vojna škoda promptna 366—366 25 (366.50), begi. obvez. 65—66.60 (65.50), 8% Bler. posojilo 78.50 bi., 7% Bler. pos. 66—67, 7% pos. Drž. hip. banke 73—75 (74),, 7% stab. pos. 82.50 den. — Delnice: Narodna banka 5800—6000, Priv. agrar. banka 225.50—226.50 (226.50). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je nadalje čvrst, ker producenti ne dajejo blaga. Vendar danes nismo zabeležili nobenih izprememb v cenah. Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 136—140, slav. 137—139, srem. 134—136, bč. 132—136, ban. 127.50 do 136. - Vse ostalo neizpremenjeno. - Tendenca mirna. Promet srednji. Soinbor. Pšenica: gbč., srem. in ban. 184—136, bč., okol. Sombor 182.50—135, bč. in ban. potiska 140—142.50, slav. 138—140. Moka: bč. Og in Ogg 207.50—227.50, št. 2 187.50—207.50, št. 5 167.50 do 187.50, št. 6 152.50—167.50, št. 7 122.50—132.50, št. 5 97.50—100, Otrobi bč. 85—87. - Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirta. Promet: 42 vag. Budimpešta. Tendenca mirna. Promet srednji. Pšenica: junij 16.28—16.30, zaklj. 16.29—16.31. Rž: junij 11.70—11.74, zaklj. 11.68— i 1.70. Koruza: julij 10.92—10.95, zaklj. 10.92—10.93; -avgust 10.94 do 10.97, zaklj. 10.94—10.95. Odtak »lata it Mre je ponehal. V zadnjem tednu meseca maja, t. j. od 24. do 31. maja je bil odtok zlata slabši kot prejšnje tedne, tnašal je samo 15.6 milj. frankov, dočim so se zlate devize istočasno zvišale za 5,7 milj., tako da znaša odtok samo oknll 10 milj. frankov in »naša »lati zaklad sedaj še 1.192.7 tnilj. frankov. Prihodnji izkaz za 7. junij bo gotovo pokazal znnttio Izboljšanje položaja. Jugrari, juaoslov. gradbena in kreditna zadruga t o. z.. Ljubljana, sklicuje 5. glavni občni zbor dne 16. junija 1935 ob M zjutraj v prostorih restavracije pri >Sestlcif, Dunajska cesta 8. Dnevni red tega občnega zbora, ki je objavljen v Narodnih novinah. Službenem listu savske banovine, ni znan. Podpisan Je na vabilu upravni odbor s sedežem v Zagrebu, Palmotičeva ulica 82, 1. nadstr. Hassnanila Ljubljana 1 Obini zbor Leonovi- drilibe bo v četrtek, 0. junij« oh■1(1.30 v posvetovalnici KT1). — Odbor. 1 Občiii zbor 'Svete vojske« l>o v četrtek, 6. Ju-ulja ob 20 v pisarni tajništva v fielitpeterskt vojiišniel, Vrn-7.ov trn 4, I, desno. PrjjatolJI trcznosinogu Kihanja, pri-dfto in povabite tudi iivoje fcnanco in prljateljo! 1 Orgle so eno najveličastnejših instrumentov. Tu predmet sc žc več let goji z največjo vnemo uu državnem kousorvntoriju v Ljubljani. V petek, 7. juniju nastopijo gojenci prof. Stanka Premrla na javni produkciji v Hllbadovi pevski dvorani, in sicer Majlienlč Sul vator, Bohinc Stanko, Mantnani Marija, Simonin Rnd-ko in Kalčič Joie, Nn orgelsko produkcijo So prav posebej oiKrzarjamo t »Dom učiteljic.' Ker se o veliki noči nI mogel •vrilt.1 I«) letoSnjt obfnl »bor zadrugo JUorn učiteljic, v D nitij sn i nn binkoitmo soboto, S. junija na Šentjakobski šoli v Ljubi jlull ob 14. Ker so uu dnevnem redu važni raagovorl, vabimo, da se en udeleži Mm večje Število tovarlžic, — Načelstvo. 1 OPEST ima izredni občni zbor v sredo, 1-. junija ob 1« v Delavski zbornici, Čopova ulica, pritličje, levo. Nn dnevnem redu Je reorganizacija OPEST-a v organizacijo absolventov delovodjih Sol vseli strok na teh-utAiii srednji Soli v Liubijani in lom enakih šol. Vabljeni so vsi absolventi gradbene, mizarske, strugurske, strojne In elektrotehniške tlelovodsko šole ler lem enakih šol. I Nočno slušbo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa gesta 41: mr. Trukoc/,y ded.. Mestni trg 4, ln mr. t1 star, Sclenhnrgovn ullon 7. Drugi programi t Radio Programi Radio Liublfanat Sleda, a. junija: 1-2,00 Kdo nam zdaj igrut Plošče tn pa Hnrtiira- (danes po domače — drugič pn drugače) 12.45 Poročila, vreme 13.00 Cns, obvestila 1,1.15 Kmečka godba nam Igra (kvartet »Hmtara« in plošče 1S.00 Ram-painpain! (Josephine Baker poje nn ploščah) 18.20 Pogovor s poslušalci 18.40. Ca«, poročila, v.reine, spored, Obvestila 19.00 Zakoh o ohvettni telesni vzgoji (g Sanc.in) 19.30 NSC, ura 20.00 Vita breve (dc Falla), prenos in opernega glodališča v Ljubljani 31.15 Moder.nl Španski skladatelji, Mavir Kolo igra ga. Ostorc-Valjale 21.45 CM, poročila', spored 22.00 Oglejte si Rogaško Slatino (Jereb MlMt v esper.) 2.10 Radijski orkester. SHEDA, 5. junija. Belarad: 18.80 Lahka claabs 'JO.flo Vokalni koncert J0.5O Fllharmoniini orkester (uioSčel 21.20 Štiri vesele somi« 23.20 Narodne nemnl — Zagreb: JO.uo Prenos koncerta iMTrehtklh inadrlgallslov — Dunaj: 17,05 Koncert dal Priedc Kern M t«) Ur« Fallovih skladb 21 .laza. — Budimpešta: JO.10 ilguuftka vjiuba £2.15 Oporni orksstsr — MUan-Trit: 17.IKI Lahka glasba 20.5* Puritanci, upor«, Bolllnl - Bim-Bari; /7.0S Peli« in Violinska glasba 30.53 I«r» 21.00 Plesna glasba — Praga: 19.00 Plošče 10,40 Pealru uru 20.30 Koncert \y. Loudonu 22.35 Plošče — Brno: 19.40 Kronika mlndosli 32.10 ilfly. - Bratislava: 19.40 Godba nn nihala -['uriuvu.' 211.00 PloHe 21.011 Chopinov« klavir.k« glnulm 21.40 1'oljske p, 2. Fiket Rudo, SK Gradjanski, 3. Omiuž M„ SK Oadjanskt. — II. Biolklisti, juniorji: 1. Nežma.k, Železničar, 2. Govekar, Gradjanski, 3. Penčev, kaj ni srečal milostljivega gospoda grofa?« »Da,« reče Ivan in se začudi, »govoril sem z njim.« »Govoril? In kam je?« •»Proti Htittenbergu, je rekel,« odgovori dečko oklevajo — in se prestraši. Kajti mlada gospa bolestno zaječi, si zakrije nežni obraz z belimi rokami in se zgrudi starki v naročje. »Dete — ubogo dete — obvladaj se, prosim te, obvladaj sek šepeče starka in zgrt>ančeni prsti ji drhteč božajo beli tilnik jokajoči. K Ivanu obrnjena pa reffe dostojanstveno: »Gospa grofinja se danes ne počuti dobro. Jan£?,, poženi!« Gospa grofinja??? Mlada gospa potegne robček in si obriše obraz. Objokane modre oči ji pogledajo dečka. Iz brezupnosti tega pogleda sine Ivanu nekako spoznanje in iskreno sočutje se mu zbudi v srcu. Voz zaropota. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« pozdravi Ivan. Gospa nobena nič ne odgovori. Pač pa gospa grofinja ne odtrga oči od njegovega obraza, dokler se voz ne okrene in vrne proti gradu. Ivanu je tako tesno pri srcu: podoba materina stoji pred njim in., se noče umakniti. Sam ne ve zakaj. — Toliko nezvestobe je na svetu! Vigred pride v Št. Vid zgodaj in letos je prišla z nenavadno obilnim sončnim sijem. Dan na dan pometa veter po travnikih in jih suši. Na vrtičku ob mestnem zidu cveto vijolice. Fantički se smejejo in žvižgajo ves božji dan. Trdi mraz je minil, sobe niso več tako zatohle in temne. Na samostanskem vrtičku poseda ob lepih dneh stari brat Egidij in se smehlja tako toplo iu mladostno kakor zgodnje suščevo sonce. Ptički skakljajo okrog njega in frater čeblja z njimi s pojočim glasom, ki se mu veliki ljudje muzajo, male živalce mu pa veselo odgovarjajo. Frater Henrik, ki so ga pridružili fratru Egidiju, da mu pomaga na porti, prihaja in odhaja in vprašuje in sporoča in je ves hvaležen Bogu in patru gvardianu, da sta nasadila njegovim dolgim nogam in urnim ustom ne njegove rodne, ampak dobrotnega, modrega brata Egidija glavo, da misli z njo. Kaj le ima že spet? Egidij sliši doneti Henrikov močni, mladi glas po vrtu. »Nak, nak — samo vleate ga -— nima «es ljubi dan miru, — koristi za dušo tako nimate nobene, ste ušivci, kakršni ste bili.« »Pojdi no, ne bodi grd, Henrik!« moleduje nekdo. »Ne bodi grdi« zadoni kakoi5 odjek v malo nižjem glasu. Brat Egidij seže po palico. Malce trndoma, vendar pa še precej naglo gre doli po mokri vrtni poti. še preden pa mu stare oči prav razločijo, kaj je, že pri-dirja semkaj do njega. »Laudetur Jesus Christus!« zakličeta dva mlada glasova. »Na vekomaj, amen,< odzdravi brat in se smehlja. »Frater Egidij, hotela sva samo malo k vam po-gledatL«- »Samo malo!« »Prečastiti pater rektor Je dovolil. Ob polu petih morava biti tako že spet doma in se učiti,« se dobri-kata fantiča. Starcu ni treba kar nič pritrjevati. Saj dečka vesta, da ima za otroke vedno dovolj časa. Viteško mu ponudi Jurko roko in ga pelje nazaj do klopi. Tam sedejo vsi trije po vrsti, stari brat v sredo, na desno in levo pa po en pevček. In vsem postaja tako dobro pri srcu. Prve, bodre čebelice brne v soncu. Siva, samostAnska mačka prede na okenski polici nad klopjo; Egidij se veseli mladega obiska in fantiča, saj še sama ne vesta prav, zakaj je za njijn in za vse ministrante, kar jih je v inestu, kar ,prav pravi praznik, ako snlejo sedeti poleg »starega vratarja«. Egidij privleče iz skritega žepa vretence in belo sirovo prejo in zafcne viti konbpee, da ne bi bil čisto brez dela. »Zdaj vaju pa že dolgo ni bilo na spregled.« >Ah se imamo toliko učiti — postne maše — postne pesmi — pojutrišnjem je že pepelnična sreda.« > .g, JS ® 1 B oj ui ^ .s -5 s JS «! C * E "G E ■ ii m "3 O u e s š! . o c/) a V O «s a o c* e 0) d JD R >B) (S 2 .-s? •5 'S D - - V) a S JS * 4) O "S ~ iS o o/ a a > -d 0 2 > N >U " S E oi '> > o 01 e n 3 .E •Sfo 1« o t '5 o n — m w .2. i- 5 O I t- C' * jdeAcijce, VAM DOBAVI IN POLOŽI hrastove in bukove solidno in poceni Bokal Anton Ljubljana, Slomškova ulica 19 Telefon 25-27. MALI OGLASI V malih oglasih velja vseka besede Din 1*—t ienftovenjikl oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek xe mali ogla« Din 10*«-. MaU ogled ae plačujejo lako) prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega snaEaJa se računa enokolonska S nun visoka petitna vrstice po Din 2*50. Ze pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilt! znamko. Ii'. Prodajalka vešča v manufakturi in mešani stroki, voljna pomagati pri gospodinjstvu, z dobrimi priporočili, želi nameščenie. Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestna« št. 6405. (a) Kakršnokoli raposlenje sprejme mlado, vsega dela vajeno, zdravo in pošteno dekle. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za vsako plačo«. (a) Birmanska darilo po nizkih cenah pri I. Vllhar, nrar Ljubljalna, Sv. Petra c.36 pri Zmajskem mostu Trisobno stanovanje solnčno, zračno, v neposredni bližini Vodnikovega trga - oddam mirni stran ki brez otrok. - Ponudbe upravi »SI.« pod »Ugodna lega« št 6444. (č) Dvosobno stanovanje parketirano, s pritiklinami - oddam starejšemu zakonskemu paru z julijem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6450. (č) Službodobe Trisobno stanovanje kopalnico in pritiklina-...i - oddam. Inlormacije daje hišna uprava: Dvora-kova 3 (dvorišče). - Istotam oddam 40 mJ veliko delavnico. (č) Vodilna veletrgovina kratkega, pletenega, galanterijskega blaga in igrač, išče za področje Slovenije dobro vpeljanega, poštenega in sposobnega zastopnika proti proviziji. Glavni pogoj: Poznanje stroke. Za gospode te stroke lepa in donosna eksistenca. Ponudbe s curriculum vitae upravi »Slovenca« pod žt. 6364. (b) Kuharica ali kuhar perfektna, mlajša, se išče ra grad v mestu na Gorenjskem. — Biti mora v vsakem, v to stroko spa-dajočem delu dobro ver-ziran. Nastop takoj. Ako odgovarja, stalna služba. Plača po zmožnosti. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko upravi »Slovenca« pod št. 6461. (b) i mm\ Trikotažna tvrdka v mestu išče učenko, 14 do 16 let staro. Prednost imajo pri delu vztrajne, dobre računarice. - Istotam se sprejme učenec, ki ima veselje do priučit-ve dela na pletilnih in trikotažnih strojih. Zgla siti se je med 7. in 9. uro zvečer v Prisojni ul. 1 -III. pri g. Slaparju. (v) Zaslužek Jazz-band kvartet ali kvintet, študentje, se sprejme za julij m avgust na morje. Oskrba in stanovanje prosto. Ponudbe z natančnimi navedbami ie poslati na direkcijo hotela Sudetija, Omišalj, otok Krk, Jugoslavija. (z) Letovišča Letoviščarjem oddam opremljene sobe po 30 Din dnevno, z vso oskrbo. Vodovod, elektrika in radio v hiši. M. Zupančič, Boštanj ob Savi stanovanja ODDAJOs Dvosobno stanovanje solnčno, parketirano in z elektriko oddam s 1. ju lijem v Rožni ul. 27-11. (č) Petsobno stanovanje komfortno, s telefonom -se odda s 1. julijem. Vodnikova c. 17, Šiška. (č) Denar Posojila na vložne knjižice dale Slovenska banka, Liub-liana, Krekov trd tO □EEEH Ce avto svo/ stan prvoajai at motorja bi *neba se rad bri kupcev ti mnogo prižene Slovencev naimaniS" Inserat Starinsko skrinjo jelenovo rogovje, prodam. Skladišče »Pri Levu«, Gosposvetska c., dvorišče. 1 Izvrstno koso za 15 Din dobite samo v železnini Fr. S t u p i c a , Ljubljana, Gchsposvetska cesta 1. — Monopolna zaloga razstreljiv, nakup starega železa in drugih kovin. (1) Na tisoče in tisoče Hudi začne dan s kozarcem Rogaške Slatine ki jim na izredno prijeten način poživi delovanje notranjih organov, tako da se počutijo celi dan sveže I HHCMe felelon SI. 2003 in takoj pošljemo ^^ ^ da ga Vam čez poletje shranimo fn obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. — Plačljivo šele jeseni pri prevzemu Krznarstvo L. ROT, Mestni trg. Gospode! Obrtniki! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah stanho riorfanctc železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. Ure za birmo nudi najcenejše IVAN PAKIZ LJubljana Pred Škofijo 15 Najlepša darila za birmance dobite v veliki izbiri pri J. Karlo, torbarstvo, Maribor, Tr; Svobode 6. SS Prodam 25 hektov dobrega belega in rudečega dolenjca. — Požgaj Miha, Gaj. Jesenice, Dolenjsko. (1) Izredno dobra in cenena oblačita, moi-ko perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerlu Sv. Petra cesta 14. VINA vseh vrst kupite najugodneje pri Centralni vinarni v Ljubljani. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Kolesa od 1. do 10. junija znižane cene S. Rebolj S ihg Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 in Velesejem paviljon H, zunaj. Jnserati \Slovencu■ imajo največji uspeh■ Tehnična pisarna inž. Borštnar Ognjeslav poobl. civ. strojni inženier, Ljubljana — Pražakova 8/1 vrši vse strojno-inženjerske posle ter dobavlja vse vrste strojev, predvsem vodne turbine Pouk Gospodične se sprejmejo za dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Ponudbe upr. »SI.« pod »Fina šivilja« 6445. u Posestva Droben oglas r 'Slovencu* posestvo U hitro proda; če že ru x gotovim denarjem pač kupca ti s kniižico da. Parcelo do 10 Din ms kupim na Jezici. Ponudbe upr. »SI.« pod »500 m2« št. 6472. (p) Lepo zemljišče naprodaj. Cankarjeva uli-. Vprašati: Meljska-14, Pobrežje, Maribor. (p) Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne Krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 I Automotor i Prodam autobns 24 sedežni »Renould«, dobrem stanju, primeren tudi za preureditev v tovornega, nosilnost 3800 kilogramov. — Naslov v upravi »Slovenca« pod Telefon 20S9 PREMOG KARBOPAKBTB DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šl. 5. Fotografski aparati na K E' JUoOAGENCIJA ZAGREB, DRAŠKOV1ČKVA UL. 3-4 ZAHTEVA J i B' PROSPEKTE KODAK O B R O Cenj. damam naznanjam "j1 da se bom « sredo, dne 5. junija ob pol 9 zvečei predstavila v paviljonu K (Modna revija) s kompletno kolekcijo in se priporočam za obisk. —; Irena Kancler, modni atelje, Šelenburgova 7-1 Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Gonilna jermena, kroglične in druge ležaje, jermenice, ležajne kovine, konsole, jermenske spone in vso ostalo železnino ima na zalogi Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. — Monopolna zaloga razstreljiv, nakup starega železa in drugih kovin. (1) KART0LEUM najjeftinija zastirka ' za sLabi pod. stanovanjske potrebščine Velesejem paviljon E „Velta" Maribor Ugodno kupiš: barve (suhe in oljnate), emajl lak, firnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, nmetni ške oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spa dajoče predmete. Poseben oddelek pariumerije pri Franz Draso, Ljubljana, Stari trg St. 11. — Telefon 20-45. ŽIMO za žimnice in za vso drutio mehko opremo, izdelano lako, da odgovarja vsem higijenskim zahtevam, kupite v vsaki količini in kakovosti najcenele samo pri največji In najstarejši Ivrdki I. KNIflC, tovarna za žimo, StraŽiStC pri Kranju Na iiubljanshem veleseimu pavlllon ,r'i Telefon interurban----:- štev. 2 Cene rehlamnef Po težki tn dolgotrajni bolezni nama je umrl danes dobri stric, gospod Hugon Praunseis Pogreb bo v četrtek, dne 6. junija 1935 ob 17 popoldne iz Slomškove ulice št 5-II. V Ljubljani, dne 4. junija 1935. Dr. Brandstetter in Mariia por. Pogačnik. št 6211. (f) Vaša šietka za lase Vas opominja! . aa| Vam dan »a dnam kal«, koliko Vailh laa oatana na njenih Uatlnah. V «em |a napaka? Morda rabita alaba aradatva ■a nago laa T NI nlkako «udo: naka vrata maat. ki aa primer laaa aprime, prav a tam povarofiiija lom. I|anla laa. Bryleraam deluje drugaSa. Oladl laaa, |lh napravlja mehka In gibka, pa vendar doaala, da frlaura taka Isgleda kot talita. Blagodajnl vpliv na raat laa aa pokata prav kmalu I f)RYLCREEM Flksatlv za lase brez gumijevega lepiva j3MpKicyta Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parf. oddelek, Zagreb. Tinčkove in Tončkove prigode 47. Razdejanje v kolibi V strahu, da ju pobesnela gorila ne bi raztrgala na drobne kose, sta jo junaka ucvrla skozi duri na prosto. Za njima jo je ubral tudi kuža Muki, ki se ni mogel dovolj načuditi, zakaj je miroljubna opica, s katero se je bil še pravkar veselo igral, kar na lepem podivjala. Na obrežju so vsi trije obstali pod drevesom in z grozo poslušal' razgrajanje in tuljenje pobesnele gorile. Ropot v kolibi je bil takšen, kakor da divja po njej sto rogatih peklenščkov. Razkačena gorila je premetavala pohištvo sem in tja kakor otrok igračke. Potem se je spravila nad okno in vrata in jih treščila v vodo. Javna sodna dražba Dna 5. junija 1935 ob pol devetih dopoldne in v naslednjih dneh se bo vršila v Ljubljani, Kongresni trg 1 /II, javna dražba raznih predmetov, ki spadajo v konkurzno maso Frana Krapeža. Prodajali se bodo ti-le predmeti: Večja množina krožnikov, steklenic, sodov, namiznih prtov, ogledal, slik, lestencev, električnih tulpservisov, kozarcev, salonskih kredenc, preprog, foteljev, stolov, kompletnih postelj, kavarniških in gostilniških miz, pletenih balonov, konj, kočij, voz, razno drugo pohištvo, gostilniške in kavarniške potrebščine itd. K dražbi se bo začelo pozivati pol ure pred zgoraj navedenim časom, med tem se pa predmeti lahko ogledajo. Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Viktor Cenčič.